194. številka. Ljubljana, v soboto 25. .avgusta XVI. leto. 1883 libaja vsak dan «»r, iz.m&i nedelje m pravnike, ter velja po p o š t i prejemat) za a v si r ij s k o-oge r sk e dežele, ju !«fo l«» ;;id. u vol letu h ^ld., v.a četrt leta 4 gld., II '. jeden mesec i iiamiuii možmi. Da se prepreči ta že od zdavna namišljena I Bismarckova nakana, so dali francoski odločil m republikanski denarni krogi Zorilli penezov, kolikor jih je zahteval, na raspolaganje, da organizme v svoji domovin; republikansko ustajo in da pokaže kralju Alfonzu tisti pot, po kAterem se je njegova mati kraljici Izabela,za emirom izselila iz Spanjake. ZoriMovo delo je bilo dobro zasnovano, — samo malo prehitro je buknil ustanek, ki je bil gotovo za ta čas namerjen in preračunan, ko poj de kralj iz dežele klanjat so nemškemu cesarju. Ker se na Žpanjskem vsak punt z vojaškimi ,.pronun-ciamenti" začenja, je tudi Ruiz Zorilla hotel po tem cisto uio nenavadnem potu priti do svojega cilja. — Vojaki v Badajozu na Portugalske) meji so bili prvi, ki so imeli s „pronuiiciameutom" začeti, izjavljajoč, da se ima zvršiti republikanski program Ruiza Zo rille od 180'J. leta. — Vse je bilo v Badajozu dobro urejeno, le velika napaka, vsled katere se je cel Zoriliov črtež izjalovil, je bila ta. da so šest tednov prezgodaj zaceli, Uo še /Mfonzo ni pnsel svojih kia ljevih očij na manevrih nemške armade v Homburgu. Emdio Castellar je sicer 1878 1. prerokoval Alfonzovemu kraljestvu še 5 let bodočnosti; pa kakor se vidi, se je za nekoliko časa prevari!, ali definitivno pa gotovo ne. Mi sicer na politiška proroštva veliko ne držimo, posebno, ker smo se o tem zadostno v zadnjem našem deželnem zboru prepričali, — ali zadnji španjolski dogodki kažejo, da bi utegnil Castellar prav imeli, akoravno se ne sme njegbvih 5 let vzeti od besede do besede, na pičico. Francoski republikanski listi, posebno „le Temps" trde v jedno mer, dtt ni uradnim špitnj skim depešam nič verjeti, da bi vladal spet popolen mir. 'ker se po njihovih poročilih v raznovrstnih krajih Hispaoije ce vedno bijejo republikanski ustaši s kraljevimi krdeli posebno pa v Kataloniji, katere provincije glavno mesto Barcelona je že od nekdaj znano kot staro ognjište španjolski h pun tov. Zadnje uradno poročilo iz Madrida lakonično izjavlja, da vlada sdsj v celi kraljevini tjiir. Mi radi verjamemo, da je to resnici in nikakeršuo vladino barvanje in prikrivanje istiu tih dogodkov, — sli te vladi res mir, vlada le .navidezno in začasno. Zavoljo tega tudi radi verujemo, da je sedanji špnniski „premier" demokrat Sagaata velik nasprotnik vsake zveze z Nemčijo, katere ost bi bila, kar se ob sebi umeva, v prvi vrsti naperjena proti Francoske). Sagasta dobro pozna republikanski duh v krogih španjolske inteligence in vojaštva, ter le bolje zna, kako se ta duh po sosedni francoski republiki krepi in neti. On ve, da bi vsaka zveza španjske kraljevine z Nemčijo francoske republikance to . je zdaj : francosko državo tako razkačila, da hi gOtOVO brez obotavljanja španjolske republikance nahujskali k drugi, drugače bolj energični ustaji proti kralju Aifon/u, ki bi Utegnila Imeti malo različen uspeh od sedanje praske. Alfonz tako nema že „eo ipso" veliko pravih in odkritosrčnih prijateljev me) svojimi podložnimi. Vedeti je treba, da je na jednej strani po vseh mestih, posebno pa na jugu in na iztoku jattO močna republikanska stranka, naročito pa v Barceloni, Se-viiii, Valenciji,. Mureiji, Heresu in Oadixu, na drugej striini v severu so pa spet Baski odločni in celo fanatični priBtaši po njihovem mnenji jedino legitimnega kralja \) n Oarios a. Vsled teh neprestanih iu vedno se ponavljajočih puutov in „pronuncijamentovw je Bpanjska v tinannialiiem oz ru tako ubožala, da imajo njeni državni papirji za turškimi najmanjšo eeno in vrednost v Kviopi. To je tudi ravno tista senčna stran, katero ve francoski narod uporabljati in ipanjskemu kraljestvu vsako tr< nutje neprilike Uspravljati in sapo zapirati, kadar se mu le /.ljubi. Razen tega je treba pomniti, da je b:lolH74. leta, ko sta Martinez Oampos in Oanovas del CastiUo svoj pronunciamento za kralja Alfonza naredila iu LISTEK. Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Ko sva se zadnjič razgovarjala o krasnih Vuk Verčevičevih „ljudskih sudih" iz narodnega življenja v BoBni in Hercegovini, trdili ste vi, da v Slovencih ne najdemo nikakeršnih sledov tacih narodnih sodeb. Jaz sem, kakor se še gotovo spominjate, tej vašej trditvi oporekal ter vam oblju bil, da vam hočem to v kratkem dokazati. Evo vam tehtnih dokazov! Dolgo, dolgo je že temu — stari ljudje se že komaj spominjajo — imeli so v starej Višnjej gori razsoditi jako težavno, nenavadno pravdo. Zločin je bil v očeh nekaterih sodnikov jako velik, kajti razžaljen je bil mestni svetovalec in tedaj vsi mestni očetje od župana do zadnjega odbornika. Rekel sem že, da se takega slučaja komaj še stari ljudje spominjajo — in Še ti bi bili gotovo že na to pozabili, dani zabeležil naš Jurčič v Glasniku (I. 1807) ta za narodno pravo tako eminentno važen slučaj Stvar je bila pa ta-le: Dva Višenjska starešini (imenujmo je po Jurčiču Audrafi Slamorezec in Lukež. Drnulja) gledala sta se že dolgo grdo; bila sta si sovražna. To sovraštvo postalo je pa še večje, ko se je jedenkrat Drnuljev kozel Lisec tako daleč spozabil, da je prišel pred Slamorezcev vrt ter poželjivo gledal na njegovo zelje. Hudobne želje, mastiti se s Slaino-rezcevim zeljem, prevzele so kozla tako, da je že hotel čez plot skočiti ter si prilastiti tuj imetek. A v tem trenutku priteče Slamorezec z veliko gor-jačo in hoče udrihati po kozlu, pa tudi Drnulja pri-hiti iu reši po dolgem, hudem besedovanji svojega kozla iz sovražnikovih rok. Slamorezec je bil hudo razžaljen, poškodovan sicer ni bil, pa bi bil lahko na svojem imetku, ko bi ne bil odgnal kozla ob pravem času od vrta. Sami pa dobro veste, gospod urednik, da so bili stari ljudje dosti bolj vestni in natančni kakor se*danji svet, ki je spriden in pohujšan, kolikor ga je. Ti so sicer vedeli dobro, da se kozel ni pre- grešil čez cesarske zakone, pač pa čez božje in naravne. K.^jti, da je imel koze! hudobni.' namene in pa sploh zlo voljo," Slamorezcu škodo napraviti, to je gotovo in dokazano; dovolj je bilo, da je Slamorezec ta slučaj naznani! mestnemu starešinstvu in prosil za pravično ?odbO. „Skupština pred eerkvom". (V/ šest dnij in šest noči) zbrali so se mestni očetje in drugi veljaki kot asesorji, da razsodijo po pravici in resnici kao „dobri ljudi" ta važen slučaj. Tožnik je Andraš Slamorezec, /atoženee kozel Lisec, njegov zagovornik Lukež Drnulja. Zupan naznani asesorjem predmet pravde na dolgo in široko, razloži jim v daljšem govoru, da se je koze' pregrešil čez deveto božjo zapoved, katera celo hudobno voljo prepoveduje in slednjič predlaga, da m*j se kozel j obsodi na vislice. Kakor veste, je bila obravnava 'javna in zbralo se je mnogo Viftenjskih radovednežev, da slišijo, kako se bode obravnavala ti \elevažna jkozlovska pravda. Ko je župan končal svoj uovor, ■nastal je nekak šum mej poslušalci in mej priBtaši na ta način Castellar j evo tedanjo republiko pokopala, nič manj nego 20.000 častnikov ali odločnih republikancev, ali vsaj v sluhu repubhkanstva, izpuščenih ali pa, kakor bi v našem vojaškem jargonu rekli: superarbitriranih! Nekateri izmej njih so bili po polnem odpuščeni, drugi za jeden čin nazaj postavljeni, tretji upokojeni s polovico, tretjino ali če-trtinko plače. Ti častniki so izvrsten element v porabo vsa-kej ustaji, posebno pa republikanskej, ker so zdaj prosjaki, in torej vsakemu ustaškemu glavarju za dober denar pristopni. Teh mož se je Ruiz Zorilla zdaj posluževal in ostanejo mu naravno ua razpolaganje tudi za poznejše čase, kadar bi bilo treba in ako bi jih vabil izgled na boljše čase, da bi bilo kaj nade zopet postati v armadi aktivnimi iu dobro plačanimi oficirji za jeden čin višje. Da je Zorilla ravnal po polnem v soglasji s francoskimi republikauei, je najboljše znamenje to, da odgovarja zdaj francoska vlada ua španjske reklamacije njega s« tikajoče: ka čisto nič ne ve, kje Be zdaj Zorilla nahaja, s kom in s čem se bavi, in kaj sploh dela, ker v