dar v ar ízhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 glđ. 80 kr četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 29. junija 187 t Gospodarske stvari. golj ufati Kar semena Povše v okolici bil razdal se je vse dobro sponeslo. y to Svilorejska sporoeila. Iz Ospa v fstri 14. junija. Gojitelje sviloprejek bode zanimalo, zvedeti, kako se tu pri nas sviloprejke ponašajo. Přetekli dve leti so se Zárotl gozdov s presajanjem mladih sadit (Dalje.) in galeta se Je J svilni črviči še precej dobro sponesli, po 1 gold, do 2 gold. 50 krajc. funt na trgu v Kopru prodala; to leto pa je s črviči kaj slabo; vsi grejo —,------— —ô , pod zlo, nočejo se rediti, veliko se jih je že zavrglo; smo namenili presaditi samo en kmet jih je nad tri gnojne koše v njivo za i kopanji sajenk. Kopanje rastlinic se mora najbolj pažljivo ; vati, če hočemo kaj vspešnega doseči od sajenk ; pelja- ktere Al malokterikrat se delà na tanko, kakor je treba da gnoj peljal; le redko komu so se zapredli. Galeta se Delalcem je premalo znano, ua je že přetekli teden v Kopru po 1 gold. 50 kr. do 2 obilo in nepoškodovanih koreninic ; celó nič mar za to bode goldinarja prodajala, pa kaj, ker je malo robe. Največ galete je v Kopru vsako leto na sv. Lazara dan 19. Velikokrat se vidijo skop junija na prodaj; kako se bode prodajala, Vam bodem daj ; kakor da bi bile za grmado pripravlj ijenke morajo imeti ni jim dosti, ali pa jenka se prijela ali ne. jenke, ki tako izgle- ene. Koliko koj naznanil *), da se bodo vedeli reditelji sviloprejk od takih pa bi se přijelo in pognalo, ko bi se bilo pri na Kranjskem potem ravnati potlej gor na Kranjsko odrinejo. ker vsi kupčevalci kopanji previdno ravnalo Naznaniti moram Za tako delo se moraj tedaj previdni delalci tudi čast. občinstvu, da je naša liberalna primorska jemati; om se ne smejo prehiteti v delu, delati moraj deželna vlada v naši vasi v Ospu dovolila dva sejma> zmerno. Ne sme se zahtevati od njih, koliko sajenk U^^UlUa MCiU« v UUOl v V WUJ/U v*v T VAA1VV f w J ------- --- ~ ~p ---vw * v ^ «.VAIJUlV/ OC* j ^ li in sicer bodo ti sejmi ob nedeljah, to je zadnj o ne- mora do te in te ure skopanih biti; vsaka rastlinica deljo meseca junija in prvo nedeljo meseca naj se varuj ; da se novembra, letošnje leto 26. junija in novembra, malo število pa dobrih epoškodovana skoplj bolj Je Kaj bomo v prihodnje le ob praznikih sejmnevali? Kaj poreče naš, v krščanskem duhu izgojeni narod? Jeli bode narod k tem prazničnim sejmom dohajal! Ne mislite pa, da je srenja želela v praznik sejme imeti; ne, Podučiti je pa treba delalce, in jim razložiti to-le kiro Pri kop mora vsak delalec imeti oštro se lopato in močán nož. Kakor puškina cev debele sejenke naj se na ne , jv ' t---~------------------1--7 . . i --- " -------- -j----" deželna vlada nam jih je omenjene dneve posi- severní strani nepoškodovano zaznamujejo iz lila. Res dalec smo z liberalnostjo prišli. Mirna Peć na Dolenskem 23. junija. B. Lánsko leto osoré smo imeli malo veselih naznanil o sviloreji; mnogim je bila vsa zalega pod zlo šla iz več vzrokov. Ker je na zdravém semenu vse ležeče, si pri-zadeva slehern umen svilorejec takega si preskrbeti. Radostno pišem te vrstice v dokaz, da naša blaga de- emlj pa tako vzemó, da koreninice od debla do odreže čez velj do poldruzega merijo. Pri manjih naj pa ko- en reninice bodo vsaj en čevelj dolg Ce imamo čevlj dolg ali še veča drevesca žela je sposobna za svilorejo. C. k. kmetijska družba v Ljubljani je bila poslala to leto dve medalji v našo faro. Prvo je dobil Janez Povše, posestnik v Pod-borštu za marljivo zasajanje in gojenje murbovih dre- kakor tudi za vspešno rejo sviloprejk, drugo pa izkopati, naredimo ozek jarek toliko od debla, kolikor dolge mislimo koreninice pustiti. Ko smo začutili koreninice, odrežimo jih z oštrim nožem ali pa z lopato. Potem naj se od vseh straní z lopato po strani pod kepo suje, da se odrežejo tište koreninice, ki narav- nost v mlj segajo Ko smo tudi to dokončali, moramo sadiko s kep ves Janez Fifolt iz Golobinjeka zarad pridnosti v sadjereji. Sviloprejke so se pri nas dobro sponesle. Povše Janez ima čez cent lepih kokonov, kajti gosenice so naravnost kvišku ninami otre bi ti vzdigniti, tista „ prSt, XVX --- se pa ne sme z drugim orodjem kakor s prsti ki je med kore ? e je pa rastlinica s kepo tako težka ) da je ne ve bile vse zdrave in enake velikosti, da jih je bilo 8elje gledati. Dva lota jajčic je bil dal izleči. 22. maja so črviči bili izlezli, 21. rožnika so se gosenice za-predale. To naznanjam njegovim dosedanjim kupcem v prid skrbé ; , da še o pravém času z zdravim semenom pre-kar bo gotova korist tištim, kteri drugih nočejo moremo vzdigniti, naj se pa prst stojeći s pripravnim orodjem odvzame. Tukaj mora delalec zeló pazen biti, posebno oni čas, dokler delà nim hati postrani djem. Nikoli ne sme naravnost v sekiro ali sploh z želez emlj ma da ne odseka lepih koreninic, zmirom le nekolik ♦ Lepo prosimo! Vrea. Ko so na ta način koreninice od zdolej odsekane, naj se sajenka naravnost kvišku vzdigne, po strani zato -------- 206 - ne, ker bi se koreninice lahko polomile, ki srao jih po- prej varovali. Če pa imamo manje rastlinice, ni treba narejati jarka tacega kakor pri velikih. V tem primerljeji od-režimo v .natančni daljavi od debla z oštro lopato ko-remine steblica navpično, nekoliko jih odkopajmo in vzdignimo sajenke iz njihovega stojališča. 4. Vsako drevesce položimo pažljivo v senco ali pa kam drugam, kamor solnce hudo ne pripeka. Na solncu puščati sajenke ali pa jih trdo na zemljo metati, silno je škodljivo koreninicam. 