obče Zorilla francosko vlado čisto nič ne briga! Ves svet se temu smeje, ker Zorilla dandanes kakor poprej v salonih republikanskih mogotcev v Parizu občuje, dela iu ruje, kakor mu je drago. Vse to sedanji španjski „premier" in odkritosrčni kraljev prijatelj dobro ve iu zaradi tega odločno kralju svetuje, naj bi dal Biamarckovim pozivnicam odgovor: Timeo Danaos et dona fereutes, — kajti Bismarckova ponudba zveze z Nemčijo bi utegnila kralju prestol izpodinaktiiti. Mi smo na zadnji punt na Španjskem pozor-nost svojib bralcev iz tega uzroka obrnili, da vidijo, ka pri vsem kovanji Biamarckovih spletek proti Francoski iu llusiji ni Francozi niti Rusi ne spe in rok križem ne drže. Politični razgled. Holraiije dežele. V L j ubijam 25. avgusta. Deputacije onih polkov, ki so sodelovali pri rešitvi Duiiaj*kc>ga mesta iz turškega obleganja, se predstojeće dvestoletnice ne bodo udeležili. Tako se glasi, kakor B6 oficijaluo trdi, izrecna naredba cesarjeva. Mestni župan dr. Uhl, dobivši to vest od vojnega ministra, pod.d se je k njemu, proseč ga za pojasaenje. Vojni minister grof By land t je baje dejal, da se ta naredba cesarjeva pač v prvi vrsti ozira na jesenske manevre meseca septembra, ven-der pa je sarkastično pristavil, da Dunaj itak ne pripravlja posebnih siavuostij. Sploh se pa v obče trdi iu tudi opozieijonalui organi to priznavajo, da se vojska ne udeleži dvestoletnice, ker jo je mestni zastop na znani način tako utesnil. Občno se tudi opaža, da cesar pri zadujej avdijenci mestnega načolnUtva ni z jedno besedo omenjal dvestoletnice. — Pri tej avdijenci, v katerej je mestni zastop remoostroval proti decentralizaciji železnic, dobil je slednji občutno brco. Nj. Veličan- stvo je namreč dejalo, da dozdevni strah Dunajskih mestnih očetov nema nobenega pravega temelja, na drugoj strani pa je izrazil cesar v milostnih besedah Svojo naklonjenost in očetovsko skrb Dunajskemu mestu, katero nihče ne namerava oškodovati. Praktično žld<»v»tvo! Mestui kemik v Lvovu, dr. VVassovficz, napravil je letos v svojem poslovanji v družbi z drugimi zdravstvenimi organi 1109 praktičnih analiz, kojih rezultat je goropaden. Mej 79 poskušnjhmi belega viua je bilo le 8 čistih, naravnih; 102 pokušnje rudečega vina dale so samo 2 slučaja naravnega vina; 39 poku-šenj žganja pa je dotičnike prepričalo, da je vse blago ponarejeno. Skoro 90 odstotkov trgovcev prodaje torej ponarejeno blago! Poljski listi zahtevajo imena teh praktičnih ljudij, in po vsej pravici. Zakaj da se ogerska državna ideja v Hrvatske) še zdaj ni mogla ukoreniniti, nam podaje jedna zadnjih številk nAgr. Ztg."-e tehtne razloge. Glavni uzrok je ta, da se je z ogrske strani nasproti Reki, za katero se vse možno stori, v Hrvatske) samej veliko premalo zgodilo za povzdigo trgovskega prometa, obrti ter industrije, da bi se omogočilo zadovoljstvo z obstoječimi razmerami. „Narodna stranka, katera še le deset let obstoji, storila je več za državno idejo v Hrvatske), nego državna ideja za Hrvatsko. Pa tudi to malo, kar se je storilo v razmerji s Blabimi sredstvi dežele, je ogersko časopisje kruto razdevalo, posebno pa „Pester Lloyd", ki je v tej zadevi več storil za Starčevičevo stranko, kot pristaši stranke same". vN&siuaj-r države« V CetliiJI izročilo je v sredo ondotno turško poslaništvo črnogorske) vladi telegrafi&uo zahvalo Visoke Porte za prijazne čute, kateri so izraženi v proklamaciji kneza Nikole na njega ljudstvo pred odhodom v Carigrad. Iz notranje Srbije se poroča, da so se že pretečene dni po več krajih vršile volitve poverjenikov za prihodnje volitve v izredno skupščino. Opozicija graja odločno tako uaglost, ker se je v oddaljene kraje komaj pred par dnevi zanesla novica o sklicanji skupščine. Voblci Še nema jo časa, da bi eventualno reklamirali svojo volilno pravico. — Raz-o rože nje brambovcev, ki je bilo že zdavna napovedano, se doslej ni še zvršilo; baje, ker se je pred volitvami ogibati vsakterega razburjenja. V bulgarskej prestolnici se bode skoro gotovo Se letos sklicalo veliko sobranje, da se dovoli budget za 1 1884. Oh jednem se bode sprožila