5. če imamo prav majhine sajenke izkopati, jih bo>mo najlože iz zemlje dobili, če z lopato varno gremo v zemljo in več rastlinic vkup iz zemlje vzdignemo. Nia ta način se koreninice še manj poškodujejo. 6. Če iz sadišč moramo prav majhine rastlinice s kepo presajati, ktere prav gosto stojé v razorih ali nana ešano, takrat vzemimo oštro lopato in naredimo od obeh strani vsake vrste z lopato navpične jamice 6 palcev eno od druge, vzemimo rastlinice ven in jih presadimo potem , ko smo jih na sadišču še v manje kepice razdelili; tako bode rast bolj gotova. 7. Ce pa kdo prav majhine rastlinice presaja, in to> delo s tem opraviti hoče, da rastlinico vsako posebej iz puli, ta ravná napaČno , ker potem mnogo koreninic pokvari. Da temu v okom pride, naj jih več vkup iz zemlje potegne. 8. S kepo je prva vrsta sadbe, če smo prstv varo- viali, dognana, posebno če pozimi presajamo. Ce po-ziirai drevo skopljemo in ga hoćemo s kepo presaditi, pia daleč prepeljati ga, najbolje je za to, da mu vsa prst ostane, če ga potaknemo v vodo, in kedar zmrzne, na omi prostor, kjer bode stal, peljemo. To se pa more piriporočati le pri večih drevesih. Taka sodba je predraga za vsakega in je bolj v vrtih in v drevoredih v navadi, kjer se nadomestujejo posamesna drevesa. Pomniti je še to, da se mora pri toliko odraslih drevesih jarek okoli debla že eno leto poprej nare-diiti, tako širok, da lahko z oštro lopato koreninice po-r> Z Bogom 9 nični crv ? ni pogajanja! Naj si drzne misli v čin pozval; Přišel resni čas je maščevanja, Stvarstva delu si Prašaj srce, docaroval. Tehtaj solzé, Čuj ti joke, Tužne stoke. Solze morjé ti napolnijo Joki burjo pretarnajo." > Tak pogrebcev trume pevajo Ki bliz' njega tje vzhajajo, I se v dalje zgubljajo. (Dalje prihođnjič.) > Dopisi. Ko preplašeno o gledu tem Kaj se orel tam vzdigava od zahoda? Malen kakor sokol je, v se skromen ; Malen, skromen, gleda pa mogočno Klanjaj o se gore mu > ko kedar emlji Orel raste, nij več sokol vže pero ti, jaoh Vrè po drobu. Orel je raztegnol Od zahoda do vzhoda, i pod njim Raste prestol s tal, ne prestol 9 Zlata, ogromna lestva gor do neba Vrhu uje nasajena je krona. kajti grmel grom je večkrat mirno vzvišenost Neoplašen Vže okolo njega y Se na Čelu, bliža se Napoleon. Prva srečna leta carovanja, S'jajna, presijajna leta, Ponové mu v duhu Cezarsko Zdaj zavest Še enkrat, zadnjikrat. oblastnejih moči igrača > Olovek, ti prevare revni plen ! Za tvom strpom je zavisti kaca, Vzrastla je pred tabo zdaj palača, Gor na tron! vkazuje sen. Skrile so se zoperne pošasti,, Vse se uslovesilo k tvojej časti. Uho tvoje pije slavospeve; Ker razdonevanje zdaj molči, Vriskov Čuješ zdaj odmeve, Na kolenih caka ťma ljudi. a . Kralj i car ti tu čestita, Uk, fanfára te slavita, Sprej me kmalu te visok Pocvetličen slavolok. vže krilatec nese žar Ven'c lavorov Nadcloveka te vže pali Le za krono nično ti je mar Toda krona ni presreće dar! 9 9 živim Raji kak ubornež Ko da slavo tvoj o zdaj delim Ah 9 da nij svarilca 9 brata 9 Ki v poniznost bi ga vrnol spet Rajske radosti se méni svata, Pa ne vé, da kmalu bo proklet > 9 Komaj stopi Bog ti bodi z nami Komaj stopi gor v dozdevno slavo Komaj stopi skozi slavolok Stresne: „Waterl j nebá obok 99 Waterl grmi okrog 9 Trst 20. junija. (Sad liberaluhslva) se je pokazat pri nas tudi pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, ktere se je udeležila velika množica ljudi, čeravno je že v jutro zgodaj počila petarda za magistratom, kakor se govori^ zato, da bi bilo strašilo pobožnim ljudém udeležili procesije; 9 da ne se liberaluhi (liberi pensatori) niso dosegli, česar so želeli. Prigodilo se je pa pri procesiji, da je marsikdo ravno omenjenih liberalcev jo po pinji dobil in tudi po glavi. Na kupčijskem trgu sem videl, ko sta dva okoličana nekemu, ki se ni odkril, klobuk 9 da je procesija z glave zbila, ko sta popred opomnila in da sv. Teló nesó. Al on se jima je smejal in za to dobil plačilo. Ko vidita dva druga liberalca, kako se njunim pajdašem godi, precej se nasproti ustavita in vprašata okoličane: kdo da tukaj povedujemo mi zdaj « zapoveduje? ,,Tù za- je bil resni odgovor in hona jo odrineta z razdrtima pinjama potepeno iz mno- žíce 9 ki je se za njima kričala: ,,v hlev z osli ! a Tukajšnji lahoni prepozno spoznavajo, da so se zeló pregrešili, da so nas pred dvema letoma psovali. Med okolico in mestom so skopali veliko brezno. Danes spre- vidijo, manjše ; da so napak storili, in njihovo sovraštvo je huda rana se ne zaceli tako hitro. Roj an s ka čitalnica si je veliko vilo v najem vzela, da bo mogla v prostornih dvoranah lože delà vati* 17. julija bode obletnico praznovala s krasno veselico. tem pa poročamo drugi pot. I fm o^ * r? „ Iz Istre 25. jun Znano je bralcem ,,Novicu? da je poreški zbor silovito združenje nekih občin v velike županije odločil, sedež županije pa (ali po neum-stvu ali po hudobščini, ne znam) v več krajih v naj« 8krajnem gradiću odredil. Na ta način bi se morale združiti tudi občine Lovran (preko 3000 duš), Mo-ščenice (pr. 2000 duš), Bršec (pr. 100 duš); ali prva volitva občinskega zastopa meseca maja pretek-lega leta je Bršečanom in Moščeničanom na korist iz pala WKĚĚEĚĚĚMĚ 9 imeli so večino — pa je bila od vlade zavržena. V drugi volitvi meseca avgusta je gosp. okrajni poglavar hotel, da Lovranski volilci zmagajo, in se je v to svrho celó nekega posilstva poslužil (kakor nam SI. Narod" opisa!), in zmagali so Lovranci. Je » taki volitvi se je protestiralo, Proti vse ni nič pomagalo. 