prenaredba ustave za Tirnovo. Skoro vsi večji listi francuski odgovarjajo na pretilni članek „Nordd. Allg. Ztg.u-e. „Gaulois" pripoveduje, da se je knez Hoheulobe pred štirinajstimi dnevi pritožil pri ministru Challemel-L ar o ur j i zaradi Nemcem sovražnega pisanja jednega dela francoskega časopisja Cbullemel pa je odgovoril, da ta zadeva ne spada v njegovo področje. — „Parlement" vidi v onem članku Berolinskega oticijoznega lista samo parlamentaren mautiver. — „Sieele" pa pravi, da Francija ni protivna miru, nego ona Fraokobrodska pogodba, ki sili 1,600.000 alzaških Francozov biti Nemci. Kakor je tudi Francija miroljubna, za Alzasijo bode vedno izražala sočutje. Sicer pa ima Francija dovolj topov in vojakov, da sme prezirati jednake grožnje. — „Temps" pravi, da se da nepričakovano priobčenje onega članka razlagati s pnprostem manevrom notranje politike. Sočasuost tega člamta s sklicanjem nem-Škega parlamenta daje sklepati na nenadnost, obstoječo skoro gotovo v tem, da se bode od zbora zahteval zopet jedenkrat vojaški kredit. Ta način ni nov, Bismarek ga je upornbljal večkrat in sicer vedno z uspehom. — LegitimiBtovski listi naznanjajo vest o smrti grofa Chamborda s prilepki na vrata redakcij. Za to priliko izdali se bodo posebni listi. Dopisi Iz Trata 24. avg. [Izv. dop.] (Kako se pri nas uganja osobna politika!) Javna tajnost je mej mislečimi prebivulci našega mesta, da je rovarijam v našem mestu kriva osoba, ki vodi primorsko vlado. Napačno in Avstriji pogubno je bilo nje postopanje, ki je pri vsakej priliki gladilo in podpiralo Italijane, odbijalo in tlačilo pa je Slovane, ki jedini zamorejo glavo streti irredenti. Državi se ne služi io ne krepi se nje obstanek, da se za-molčuje in zamazuje vsako rovarijo zoper državo. To je oni večer ljudstvo javno izrazilo, ko je pred naniestništvom in na Acquedottu bolj krepko klicalo „Abbaso Depretis ! Abbaso il governatore !a Res, neugodni so taki klici; zato se jo vse storilo, da bi Be drugi dan popravili. Temu je služilo neko ne-pomenljivo društvo z imenom n Austria". To je napravilo v lepem vrtu gostilne nMondo Nuovo" tam gori za ljudskim vrtom veliko veselico. Da bi namestnika oprali pred merodajuim svetom v Beči, nazivali in naganjali so odborniki, naj se sam namestnik Depretis prav slovesno sprejme. Nad tem bi se človek nikakor ne spodtikal, ko bi ne vedel, od kod veter piha. Razni se pa že temu namuzneno posmehu jejo. A nezaslišano pa je, da je predsednik društvu, neki nič veljavni nepoznani Verona, baje brzojavil samemu cesarju v IŠel: „Veličanstvo, v Trstu ne more biti dostojnimi namestnik, nego je Depretis!" To je že brezmejno, pa tudi brezpametno in smešno hvalisanje — iu od strani nepoznatoga mladiča, ki se je komaj v namestnikovem solnci greti začel. To \'i še bolj brezpametno, ko one diplome častnega občanstva, katere so neke kraške občine podelovale Depretisu o času, ko so ga naši narodni poslanci v državnem zboru v Beči najhuje napadali iu izpodrivali. In takrat so se našla celo javna glasila, ki so to brezumno počenjanje naših kraških županov — — — A prišli so zlati križci! Mladič Verona pa je gotovo zaslužil kaj več! Le škoda, da se naši ljudje, tudi posamični, po polnem ne odtegnejo vsem takim napravljenim demonstracijam. Dosledno bi mi ne smeli nikjer podpirati osobne politike moža, ki je še /.mirom naj-imenitniši steber ustavoverni opoziciji in ki je bil iu je Se največi, načelni sovražnik vsemu, kar bi Slovanom v Avstriji hasnilo. Kdor se mu klanja zaradi osobuega dobrikanja in dobička ali zaradi malega daru, ki ga je to ali ono slovensko društvo v našem mestu sko/i njegove roke (vsaj ima namestnik zu take namene dovolj veliko funkcijsko do-klado) dobilo, tak ne more voditi političnega voza tukajšnjim Slovenom. Da bi nas že jedenkrat iz-modrila žalostna izkušnja dolgih let! Druulje. — Kako vi mislite možje? — popraša župan. Na to ustane starešina Žužual ter sodnikom na srce polaga, da je tudi Drnulja kriv, ne samo njegov kozel; kajti, ko bi bil Drnulja svojega kozla dobro privezal, gotovo mu ne bi ušel ter se tudi ne storil krivega tega zločina. Drnulja je tako kriv kakor njegov kozel, zato naj se tudi Drnulja obsodi na smrt in sicer tako, da bode Drnulja prvi obešen, potem pa še le njegov kozel. Drnulja je ves osupnil in moči jele so ga zapuščati, ko je zacul ta predlog vender pa je še vedno upal, da ga bodo rešili njegovi pristaši iz te velike zadrege. Dolgo so se še pravdali o tej stvari, jedna stranka je bila proti Drnulji, druga za Drnuljo, in besedovanja ni bilo ne konca ne kraja. In Bog ve, kako pogubonosno se bi končida ta pravda za Drnuljo in njegovega kozla, ko bi se ne prikazala igriva ščetinasta", berač Višeojski, Fioie Knvostegno. Zbrano ljudstvo kakor mestni očetje so se jako razveselili njegovega prihoda, kajti Krivostegno bil je premeten in prebrisan mož, kateri je tako govoril, kakor da bi iz bukev bral. Ne čudimo se tedaj, da so se sodniki zjedinili, da naj to pravdo razsodi Krivostegno. Drnulji pa se je odvalil velik kamen od srca, kajti s Krivo-stegnom si nesta bila nič navskriž. Krivostegno se usede na županov stol, premišljuje dolgo, slednjič ustane, množica potihne, on pa naznani sledeči „Sud dobrih ljudi**. „Ker se kozel ni z zeljem mast il, pa bi se j rad masti!; ker je čez plot gledal, pa ni mogel čez I plot: zato naj bo po svoji senci tepen z devetimi I udarci. Njegov gospodar pa naj bo tepež gledal z zavezanimi očmi, ker je kozla slabo privezal. In zato, ker mu je ušel, zato bomo pol ure s palico zamahovali ž njim". Kaj ne, da originalna narodna sodba ! In še te ; bi vam ne mogel poročati, ko bije ne brl rešil ranjci Jurčič, pozabljivosti. — Eksekucija vrSila se je čez tri dni, na mestu, kjer so stale slavnoznane Višenjske gavge. To vam naj pa le še povem, da je bilo s to sodbo zadovoljno staro in mlado; Drnulja mu je . bil pa neki do smrti hvaležen. Gospod urednik! Vi dte tedaj po polnem pogoreli s svojo trditvijo, kajti že ta slučaj vas je moral do celega prepričati, da je bil pravni čut v Slovencih že v starih časih močno ukoreninjen. Ali bi pa morete misliti bolj narodne in bolj pravične Bodbe, kakor je ta? Pa še nekaj vam moram tu omeniti. Ne samo, da so si Višnjanje sami razsodili najbolj težavue pravde, imeH so tudi vse priprave za eksekucijo. Tako na pr. so imeli svoje gavge, na katere so bili jako ponosni; kajti, ko so jih nekdaj Žuženber&anje prosili, da naj jim posodijo gavge, odgovorili so jim ponosno : „Te gavge so samo za nas in za naše otrokeu. Po tem sodim jaz, da so imeli tudi Žuženberčanje kako važno pravdo razsoditi, a zvedel še nesem ničesar, kakor tudi pridno poizvedujem; aupajva, da se mi tudi to posreči. Se ve, da so sedaj postale razmere drugačne, in Višnjanje ne pečajo se več s takimi stvarmi, ker imajo druzih skrbij in poslov obilo; bodimo pa zadovoljni, da nam je vsaj jedna taka sodba ostala. V jednem prihodnjih nedeljskih pisem pa vam hočem sporočiti še nekaj druzih drobnostij iz nekdanjih dnij našega naroda, ki nam pričajo o pravnem čutu Slovencev. Do tedaj bodite mi zdravi! Ves vaš — Sršen. Od Drave 22. avgusta. [Izv. dop.] C. kr. okrožna sodnija Celjska ima v svojem nadvarstvu (nadjerobstvu) nekega jako bogatega mladoletnika. Varuh je neka — dobro ali slabo — znana nem-Skutarska oseba. Njegovo gospodarenje ni tako, da bi zaslužilo zaupanje. Po mnogokratnem dreganji od Btrani nadvarstvene sodnije je varuh (jerob) vender le račun položil; po tem računu moralo bi biti v njegovih rokah več kakor deset tisoč nezaraču njenega denarja. Po postavi se mora tak preostali denar v sodnijsko shrambo položiti. Da pa bi to lažje storil, je prosil, naj mu okrožna sodnija kot nadvarstvena oblast za šest pretečenib let njegovega jorobstva za njegov trud prizvoli po tisoč goldinarjev, tedaj vkup 6000 gold. Sodnija mu je to voljo spolnila, ob jednem pa naložila, naj ostalih 4000 gld. in še več založi ad depositum. Je li to storil, ali ne, je iz aktov razvidno. To vse je bilo že pred dvema letoma. Pri vsem tem in drugem gospodarjenji pa je mladoletnik le škodo trpel, in okrožna sodnija je pred več kakor jednim letom varuštvo v naglici je-robu odvzela. Proti ternu odloku