11. novembra, ko so se imeli župan in sovetniki voliti, ponovil se je protest — in vsled tega protesta se ni volilo; razšla se je volilna komisija in volilci. Od tega časa se Moščeniška in Bršečka, kakor prej za samostalne priznavajo (barem se piše: alla podestaria di Mo- Človek bi mislil, v samostalnih žu- ščenice) pa kaj? 208 panijah bodo kmetje volilci za prihodnje poslanike v Porečki zbor domá volili. Kaj še! Ukaz okrajnega glavarstva zapoveduje, da imajo kmetje iz Mošceniške » Vred u > obrnili „Socini" možje bandero in aačeli po- , kteri pa bo»do ravno in Bršečke občine v Lovrani brati svoj Lovran tedaj pojdi Moščeničan od iljati v „Narod" osebne napade to dosegli, česar njegovi nasprotniki nočejo. Ce bo du > JeJ ^ ~ ~---^------»»«(/i v/vun\i uuvjcju. " volilce iz- hovšcini le količkaj mar za čast cerkvenè zasîtave daleč, a Bršečan tudi 4% ure daleč, da se svoj bode za volitvo posluži Kaj 9 ne, da je to ure SVO- jj oboda"? Moščeniška občina ima okoli 400, Bršec okoli 200 kme tov ne bode težko posaditi prof. Mar uš v zboru. Sicer pa bi morali njegovi to pomisliti, da bi ga menda težko kdo drug namesto na stan stol protniki tudi dalji koj val v vseh tistih zbornih opravilih, pri kteriht je treba > imajo pravico volilce voliti. Hoditi pa toliko popolnega znanja slovenskega jezika prašam: ne bode li teh 600 kmetov 600 gold, brez dvombe goreč Slovenec, ima prijatlo Dr L 9 na zgubi zavoljo volitve, ako gredó v Lovran voliti? Dvakrat so hodili ti kmetje obcinske zastopnike v Lo- na dan »-F«.\J£A U» VUUV/V ^Vt vv ^»V f VUVV ^ A UUM» J/l. X J V KQIDO^O ^ JJ tudi protivnikov dokaj, kajti ob volitvah se ^vleče vse pa rauiaii ou uuuiii bi aujctic uu^iuauu omoku^uiuv » j-iv- u« učtu, kar juiiu mi u* un\/» - uaiuu i i li u jo uaj- vran volit — in potrošili in škode trpěli saj vsak na populárnější okrajni predstojnik, kar smo jilh kdaj v bilo ali ni bilo Baron P naj gold ; kar skupno z sedanjimi volitvami znese Gorici imeli. Tej svoji nenavadni popularnosti se ima dan 1800 gold. Evo kako"okrajni gl razume narodno zahvaliti da JLUW ^Ulu« JU VU rvatvu U&iajui I»u«iuv uuiuuuv aauvaiibl , \Ai gospodarstvo „National - Oekonomie". Ako pa kmetje predno se je imel stranko za-se organi z ura no ) se »aVOljv i C\i Li Li<\ 1J CliC D VUUVUV/ IU «M»W»JV J/1U f uitoiu ouv/- DV» TCUCU j »11 VJ\J „kJUVjC* uuoti uiuuua, U(t g 44 njegraškem okraj didat Adamovi Je zvoljen Herm ktere je dobil nemškutarski kandidat proti slove- je s 50 dne t. m. Mlado društvo, ki, akoravno še le komaj pol kozjanski dekan, narodnjak F brežkem okraj voljen narodni kan K je 2Z 59 volj leta živi in že nad 50 udov šteje, se nam je ta dan sovi, nemškutarski kandidat dr. dePCott je dobil 37 pokazalo kot pravi kinč slovenskih Čitalnic Po tom- gl mariborskem okraji pak nismo zmagali boli ki je vršila pod prostim nebom, se je začela Izvoljena sta po strašnih naporih Nemca Braindstetter 99 K uil^ tví okj id vj.011c* ^uu piuouuj u.1 beseda" z nagovorom predsednika 9 vrleg župana a. Na to smo slišali lepi govor gosp koristi in nalogi čitalnic, in jedernati govor gosp slogi in potrebi skupnega delovanja. Razveselila nas je o o (105) in Seidl (104). Narodna kandidata sta dlobila im pozantno manjšino glasov: dr. S 81 gl 82 m dr Rad pa še posebno hči županova, mlada iskrena^domorod- Gospoda dr. Ip kinja Toraj imajo štajarski Slovenci zdaj V t pioslancev Mi tka z izvrstnim deklamovanjem Toman dr Je bil v Celi in dr. G r š a k sta padla :: namesti oljen nemškutarski c.. kr. sod- pesmi. ^lll j. \J£al\jkj • xuuu gu vuii jl u uvjaiauiu yciuj^uí ov/ uxoai o * \j dornberški pevci posebno dobro se obnašali. Vsako pa Fich Tri ožice". Med govori in deklamovanjem so niški svétnik Thomschutz, namesti dr. Gr v město lahko bi bilo ponosno na take izurjene pevce telj ptujske^ realne gimnazijje Ptuj I Na nemškem zgornjem Stajarskem so wolitve v Proste kmečke fante v čveterospevu tako mično in na- kmečkih občinah nepričakovano dobro izpadle. Padli so tančno najlep&e naše umet delà globok vtisek na vsako narodno srce. pesmi prepevati slišati, liberalci in zmagali „katoliško-konservativciř c Kakor »e čuj 9 meni odbor v kratkem zopet osnovati neko ralist radgonski okolici je izvoljen grof Platt veselico, pri kteri bodo domače moči neko malo gled dingu kmet Rabing okolici graški grof H. ďA s. fede Ir Weit baron r d liško igro predstavljale. Slava vrli dornberški čitalnici! s 111 glasovi. Tukaj je voditelj štajarskihi Nemcev Iz okolice goriške 24. junija. (Kako bo z volitvami?) Na Krasu pojde gotovo vse brez homatij ; dr. A bram in Cjne bosta izvoljena, če lese ne bode vrlemu možaku Crnetu od kake strani kaj nagajalo. 9 Kaisersfeld kandidiral pa samo 12 glasov dobili skem Landsbergu je izvoljen znani profesor !M župnik dr. Lehma n Hartbergu opat A Ili m g nem Feldbachu sta volj nar Weinbandl m mli okolici naši pa so 4 kandidatje: dr. Lavrič ganel, Marušič in baron Pino. Fa- prvem se malo govori, toliko več o druzih treh. „Soča" posebno Maru ši ča podkopuje; pa tudi Pin o-ta noče. Zoper Ma-rušiča se je bila od začetka izdala parola: „duhovni- Lip sta olj grof A. d'A in Karl (Tukaj sta kandidirala in padla dva znana liberalca Stremayr in Schlosser). Vsi ti volieni so konsservativci. Neumarktu je prodrl liberalec Plankensteineir. V Lie kov ne voliti". Ker se je pa „««w ^ da mnogi hočejo duhovnike, kterim je leta 1867. v Novicah" sam dr. Zarnik pravico branil in zagovarjal pokazalo, da tako gré zen-u, Leobnu, Bruku, so bili voljeni liberalcii denburgu pa klerikalni Pernfeind, kmet Ju ^uuviunu ui> /jaiuia wj«uh iu aa^u v aiijai, temveč ker so jih na Kranjskem menda 4 nasvetovali volj Kaisersfeld, Stremayer in Schlosser so p)otem bili v mestih Potem takem (in na Štajarskem že tudi dekana Kosar ja izvolili konservativcev dozdaj v štajarskem szboru 11 slovenskih narodnjakov in 16 ustavo Drago ! Vred. vernežev. Toraj že 17 federalist Stajarsko. (Tabora pri Kapeli) pri