uložil je varuh posvečeval društvenim interesom. Konečno ogovori še g. J. Murni k društveuike z opominom, naj bodo nasproti vsem provokacijam in izzivanjem hladnokrvni in naj se ne dado speljati k izgredom. Potem se zborovauje zaključi. — iZ Notranjskega) se nam piše: „člo-veku igra veselo srce, če opazuje, kako se pravilno in lepo snujo priprave za na* narodni dan 2 septembra v Postojmi. Liraši Kamniški pridejo nin cor-pore". Tudi vrla Šiška se je vkupe navduSila! Sokoli in neutrudliivi pevci naši v Ljubljani in mnogo narodnega občinstva z možko besedo čaka tega dneva. Ali ne samo ti, nego Gorica, Trst, Istra: vsi se zanimajo duševno in po osobi za nas! Za znižano ceno, ki se za časa objavi, se je oskrbelo od vseh Štirih vetrov. Ali vsi pa pomnimo pri tem, da „finiš coronat opus", po „soinčnem zahodu hvali dan". D. — (Izginila) sta iz neke „Sommerfrisehe" na Gorenjskem nadepolui mladenič s še nadepolnejo mladenko, oba iz Ljubljane doma, pripadajoča k nem-škutarskej „jeunesse doree", ki se rada ponaša s črno-rudeče-žoltimi trakovi. Nadepolui mladenič bavil priziv (rekurs), ob jednem pa se je tudi osobno v se je že nekaj časa tam gori bre/, dovoljenja svo Gradec podal, ker se govori, da ima v Gradci v višjih sodnijskih krogih jako dobrega prijatelja. Rekurs je v Gradci več mesecev ležal, vender je bil le rešen, in sicer je nadsodnija rešitev okrožne sodnije potrdila. Varuh uložil je revizijski rekurz, ali tudi najvišje sodišče potrdilo je rešitvi prve in druge sodnije. Ta rešitev je prišla že pred mnogimi meseci k okrožni sodniji Celjski, a še sedaj ni izvršena. Sodnijski predse inik iu poročevalec B. morata vedeti, zakaj ne. Prebrisani varuh bode gotovo to priliko porabil, da bode še na zadnje odloke vseh treh sodnij prevrgel. — O tej stvari ptiči na vseh drevesih žvrgole. Kako že pravijo Nemci? Die kleinen .... hiingt man, die gros-sen .... Kaj pa, ko bi justično ministerstvo ta sodnij Bki akt pregledalo; tam stoji vse zapisano. Mej obširno tvariuo zna biti tudi kaj zaniml]ivega! Ivan, posestnik v Borovnici; Peruzzi Martin, posestnik in krčmar v L'pah; Pet eri in Alojzij, hišni posestnik v Kamniku; Pibrovec Karol, posestnik v Kropi; Pire Matej, posestnik v Kranji; Pirker Leopold, trgovec v Ljubljani; P i mat Luka, veleposestnik v Moravčtth; Plautz Ivan, posestnik v Spodnjej Šiški; Pollak Karol, trgovec v Ljubljani; Po v še Anton, posestnik in krčmar v Štefanji Vasi; Regali Josip, hišni posestnik v Ljubljani, Sajo-vic Ferdo, trgovec v Kranji; Salraič Anton, posestnik v Postojini; Sušnik Josip, trgovec v Kranji; Tomšič Mihajl, posestnik v Hribu; Treven Tine, hišni posestnik in trgovec v Idriji; Tri buč Josip, trgovec v Glinicah; Ve var Mirt in, posestnik v Lukovici; VVascher Hajko, knjigovodja hranilnice Ljubljanske; Cunder Ignacij, posestnik v Malivasi. — Namestniki: Gregorec Anton, pek; M er-šol Anton, krojač; Ojstriš Fran, hišni posestnik; Pogorelec Ernest, fotograf; Porenta Anton, mesar; Si mi k Karol, hišni posestnik; Steinroser Karol, trgovski pomočnik; Žužek Jamej, hišni posestnik; Zamejec Gregor, hišni posestnik in pek; vsi v Ljubljani. Domače stvari. — (Mestni magistrat Ljubljanski) objavlja: Na večer tistega dne, ko se bode v stol nej cerkvi svečano pela zahvalna pesen za srečni porod Nje c. in kr. visokosti, cesarjevičiuje Štefanije, bode magistrat povodom veselega dogodjaja razsvetliti dal mestna poslopja m pričakuje, da bode vse Ljubljansko stanovništvo na isti načn z | „Sehmierfabrikr5 blizu južne železnice. Novcev neso ega očeta ter veselo brenkal na citre. Sedaj pa sta izginila kakor kafra, ne ve se kam, in brzojavke švigajo sem ter tja, da bi se ptičkoma prišlo na sled. Ko nj'ma novci poteko, že prideta po druge ; bati se ni prav nič, kajti Amerika je daleč, vrhu tega pa tudi ni pravi kraj za take vrste ljudi. — (Izpred sodišča.) Včeraj obsodili so delavca, ki je 22. julija t. 1. v Velčah napal inže nirja Postelna ter gg. Doberlet, P. Ahčin, Kouschegg in Mondheim, na pet mesecev. — (Hišnim gospodarjem.) Na prošnjo Ljubljanskega magistrata je c. kr. poveljništvo 3. kora v Gradci