tako imeno € 209 vani Novi Slatini, piclo uro pod Radgono ? se je zraven. Okoli njih se zbirajo slovenski volilci. Kmalu vdeležila tako velika množina rodoljubov, kakor je pride Sorschag, na čelu kakih 60 delavcev Nemca Stern- nismo nikdar pričakovali, in sicer oni dan tem manj i berga. čami. ker bilo je zeló deževno vreme. Osnovali so ta tabor vsi župani kapelske fare in neki rodoljubi bližnje oko- sta slovenska kandidata prišla s "svojimi volilci pogo- Mnogo njih je bilo oboroženih z debelimi pali-C. k. komisar Korber razjasni Sorschag-u. da lice in posebno ljutomerski dr. Klemenčič in Ku- varjat se in svoj kovec sta jim šla v vsem na roke; da, mestjani, čeravno Nemci, so pripomagali k temu taboru , program zagovarjat. Kmalu pride celó radgonski lastnik fabrike g. Sternberger in vpraša osorno komi sarja ali smejo vsi brez razlocka v hišo k shodu na posebno tišti, ki imajo v kapelski fari posestva, kar mu komisar odgovori: kdor je volivec, da. Na to vpije razsrden Sternberger: Wen wir aile nicht hindiir- kar potem kaže, da so ti gospodje res liberalni. Ob pol štirih je bil tabor napovedan in ker je cesarski komisar zahteval, da se naj tabor začne, se je to tudi , pri- fen, so will ich nichts davon horen etc. Med tem nek kmet delavce opominja k miru. Ma-zgodilo. Iz početka je že bilo zbrano 4000 ljudi, pri- homa udari eden delavec možá čez glavo in tudi drugi hajalo pa jih je vendar še zmirom več in proti koncu tepó neusmiljeno po njem, da se kmet zgrudi na tla in tabora jih je na taborišču bilo više od 8000. Prihajali so v omedlevci obleži. Žandar ja zraven stoj i ta in se še vendar zmirom in, žalibog, so neki se •vi* prišli ko 9 ne ganeta. Dr. Srnec je pri vratih stal. Hipoma ga je bil že tabor končan. Prihodniki so pravili, da so se eden najetih surovežev s kolom po glavi udari, drugi tudi mnogi vrnili domu, ker so mislili, da pri tako in tretji priskoči in ga pahne od praga, da pade na Ob trudom hudem vremenu tabora ne bo. Soglasno so bile spre- obraz na tla, drugi mahajo po na tleh ležečem. jete vse točke in sicer ' v m rv^ v/ ^ 4 v? m u M v/ ^ a a v v jl V/ v Jk* v* v A Ml y Vi JL U ^ JL m m m u li C+ I \J ^ vsi Slovenci se po postavi enem so bili napadeni trije drugi Slovenci. naj zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom so ranjeni prišli v vežo, kjer so nekteri slov. volilci in eno deželno vlado. 2) §. 19. državnih osnovnih po- vrata zapahnili in zabarikadirali. Žandar m a stoji ta stav se naj dejansko izpolnuje, naj se zato na Sloven- mirno zunaj, nobeden se ni genil, ni besede skem slovenski jezik v vse cesarske urade in kot pod- zinil. C. kr. komisar je bil pa pobegnil. Zdajci učni jezik v vse šole vpelje in sicer koj v začetku so reprezentanti nemške kulture, nemškega pijonirstva, prihodnjega šolskega leta. Ker so naša posestva z t. zemljiščinim in hišnim davkom V ze preobložena Sternbergerjevi delavci, kakor kanibali v Ameriki, 9 ízre- zaprte z divjim krikom oblegali. šipe pri oknih podro- Čemo vsi tukaj zbrani, da se naj državno gospodarstvo bili in z debelimi hlodi vežna vrata šturmali. tako uravná, da se zemljiški in hišni davek zniža ; ali D i v j a če to nikakor ni mogoče nemškutarska druhal bi bila po polurnem divjanji vrata 9 naj vekša. stopi ostreje kaznujejo. se v prihodnje ne po- razsula in vsi bi bili mrtvi, ko bi se ne bil glas raz 9 nesel, da huzarji iz Bistrice pridejo. Na ta glas divjad Naj se Mura od Radgone zbeži. Gg. dr. Srnec in dr. Rađaj sta dobila od mno- Naj se prosta hudodelstva, pregreški in pre- zgorej Učje vaši. Naj se cez naš od njega napravi železnica. kterih izrekajo rodoljubi obža-kraj ali ne daleč lovanje zastran grđega nemškutarskega napada v Slov. do ogerske meje na deželne stroške regulira, posebno gih strani telegrame, v Stajarsko. (Nemska kultura in svoboda.) Pod tem Bistrici dné 19. t. m. Iz Cerknice 27. junija. (Zahvala.) Za pogorelce v naslovom popisuje „Slov. Gosp." razbojništvo, ki se je Martinjaku je poslal plemeniti gospod Anton baron zgodilo na Stajarskem, tako-le: Peklenski sad ščuvanja Zois 100 gold. Za blagi milodar izrekuje podpisani v nekterih ljudi v mariborskem okraji se že kaže. JNa domači zemlji slovenski si Slovenec pred tujci ni v svesti življenja. Berite, kar se nam piše od Slovenske Bistrice, in kdor nima vode namesto krvi v žilah imenu poškodovanih srčno zahvalo. iderskih hribov 23. junija O b r e z a k. 9 župan. Enaka bi- rokratična samovoljnost, kakor se je pisala iz Kostelja Pa naj stvar sama govori! Pišejo nam zanesljivi ,,Novicam" o g. Fladung-u } godila se je tudi pri poroki: Zopet je ena in ista nemškutarska stranka gro- naših volitvah kmečkih občin pod našim okrajnim po- zen škandal zoper Slovence v njih lastni domovini na- glavarjem g. O grin ce m. Tudi od nas, iz naših hri- pravila in njih na domači zemlji z najetimi tujci s si- bov morali so kmetje 19. dne t. m. po 2 do 4 ure daleč rovo silo pobiti namerovala! Naša slovenska kandidata ; volitvi v Idrijo priti. Pri zdajšnem nujnem delu gospoda dra. Sr nec in Rad ej, sta se v nedeljo po- čas in denar žrtovati poldne ob uri v Novi vesi volilcem bistriškega šanje našega kmetijstva? zdaj Je Pri to za povzdigo in zbolj- nas traja zima skoraj okraja predstavljati hotela in v ta namen k privátnému celih mesecev m y ko bi imeli kmetje svoje shodu v soboto na posamezne volilce osebna povabila polje, zeló podobno grobljem, s trudom in težavami ob- 9 cas in razposlala. Naša kandidata prišedša v slov. Bistrico sli- delovati, morali so oni dan k volitvi v Idrijo šita, daje nemški fabrikant gosp. S tern berger svoje denar žrtovat. Ali se ne pravi to, ljudi nevoljne de-delavce (kotlarje) v Novo ves komandiral in da se lati, da bi nazadnje pustili volitve, ki so vendar za govori, da se Slovencem hoče surova sila goditi. Nazna- kmeta še veliko bolj važne kakor za gospôdo v mestih nita tedaj to političnemu komisarju gosp. Korber-u iz Ali ne bi bil mogel okrajni poglavar nam priti 9 ali Maribora, ki je bil slučajno v Bistrici, in ga naprosita kakega namestnika poslati? In volitev bi se bila lahko, kakor druga leta, vredno v domači srenji brez vseh naj za red skrbi posebno pa žandarjem to naznani, da _ pridejo tje patrolirat. Po mnogem obotavljanji pride po- stroškov izvršila! Ce pa je morebiti volilna postava zneje za našima kandidatoma in gre skupaj z njima v zarad tega napačna Novo 9 naj ves 9 kjer je na bregu kakih 50 do 60 v treh za to, da se odpravi ta huda napaka. prihodnji deželni zbor skrbi Sicer gosp razdelkih zbranih delavcev stalo. Prvi razdelek ki so - —vtviuiu ^uiaaux ugiavuuf wh^ív/. i. i vi ia^u^iua ^ x\i oif se po obleki kot delavci iz okolice kazali, so přišedše pozdravili, drugi in tretji razdelek bolj od zad med drevesi in na griču stojeći pa so odurno gledali. Naša O grin eu svetovali, naj on volilcem nobenih sveto v ne daje 9 koga naj volijo. Ce Je on s tem, da je rekel: ki bodo kaj opravili, pa ne komisar in 4 drugi Slovenci gredó naprej & zicmog« »uui», iou«j mi g« v/^. » v«* Nek Sorschag iz Cresnove se bliža ko- naj bere zapisnike deželnega zbora, pa bode videi í?volite take može, škov napravili deželi", mislil grajati narodno večino stro- de- želnega zbora tedaj mi Ogrincu v obraz rečemo za kandidata, ^mu i mHU _ ni niisarju in ga vpraša: ali je .shod javen, na kar mu koliko važnih in deželi potrebnih reči se je že pofce- niso ki ao slednji odgovori: ne! Slovenski kmetje so stali pri hiši. goval deželni zbor, al če jih vlada ne potrdi shoda. Kandidata stopita na prag hiše, c. k. komisar tega naši domoljubi krivi, ampak tisti gospodje 210 visi vladi svetovalci, in to so uradniki Saj še toliko Slovenci tako obnašali. Gosp. Sve tec je tožbo izročil narodne ravnopravnosti ne morejo Vam izpuiiti iz kan- sodniji. Bomo videli, kaj se zdaj Nemcem zgodi? celij, da bi narodu našemu pisali v njegovem jeziku pisma! Pojte tedaj rakom žvižgat s svojimi sveti! Iz Ljubljane. Slava volilcem! Volitveni boj je Iz Radolice 19. jun. e večkrat sem se branil přejeti nemška povabila in druge take brklarije, ktere nam naša okrajna gosposka v edino zveličavnem nem-škem jeziku pošilja, a naši briči so že tako predrzni, da I za slovensko stran slavno konćan. 27. dan t. m. so volile kmečke občine in sicer tako-le: v Ljubljani sta bila voljena: dr. Janez Bleiweis z vsemi glasovi (82), dr. Po klu kar z 80 gla- sovi en glas je dobil Pajk, enega dr. Zarnik ; meni nič tebi nič puščajo take papirje na mizi in se ne brigajo, ali jih člověk razume ali ne. Pa tudi nič ne pomaga, ako se tudi pritožiš vedi ga Bog kam. K večemu se ti ti zagrizeni birokati, ako tirjaš sloven- soc* nije svétnik Heinricher, od nasprotne stranke pri porocan > n o benega! v Kranji: korar Kramar z 88, dr. Razlag z 82 glasovi od 89 7 ske dopise, v obraz posmehujejo ter pravijo j da ni- > majo slovenskih „formularov", kakor se mi je že zgodilo, ko sem zahteval, naj mi spremljevalni list (Geleit-schein) slovenski naredijo. Prišedšega iz Cerkniškega tabora domů me zopet počasti naš bric z enim tacih r e n > pisemc. Kar naravnost sem ga nazaj poslal z naroČilom da nikdar več ne vzamem nobenega nemškega dopisa. Gospod brič gré, a pride zopet čez dva dni in me , da da mu je naroČil v K a m n i k u : dekan Toman z 75 glasovi od 87 v Postoj ni: izmed 98 glasov dr. Costa in Ko-, vsak po 97 glasov; v Kocevji: Luka Svetec in Peter Kozler vsak po 51 glasov proti 39 nasprotnih; v Novem městu: Jožef Zagorec z 65 glasovi izmed 83 > vpraša: je li ga danes hočem vzeti. Na odgovor nikakor ne. ako ni slovenski r m f znaní Brenceljnov" prijatel 77 praví ; na vrata, vsaj znam dobro nemški! Tavčar, naj mi nabije list v Crnom lj i: Kramarič z 48 glasovi izmed 51 v Rado lj ci: L. Pintar z 45 glasovi izmed 48 v Trebnem: dr. Zarnik z 119, gr.Barbo z 103 in župnik Tavčar z 101 glasom, nasprotna kandidata pl. In res mi nabije list na vrata v znamenje, da je c. kr. deželni predsednik baron Konrad-Eibesfeld lani javno govoril ne-resnico, ko je dal znane plakate „Kranjci! vaš jezik je vpeljan v uradnije! bijati. ™ sednik! u „Hic Rhodus, po voglih ljubljanskih ulic na-hic salta" deželni gospod pred-organi, ki se Vam lažejo, da naš domaći jezik rabijo v kancelijah, ali pa Vas ubogajo Langer in dr. Skedl sta dobila po 1 glas, Bôhm 30. (Dr. Zarnika so po sprejetem zagotovilu, da bode v glavnih načelih složno postopal z narodno većino deželnega zbora, na predlog dr. Razlaga in dr. Poklukarja, ki sta se kot poslanca volilnega odbora „Slovenije" podala v Trebno, tudi taki vo~ lilci volili, ki bi ga sicer nikakor ne bili volili. In tako je To so Vaši toliko, kolikor sami hočejo 7 to je nič! R. S. Mihelač. vsega razpora konec; dobro!) v Postojni: dekan Grabrijan enoglasno. Danes so bile volitve v mestih in trgih je zbornica kupčijska. in volila Iz Loke. (.Poslavilo.) Njegovo Veličanstvo je Kranji je izvoljen narodni kandidat L. Jugo-vic z 104 glasovi proti vitezu Hofern-u, kandidatu Jož. Kramarju, prvemu učitelju deške glavne šole nasprotne stranke, ki je dobil 85 glasov; v Skofjiloki, podělilo zlati križec za zasluge 7 ki se jih v Postojni: národni kandidat Fr. Kotnik z je v resnici pridobil po 511etnem delovanji na šolskem 140 glasovi proti 4, ki jih je vlovil c. k. okrajni sodnik polji. Iz Kocevja 27. (.Kočevarsk skandal♦) Zmagala sta 7 slavno zmagala gg. Luka Svet Pet Kozi ? 