dovolilo, da tukajšnji c. kr. magacin za oskrbljevanje vojakov sme hišnim gospodarjem, kateri konca meseca za časa vaj dobodo vojake v kvartir, izposojati posteljno opravo za silo, namreč prazno slamuico, prazno blazino in vol-nato odejo, proti ustanovljeni odškodnini, katera znaša na dan za 1 slamuico "'• „,, kr., za 1 blazino a/ioo kr., za 1 poletuo odejo 19/i0o kr. in za 1 zimsko odejo K710o kr. — če bodo gospodarji želeli, se bo imenovana posteljna oprava izročila vojakom, odškodnina pa kar odtegnila od povračila za stanovanje. — ( U 1 o m i 1 i) so včeraj po noči neznani tatovi v branjevske .,uteu ob Reseijevi cesti in pri Tujci: 24. avgusta. Pri slonu: Btehr iz Trstu. — Btltcki iz Zagreba. — Komur iz Trsta. Pri itimiioi : VVolf z Dunaja. — Kube iz Sarajeva. — Biepa 7. Dunaja. nova dokazalo, da je kranjske dežele stolica „pravo avstrijsko mesto." — (Iz Zagreba) se nam poroča v 24. dun t. m. Z Dunaja prišel je danes uaslednji telegram: „Resultat zadnje ministerske konference je — kompromis. Od strani ogerske vlade polaga se velika vrednost na to, da se uteši narodna občutljivost Hrvatske. V političnih krogih vzprejel se je z velikim zadovoljstvom faktum, da ban P ej a će vi ć še ostane v uradu." — („Deutsche Wachtu) ima v zadnjej številki uvodeu članek, v katerem neusmiljeno biča ustavake v Kranjske j in njih vodje, katerim očita Btrahopetnost (Feigheit), nesposobnost in še več drugih jednakih plemenitih lastnostij. Ker nam danes ni možno, bodemo v bodočej številki o tem govorili obširneje. — (Občni zbor „Sokola''.) Ker g. pod-starosta S. Nolli, dasi v zadnjem občnem zboru izvoljen, ni hotel prevzeti mesta staroste, vršil se je sinoči zopet zbor, pri katerem je bil v starosto izbran g. Ig. Valentinčič s 50 izmej oddanih 57 glasov. Gosp. Valentinčič izjavil je, da prevzame mesto staroste ter v svojem govoru Sokolom živo priporočal, naj se i v bodoče izogibljejo vsakeršmh neredov in skrbno pazijo na društveno čast. Govor bil je vzprejet z živahnimi živioklici. Sokol g. Žagar izrazil je g. No Iliju za izvrstno in previdno vodstvo iskreno zahvalo, želeČ, da bi vsaj kot pod-starosta še dolgo deloval društvu na korist. (Živio !) Gosp. Nolli izjavi, da bode tudi v bodoče, kakor do zdaj skozi 20 let — kar je Sokol — svoje moči Umrli so v IJubl.jaiii: 21. avgusta: Viktor Zalokar, delavčev sin, 4 mesece, Florijanske ulice št. 19, za (»slabljenjem. 22. avgttSta: Anton Jurman, deželne sodnije oficijal, iiT let, Florijanske ulice It 16. 2.'}. avgusta: Marija Rebolj, užitninskega paznika ženu, 35 let, Klade/no ulice št. 17, za jotiko. 24. avgusta: Anton Albin Ritcnc, hišnika sin, 5 V« meBecov, Vegove ulico Št. 4, za drisko. V rieželnoj bolnici: 22. avgusta: Martin Kavčič, dninar, 3I> I., za sušico. M ei eo ro I ogiftno poročilo, a Q * Stanja Ui« ?P»- barometra Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v 111:11. 7. zjutraj 73758mm. -+- Ni'O'O brezv 2. pop. 73:>'lWi mm. -\- 99'6°C + L9'8°C il, j». breiv. 51. zvečer 737'8"/„..... štajerske zemljišč, odvez. obli),'. 998 119 9 5 58 120 L89 i»!l Dunava reg. srečk« 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/»°/0 *'»ifi zast. listi . Prior. oOlig. F.lizabetine zapad, železnice Pri'ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudoltbve srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banki; . 120 „ Tramiuway-druSt. vel j. 17(1 tdd. a. v. hi; L08 114 1 1h 107 101 172 90 109 227 20 80 50 65 40 95 50 GO 86 25 85 95 ;{ii 25 90 50 50 75 95 P. n.! Zaradi prodaje svoje posojilne knjižnice prosim p. n. naročnike, da mi kar možno brzo vrnejo izposojene knjige. Prosim tudi, da se mi vrnejo i one, katerih le dolgo manjka, ne da bi trebalo osobno opominjati, posebno pa posamezni zvezki jednoga dela, da no dobim preveč makulature. Želo se mi ustreže in hvaležen bodem, ako su mi knjige prijazno vrnejo ali pa tudi naznani, kje se nahajajo izgubljeni zvezki. Ob jednem priporočam že došle kalendre za leto 1884.: Fromino-jev nMedizinalkalendera 1 gld. 60 kr., po pošti 1 gld. UT> kr., in Voglnov „Volkskalender" 65 kr., po Z vsem spoštovanjem Iv. Giontini v Ljubljani. pošti 70 kr. (560—2) Pianino so prodaje; tudi na obroke. — Natančneje v steklarski prodnjaluiol, CileditllAke ulice It« 6. (569—1) H. v isa, v katerej je krema in lepa prodajalnica, »lev, potem 7 barak za stannvan e, 14 oralov hriba z večjidol lepo hosto bukovega lesa se takoj prostovoljno proda. Pojasnila daje T- Jakše, (fjtjrt—1) trgovec v Trbovljah Komi in učenec, prvi urni prodajalec, oba močni, nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožna iu z dobrimi službenimi, oziroma Šolskimi spričevali, sprejmeta se takoj za trgovino z mešanim blagom pri (567—1) .Josipu Bruss-u v Logatci. Prostovoljna prodaja hiše. Pritlična, sczidami, z opeko pokrita, 14° dolga, 9° Široka, za vsako obrtnijo pripravna, v selu na NotranJ-slo'iii, v katerem je Železniška postaja iu sedež c. kr. oblastni), ležeča hiša, katera ima '1 prostorne sobe, 2 kleti, kuhinjo, jedilnico itd., potem zraven ležeči vrtiček, se prostovoljno precej proda. Kje? — poizve se pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (565—1) ♦♦♦♦ : Trgovina z mešanim blagom : se takoj odda v znamonifcjšcm farnem trgu na K rim j- ♦ okcni, jako dobro tržišče, poldrugo uro oddaljeno T Od postaje južne železnice, z veliko zalogo blaga. Na- * plačati je samo 5000 do 6000 -Id. ♦ Natančneje v naznariilueiu hureau Pranja Mili« J lor-ja v Ljubljani. (561—1) e ♦ ♦ : : t i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦ Dve elegantni omari za blago z dvojnimi vrati iz jii>eiioviu<>. liknii«', s pripadlijočo prodajalniško mizo, m. dolgo, iu pa stelaža z odrivajočimi se vrati il «'«'Miijj«'« ine. Ukana. 4jin. dolga, 2 m. visoka: vsa prodajabiiška oprava Jako «lol>ro olirmijeim, produ s«'Io v veno pi i (664—1) Hugonu Fischer-ji v Ljubljani. tesminovih korenin in lubovja, jeternika (fcerba hepatica noliilis), vinske skorje in mecesnovega terpentina kupita kolikor ni ImhIi in po nu|iiižjili cenah Delleaste & Duca, r,B3-1> Vegetabilien Exportgeschaft, Bozen, Tirol. Glasovir s 7 okt. dobro ohranjen, iu m m, i) 5 okt. in f> reg. še nov. Oboje proda po jiko nizkcj ceni tf«»». Bi5l» •:.ii<"ll*'-«•. učitelj v Št. Vidu nad Vipavo. (548—~2) a m* šm O uWi m srn itt itn irn tu mi m ssa mm o Pivovarna bratov Kosler-jev. | l/.vrstno ^ i v zabojih po 25 in 50 steklenic I se dobiva iz (88-—89) Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. JVei&ofjiMfivo ! Denar dobi vsaki takoj povrneš, pri katerem ostane moj sigurno d (d u j oči ROB ORANT IUX«£ (brado ustvarjajoče sredstvo; brez m peha. Kavno tako sigurno pri plesnJi. ixpn.Uu. ali om! volili luseli. Uspeh po Večkratnem nio'-nein utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 60 kr. in v steklenicah za posku-i po 1 gld. •T. CjJi"<>li<»li v IJriin. V L j o M J »nI se dobiva pri gosp. Kilvnr«ln .fluhr-u. (19-2—20) zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. I Dr. JULIJ SCHUSTEIV zdravnik ženskih, in otroških. | bolezni j, porodničar, J zdravi od 9, do 14). uro dopoludne iu od i 3. do 4. ure popoludne v Kohler-jevej hiši, II. nadstropje, poleg Hra-j| decky-jevega mostu, na Starem irgu št. 2. 3J I I!>«>«»,-«» beez.pl.ieno. i524—4) i J. ANDEL-a novoJznajdeni prekomorski prah umori stenice, bolbe, ičurke, mole, muhe, mravljince, preseke ptičue črviČe, Bploli vse žuželke skonij t!eiiiirav»o ti i; n > in gotovo tako, da od tuftelkfoe Balege ne o * tane nobenega sledu. Pravi prašek se do.»iva v produjalnici pri S. Aftl»B<:ij-iP, 13, „pri črnem psu", Hussgasse 13, (Dominikanergasso Vi, Ketteu ^asie 11,) V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po pla-aiih." (309—7) Najbolje ter najceneje naročajo se priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlacilnice ter vsi drugi kmetijski stroji za točno plačilo in tudi na obroke v najstarejše,] tukajšnje) ter po vsem Krmjskem najbolj poznate j zalogi pri A. Debeve-u v Ljubljani, Marije Terezijo cfsi ji ftt. KI. pritlično. (508—18) TeT1' 3! rJ~ Zahvala in priporočil«. Zahvaljevaje si* slavnemu občinstvu za do sedaj mi izkazano zaupanje kot $ t delovodja pri gOSpej Ant Jakietovej udovi, naznanjam