89 glas ; to je f od vseh volilcev zunaj enega po 50 proti 39. Al čujte, kaj delà nemčurska omika Ko Čevarjev Mulej; ubogi Mulej ! | v Trži ču je pádel národni kandidat Murnik z 105 glasovi proti 107, ki so bili za dr. Gausterja; v Kočevji: je voljen c. kr. nadsodnijesvetovalec 7 Sinoči ko je gosp Svet z gosp K m, c. k. sodnikom, in nekimi drugimi prijatli mirno Kromer v Ljubljani: dr. Suppan z 427, dr. Kalten-egger z 407 glasovi proti narodnima kandidatoma: v Loj gostilnici v Kočevskem mestu pri sedel, Horáku 298 glasovi) in Debevcu (z 277 glasovi). nadrvi se mahotna okoli 9. ure drhali okoli hiše, in ta VNovemmestu sijajna zmaga národnega kan- začne s strašnim hrupom in vpitjem macjo muziko de- didata K. Rudež-a, ki je dobil 150 glasov proti lati. ÉHM HM^H M ■ M^H ^H tt MH HM I M I o otiaouilu ul u^uull i u v pi^j^m uiwíimv uv ---— * V» Vb V M v« j axj. Pa to jim še ni bilo dosti. Potem, ko so skoro dr. Kljunu z 85 glasov. celo uro tako razsajali 7 jeli so riniti, m na vso moč dreti se: „Svetec mora ven Hoteli so ga siloma iz hiše pregnati, med-sé dobiti, in posled po sili v hišo posta; za gotovo se nad jamo zmage C! A f A A nrk fT A ( ^ tr n n o i Iz Idrije še ni došla potem Bog vedi, tako daleč. da so kaj bili ž njim dělali Pri 6 Kupčijska in obrtnijska zbornica jo volila V. C. Župana, predsednika zbornice, in pa Janeza jatci že v prednje sobe od go H o rak a podpredsednika. Brez Idrije je tedaj že zagotovljena velika na- stilnice pridrli, in da so ga jeli hišna gospodinja in pri- rodna večina (21) deželnemu zboru našemu i a tel ji ujcgl/ïi pi. u Ol Li , XJC4J ov unui tujmiuuv ^ ui ou mu zná res sila zgoditi. In res se je moral skrivaj v napenjali njegovi prositi naj se kam vmakne, drugače 7 če- še ravno so brezverski ustavoverci za žive in mertve se 7 da bi zmogli pri volitvah. Zdaj so spet prvo nadstropje gostilnice ogniti ter se ondi zapreti. prav očitno videli, da dežela naša ne maraza-nje, Mestni župan Braune, Svetčev druzeg přišel storil rekel za red ko da nasprotni kandidat, ni da nikjer nimajo zaupanje surovi K očev ar ji 7 nima nobenih policaj sam je bil šel iskat žandarj zaprto, in enkrat v gostilnico kopica nemškutarskih T r ž i č a n o v, in garda uradnikov, da on ljudstva ne more brzdati in da vojakov, inženirjev in druzih tujcev v Ljubljani stoji lawvrt* A.1W IXIV1 v ux^uuvl 1 u utf » V y j Čuden župan!! Gosp. Košir na njih strani 7 kosarno 7 žandarj je druhal skoraj celo uro dreti nobenega Se P_a J Je našel to je vse, kar imajo! Ljubljanska ki ko pridet dva žandarj zmaga je prav revna zmaga, kajti listine volilcev, « uv6«. potem, ko jih je fabriciral magistrat, so polně napák in krivic; jala, in jela že v hišo veliko je bilo pritožeb, al še več je ostalo krivičnega potem tudi g. Fladung. v njih. Al o tem in več druzih napakah bodemo govo Potem se je druhal razkropila. Take surovosti in silo- rili drugi pot. Danes se le radujemo sijajne zmage vitosti so uganjali nemški Kočevarji na naši slovenski stvari, in narodnim našim volilcem navdušeňi kličemo: Ziveli ! slava ! slava ! Lep sad nemške kulture, kakoršne nas sam zemlji ! Bog obvaruj! Kakošen hrup bi spet bil ; ako se Véliki posestniki volijo še dan julija 211 priproste bralce pa, ki si ne morejo misliti, da je iju Lahko si že zdaj mislimo obraz njihovih poslancev; gotovo si spet sami ne bodo mogli pomagati; v službo dem mogoče tako nepoštenim biti," prekanjena obreko- ■ vanja kolikor toliko motijo. Njim naj tedaj tukaj to je moje načelo to, da je treba bodo vzeli Dežman a, in Bog vedi koga še. (3. list „Pravnika slov.") obsega sledeče stavke reč pojasnim Sploh \J razlastltvi. - JLVaZižtSCJLieV , uziiruuua. yvnn^ixv/ uutvíjv- -----i j ~ f uv* voaau nie vozne služnosti na korist gospodarstva pri zasebnem ministerstva in vládne sisteme (Herman J ___ - ____• 1 1 1 *1 ^ 1 Í IT 1 M I U 4> ^ 1__1 I I * V V-V- Razlastitev, oziroma politično dovolj ločiti ose bo uradnika od vlade od vsakočasnega emljišči Pravni primerlj o zavezi maloletnih uradnik Je tudi » Izvršba na prihodke bilježniške pisarnice je pripustlj in Greuter katehet kakor jez). — Kar se Zap (inventar) občinskega premoženja Pred Slovenske tiskanice Winkler-ja tiče, sva osebna in politiška prijatla; Winkler „Sočin" priporočenec, tedaj nesumljiva oseba Je tudi Barona Pin o-ta sem jez v prvo spoznal v deželnem _ zboru in v odsekovskih sejah, kjer se je laškim in slo- (Gospodarska, sola) za učitelje na Kranjskem, venskim poslancem zdajci prikupil, ker nima nič biro- Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji bode kratičnega na sebi in ker je v vsakem oziru izreden znamba kazenske razsodbe Prošnja do c. kr. deželne sodnije v Ljublj I , _ — -m 1 \ w • i 1 • Stajarskem letos od 16. avgusta do 24. septembra t Kranjskeg bode šlo v to šolo železnici za 3. razred, potem pa za čas med potj v Grad m učiteljev iz in nazaj (po in moz. dotiko ž njim prihajam dalje v deželnem šol- skem svetovalstvu. Tudi pri neki ženitnini kteri dežele. Vsaki dobi povračilo za pot je bil povabil Í) Sočin << odbornik N. in pri kteri mu je bistroumno napi val glavni „Sočin" mož, n. gosp za čas učenja še na dan gold av. vr. potovanja dobi vsaki povračilo za pot do Pri nastopu Ernest Klavžar, sem imel priliko, g. barona kot privât in tretji občudovati. Pričujoč je bil kot svat tudi „Sočin" del esttedenskega zneska od vlade na roke, drugo nika občudovati. odbornik g. Dolijak, župan Solkanski. pa v dveh obrokih v Gradcu. Prositi v to šolo smej in baronu Pino-tu ne vidim jez „vlade", Winkler-ju ampak le samo učitelj z dežel telj mestnih šol ) realk ; učiteljskih izobrazevališč itd. smejo, kolikor bode prostora, iti kot gosti na svoj bode z dva celó nenavadna uradnika, s kterima, kedar pri - Kaj lika nanese pogovarjati se, štejem si jez v čast. JJ VJ V J UViiiVVl MVV4V / I. W t/ / o ---J-- stroške v to šolo. Vlada jez o poprejšnji ali sedanji vladi mislim sem ravno L ti Kot gosti na svoje sirosKe vio soiu. viaua v rr^j^j' uvumuj4 ujioulu , ocm tavuv.» dogovorom deželnega odbora in kmetijske družbe tema dvema gospodoma že večkrat na vsa usta povedal resila prošnje. Prednost bodo imeli učitelj iz tistih k raj € bodo dalj ) se napravljajo ali apravile gospodarsk se pričakuje, da se dalj uj oče šole; in to narodnosti naši in deželi gotovo ne na škodo. odpadnik"!! — Da bar. Pino kandiduje sem Zato pri tem nimava Winkler in jez niti zasluge niti řri bode se oziralo na tište učitelje, kteri še niso vice. bili v tej šoli na Dunaj izključujejo, ker teh ne smé biti čez tretjinko v tošnjo šojo poklicanih Česko-Tillova zaloga je ravnokar v lični obliki Slov. Nar." sam je barona Pino-ta že večkrat vendar se tudi ti s tem ne bvalil; ljudjé po vsem goriškem okraji ga dobro po- znajo, ker pogostoma prijazno ž njimi občuje. čuda jaii? Kaj > da so mu mnogi že davno svoje glasove ponu- To in nič druzega je moja „zveza z ovejše delo gosp na svetio dala najc __ w — — • 1 ft • pod naslovom: II Tantum ergo za sopran in alt ali tenor in bas in o šolskemu svetovalcu dr Ant. Nedveda vlado" (ktere zdaj prav za prav nimamo, ker sedanje > v latinském jeziku posvečeno Jarcu i> Danica' (KatoliŠka družba ljubljanska) bode i naznanuje v gosto na svitlo dajala maj h za nravno oiiko ljudstv kakor i po- ministerstvo programa nima). — Bodi-si kakor koli, jez sem in ostanem nepremakljiv in zvest svojemu narodu kakor sem mu bil od leta 1848., ter prizadevam si koristiti mu v vseh razmerah svojega življenja. Gorici 26. junija 1870. > f kn j iž f ako bo moč vsaj po 12 vezčekov na leto, v pripravni obliki Občinstvo želi čitati in močno se pogrešajo knjižici mično-podučnega obsega. Gospodje, ki imajo kaj pri mernih rokopisov ali hočejo kaj enacega izdelovati, naj pošiljajo rokop ff ali hočejo kaj enacega izdelovati katoliški družbi ali pa vredništvu Zg. Dan." s pristavljenimi pogodbami, pod kterimi so Andrej Marušič. Triglav", iskreni brambovec slovenskih zadev v nemškem jeziku) vabi domoljube naše, ki so nemškega jezika zmožni, naj se zopet naročijo na drugo polovico letošnjega leta. Mi temu vabilu dodajamo živo priporočilo, naj vsak rodoljub, ki je nemščine zmožen in za pol leta do f J^ LU V V» Ipf gold, strpeti more, se naroči na na rist dan 9 rokopise prepustiti, ako bodo primerni, da se spravijo. Naj gledajo pisatelji na resnično ko-omiko, poduk in nravno povzdigo ljudstva, kakor „Triglava" , ki je najhuja šiba „Tagblattu", njegovim ovadam, lažém in zasramovanju vsega, kar je Slovencu drago in sveto. Kar greši časnik primerno delati katoliški družbi. Tudi z dobrim svetom utegne marsikdo pomagati, na pr. kaj bi se po- . Udje , drugi časnik popraviti t pobiti. pravijo more Al kaj pomaga, ako proti slovenilo, česa ljudstvo posebno potřebuje itd katoliške družbe bodo bukvice dobivali zastonj po primerni ceni". nemškemu nasprotniku ne bi imeli nemškega lista, kterega beró vsi nemškutarji, ki pa slovenskega časnika še pogledajo ne, ker ga brati ne znajo. Dokler je k raj (Poslano.) V „Slov. Narodu" ni ne konca ne natolcevanja in obrekovanja zoper mene tako pišete proti M v ču" prašal nekdo nekeg Zakaj twttv j/ioviu j^i vyt* wj. vu j j kš v piaoai u^ai pisnika, „saj ni nič res, kar ste pisali? a da ni res j) a il X \jO — v/dgovorí mu dopisnik — „«m ^uucuuu da ga vržemo pri volitvi". To je tedaj dopisom do „Saj vem potrebno je tedaj naš položaj tak, kakoršen je še dandanes dolžnost vsacega resničnega rodoljuba, da podpira —« ne le s tem, da ga bere, temveč da se če more. tudi za-nj piše. Dandanes zdržanje Trigl. na-nj uaiuu^ iu , uiui o, buui act-jjj muumu u o ni rodoljub, kdor djansko ne podpira domače reči. In da je „Triglav" podpore vreden, to kažejo mnogi naročí 9 izvrstni njegovi članki. gib to postem povdarj Pino-tom in tujem itd in namen ! Naj večkrat pa se ponavlj in da sem z vlado v zvezi, da se z baronom Winkler-jem narodu na pogubo zaro- imenuje do- tem mi- ín v listu 73. „Slov. Nar." me J J V HOtUL I tj% ^Ulv V« C41 ® pisnik iz Solkana naravnost „odpadnika Novičar iz domaćih in ptujib dežel Iz Dunaja. Ves svet se je vrtil poslednj ---j - >)-----------, ua juho uojiuůc uu ^tipiaviji Izobraženi ljudjé, ki vedó, kaj je volitna agitacij ^ , t_______o kaj so agitacijski pomocki, jemljejo vsa taka natolce- deželah našega* cesarstva so pravi domoljubi do grla za nepoštene volitne manevre; siti lažnjivega liberalizma in pogubivnega centralizma Sočani in se vrti še da me naj lože ob zaupanje pripravijo in teden dandanes okoli volitev za deželne zbore. Ves svet vidi, da novi deželni zbori bodo imeli ime-nitno nalogo, predrugačiti Avstrijo. Tudi v nemških vanja za to kar so Le Dunajčanje so še tako kratkovidni politiki, da ne puntar, ki se je leta 1848. vojskoval pro ti Avstriji. vidijo dalje kakor njih nos sega — čez Štefanov stolp Î drugi najveći domoljub, ki je tudi leta 1848. domovino Kazala je to med drugim njihova volitev G iskre, in cesarja otel. Tako daleč smo pri nas zabředli. Dalje Brestelna in Kurande za poslance v deželni zbor, še to. Proti konci maja meseca so vsi profesorji za o kterih se vendar vé, da so najbuji centralisti in da grebške gimnazije tirjali od vlade, naj odstavi dr. Star- ćevič-aod službe, ker se je predrznil zasramovati ki ker prav oni so zasijali tisti liberalizem po Avstriji buja ogromen odboj po druzih deželah. Veselo je tedaj Jelačiča. Vlada je to sicer storiía videti, kako krepko so na noge stopila po druzih deže- profesorji žugali s svojim odstopom; ali koj potem je lah politična društva, ki so si na svojo zastavo zapisala odstavila profesorja Jagič-a in Brateli-ja, ker sta se v so omenjeni tederalizem, in pa katol. politična družtva, ki ne trpijo, tej zadevi posebno pogumno kazala. Na to je zapustilo da bi lažnjivi liberalizem z nogami tèptal vero in dru- šest profesorjev in 126 študentov gimnazijo, ki je sedaj žinski red. Na Moravském so volitve v kmečkih skoraj prazna. — Pred nekterimi tedni so odposlali ki bi imela cesarju polagati želje graničarov na srce; cesar listi. Kako ves drug obraz dobi š taj ar s k i deželni zbor, jo pa po nasvetu ogerskega ministra Andraši-ja ni kazali smo na drugem mestu. Posebno predrugačen pa hotel sprejeti. — „Kdor drugim jamo koplje, pade sam i___i- _ ______• • A „ _ i. • 4 : tm občinah jako ugodno se vršile za narodno (slovansko) prebivalci vojaške granice deputacijo na Dunaj 9 stran, med 30 volilnimi okraji so v 23 zmagali federa- bode v gornji Avstriji, odkodar so došli taki glasi va-njo to bode skusil v se enkrat An dra ši! da so liberaluhi vsi potrti. Na Dunaji je le to pomina vredno, da so volilci slovó dali tistemu dr. Schindlerju, Iz Galicije. Gališke Husince časnik „Politik" opo- minja, naj nikar več ne podpirajo nemškutarske stranke, ki ie sicer slovel kot mnogočislan govornik in je v dr- ampak naj se marveč zedinijo z onimi Poljaki, kterim V a A * ** M m * « a « m ____• /^i w I r* k ^ « % * «i * rn. žavnem zboru prav kakor komedijant šale bril, al mož ;—r—* —j ~w ——* ~ v,*...^* j 9 je Smolka na čelu. To prav lahko z dobro vestjo ondi je tako malo značajen in si v kratkem času nakupičil storé, kajti kjer je Smolka, toliko bogastva, da je ob vse zaupanje přišel pri svojih svoboda. „Ako se zdaj — tako piše dalje — složite s je pravica in prava volilcih ; poslanca ponujal padel je, čeravno se je na pretrganje za Smolkovo stranko 9 gotova je njena zmaga , in ako s 9 tako 9 Radovedno se pričakuje izid volitev iz vseh dežel imajo še voliti. da nikdar več ne bo vstal. Smolkom zmagate v Galiciji, zgine zadnja fikcija de 9 ki Šala, in sicer Žandarjem se bo od 1. julija plača povik- dobi stražmester na leto in dan 500 gld. vodnik straže 400 gold. 9 vsak drug žandar, bodi-si že cemberske ustave in njenih nasledkov. Tehtnico te odločbe imate vi v rokah, ravnajte jo toraj tako, da lahko odgovor daste pred Bogom in vsemi sdovanskimi narodi. Ako zmagate s Smolko, zmaga federalizem v v stanovitni službi ali le na poskušnjo vzet, 300 gold. Vrh tega pa tudi vsem takim žandarjem, ki že čez leta služijo in zdaj že za tega del vsaki dan 15 krajc. priboljška vživajo, ostane ta priboljšek tudi vprihodnje. vseh cislajtanskih kraljestvih in deželah, z njim pa tudi pride mir in pravica v Galicijo, kajti Smolka bode gotovo skrbel za to, da njegovi hrabri zvezniki dobé svoje pravice. Temu je porok njegovo imé, njegovo preteklo življenje". Dalje se od 1. julija počenši tudi mastni pavšale od 30 gold, povikša na 40 gold, za leto in dan, in žandarji ki so čez 24 ur v službi zunaj svojega stanovališča namesti sedanje hrane, kakor je odločena popotnim vo- ; 9 Žitna cena v Kranji 27. junija 1870. jakom dobivajo za stroške živeža po 50 kr. na dan jaauui } u vui v j omvoav v stražmestri, po 40 kr. pa vodniki. sklep od 23. maja t. Tako veleva ces. 60. Vagán pšenice 5 fl. 93. ovsa 2 fl. 80. V t rzi 4 fl. soršice 3 fl. 80. ječmena 3 fl« 3 fl. 40. krompirja 2 fl. 30. ajde 3 fl. 40. fižola 3 fl. 52. prosa Hrvasko. Zagrebško višo škofijo je dobil Mi- V ki hajlovic, nekdaj vojaški duhoven pri Honvedih še prav hrvaški ne zná in je sploh neznatna oseba, je magjaron, in prezrl se je po celem svetu samo da sloveči Juri Strossmajer, škof v Djakovein vseh Jugoslovanov. Pa to ni edina krivica ; ki ponos banaâke 6 fl. ^ i t n a cena v Ljubljani 25. junija 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domačie 5 fl. 30 tursice 3 fl. 60. sorsice 3 fl 73. rži TOV/u v r muu t . x " «v « liXi f 1VM , li 1 SO j Q U 11. u\j, - J t5 U UlCiia. O li. -. — pit. Hrvatom v zadnjem času prigodila. Vlada, čujte! vlada ovsa 2 40 — Krompir 2 fl. 40. je prepovedala na dan Jelačičeve smrti vsako demon- - 3 fl. 50. ječmena 3 fl. prosa 2 fl. 90. ajdo 3 fl. 30. stracijo. junija pa se je slovesno praznoval spomin Bathyanijev; slovesnosti so se celó ministri vdele-ževali. In kaj je bil Bathyani in kaj Jelačič? — prvi Kursi na Dunaji 27. junija 5% metaliki 59 fl. 95 kr. Ažijo srebra HTTfl. 75 kr. Narodno posojilo 68 fl. 80 kr. Cekini 9 fl. 58 kr. Vabilo na narocilo „Novic" za drugo polovico tega leta. Častite naročnike, ki so naročeni uuivvuiov, »» »v uuivvvui *v/ uv nuuvai LUUOCVa JULII >«%, oglasijo kmalu, da brž prve liste prihodnjega meseca poredoma dobivaj do konca meseca junija, in pa nove naročnike prosimo, naj se Za pol leta veljajo Za po posti prejemane v tiskarnici prejemane gold. 20 kr trt leta veljajo 80 Casi po pošti prejemane v tiskarnici prejemane gold 15 kr 90 v uouniuivi jji cjcuaauo x ,, ,, — v iibi^fcu iiii^i picjoujauo - ,, . o\J ,, Naročnina naj se založniku (J. Blazniku na Bregu hiš. št. 190) pošilja franko, to je poštniine prosta ; v kterih živimo, so na vsako stran zeló važni in prihajajo vsaki dan važnejši; zato je vsacemu rodoljubu treba berila in po njem poduka in razjasnila. Posebnega priporočevanja menda „Novicam" ni potreba, obilni njih prijatli jih poznajo; priporočajo jih pa sedanji čas s svojim obrekovanjem tudi — protivniki vsega lega 99 za kar se naši listi potezajo že dalje kakor je morebiti marsikak liberalček star. In temu gêslu ostanej Novice" zveste tudi prihodnje. Odgo vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljublj