V 30 dneh 30 številk 4 «tranl ob ponedeljkih in dnevih po prazniku ® Strani ob delavnikih 5 strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečno nudi v Sloveniji samo „GLAS NARODA" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel.2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Št. 146 izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 24. septembra 1935 m Današnja številka vsebuje: Anglija na Daljnem Vzhodu Zdravniški tečaj o raku 2000 hmeljarjev manifestira za svoje pravice f Franc Rebeuschegg Navodila za sla jen je mošta Prekrščevanje krajev Rokopisov ne vračamo Leto I. Angliia na Daljnem Vzhodu Sredi najživahnejših mednarodnih razprav o italijansko-abesinskem sporu je angleška vlada iznenada poslala na Daljni Vzhod svojega gospodarskega svetovalca in znanega finančnega strokovnjaka sira Fre-dericka Leitha Rossa in mu poverila, kakor pravijo poročila, nadvse zaupno misijo na Japonskem in Kitajskem, že 6. septembra je sir Leith Ross prispel v Tokio in bil nepričakovano sprejet celo pri samem japonskem cesarju, dasi je znano, da Mikado sicer ne sprejema tujih gospodarskih ekspertov. Zato pa je japonsko časopisje, posebno nacionalistično, v glavnem šlo mimo tega nenadnega obiska, o katerem je šel glas, da mu je glavni namen sporazum z Japonsko glede gospodarskega izkoriščanja Kitajske. Zvedelo se je celo, da je sir Leith Ross stari! tudi konkretne predloge v obliki pet-milijonskega posojila Kitajski, če bi Japonska pristala na gospodarski »modus vivendi« in razdelitev gospodarskih interesnih sfer. Poročila pravijo, da je japonska javnost sprejela te predloge z velikim nezadovoljstvom. Kaj je pripravilo Anglijo do tega uradnega koraka v Tokiu? Znano je, da so v Londonu prav v zadnjem času z velikim ^zaupanjem gledali na japonsko osvajalno ® ntiko na Daljnem Vzhodu. Posebno ne-varnost japonske ekspanzije proti jugu ni Ha v skladu z angleškimi kolonialnimi interesi. a tudi na samem Kitajskem je Japonska v živo zadela angleške trgovske interese. Japonski vpliv na Kitajskem, ki je Postopoma naraščal, Velike Britanije spo-^ s® ni vazburjal, saj je širjenje Japon-• . na. Kitajske sprva celo odgovar- f., 0 n-Jenim posebnim interesom na Pači-Uku, ker so kitajski uspehi Japonsko od-viačali od ekspanzije proti jugu, proti Avstraliji in Indiji. Navzlic temu pa je japonska ekspanzija, dasi je bila v svojem prvem zamahu omejena le na Kitajsko, posegla tudi v britansko interesno sfero. Prodiranje japonskega kapitala na Kitajsko je zadalo hud udarec angleškemu kapitalu, ki je tu razpredel že zelo obsežno kupčijsko mrežo. Naj med drugimi poraznimi posledicami japon- ega prodiranja navedemo samo odpro-aa/jo angleškega rudnika v Kajianu na severnem Kitajskem'! Angleži so do zdaj Plasirali na Kitajskem okoli 200 milijonov jiv-šterlin. S tem kapitalom so gradili železnice, izkoriščali rudna bogastva in uve-iavili v kitajski trgovini svojo trgovsko uiornarico. Za Anglijo kitajski svet ni pocenil samo hvaležnega tržišča, marveč v Hrvi vrsti široko polje za investicije kapitala. Danes je v to polje zašla Japonska, ki ®e na vse načine trudi, da zadobi absolutne Premoč nad Veliko Britanijo v tem pasu m Japonska se te svoje premoči v polni JPeri že zaveda. List »Tokyo Asahi«, ki ga Prištevajo med najvplivnejše japonske li-"te, je prav ob priliki Leithovega obiska napisal značilne besede: »Japonska sma-ra, da na Kitajskem ne more več sodelo-ati z Anglijo in Združenimi državami na Pazi enakopravnosti. Možnost takega sode-Vanja bi bila podana le ob priznanju nje-j.' Premoči.« In angleški list »Ronnd Table« v Pred dnevi zapisal: »Položaj na Daljnem *hodu je določen v položaju, ki ga tam *yzema Japonska ... Zapadne velesile mo-šJ.° odslej reševati problem svojih odno-ž !ev s Kitajsko samo v okviru odnošajev ^Ponsko.« b0Tl Značilni komentarji nam menda naj-T0^e razložijo skrivnost Leithovega pota v Sir Frederick Leith Ross obljublja Poučno podporo Kitajski, a skozi — ja-V 2 posredovalca. Vpliv Japonske je L°jvj jem času preveč narasel, da bi ga Za uf11* ne priznal in skušal najti osnove razUmv ^Porazum z japonsko velesilo. Spo-HitajgL ^ hi ji bil potreben ne samo na Prišlo dn”1’ :mai:več tudi v Afriki, če bi tam ^PZhano ®°vražnosti, saj v Londonu ni več v a se^a japonski imperializem — že D)-o,?Jiaeandi nacionalističnih krogov Sk° bi zat-.00 Sueza... Sporazum z Japon-r°dnem o,raP-r-aV V tem nevarnem medna-ozracju pomenil za Veliko Brita- Petorica stalno zasedla Optimizem iz Ženeve Ugodno znamenje? London, 23. septembra, n. Novica iz Ženeve, da je baron Aloisi sporočil predsedniku odbora petih Madariagi italijanske Pripombe na najnovejše posredovalne predloge, si jutranji listi razlagajo kot ugodno znamenje, ker zdaj Mussolini prvič ne vztraja na svojem stereotipnem: »Ne«, temveč kaže voljo za pogajanja. Toda doznava se, da so nekatere italijanske zahteve le preveč daljnosežne in da jih odbor petih zato po vsej priliki ne bo mogel sprejeti kot podlago za nadaljna pogajanja. »Times« pravi, da ima Anglija popolno razumevanje za italijanske zahteve po razširitvi in udeležbi pri eksploataciji sirovin v Afriki. Tu gre za neenakosti med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, ne samo za Italijo. Toda Italija je prav tako podpisala pakt DN kakor Velika Britanija, ta pakt pa pomeni novo ureditev mednarodnih odnošajev. V očeh Velike Britanije je bil pakt DN zmerom orodje za mirne korekture ne- italijanske Somalije in Eritreje in da dobi Abesinija izhod na morje čez italijanska tla. Med drugimi zahtevami, ki jih poudarja italijanski komentar, je tudi življenjska potreba Italije po razorožitvi abesinske vojske. Verjetno je, da bo odbor petih tudi sam zahteval od rimske vlade, da točnejše opredeli svoje zahteve, da ne bi odbor več predlagal, kakor Italija želi. Rim, 23. septembra. Agencija Stefani poroča: Državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu je obiskal britanski poslanik in mu v imenu britanske vlade sporočil o nedavnem gibanju britanskih pomorskih sil in o ojačen ju britanskih garnizij ter po-množitvi vojaškega materijala v britanskih posestih na Sredozemskem morju. Poslanik je pripomnil, da do teh ukrepov ni prišlo zaradi kakih agresivnih namer britanske vlade. Slično izjavo je podal državni podtajnik v zunanjem ministrstvu. Pripomnil je britanskemu poslaniku v imenu svoje vlade, da je pooblaščen izjaviti, da italijanske vojaške priprave v Sredozemskem morju ne pomenijo nikakih napadalnih namer, temveč, da so izključno samo varnostni ukrepi. Italiia še sporočila svoje želje - Nadalini ■ transporti v Afriko Društva narodov. Doznava se, da bo odbor s tem poročilom uradno obvestil svet Društva narodov, da se njegov poizkus ureditve italijansko-abesinskega spora ni posrečil. Nadaljni transporti Port-Said, 23. septembra. AA. »Reuter« poroča, da je v zadnjih 48. urah šlo skozi Sueški prekop 6500 italijanskih vojakov, 4180 ton bencina, nafte in drugega tekočega goriva ter 4221 ton drugega gradiva. London, 23. septembra. AA. Današnji »Times« poroča iz Bejruta, da Italijani v Siriji najemajo delavce za Eritrejo. Včeraj so vkrcali več sto najetih delavcev. V neki bejrutski džamiji se je vršilo veliko protestno zborovanje, kjer so zahtevali, da oblasti prepovedo Italijanom najemanje delavcev v Siriji. Podobno protestno zborovanje se je vršilo tudi v Damasku. Italija kupuje ameriške parnike New-York, 23. septembra. »New-York Herald Tribune« poroča, da je italijanska vlada kupila enakosti in ne za kruto ovekovečenje trenutnih razmer. V tej točki se je Velika Britanija brez dvoma zmerom razlikovala od nekaterih svojih celinskih sosed. Zdaj ni ne za Italijo ne za nobeno drugo državo, ki se čuti prikrajšano, nikakega vzroka za domnevo, da Anglija podpira DN kot boi ca za status cjuo. »Times« razpravlja nato o okrepitvi pomorskih sil v Sredozemskem morju in poudarja, da vojne ladje niso zato, da bi vsak trenutek metale granate, temveč je njihova naloga, da ohranijo mir med narodi. Zaradi miru je tudi DN, ki mora jamčiti varnost pomorskih cest in zvez na Sredozemskem morju, od katerih je odvisna Anglija. Ladje so poslane zato, da bi mogle takoj in učinkovito intervenirati pri vsakem incidentu, ki bi utegnil nastati v Evropi in zanetiti požar. Italija sporoča svoje želje ženeva, 23. septembra. w. Madariaga je sporočil svojim tovarišem v odboru petih posamezne momente iz ustnega komentarja italijanske vlade, ki mu ga je prečital Aloisi. Madariaga namerava sklicati danes sejo odbora petih, včeraj popoldne se je pa sestal z Edenom, zvečer z dr. Benešem. V diplomatskih krogih govore, da je Italija v svojem komentarju izrazila željo, da ji morebitne teritorialne koncesije v predlogih odbora petih podrobnejše precizirajo.Italijani bi zlasti želeli teritorialno združitev nijo resničen uspeh. Velika Britanija računa pri tem seveda na finančne težave Japonske, ki jih Tokio ne more prikriti. Zato je angleška vlada poslala na Daljni Vzhod v tej zaupni misiji finančnega strokovnjaka. Toda Japonci se zavedajo, da bi sprejem angleških ponudb glede gospodarskega sodelovanja na Kitajskem pomenjal zanje korak nazaj z osvojenih pozicij. Zato so, vsaj za enkrat, še hladni. Leithova misija pa v takih okoliščinah ni posebno lahka. To kaže tudi japonski program, ki so mu ga v Tokiu razložili. Ta program obsega tri točke: 1. Velika Britanija mora svojo politiko na Daljnem Vzhodu točno opredeliti. Odbor petih se ponovno sestane danes ženeva, 23. septembra. AA. DNB poroča, da je odbor petih na današnji dopoldanski seji sklenil, da bo imel jutri dopoldne novo sejo, na kateri bo sestavil poročilo za svet štiri ameriške trgovske parnike, in sicer »San Diego«, »San Pedro«, »San Dongo« in »San Julian«, last atlantsko pacifične paroplovne družbe. Vse ladje so kupljene po zelo ugodnih pogojih in po ceni, ki je v navadi za staro že-lezje. Ladje bodo čez nekaj dni odplule v italijanske vode. Stavka v ameriških premogovnikih Newyork, 23. septembra. Poleg stavke rudarjev v Pensilvaniji je danes izbruhnila stavka v rudnikih lignita v 22 zveznih pokrajinah. V stavko je stopilo 450.000 rudarjev. Pomočnik ministra za delo se je vso noč posvetoval z delodajalci in z zastopniki delavcev, da bi v zadnjem hipu preprečil stavko in omogočil sporazum. Washington, 23. septembra. Predsednik USA Rosewelt je na poročilo o rudarski stavki takoj prekinil letovanje in se odpe- ljal v Washington, da bo osebno posredoval med zastopniki delodajalcev in delavcev. Doznava se, da se oboji zastopniki ne morejo sporazumeti le v nekaterih vprašanjih, ki se tičejo akordnega dela. Pariz, 23. septembra. Havas poroča iz Pittsburga, da je osrednji sindikat rudarjev v Pensilvaniji proglasil o polnoči stavko v vseh premogokopih v Pensilvaniji in zapadni Virginiji. Stavka je zajela 250.000 rudarjev. Vohunska afera v Parizu Pariz, 23. septembra. AA. Listi že nekaj dni prinašajo obširna poročila o aretaciji nekega Danca in neke Nemke, nemške državljanke. Aretirali so ju v Strasbourgu. Kakor se doznava, sta oba komunista. Po pisanju »Joura« gre za zelo resen primer Pri tem se razprava ne sme omejiti samo na finančna in ekonomska vprašanja. 2. Velika Britanija mora priznati, da spada Daljni Vzhod pod izključno interesno sfero Japonske. Japonska je pripravljena sodelovati z Veliko Britanijo na Kitajskem le pod pogojem, da so Avstralija, Nova Zelandija in Kanada odprta za njeno blago in njene ljudi. 3. Velika Britanija mora z Japonsko deliti sirovine iz svojih kolonij in se izjasniti glede otočja, nad katerim ima mandat. Pogoji japonsko-angleškega sodelovanja na Daljnem Vzhodu so torej zelo težki. Morda je zato upravičen dvom onih, ki ne verjamejo v uspeh Leithove akcije... vohunstva. Pri aretirancih so našli velikanske zneske denarja in dokumentov, iz katerih se vidi, da sta delala za Sovjete. V teh dokumentih so bili izključno podatki o francoski vojaški obrambi. Med drugimi so našli do najmanjših podrobnosti izdelan načrt o taktiki komunistov v francoski vojni industriji. Najdeni dokument je tako važen, da se je z njim ukvarjal v soboto celo ministrski svet. Kakor govore bo zaradi tega odkritja prišlo do diplomatskih intervencij. V zvezi s to afero ni izključeno, da pride še do velikih presenečenj, ker se bo po podrobni proučitvi najdenih dokumentov dalo po vsej pr liki ugotoviti, da gre za organizacijo, ki zbira na Francoskem podatke in poročila, ki jih potem prenaša kurir z diplomatskim potnim listom v inozemstvo. Vremenska napoved Novi Sad: Prevladovalo je jasno vreme po vsej kraljevini, 'dežja ni bilo. Temperatura se je zvišala, najnižja temperatura v Zagrebu 8° C, a najvišja v Senti 31° C. Napoved za jutri: Pretežno jasno vreme s povečavanjem hladnosti na severozapadnem delu države, kjer bo morda nekoliko dežja. Sonce vzide ob 5.25, zaide ob 17.37. Požgtilni yžržgiSgž Or. Miha Krek Je spet spregovoril Minister brez listnice g. dr. Miha Krek je imel v Konjicah v nedeljo shod in je med drugim povedal tudi tole: »Slišati je bilo o vas zadnja leta, da imate za arhidiakona nekega razbojnika, ki je bil večkrat aretiran, ki je imel hišne preiskave, ki je bežal od doma čez mejo in ki nikdar ni imel miru. Vem, da je prišel nekoč v mojo pisarno mož iz konjiškega okraja, ki je razširjal letake, v katerih pravi dr. Korošec, da njemu in njegovim prijateljem ni mogoče kandidirati pri teli volitvah in priporoča zalo abstinenco. Bil je zato mož na orožniški postaji, kamor je šel vesel, zdrav, mlad in poln življenja, nazaj pa je prišel razpraskan, otekel in krvav. Le radi tega. ker je bilo in je vaše jugoslovansko prepričanje na takem temelju, ker ste državotvorni radi vaše višje kulturne zavesti, ker ste disciplinirani radi svoje zavesti, ker ste kulturni, ste mogli prenesti vse to in ste vzdržali red in svojo državno zavest skupnosti. Hvala vam za to trpljenje!« V nadaljnjih svojih izvajanjih je dr. Krek dejal tudi tole: »Mi ne trdimo, da bomo večni, toda lahko rečemo, da je sedanja vlada trdna in stalna. Če je v prejšnjih režimih kdo samo dvomil v trajnost vlade, je bil kaznovan kot protidržavni element, po zakonu o zaščiti države, ki še danes velja. Po tem zakonu so odgovorni tudi vsi oni, ki so razširjali in razširjajo vesti, da je vlada padla. Moram reči, da so vse te vesti izmišljene in lažujive.« Nato je dejal, ko je govoril o Jev-•tieevem režimu: »Skupaj smo se borili s Hrvati, da zružimo protitjudski režim, vendar pa nismo mogli ili na volitve z dr. Mačkom, ker je bil edini cilj te opozicije 5. maj.« Minister dr. Krek je nato govoril o janičarjih v Sloveniji: »Kot so nas preje preganjali brez razloga, pa smo bili od njih vedno denuncirani kot protidržavni, četudi smo vedno dvigali državo in dinastijo nad vse politične stranke, bi nas še bolj preganjali, če bi šli pri volitvah z dr. Mačkoni. Ta naša janičarska skupina, je slabša kot vsak centralizem in hujša, kot bi mogel biB vsak nasprotnik iz Zagreba ali Beograda, hujša kakor bi mogel biti kak Turek. Zato se volitev nismo udeležili. Za tem je minister dr. Krek prešel na politiko pomirjenja: »Naj bi končalo vladanje na bajonetih, začeti mora vladanje z ljudstvom in zanj. Bivši režimi so izpodbili temelj našemu gospodarskemu življenju, ubili so zaupanje, šest let so rušili zaupanje denarnih zavodov in zadrug, posledica je bila redukcija gospodarskega uspeha v vseh obratih na minimum. Nato je minister prešel na spremembe in dejal: Naši nasprotniki so pri spremembah ravnali drugače. Spremenili so vse preko noči. Mi ravnamo drugače, ker hočemo pokazati, da smo drugačni tudi v tem, da smo sicer strankarji, toda samo zato. da bi po stranki za državo lepo skrbeli. Minister dr. Krek je končal: Vse poštene in odkrite Slovence vabimo v to stranko, odklanjamo pa vse liste, ki so se pregrešili nad nami, ki so naše sestre in brate preganjali. (Minister Jankovič je to drugače povedal istega dne. Op. ur.) Končal pa je minister Krek takole: »Ker Slovenec, zato Jugoslovan, čim bolj Slovenec, tem bolj Jugoslovan!« Zdrava demokracija in velike stranke Minister za šume in rudnike g. Djuro Jankovič je imel v nedeljo shod v Virovitic.1 in je med drugim dejal tudi tole: »Stvarnost je, da smo se zedinili pred 17. leti v veliko jugoslovansko državo s ciljem, da ustvarimo skupno, kar najboljše pogoje za čim lepši razvoj le države. Stvarnost je tudi, da smo v tej državi vsi enakopravni in pred zakonom enaki. Stvarnost pa je tudi, da smo s seboj prinesli veliko dozo nezaupanja drug napram drugemu in strah, da bo en del našega naroda pregažen od drugega dela. Zaradi tega nezaupanja emo se 17 let samo prepirali, kako bomo uredili državo in smo popolnoma zanemarili gospodarska in socialno vprašanja, ki so danes po vsem svetu najvažnejša, ker predvsem zanimajo naše želodce. V prejšnjih časih smo se mnogo obtoževali in sumničili, zato je že skrajni čas, da se s tem preneha in da gremo vsii na teren konstruktivnega dela._ Zbrišimo vse. kar nas je delilo v preteklosti in za boljšo bodočnost se združimo in delajmo na splošnem dobru našega naroda. Težko je, če brat brata obtožuje ih sumniči, zato se izogibajmo tega dela, ker od tega imajo največ koristi naši sovražniki. O gospodarskih vprašanjih je minister g. Jankovivič dejal, da vlada dr. Milana Stojadinovrča ne misli, da hi se morala baviti samo s političnimi problemi, pač pa je njena naloua tudi gospodarske prirode. Nato je minister "tolmačil program JR Z in dejal, da so se tri stranke združile, da ustvarijo skupno edinstveno programsko stranko, v kateri bo mesta za vse držav!taue te države, ki bi ta program akceptirali. Da ustvarimo velike politične stranke, nas je k temu privedla nujnost m tudi preteklost, ker smo se vsi prepričali, da mora vladati zdrava demokracija samo takrat, če imamo velike stranke, JRZ se ne sme smatrati kol delo vladne politike. Ona je delo političnih ljudi in naroda, za to jo j« treba organizirati izven vplivov oblasti. Pogrešna trditev Pod naslovom »Upravičena pritožba« je prinesel »Slovenski Narod« dne 17. t. m. pritožbo radi nefrankiranja pisem in dopisnic z znamkami Bdečega križa po Din 0-50 v letošnjem Tednu Bdečega križa. V pritožbi navaja, da zahteva ljubljanska pošta od prejemnikov ne le Din 0-50, temveč tudi globo v enakem znesku, tedaj skupaj Din 1—, ako poštna pošiljka ni opremliena z znamko Rdečega križa po Din 050. Kakor smo se informirali pri tukajšnji poštni upravi, je trditev, da se pobira Din 1' pogrešna, ker se faktično pobira le taksa po Dir» 0'50 od pošiljke, kakor je bilo to v vseh listih že opetovano objavljeno. ZakHuiek pravniškega kongresa Beograd, 23. sept. h. Danes dopoldne so bile v prostorih pravne fakultete seje štirih sekcij pravnikov. V teh sekcijah so razpravljali refe-renlje kongresa o štirih pravnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Danes se je vodila glavna diskusija o vprašanju neodvisnosti sodnikov, dalje o pravnem branilstvu in o pravu sporazumnega zavarovanja. Ob koncu debate je bila v vsaki sekciji sprejeta resolucija, te resolucije so bile danes ob 18., ko je zopet zasedal plenum kongresa, predložene kongresu v odobritev in so bile z veliko večino sprejete. Jutri zjutraj odpotujejo zastopniki bolgarske, češkoslovaške, romunske in poljske delegacije pravnikov na Oplenac, kjer se bodo poklonili blagopkojnemu kralju Aleksandru Zedinitelju. Resolucije pravnikov Beograd, 23. septembra. AA. Kongres pravnikov je po dvodnevnem zasedanju končal svoje delo in soglasno sprejel štiri resolucije, ki se glase: Prva resolucija: Glede na poseben gospodarski pomen zavarovanj in ker so posamezna področja o tem brez potrebnih določb, je kongres pravnikov po proučitvi tega vprašanja sprejel tote resolucijo: 1. ) da je treba takoj in po možnosti istočasno izenačiti pravo o zasebnem zavarovanju s posebnim zakonom o zavarovalni pogodbi (razumevajoč pod tem tudi pomorsko vprašanje) in zakon o nadzorstvu nad zavarovalnimi zavodi; 2. ) da se pri tem delu upošteva ne samo izsledke primerjalnega prava, temveč tudi vprašanje domačih razmer in domačih virov, tako da bo zavarovanje čimbolj zaščitilo zavarovance in omogočilo pravilni razvoj naših zavarovalnih zavodov pri nas. Druga resolucija: VII. kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije ugotavlja, da sodniki redni, kakor tudi upravni sodniki sedaj ne uživajo jamstev, sodniške neodvisnosti, ki je temelj vsake pravno zasnovane države, in smatra zaradi tega: da je treba jamstva glede sodniške neodvisnosti takoj izvajati. Od teli jamstev smatra kongres za posebno važna in nujna stalnost in ne-premestljivost, postavitev in imenovanje sodnikov z izvolitvijo strani sodnih kolegijev na podlagi natečaja, in na avtomatično napredovanje. Kongres želi poudariti tudi "veliko važnost materialnega zavarovanja sodnikov. Tretja resolucija: Kongres pravnikov ugotavlja, da zakonski predpisi o pripravljanem postopku zaradi njihove čezmerne raztegljivosti ne ščitijo v zadostni meri pravic braniteljev. V interesu obrambnih pravic obtožencev in radi tega v interesu ciljev kazenskega postopka bi torej bilo, da se te pravice razširijo in krepkeje zavarujejo. Zaradi lega izraža kongres na podlagi modernega kazenskega zakonodavstva v skladu z zgodovinskimi predpisi o jamstvih osebnosti in pravic obtoženca kot subjekta kazenskega postopka, ne da bi za zdaj načen jal vprašanja splošne reforme pripravljalnega kazenskega postopka, željo, naj se revidira in izpremeni odgovarjajoči de] zakonika o sedanjem kazenskem postopku. Posebno je treba izvršiti izpremembe glede pravic, ki jih morajo imeti branitelji v občevanju z obtoženci, v pritvoru ali v preiskovalnem zaporu, glede prisostvovanja braniteljev zasliševanju obtožencev in prič in glede drugih določb pripravljalnega postopka in pa glede pravice vpogleda v vse spise. Četrta resolucija: Izvesti je treba čim hitrejšo unifikacijo akcijskega prava na podlagi obstoječega načrta, ki poostrilie kazenske sankcije nasproti organom denarnih zavodov. Po istem načelu je treba sestaviti zakon o javnih hranilnicah. Za ponarejanje, utaje, poneverbe, bankrote in zlorabe zaupanja s strani organov denarnih zavodov, ki se nanašajo na pravice družbe ali tretjega, je treba sestaviti kvalificirane kazni, kakor je to storjeno 7:a !!,aie 'n Porabe zaupanja. Pri vseli teli dejanjih je treba že radi same stvari inkriminirati tudi vsak poizkus. Upokojitve in namestitve podbanov Beograd, 23. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kraljevskega namestništva in n apredlog notranjega ministra so imenovani: za pomčni-tic, pomočnik notranjega ministra, dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana Dravske banovine, in Janicije Krasojević, pomočnik bana Vardarske banovine. Beograd, 23. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Peira II. z ukazom kraljevskega namestništva in na predlog zunanjega ministra so imenovani: za pomočnika bana Primorske banovine Humbert Ln-ger. načelnik notranjega ministrstva, za pomočnika bana Dravske banovine dr. Stanko Majcen, inspeletor notranjega ministrstva. Predsednik vlade na inšpekcijskem potovanju Beograd, 23. septembra, b. Danes zjutraj ob 7.30 je odpotoval v Črno Goro predsednik vlade dr. Milan Stojadinović v spremstvu prosvetnega ministra dr. Stoševlea in narodnih poslancev Mile Sokiča, Vlajka KasimirOviea in dr. Dragomira Stojadino-vića. Na potovanje spremljata g. dr. Stoja-dinoviča tudi oba njegova šefa kabineta. Predsednik ministrskega sveta bo obiskal Plevlje, Priboj, nadalje se bo ustavil pri otvoritvi nove ceste v Bodičeveu, obiska) bo Nikšič. Ilanilovgrad. Podgorico, Bar, Hercegnovi, Trebnje, Bilečc, Ncvesinje in druga mesta. Njegovo potovanje bo trajalo do konca lega meseca. V Beograd se povrne preko Sarajeva. Premestitve v carinski službi Beograd, 23. sept. b. Z rešenjem ministra financ je premeščen na glavno carinarnico v Beogradu za carinika Djordjje Alinipijevitf, dosedai v Mariboru. Za pomožnega carinika je postavljen v 9. položajni skupini Dušan Mitrijevič v Mariboru. Na carinarnico v Maribor je premeščen Ivan Madenič, dosedaj v Zagrebu. V Novi Sad je premeščen pomožni arhivar, carinarnice v Mariboru Peter Mihailovič. Iz Dravograda v Gornjo Radgono je premeščen Vladimir Jurkovič, iz Subotice v Virovitico pa Alfred Otvoritev zdravniškega teiaia o raku Otvoritveni govor predsednika društva za proučevanje in zatiranje raka dr. Zalokarja Tečaj o raku za zdravnike se je otvori] danes dopoldne ob 9. v predavalnici ženske bolnišnice. Predsednik društva za proučavanje in zatiranje raka dr. Al. Zalokar se' je najprej zahvalil kraljevski banski upravi za gmotno pomoč, ki je tečaj omogočila. Pozdravil je zastopnika mesta Ljubljane mestnega fizika dr. M. Kusa, upravnika bolnišnic dr. Gerloviča in dr. Radniana, direktorja higienskega zavoda dr. I. Pirca, zastopnika mariborskega pododbora društva in mariborskega zdravniškega društva dr. M. Černiča, predsednika Slovenskega zdravniškega društva dr. V. Meršolja. Odločitev za prireditev praktičnoznanstvenega tečaja o diagnostiki in terapiji raka za zdrav- Pripominjamo, da sta tako Glavni odbor, kakor tudi poštna uprava storila vse, da se občinstvo tudi pred letošnjim tednom Rdečega križa obvesti o taksah, ki jih mora plačevati v Tednu Rdečega križa. Tako je Glavni odbor razposlal po banovinskih odboril vsem svojim edinicam, pa tudi onim občinam, v katerih naše edinice še ne obstojajo, velike obvestilne plakate (samo v Dravski banovini 3090 plakatov), nadalje direkcijam državnih železnic in je poskrbel za opetovano objavo v časopisih. Ravno tako je poštna uprava priobčila v časopisih primerno obvestilo, ter je razven tega nalepila na poštnih nabiralnikih precej velike obvestilne plakate. Ako se tedaj občinstvo ne poslužuje taksnih znamk po Din 0 50 v korist Rdečega križa, je to pri nekaterih odpošitjateljih le velika malomarnost, ter ne more društvo Rdečega križa v tem pogledu prevzeti nobene odgovornosti. — Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, Ljubljana. „Rešite ttas res teljevi“ V Kladovu je v nedeljo združena opozicija priredila shod, katerega se ’ je udeležil osebno tudi šef bivše demokratske stranke g. Davido-vič, ki je med drugim dejal tudi tole: »Nekdaj so pravili, da so stranke luksus in da je politika slab posel. Vendar ravno oni, ki so tako govrili, so ustvarjali stranke za dve leti. Vendar vam rečem, da je politika in da so stranke potrebne, potrebno pa je politiko tudi negovali. Opozarjani vas, da se čuvate ljudi, ki hočejo iz politike kovati osebne zamisli in narodu lažejo. To so demagogi. Jaz vam mnogo ne obljubljam, ker stojim na stališču, da je bolje manj obetati, pa več storili. Skupščini pred 6. januarjem in po 6. januarju nista delali tako, kakor'je treba. Zato zahtevamo, da skupščina boljše dela. Ne potrebujemo pa dveh skupščin, ampak hočemo samo eno. Tudi jaz imam visoko pokojnino, vendar jo delim z mnogimi. Od današnje vlade smo dobili obljube, da bo uzakonila tri zakone: zakon o volitvah narodnih poslancev, zakon o tisku in zakon o zborovanjih in dogovorih. Pred-•vsem zahtevamo, svobodo tiska, ker z njo pride vse dobro. Svoboden tisk bo lahko šele povedal, ali je to dobro ali ni. Ustmene obtožbe se šepetajo od ušesa do ušesa. Ne vemo če so tudi upravičene. Če bi imeli svoboden tisk, bi lahko zvedeli, kaj je resničnega in kaj je laž. Dokler ne vemo, odkod velika premoženja visokih uradnikov, se ne moremo umiriti. Kdor je bogastva dobil na nepošten način, jih mora vrniti^državi, Kmetskih dolgov je zelo veliko in so težki. Potrebno jih je rešiti. Neki kmet mi je ob neki priliki dejal: »Rešite nas naših rešiteljev!« Če bi bilo vprašanje kmetskih dolgov rešeno v prejšnjih časih, bi bilo vse drugače. Treba je skrbeti za kmeta, ker kmet je narod. Če se za i kmeta brigamo, skrbimo za vse. nike v Ljubljani, je bila iz več razlogov težavna. Predvsem je bilo treba računati s tem, da smo v vprašanju raka sredi najživahnejšega razpravljanja o bistvu te bolezni in o načinih njenega zdravljenja. Že desetletja se ugiba, eksperimentira, tipa in išče poti za razvozljanje tega medicinskega problema, pa vendar nismo še tako daleč, da bi mogel naš tečaj podati zaokroženo in vsaj nekoliko difinitivno sliko o stanju vprašanja. Zato je bila upravičena bojazen, da tečaj ne bo mogel prinesti udeležencem one jasnosti, ki si jo želimo vsi enako, zdravniki v bolnici in na deželi in ves svet pacientov. Kljub temu pa, da še nismo prodrli v zadnje tajnosti in našli panaceje za zdravljenje raka, se je pa v zadnjih letih izoblikoval sistem diagnostike in lečenja, ki zasluži, da postane last vsakega zdravnika. Pesimizem in nihilizem nista več upravičena, odkar vemo, da se da z različnimi operativnimi in konservativnimi metodami vsaj v precejšnjih odstotkih raka pravočasno spoznati in — kar je zlasti važno — tudi izlečiti. Če ne bi tečaj imel drugega uspeha kakor tega, da poživi zaupanje in da vsaj za nekaj procentov vzdigne pravočasno spoznanje in definitivno iztečen,je, bo dal notranje zadoščenje vam, ki ste prišli, da poslušate, kakor onim, ki so pristali ua^ to, da vam predstavijo rezultate svojih skušenj in študij. Drugi vzrok težav tiči v naših medicinskih razmerah. Rak je bolezen, ki zahteva velikih sredstev za preiskovanje in za zdravljenje. Znano pa je, da so naši bolniški zavodi kakor tudi naši teoretični instituti tako slabo materialno podprli, da marsikatere drage metode zdravljenja in preiskovanja ne moremo uporabljati. Delo naših teoretikov in praktikov je v tem po-eiedu ovirano in zaostalo. Posledica tega je, da je v nekaterih ozirih naše delo zastarelo in da glede nekaterih metod ne morejo naši_ predavatelji nuditi lastnih skušenj. Premišljevali smo, ali ni morda nekoliko preveč predrzno in znanstveno lahkomiselno, da smo se odločili za prireditev tečaja. Tođa^ računali smo s tem, da nam pridejo na pomoč strokovnjaki iz Zagreba, in da je v današnjih časih, ko si skoro nobeden zdravnik ne more privoščiti potovanja v inozemstvo, da bi si tam nabral dopolnila k svojemu znanju, vendarle dobro, če na domačih tieh nudimo za praktično reševanje rakovega problema vsaj ono, kar nam je v skromnih naših razmerah mogoče. Tudi s tem, kar imamo, se da nekaj doseči. Žal nam je pa, da niti vseh domačih moči nismo mogli mobilizirati za naš namen. Člani ljubljanske medicinske fakultete so bili zadržani, da se udeležijo tečaja kot predavatelji. Ko vas predavatelje in slušatelje v imenu društa pozdravljam, se vam zahvaljujem, da ste s svojim sodelovanjem pripomogli, da se tudi pri nas načne reševanje problema, ki je za naše ljudstvo prav tako važno kakor za ostali svet. V medicinskih stvareh je prav goiovo resničen rek, da kdor počiva, zaostaja. Zaostajanja pa v problemu raka ne smemo trpeti, ker je odgovornost zdravnika do bolnika prevelika. Dr. M. Černič je pozdravil tečaj v imenu mariborskega društva in poudaril, da nam ie enako nujno potrebno planinsko zdravilišče za jetiko kakor uspešna akcija proti raku. Dr. V. Meršolj je pozdravil v imenu Slovenskega zdravniškega društva, ki je že samo nameravalo prirediti sličen tečaj. Nato je otvoril redno serijo predavanj primarij dr. Čhoteva s temo: Eksperimentalno proučevanje raka. Za tečaj se je prijavilo okoli 30 zdravnikov. Imenovanje Beograd, 23. septembra. AA- V imenu Njeg. Vel. kralja z ukazom kraljevskega namestništva in na predlog finančnega ministra je imenovan za načelnika splošnega oddelka finančnega .ministrstva v tretji skupini druge stopnje ministrski svetnik Rastko Dragič, dozdaj v četrti skupini prve stopnje. Shod združene opozicije v Preku Šibenik, 23. sept. b. Včeraj popoldne je bil v Preku velik shod združene opozicije. Na shodu je govoril posebni odposlanec dr. Vladka Mačka g. Tomo Bubiirič, kandidat na listi dr. Mačka v srezu Virginmost. V svojem govoru je prikazal razmere bivše seljačke stranke. Večkrat je v svojem govoru podčrtal, da Hrvatje niso proti Beogradu, temveč samo proti lipica-nerski politiki. Hrvatje žele to državo in se bore za to, da dobe v njej svojo popolno pravico, svobodo in ravnopravnost. Hrvatje se bodo osvo-trodili s pomočjo srbskega kmeta, Srbi lahko zelo mnogo napravijo, kajii Hrvatie bodo tudi nadalje vodili politiko miru in reda v državi. Oni so že dosedaj svetu pokazali vzgled s svojim delom, Srbi pa naj pokažejo, kaj je treba še Storiti, da bodo popolnoma uspeli. Delegacije invalidov so odpotovale Beograd, 23. sept. b. V teku včerajšnjega in današnjega dne je odpotovala iz Beograda vsa delegacija Ciemak. Sela msttske Zajednice Dravske banovine V soboto, 21. t. m. se je sestalo članstvo starešinstva, osrednjega odbora in obrambno-napadalnega odseka k rednim sejam v Ljubljani, v katerih so se poleg tekočih zadev odobrila poročila uprave in gas. nadzorništva 0 izvršenih pregledih župnih in četnih uprav ter storili potrebni sklepi in ukrepi. V kulturni prosvetni odsek je vpoklican starešina GŽ sre' za Dravograd, g. Mravljak Josip. Ustanovite^ Gž sreza Maribor-mesto je v načelu sprejeta-Odredil se je nadaljnji pregled nekaterih žu? in čet, določila prva polovica novembra t. '• za vaditeljski tečaj župnim pcslovalcem, ž® poklonitveni pohod na Oplenac je izbran čas letošnje zgodnje jeseni v okvirju zajednice 0 zadostnem številu udeležencev vsaj za eden P°. sebni vlak 400 potovalcev. Končno je izrek^ j osrednji odbor razstavnemu odseku toplo hvalo in priznanje za velik trud pri skrofl, prijavljeni in okusno aranžirani gasilski rat stavi na tukajšnjem spomladanskem velese mu, ki je dosegla vseskozi priznano lepe trajne uspehe. Hmeli Žalec, 23. septembr®-Položaj nadalje zelo čvrst. Drugovrstno^ i, za katerega so plačali preje Din in 20-—, se je sedaj prodalo za Din 2^ rvovrstni hmelj gre za ceno od Din TT ^ i-—. V Marenbergu je bila 21. t. m. k'Ure :čja partija za ceno Din 29-50 oz. bila po tostvarni izjavi včeraj f di v Žalcu ona partija po tej ceni. Cenam škodljive ponudbe so danes v primeri z navalom hmeljarjev ob pr' ideljkih sezone, skoraj povsem izostale. Žrebanje I. razreda 31. kola državne razredne loterije S. in lO. oktobra 1.1. Trikrat več glavnih dobitkov kakor doslej! 2.000. 000— 1,000.000— 500.000— 300.000’— 250.000— 250.000 — 200.000'— dinarjev v kratkem razdobju so dobile premije 1,5000.000'-1,200.000'— in 1.000. 000*— dinarjev pri nas kupljene srečke!! DEVET PREMIJ, in to I 400.000’- 200.000- Cena srečk Vi srečka v2 srečke Vi srečke kakor doslej: Din 200*— Din 100>- Din 50*- Strogo solidna, strokovna in diskretna postrežba! glavna ^tolehluva dvzavne vazvedne loterije H. Wt&im im dvug, Magreb gajeva S J lica 15 Vesti iz Italije Trst dobiva novo lice Kdo, ki je bil v Trstu, se ne spominja tesnih, mračnih in umazanih ulic starega mesta med visokimi hišami, kjer se je širil smrad in se skrivala tržaška revščina? Bil je to mestni predel med Korsom in starimi krivimi ulicami, ki držijo v hrib proti sv. Justu. Te hiše so zdaj posute v interesu asanacije tržaškega mesta in prido ;ljen je nov, obširen prostor za nove stavb j v najprometnejšem delu mesta. Staro mesto se umika novemu. Kako bo izkoriščen novi prostor? Pred vsem bo v vsej dolžini do Borznega trga razširjen za celih šest metrov, kar je za tamošnji veliki promet nujno potrebno. V |f.edi ob strani Korza bo nastal nov trg : 1Evzza Malta, obdan na levi strani od nove palače, m jo zgradi Banca di Napoli, na desni pa od palače zavarovalnice Assicura-2ioni Generali. Krona vsemu pa bo desetnadstropni nebotičnik, ki bo odzadaj pod vznožjem hriba zapiral stari trg in ki ga sezida tvrdka Opiglia in Cernitz. Obenem se otvori proti staremu mestu nov Korzo, ki se bo imenoval na čast režimu Corso del Lit tor io. Od štirih različnih strani, ki predstavljajo javni, bančni, socialni in trgovski kapital, so morali priti skupaj težki milijoni, da se izvede prvi del asanacije tržaškega mesta in da dobi Trst svoj prvi nebotičnik. Ogromna grobnica na Monte Grappi Na Monte Grappi, kjer so se vršile v svetovni vojni velike bitke, so posvetili velikansko grobnico s smrtnimi ostanki 15.000 v vojni padlih vojakov. Grobnica zavzema ves vrh hriba in se konča na vrhu z bakreno kupolo, na kateri stoji šest metrov visok svetilni križ. Obenem so posvetili tudi vojaško pokopališče, kjer je pokopanih 10.292 avstrijskih vojakov. Svečanostim je Prisostvoval tudi italijanski kralj. Prebivalstvo Italije Osrednji statistični zavod objavlja podatke o prebivalstvu Italije koncem letošnjega avgusta. V Italiji je tedaj imelo svoje bivališče 43,345.000 ljudi, od teh jih je bilo v domači državi 42,870.000. V letošnjem avgustu je bilo rojenih 78.963, umrlo pa jih Je 47.632. Naravni prirastek prebivalstva znaša torej 31.330 in je za 593 manjši ko pa v lanskem avgustu. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo rojenih 667.148, umrlo pa jih je 409.634, razlika 257.514 je jnanjša kakor v lanskem letu v isti dobi ko je znašala 285.728, za 28.214. V odtisoč-kih izraženo je bil lanski naravni prirastek •Prebivalstva do konca vgusta 6.7 od tisoč, etošnji pa je samo 6 od tisoč v razmerju z Vsem prebivalstvom; zvišalo pa se je tako Y avgustu kakor tudi v vseh osmih mesecih "tevilo porok od 15.393 na 17.312 odnosno °d 165.203 na 169.300. Državni oftalmološki kongres, ki ima svoj «dez v Rimu in tam po navadi tudi svoje mpsčine, bo imel letos v dneh od 7 do • oktobra svojo 33. skupščino v Trstu in wf.r bodo znanstvene seje skupščine v Riznici tržaške bolnišnice. 6afa nesP°štljive besede o režimu je svoj iz p Soriški pretor obsodil Antona Sokola n^fice na 3 mesece strogega zapora. Go-ill 7^ tribunal je zdaj Sokolov priziv zavrnil jPotrdil pretorjevo sodbo. Je jUbko se dobi za staro železo. Josip Bussi je r»~K,clelavec v idrijskem rudniku in mu si £•, .° Prav tudi rudniško staro železo, ki bem J®, nekaj nakradel. Krasti pri držav-^evarn^ et^u’.ki ie tvoj delodajalec, pa je ift obtn*iv0cetie ln res 80 ga kmlu zasačili ?ki Drf . 'b radi kvalificirane tatvine. Idrij-lri 20 rt n/ ?a obsodil na deset mesecev oni strogega zapora in 1330 L globe. 2000 hmeljarjev manifestira za svoje pravice goUufokSn?.^so nas Žalec, 23. septembra. Od hmeljarjev iz žalske okolice sklicani protestni shod v nedeljo 22. t. m. so v Žalcu pred kolodvorom proti sistematičnemu tlačenju cen našemu hmelju zaradi monopolizacije po zastopnikih inozemskega kapitala, se je kljub protiagitaciji, omalovaževanju in 80%-ni letošnji prodaji hmelja razvil v mogočno zborovanje, na katerem je spontano, a mirno manifestiralo okrog 2000 hmeljarjev za takšno ureditev hmeljske trgovine, da bo ta v korist narodu in državi. G. Jošt Martin je med drugim poudaril, da je zaradi stalnega, s ponudbami v inozemstvu povzročenega padanja cen našega hmelja odšlo lani 30, letos 50 milijonov dinarjev v inozemstvo. Trije zastopniki inozemskega kapitala so se polastili vse naše hmeljske trgovine oz. izvoza v inozemstvo in diktirajo cene v Savinjski dolini. Dočim drugod pridelujejo slabše blago, pa to dva ali trikrat boljše vnovčijo. Končno je prečital g. Jošt na ministra za kmetijstvo naslovljeno resolucijo, katero so zborovalci soglasno odobrili. živahno aklamirani akademik g. Hodnik iz Žalca je v zanesenih besedah plediral na socialnost, pravičnost in resnično demokracijo tudi v hmeljarskih organizacijah ter se je zavzel za slabo plačano delavstvo in za prevzem hmeljske trgovine po domačem življu v smislu predvojne vzorne ureditve ,ko je 50 inozemskih tvrdk poslalo k nam 50 zastopnikov, ki so samostojno kupovali in med seboj tekmovali za naš hmelj, ne pa kakor je danes, ko si je znal en sam inozemec s ponudbami pridobiti naročila po naj nižji ceni za vseh 50 tvrdk. V tem smislu je govoril tudi g. Mahne A. iz škofjevasi in sivolasi bivši trgovec g. Marovt Martin, ki je s tresočim glasom v številkah in z navedbo imen razložil, kako mu je s ponudbami odvzel vsa naročila za dve tvrdki semitski inozemec, ki ni plačeval naši državi nobenih davkov. Navzočega tržnega nadzornika g. Wer-nigra pa so ljudje zopet obsuli s pritožbami glede prevzema hmelja po nekaterih domačih trgovcih, katerim naj bi se na predlog manifestantov pri bodočem koncesionira-nju absolutno ne dalo pravice za trgovanje s hmeljem. »Kakor čredo ovac nas je gonil okoli«, je menil eden od številnih kmetov-hme-1 j ar jev, katerim je neki trgovec sistematično zavračal hmelj pri prevzemu. »In v obraz se nam je smejal, ko smo mu zapretili, da se bomo pritožili pri oblasti,« so pripovedovali drugi, zadovoljni že, da so našli pri uradni osebi vsaj sočutje in razumevanje, če trenutno že ne vse stvarne pomoči. Se stoti odstotek novit Ljubljana, 23. septembra. Včeraj smo pisali, da so tudi novice reducirane kar za 99%, pri tem pa nismo povedali tistega bornega ostanka, ki nam je ostal s stotim »/<,. Se namreč skoraj ne spodobi pisati o tramvajskih karambolih, ko so nam mestni očetje pravkar obljubili taka širokogrudna znižanja pri cenah za vožnjo. Kar sramotno bi pa bilo, če bi opravljali pocenjeni dolenjski ekspres zaradi včerajšnjega dogodka, ko je pred starosta vno Pengovovo gostilno pred Dolenjskim mostom neka preurna kolesarica s čelom butnila ob voz. Ali ženska glava je trša od jekla, zakaj glava je dobila le monumentalno buško, jekleno kolo se je pa zvilo na vse strani. In, glejte čudež: edino zrahljanemu električnemu vozičku ni bilo nič. Hujše je bilo pa davi okrog 11 na Viču pred milarno, ko se je tisti krasni in ves bleščeči tovorni avtomobil mestne elektrarne, ki ga kurijo z ogljem, prav po po-nedeljkarsko zaletel v tramvaj. Kar od strani je treščil vanj, da ga je pretrgal prav čez častitljivi ljubljanski grb in ga privzdignil s tako silo, da bi ga bil kmalu prevrnil. Pa naj umazanec črni zniža vožnjo, če jo more. Se zastonj se nikdo ne mara voziti z njim. Ali lepi tramvaj ima vendar pretrgan vamp in hudo se nam smili, zato pa tudi samo iz sočutja pišemo o njegovi nesreči. Električna železnica se bo pa z elektrarno tudi pobotala tako ali tako, saj so mestni očetje z električnimi zadevami vendar tako blagi. Požari v Uublianski okolici Naši okoličani zadnje noči nimajo miru in so že prav uplašeni, ker že tri noči po vrsti gori. V petek zvečer so imeli ogenj na Jurčkovi poti, v soboto po polnoči je pa na Barju pogorel dvojni kozolec vdove Angele žuljeve. Pomagat so sicer prihiteli barjanski gasilci, seveda pa niso mogli kozolca več rešiti, čeprav je bil kozolec zavarovan, ima reva, ki ima več otrok, ven- dar še okrog 20.000 Din škode. V nedeljo pred 23. je bil pa spet nenadoma ves v plamenih »toplar« posestnika Babnika Janeza p. d. Pogačarja v Bizoviku. Tudi dve motorki domačih in bližnjih gasilcev nista mogli ničesar rešiti, da je s kozolcem vred pogorelo 9 voz sena, mnogo detelje in otepov ter gospodarskega orodja. Pri vseh treh požarih gre najbrž za požig, a dosedaj še niso mogli izslediti požigalcev. Razburjeni okoličani so postavili straže in gorje, če zalotijo razjarjeni kmetje požigalca; v nevarnosti je pa vsakdo, ki bi se ponoči potikal okrog kozolcev in drugih gospodarskih poslopij. Tatovi vedno boli podietni Pred dnevi je bilo izvršenih v Ljubljani spet več tatvin. Tako so neznanci ukradli Josipu Petkosigu, trgovcu na Starem trgu 4, iz trgovine 3 kose modnega blaga za moške obleke v vrednosti 3640 Din, in sicer kos modrega ševijota okrog 12 m, kos modnega Kamgarna temnosive barve in kos modnega Kamgarna svetle barve. — Zobozdravniku dr. Josipu Mu-šterju je nekdo ukradel iz zaprte prednje sobe na Novem trgu 4/II trečkot zeleno sive barve, vreden 800 Din. — Iz zaklenjenega stanovanja na sv. Petra cesti 44 je bila ukradena Viktorju Losevu, uradniku Drav. vojnega skladišča, skoraj nova temnosiva obleka, vredna 1400 Din. — Vlomilci so odnesli iz pisarniške sobe župnega urada Sv. Jakoba iz lesenih skodelic 350 Din gotovine v raznih zavitkih. — Med vožnjo Sisek—Zagreb je bila v brzovlaku ukradena 18. septembra Francetu Krambergerju, dijaku IV. letnika sred. tehn. šole, stanujočemu v Ljubljani, Žibertova ulica 30, rjava aktovka, v kateri so bile: 4 šolske knjige tehniške biblioteke, njegova dijaška legitimacija in rjava listnica s 142 Din gotovine. Skupno je oškodovan za 300 Din. Cerknica V ljubljanski bolnišnici je srečno prestal operacijo naš priljubljeni župan g. Verli. Vsa napredna Cerknica se je razveselila te novice in tudi mi se pridružujemo številnim čestitkam. f Fr. Rebeuschegg Celje, 23. septembra. V Celje je v nedeljo zvečer udarila vest, da Franca Rebeuschegga ni več. Bil je zdrav, ko je šel v nedeljo zjutraj v Ljubljano obiskat sina, ki hodi tam v šolo. Zdrav, kakor je pač on bil. Kajti bolehal je več let; bil je rahel, a dober in prijazen. Franc Rebeuschegg se je rodil leta 1886. Bil je sin znanega obrtnika. Po njrm se je lotil mesarske in gostilniške obrti. Bil je ugleden mož, upoštevali so ga tovariši, spoštovali pa vsi, ki so ga poznali. Rajni Franc Rebeuschegg je imel v obrtniških združenjih, društvih in pri občini ugledne funkcije. i Zasebno je bil lojalen človek, koncili-janten in pošten. Dober preudaren gospodar, ki si je prav sedaj urejal hišo, ki bo mestu kras. Njega pa ne bo v njej. Včeraj so ga pripeljali v Celje, danes pa ga iz mrtvašnice na mestnem pokopališču spravimo v rodbinsko grobnico. Bodi mu zemlja lahka. Rodbino pa nai potolaži veliki tolažnik — čas. Znižani preiemki in hišni posestniki Zagrebške nedeljske »Novosti« prinašajo članek, ki ga zaradi aktualnosti pa tudi še iz drugih razlogov prinašamo v celoti: »Kakor je znano, so bile državnim in samoupravnim urad .ikom z novo uredbo znižane plače, ki tudi dosedaj niso bile bogzna kako sijajne. Kraljevska vlada se je tega sredstva poslužila, ker, kakor pravi komunike,, splošno gospodarsko stanje, države ni dopustilo nadaljna davčna obremenjevanja. Znižanje plač se obenem opravičuje s pocenitvijo za življenje potrebnih potrebščin, ter se poudarja verjetnost, da bodo tudi sami uradniki uvideli potrebo, ki je diktirala te ukrepe. Znižane plače bodo uradniki pričeli prejemati že od 1. oktobra. Samo ob sebi je umevno,. da bodo morali od tega dne dalje reducirati svoje izdatke oziroma zmanjšati svoje potrebe. r Kar se tiče prehrane in obleke, se lahko dokaze, da so cene pooustile. Vendar znesek, ki ga mora uradnik plačevati za stanovnaja, je še vedno previsok glede na njegove skupne dohodke. Za stanovanje so uradniki že dosedaj težko plačevali. Odslej bo plačevanje tega zneska še težje. Posebno za uradnike z družino, kajti njemu eo poleg osebnih dodatkov zmanjšali tudi družinske dodatke. Za primer vzemimo družino s štirimi člani, v kateri je mož uradnik 5. polož. stopnje, torej v srednjem činu. V Zagrebu bi tak uradnik težko našel stanovanje izpod 1000 Din, a na deželi tudi težko izpod 600 Din mesečno. Z novo —. tbo je temu uradniku zmanjšana osebna plača za 130 Din, med tem ko se mu dosedanji dodatek za zono 140 Din povsem ukinja, kakor tudi dodatki v enaki višini za vsakega otroka, če je otrok prekoračil 16 leto starosti in n° hodi v šolo. V nasprotnem primeru se do: ek za dva otroka zniža za 60 iDn To pomeni, da bo tak uradnik od 1. oktobra dalje prejel v najboljšem slučaju 330 Din mesečno manj, kakor dosedaj. Neporočenemu uradniku, ki je v istem činu, se plača zniža za 130 Din. Tak uradnik tudi ne potrebuje popolnega stanovanja, pač pa se lahko zadovolji z eno samo sobo. Da bi torej uradniki mogli zadovoljiti svojim obvezam, je potrebno, da solidarno pripomorejo tudi oni faktorji, do katerih imajo uradniki svoje obveze. V prvi vrsti prihajajo tudi v poštev hišni posestniki, ki bodo, kakor se nadejamo, uvideli potrebo, da s svoje strani pomagajo, svojim najemnikom uradnikom in da jim od 1. oktobra sorazmerno znižajo najemnino, da bi. s preostankom svojih dohodkov nio,rli uradniki skromno vzdrževati svoje družine. — Uradnik. K temu bi mi samo prioomnili, da bi bil tak poziv, predvsem pa odziv hišnih posestnikov tudi v Ljubljani ne samo opravičen, pač pa nujen. Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval književnik Miloš Crnjaneki »Prve borbe okoli Beograda jeseni 1. 1915.«. Prenos iz Beograd. X Nova konzulata. — Otvorila se nova konzulata kraljevine Jugoslavije na Krfu in Temišvaru. X Iz neprecenljive zakladnice naše stare umetnosti nam dr. Stele v -10. snopiču svojih grandioznih Spomenikov slovenske umetnosti — Monumentae artis sloveni-cae objavlja umetniške legende, ko nam je v prejšnjem snopiču pokazal najznamenitejše slike iz Marijinega življenja. Z vsakim snopičem tpga zares velikega dela — kakršna si lahko privoščijo le naj bogatejši narodi ali jih pa ustvarijo le tako požrtvovalni reveži, kakor smo mi — postane kaka naša doslej popolnoma neznana, pozabljena in zapuščena vaška cerkvica taka znamenitost, da o njej z zanimanjem in spoštovanjem govore učenjaki tujih dežel. Tudi te cerkvice bodo vabile tujca k nam, kakor so jih doslej vabile lepote naših planin in slikovitost naših dolin. Pomislimo samo na peščene puščave Egipta in na revno kamnito Grčijo, ter na druge dežele skoraj brez prirodnih lepot, ki so vedno polne tujcev predvsem zaradi svojih umetnostnih spomenikov! V tem snopiču vidimo reproducirane srednjeveške freske iz cerkva na Križni gori nad Škofjo Loko, sv. Petra na Vrhu nad Želimljem, v žuženberku, na Gostečem pri Škofji Loki, v Bodeščah pri Bledu, v Žirovnici, na Visokem pod Ku-reščkom, sv. Janeza v Bohinju, v Vitanju in na Igu. Vse te freske so seveda tudi opisane, poleg teh pa tudi iz cerkva v Turnišču v Prekmurju, na Goropeči, v Martijancih v Prekmurju, v Sopotnici nad Škofjo Loko, na Verdu pri Vrhniki, v Radečah pri Zid. m., v Mačah nad Preddvorom in po drugih starih cerkvah, kjer so ohranjeni zlasti starodavni sv. Jur ji in orjaški sv. Krištofi. Krasno dr. Steletovo delo je tako važno za našo kulturo, da bi moralo biti v vsaki boljši hiši, seveda pa v vsaki večji knjižnici, saj bomo Spomenike slov. umetnosti v kratkem splošno tako cenili in iskali, kakor Valvasorja. Dober dan zimski’—------------- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. X Komcmorativne poštne znamke s sliko Viteškega kralja Aleksandra R Zedinitelja v vrednosti po 0'75, 1'50, 1'75, 3'50 in 7’50 Din bodo dane v promet dne 9. oktobra t. 1. na dan obletnice njegove tragične smrti. X Gospodinjska šola Nabavlj. zadruge drž. uslužbencev v Ljubljani. Vpisovanje gojenk v štirimesečni dnevni gospodinjsko-kuharski tečaj Nab. zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani se vrši samo še ta teden, in sicer dnevno ob 10. uri v pisarni železničarske menze v Pražakovi ulici. Z rednim poukom se prične dne 1. oktobra t. 1. Ukovina je zelo nizka in s tem pouk vsem omogočen. Vse podrobne informacije se dobe pri vpisu. X Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko šolo v Mostah bo dne 29. sept. 1935 od 8. do 10., na osnovni šoli v Mostah. — Vodstvo. Mi „Glas nireia“ lahko pripomore k uravno-vesju zmanjšanih dohodkov. Za 12 Din mesdRto imate dnevnik VSAK DAN v hiši Roparski umor v Samoboru V Samoboru je bil umorjen zagrebški gostilničar Ferdo Mlinarič. Zločinec^ ga je speljal v svoje zanjke. To je bil najbrže neki Franjo Dubič, ki je imel z Mlinaričem poslovne zveze. Umorjenega gostilničarja so našli v gorečem seniku, kamor ga je zločinec zavlekel. Truplo je bilo že napol zoglenelo, na gornjem delu pa so bile še vidne smrtne rane, katere je morilec gostilničarju zadal s sekiro. Komisija je ugotovila, da je morilec polil seno z bencinom in ga nato zažgal. Orožniki so šli na lov za morilcem Dubičem, katerega so naslednji dan opazili kmetje na polju v okolici Samobora. Popek se ji je razvezal Nedeljske »Novosti« poročajo vest iz Sarajeva o nenadni nesreči neke 201etne gospodične iz ugledne sarajevske rodbine. Šla je po ulici in se nenadoma zgrudila na tla. Okoli nje se .je nabralo mnogo ljudi. Dekle je tožilo o bolečinah v želodcu. Odpeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se ji je razvezal popek. Tudi zagrebški stažisti stavkajo Zdravniki volanterji v ljubljanski bolnišnici so nehali stavkati, zagrebški pa so se včeraj odločili, da začno s stavko. Zborovali so v zdravniški zbornici in sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo otvoritev novih bolnišnic in osnovanje novih zdravniških mest, ureditev mest z zakonom, prednost domačega zdravniškega naraščaja pred tujim, reformo zakona o zavarovanju delavcev glede na primerno nagraditev odgovorne zdravniške službe, ukinitev poizkusov za nepravilno socializacijo zdravniške službe, namestitev zdravnikov^ volonterjev na prosta mesta s primerno mesečno nagrado in z. upoštevanjem službenih let do definitivne- ga nameščenja in zakon o bolnišnicah, po katerem bi zdravniki namesto dosedanjega staža morali prebiti dve leti po oddelkih v bolnišnicah. Z današnjim dnem so zagrebški stažisti zapustili bolnišnice, in izrazili polno solidarnost s stavkujočimi zdravniki v Ljubljani. Ob sprejetju tega zadnjega predloga najbrže niso bili informirani, da so s-e ljubljanski zdravniki volonterji med tem že odločili po vseh obljubah g. bana dr. Natlačena za delo. Uubliana DNEVNA PRATIKA Torek, 24. septembra. Katoličani: Mar. Dev. reš. — Pravoslavni: 11. septembra, Teodora. DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Tyrseva c. 41; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, šelenburgova ulica 7. * * Spominski koncert. V počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja priredi mešani pevski zbor društva »Tabor« v Ljubljani ob prvi obletnici njegove smrti komemorativni cerkveni koncert v ponedeljek 7. oktobra ob 20. uri v v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja. Ponovno opozarjamo cen j. občinstvo na ta žalni koncert. KINO SEOGA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri Poljska kri po O. Ncdbalovi oderski opereti z Ani Ondro, Svet. Petrovičem Hansom Moserjem itd. Vsak kdor jc videl ta film se ,je izvrstno zabaval. Ne zamudite prilike in oglejte si ga hitro šc danes! Danes nov zvočni tednik! Nov dopolnilni spored! Jutri film o Fr. Schubertovi nedovršeni H-mol simfoniji, ki jc postala nesmrtna Hrepenenje Po motivih pesmi: »Leise flehen meine Lieder« Režiser: Willy Forst Glasba: Fr. Schubert MARTHA EGGERTH Dunajski filharmonični orkester, zbor državne opere in »Sängerknaben« * Iz »Tabora«. V sredo 25. t. m. je za vse pevce in pevke strogo obvezna pevska vaja. Spričo predstojećega nastopa je ne-posečanje pevskih vaj neopravičljiva malomarnost. Zato vsi točno in redno! * V ljubljansko bolnišnico so sinoči iz Dolenjega Logatca prepeljali 331etnega lesnega delavca Janeza Brenčiča. Popoldne je na lesnem skladišču nakladal les, po nesrečnem naključju pa je prišel med dva z lesom naložena voza in si je precej močno nalomil rebra. Prvo pomoč je hudo poškodovanemu Brenčiču nudil logaški železniški zdravnik dr. Worintz, ki je odredil nujen prevoz bolnika s prvim vlakom ob pol 7. uri zvečer v bolnišnico. * Z oreha je padel. Iz Vodic pri Kam-ku je prišel v splošno bolnišnico 17 letni krojaški vajenec Nikolaj Hančič. Včeraj je zlezel na oreh, da bi ga otresel. Pa se je zlomila veja pod njim in je padel s precejšnje višine na tla ter je pri padcu za-dobil hude notranje poškodbe. * Grozna smrt dveletnega otroka. P« Bohinjske Bistrice so v nedeljo prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico dveletnega Metoda Rozmana, posestnikovega sina. ■— Fantek se je ob štedilniku igral in v svoji otroški radovednosti segel po loncu kropa, ki ga je zlil po sebi. Vrela voda ga .ie vsega oparila tako hudo, da ni pomagala niti takojšnja pomoč in je ubogi fantek v hudih mukah včeraj zjutraj umrl. * življenje na tuj račun. V soboto je policija prijela bivšega trgovca Alojzija M. iz Ljubljane zaradi tatvine tračnic. Nekemu delavcu je naročil, naj pride ponoči k Združenim opekarnam na, Viču, da bosta naložila nekaj železnine. Ko sta naložila več sto kilogramov železnih tračnic, sta voz z železnino zapeljala v šiško in ga tu prodala nekemu trgovcu za 800 Din. čeprav je bila' železnina vredna najmani 2000 Din. Delavec je prejel za svoie težko delo za skoraj vso noč samo 50 Din in se je drugi dan v gostilni pritoževal nad skopuškim trgovcem. Vso kupčiio ie smatral za pošteno, vendar so gostje spoznali, da gre za sleparijo in so stvar naznanili policiji. M. se je zagovarjal, da -ie tračnice kuoil od nekega Mahniča in da jih je naložil na Večni poti. Seveda, ga je delavec takoj preklical,in povedal kakor ie bilo. Izročili so ga v zapore okrožnega sodišča. * Red je hotel napraviti z neredom. V nedeljo ponoči se je po cesti Sv. Petra pri-zibala proti Marijinemu trgu precej vinjena, družba in seveda tudi primerno razgrajala. Med razgrajači je bil tudi 23 letni že znani postopač in brezposelni čevliarski pomočnik Adolf Kampelj iz Sela pri Mostah. Bil je že 17 krat zaradi raznih nre-greškov kaznovan od 7 dni do 1A mesecev Zapora in je za 3 leta izgnan iz i.mM Tne, kamor se je v nedeVo povrnil, kakor 'mm pravi, da bi si poiskal delo. Vpil je, da bo že napravil red v državi. Žara razsra-janja mu je stražnik napovedal aretacijo, čemur pa se je Kamneli u.orl. vrgel se je na tla in tulil, da se je zbrala večja množica nočnih gledalcev. Več stmžpibov ga je s silo ukrotilo in spravilo na policijo. meščanske šole ali 2. oziroma 3. razred srednje šole. V 3. razred pa se bodo vpisovali, ki so dovršili meščansko šolo ali pa 4 razrede srednje šole. Vpisnina za člane in za svojce članov Gremija trgovcev za Ptuj in okolico znaša 100 Din, za nečlane pa 200 Din. Ponavljalni izpiti za oba razreda bodo v ponedeljek 30. septembra ob 18 v učilnici 2. in 3. razreda meščanske šole v Ptuju. Redni pouk se pa pri-ne v sredo 2. oktobra. Pod voz je padla. Rep Elizabeta, 47 letna dninarica iz Savske vasi, je vozila z njive krompir. Pri tem se ji je splašil konj. Prišla je pod voz in zadobila hude poškodbe. Izvoz v tujino. V zadnjem času je na ptujski železniški postaji zelo oživel izvoz v tujino. Skoro sleherni dan nalagajo vagone krompirja, sadja, žive in zaklane perutnine ter orehovega lesa. Cena krompirju se suče od 0-60 do 0’75 Din, jabolka prvovrstne kvalitete po 2—2-5Ö, perutnina pa od 8—12 Din za kg. Izvažajo največ v Nemčijo, le nekaj vagonov jabolk so prodali v češkoslovaško ter nekaj perutnine v Italijo. Pričakovati je, da bo izvoz še posebno živahen za časa sreske kmetijsko-obrtne razstave, ki bo_ od 26. septembra do 6. oktobra t. 1. v Ptuju, in za katero vlada med izvozniki veliko zanimanje. 75.000 Din za javna dela. Tukajšnji sreski cestni odbor, je prejel od banske uprave v Ljubljani nakazamh Din 75.000 iz bednostne-ga fonda, in to za nadaljevanje započetih cestnih del, in sicer Din 30.000 za cesto Zavrč— Turški vrh, 25.000 za cesto Ivanjkovci—Sta-novno—Lešnica, os,talih 20.000 Din pa za izvršitev raznih drugih cesnih popravil. Kmetijsko obrtna razstava. Kdor si hoče po nizki ceni nabaviti okusna zimska jabolka, na.i obišče sresko kmetijsko obrtno razstavo v Ptuju, kjer bodo na izbiro vsakovrstna jabolka. ' Za razstavo je dovoljen popust na železnicah. v TM- - , Narodni tabor. Prosvetno društvo v rtuni je priredilo ob priliki svoje 40 letnice narodni tabor. V soboto zvečer in v nedelio popoldne so igrali r.a prostem »Miklovo Zalo«, pri kateri' je sodelovalo 150 igravcev. V nedeljo ie bila na Tyrsevem trgu služba božja.^ po kateri so govorili razni govorniki, med n.imntu minister dr, Miha Krek. Strašen toneč nesf^cts® SiiifaB&ifB Celje, 23. septembra. V ponedeljek v jutru je razburila Sp-Hudinjo in Bukovžlak vest, da je pogra-ničarski kaplar Mirko Maksimovič ustrelil svojo prijateljico, 24 let staro šiviljo Pepco Zupančevo, potem pa še sebe. Nesrečna človeka sta se poznala meh A pol leta. Zadnje čase se mu je Papca začela izmikati, kar je Mirka spravilo v obup_ Pograbil ie orožje in zaključil potek dve-življenj, ki nista hoteli dočakati golega naravnega konca. Zadeva je tem lra&_T neiša, ker je Maksimovič oženjen in oce K? Iterlber A Bliža se 1. oktober! Ob prvem je najprimernejši čas, da naročite najcenejši slovenski dnevnik »GLAS NARODA«. Pošiljali Vam ga bomo nekaj dni na ogled, da Vas prepričamo, da za malo denarja nudimo res mnogo. »GLAS NARODA« naročite v podružnici na Aleksandrovi cesti 16, telefon 2290. A Lepa slovesnost na meji. V nedeljo je naša severna meja zopet doživela lepo slovesnost. Blagoslovljen in otvori en je bil prenovljen cerkveni stolp pri Sv. Pankraciju na Remšniku, ki mu je bila prizidana galerija, raz katere je izreden razgled po širni okolici. Blagoslovitvene obrede je opravil kanonik dr. žagar iz Maribora, lep nagovor na številno zbrane planince pa je imel pankraški župnik g. Pavlič. V imenu SPD je imel pozdravni govor dr. Tominšek iz Maribora. A Nedeljski sport. SK železničar je gostoval s svojim nogometnim moštvom v Varaždinu in premagl tamkajšnji VŠK 4 : 2. A Putnikovi izleti. 29. septembra: Celovec—Kanzelhöhe—Osojsko jezero. 4. do 8. oktobra: Maribor — Salzburg — München — Wolfgang See—Graz—Maribor. Vse informacije pri Putniku v Mariboru, Celju, Gornji Radgoni, Št. liju in Dravogradu. A Otvoritvena predstava v Narodnem gledališču bo Debevčeva dramatizacija romana Dostojevskega »Bratje^ Karamazovi«. Delo je naštudiral glavni režiser Jože Kovič, ki je obenem inscenator dela na novem krožnem odru. Nastopili bodo še Kraljeva, Starčeva, Pavle Kovič, Furijan, Na-krst Blaž, Gorinšek, Jože Kovič, Košič, Rasberger, Košuta in Verdenik. Lektor bo Štandeker. . A Kdo se abonira v gledališču Po dosedanjih prijavah tvori večino državno uradništvo in delavstvo, ki je v sedanji krizi najhuje prizadeto. Najslabse pa so zastopani odvetniki, zdravniki, trgovci in industrialci, torej boljše situirani krogi. A Drevi ob 20. uri predava v dvorani Ljudske univerze pod okriljem Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru ing. Goljevšček »O vlogi hidrotehničnega instituta v sodobni vodogradnji«. Predavanje bodo spremljale zanimive skioptične slike in film. A Makulaturni (časopisni) papir nudi po najnižji ceni tudi na drobno uprava »Glasa naroda« v Mariboru, Aleksandrova cesta 16, telefon 2290. A Saharin je prodajala. Studenski orožniki so prijeli v Pekrah 54-letno Marijo V., ko je prodajala po Studencih vtihotapljeni saharin. Našli so pri njej 48 škatlic, ki jih ; 3S£SSB»SE£SEnB9l je baje po njenem zatrdilu kupila od neke ženske na trgu v Mariboru. A Otrok v gnojnici. V Vižingi pri Maren-bergu je zaradi nepazljivosti 24-Ietne poljske delavke Julije Gromove padel v gnojno jamo njen dveletni sinček. Nesrečo so pravočasno opazili ljudje, ki so rešili otroka pred gotovo smrtjo. A Nočni vlom v Samušanah. Preteklo noč so spretni vlomilci vdrli v hišo veleposestnika Gavesa v Samušanah pri Ptuju. Ukradli so več samokresov in pušk ter raznega drugega orožja za 4000 dinarjev, kajti vlomilcem je bilo gotovo znano, da je Ga-ves velik prijatelj lova. O vlomu je bila obveščena tudi mariborska policija, ki je poslala v Samušane daktiloskopa Grobina. A Poziv davkoplačevalcem. Davčna upr. v Mariboru je izdala poziv, ki se nanaša na vse one, ki so podvrženi posebnemu davčnemu dodatku in ki morajo vložiti tozadevne prijave v času od 20. septembra do 19. oktobra 1935. Na poziv opozarjamo vse industrijalce, trgovce in obrtnike. A Grajski kino: Danes sijajna veseloigra »Žene se ne udajo«. Na planinah, ni greha! — Pride »Amphittyon«. Willy Fritsch, Käthe Gold, Adele Sandrock m Paul Kemp.- A Kino Union: Danes bomba smeha »Animator« z Rose Barsony, Feliks Bres-sart. Dodatek »Mmkv-miška«. Izredno veseli in humorja polni film, pri katerem se mora vsak smejati. Prenovljena Kalvarija Kdor še ni bil na Kalvariji pri prijazni cerkvici nad Mariborom, pač ne ve, kaj je krasen razgled. Zato na smo tudi ponosni na ta griček, kajti od tod vidimo prostrano Dravsko polje in prelepe Slovenske Gorice. Zato pa skrbi tudi mesto za ta edinstveni razgledni kraj. Urejene so poti na Kalvarijo, sedaj pa je renovirana še ljubka cerkvica. Včerai popoldne jo je blagoslovil naš škof dr. Tomažič in ob tej priliki se je zbralo na Kalvariji na tisoče Mariborčanov. Izredno pozornost vzbuja umetniško delo mariborskega kiparja Sojča, ki je cerkev okusno prenovil. Pfui Vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo v Ptuju bo v nedeljo 29. septembra od 10—12 v zbornici državne meščanske sole v Ptuju. Otvoril se bo le 2. in . 3. razred. V 2. razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili 1. ali pa oni, ki so dovršili 2. ah o. razred pralce Domžale, 23. sept. V nedelio 22. t. m. se je zbralo de’rvstvo s domžalske okolice na velik delavski shod Grobljah pri Domžalah. Na zborovanju, :aterega se je udeležilo nad 700 samih tc-arniških delavcev in delavk, je govoril i one Fajfar iz Ljubljane. Obširno je raz-ožii pomen in zahteve; spomenice Ju gosi. trokovne zveze (»Glas naroda« jo je obavi! pretekli teden). Poudaril je zlasti. !a točke spomenice obsegajo le najnuj-lejše in najmanjše zahteve našega delav-;tva, "da pa čakajo delavstvo še mnogo rečje naloge, da doseže spoštovanje človeškega dela in uveljavljenje delavstva v vsem javnem življenju ter primeren go-poetarski obstoj. Za njim je kratko govori! Mavricij Bore z Duplice, ki je poudarjal važnost spo-nenice in pozival zbrano delavstvo k za' vednosti in pripravljenosti na žrtve za do-:ego delavskih pravic. .. . k Nato se je burno pozdravljen prijavil K lesedi Franc Bukovec, zastopnik stavku' očega delavstva na Količevem v Bonačev, napitnici. Poudaril je potrebo borbenos^ n zavednosti ter složnosti, s čimer e Domo mogli sebi priboriti boljši kru • Govoril je še Tomaž Smole iz Domžal. J jedrnatih besedah ie orisal upravi« 1 n nujno potrebo delavske borbe. Delavstvo je ves čas z velikim zanimanjem poslušalo svoje tovariše-govornike. Nato se je razšlo z novim navdušenjem m «a v« d nosijo ter s trdnim namenom, d? ^ bo še nadalje z vsemi močmi bo: o j. zboljšanje svojega položaja, da tako re--pronada sebe in svoje družine, obenem > tudi vse naše gospodarstvo. Prav tako kot v Domžalah, se je tudi veliko delavsko zborovanje v Kranj-« ki er je delavstvo enodusno zahtevo ^ ditev del razmer y smislu spomenice ju^ j slovanske strokovne zveze. Torek, 24. septembra. Liuliiirtiia: 12.00: Iz solnčne Španije (pl0^ — 12.45: vreme, poročila — 13.00: ca?. 0 stila — 13.15: Narodni napevi — 14.00: vie borza — 18.00: Valekova ura, radijski orke __ 18.40: Kitajske nravi (Franc Terseglav) — 18.40: miajsKe nravi (prane 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvesti 19.30: nacionalna ura — 20.00: Revija tenorjev, sodelujejo Banovec, Burger,, pe-1 Franzi, Jelačin, Marčec, Štibernik^ *j 21.15: Radijski orkester — 22.00: cas, P , ppored, vreme — 22.15: Radijski operni zvoki — 22.30: angleške plošče. Gas&odmrstvo Navodila za Kraljevska banska uprava je izdala naslednji razglas: Kraljevska banska uprava letos ne bo izdala občega dovoljenja za slajenje mošta, ker je stanje vinogradov v večini vinorodnih srezov normalno. Da pa ugodi želji onih vinogradnikov, ki so občutno trpeli od majske pozebe in drugih vremenskih nezgod, daje - sledeča pojasnila glede slajenja letošnjih manjvrednih mo- 1. Prizadeti vinogradniki naj vložijo takoj po trgatvi prošnje za dovoljenje slajenja mošta v dvojniku po obrazcu C, ki je dodan pravilniku k zakonu o vinu, in sicer vinogradniki bivše ljubljanske oblasti na kletarskega nadzornika v Ljubljani, vinogradniki iz bivše mariborske oblasti pa na pomočnika kletarskega nadzornika v Mariboru, ki bosta reševala predmetne Prošnje od 1. oktobra dalje. 2. Zaradi enostavnosti poslovanja naj prizadete občine zberejo prošnje ter jih skupno pošljejo pristojnemu kletarskemu nadzorniku s svojo izjavo o resničnosti v prošnjah navedenih podatkov. Obenem naj priložijo tudi skupen seznam prosilcev. 3. Kletarski nadzornik bo upošteval v prošnjah navedene razloge in odločil, ali se prošnjam ugodi, ali ne, in o tem nemudoma izvestil prosilca preko občine. 4. Kletarski nadzornik bo upošteval v prošnjah navedene razloge in odločil, ali se prošnjam ugodi, ali ne, in o tem nemudoma izvestil prosilca preko občine. 4. Da se omogoči pravočasna^ nabava sladkorja za slajenje mošta po znižani ceni, je kraljevska banska uprava zaprosila finančno ministrstvo, da pooblasti finančno direkcijo v Ljubljani za dodelitev trošarine prostega sladkorja vinogradnikom, ki se Svetovna tekstilna industrija Svetovna tekstilna produkcija kaže zaradi gospodarske krize, avtarktiemh teženj posameznih držav in zmanjšane kupne sile porabnikov zadnja leta v posameznih državah zelo velike razlike, čeprav celotna svetovna produkcija letos že dosega ono iz leta W28, pride znaten del produkcije na mla-de industrijske države, zato je pa po drugi strani produkcija velikih industrijskih držav sorazmerno padla. Stanje tekstilne produkcije ie znašalo v začetku tega leta v nekaterih važnejših državah v primeri s letom 1938: Anglija minus 3%, Nemčija minus 10“/«, Francija minus 40% in Poljska plus 25%. Italijanska tekstilna industrija kaže zaradi posebnih razlogov letos «a 40% večjo produkcijo kakor lani, a se zmerom za 5% manjšo kakor leta 1928. US A izrablja po končani stavki tekstilnih delavcev vso svojo kapaciteto, vendar tega ae moremo vzeti za merilo. Zato smemo sklepati, da je tudi njena produkcija pa-dla pod produkcijo leta 1928. V tekstilni industriji dela izjemo Japonska. Žaram Posebnih ukrepov in izrednih pogojev traja tam že nekaj let izjemna konjunktura. Njena produkcija je v primeru z letom 1928 zrasla za 40 do 50%. Gospodarslre vesti = Na svetovnem tržišču pšenice je bil Položaj v poslednjem tednu prav čvrst. — Države izvoznice doslej še niso pritisnile na trg s svojim blagom, zato se tudi cene vzdržujejo na enakomerni višini. V splošnem se je doslej gibala vsa trgovina pšenice na svetovnem trgu v okviru ponudbe in povpraševanja ter ni bilo nikjer mogoče opariti špekulativnih nakupov. Največje zaloge pšenice hrani Kanada, ki pa vodi zelo oprezno politiko cen. Evropske zaloge so žnatno manjše. Zaloga v Roterdamu znaša 8 tisoč ton, dočim je lani znašala 80 tisoč. Tudi Argentini j a ime letos prav majhne zaloge za izvoz. V splošnem se računa, da bo letošnji svetovni žitni trg v normalnem stanju in brez škodljivih pretresov cen !h špekulacije. Iznenađenja pa seveda niso Sključena, tako so n. pr. na borzi v Buenos Airesu cene silno nestalne in se izpremi- hjajo iz dneva v dan. = Vinska trgovina v Dalmaciji je posta-ja zadnje tedne precej živahna. Lanskoletni pridelek je domala razprodan. V Šibeniku se plačuje za črna vina 250 do 270 Gin, za opolo 280 do 300 Din hi. Po dru-®°d so cene nekoliko nižje. = Organizacija dalmatinskega vrtnariva. Za prihodnje leto pripravljajo dalmatinski vrtnarji in pridelovalci zelenjave i/bko organizacijo, ki bo imela namen ure-I ti po določenem načrtu vzgojo in pride-av0 zelenjave ter izvesti organizirano pro- lo/T Italijansko zadružništvo. Koncem leta s0?2 Je bilo v Italiji 3494 potrošnih zadrug prodajalno ter 749.000 člani. Te za-sOSe so imele 91 zadružnih lekaren, 24 Snažnih restavracij, 41 pekarskih zadrug, trn ,2a,družnih mesnic, 24 mlinov, 128 za-2hih elektraren in 5 vodovodov. r^T..Madžarski pridelek vina se ceni na 2 de]v°na hL Glede izvoza odvišnega pri-ift V?,se dogovarja Madžarska z Nemčijo poljsko. zjw_?lCureditev avstrijskih gospodarskih hteurl?,'-. v Avstriji pripravljajo splošno b0 k'*, lt,ev gospodarskih zbornic. Tozadev-5ke °do v kratkem predložene nove zakon-__ usno ve. bor if’:na osamosvojitev Italije. Žitni od-hfirrmn te- dni poročilo o uspehih žitne i anije v zadnjih 10 letih. Po tem po- siaienie mošta bodo izkazali s tozadevnim dovoljenjem kletarskega nadzornika. Finančno ministrstvo do sedaj še take rešitve ni izdalo, vendar se priporoča občinam, da zberejo dovoljenja vseh prosilcev in v skupni prošnji (ta prošnja naj bo v treh izvodih, od teh dva izvoda s podpisi prosilcev) zaprosijo finančno direkcijo v Ljubljani za dodelitev potrebne količine trošarine prostega sladkorja. Prošnji vsakega prosilca mora biti priložen kolek za 25 Din. Te prošnje naj pošljejo do 10. oktobra Kmetijski družbi v Ljubljani, ki jih bo skupno predložila finančni direkciji in na podlagi reštve te direkcije naročila potrebne količine trošarine prostega sladkorja ter jih razposlala na posamezne postaje v vinorodnih srezih. Dobava tega sladkorja je seveda odvisna od končnega pristanka finančnega ministrstva. V prisotnosti organa finančne kontrole se bo ta sladkor razdelil posameznim občinam, občine ga bodo pa dalje razdelile posameznim prosilcem. En odobren izvod seznama prosilcev prejme pristojni oddelek finančne kontrole, ki bo po svojem organu prisostvoval pri posameznih vinogradnikih dodajanju sladkorja k vinskemu moštu. Istočasno bo napravil zapisnik o izvršenem slajenju. Sladkor dodeljen v to svrho, se bo moral uporabiti samo izključno za slajenje letošnjih vinskih mostov. Vsaka naprava petiota je strogo prepovedana. Prav tako je prepovedano slajenje mošta od samorodnic. Kmetijska družba bo morala naročeni sladkor takoj plačti; zato naj tudi občinske uprave takoj pri razdelitvi sladkorja zberejo znesek za vso dobavljeno količino sladkorja in ga nemudoma pošljejo Kmetijski družbi v Ljubljani. ročilu je proizvodnja žitaric, ki je znašala v letih 1921 do 1925 povprečno po 54 milijonov a, postopoma rasla in dosegla že leta 1931 66 milj. q, leta 1932 je porasla na 75 miljonov q, lani pa je znašala zaradi splošno slabe žetve 64 milj. q. Letošnja žetev sicer ni med najboljšimi, vendar pa znaša 67 milijonov q. Vsa površina, posejana z žitaricami, znaša 5 milijonov hektarjev, povprečni pridelek na ha pa 15-3 mtc. = Svetovna produkcija sirove svile znaša v obdobju 1935-36 37.9 milijonov kg na-pram 38.2 milj. kg za dobo 1934-35. Borzna poročila DEVIZE Curih, 23. septembra. Beograd 7—, Pariz 20-2675, London 15-1275, Newyork 307-75 — Bruselj 51-95, Milan 25’03, Madrid 42--, Amsterdam 208-15, Berlin 123-70, Dunaj 57-40, Stockholm 78--, Oslo 76 -, Kopenhagen 67-55, Praga 12-72, Varšava 57-90, Atene 2-88, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-67, Buenos Aires 0-8850. Ljubljana, 23. sept. Amsterdam 2966’73 -—2981-32, Berlin 1756-08—1769-95, Bruselj 738-82—743-88, Curih 1424-22—1431-29, London 214-91—216-97, Newyork 4347-51— 4383-82, Pariz 288-64—290-08, Praga 181-19 ----182’30, Trst 356-25—259-33. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 23. sept. 7% invest. pos. 81 r, Ratna šteta kas 363-50—365—364, Rat. št. sept., oktober, november, december 367 r, 7% Blerovo posojilo 68-50—71, 8% Blerovo posojilo 79-50—81-50, 6“/« beglučke obveznice 63-50—64, Agrarna priv. banka 229— 233—228. Dunaj-Zagreb 854—864—859, Du-naj-Beograd 861-50—851-50, Grčija-Zagreb 31-75—32-45—32-10, Grčija-Beograd 32-35 .—31-65, Priv. kliring London-Zagreb 232-32 —233-92—233T2, Priv. kl. London-Beograd 233-30—231-70, Priv. klir. Madrid-Zagreb 559—569—564, Priv. klir. Madrid-Beograd 570 pon., Trboveljska 100—110, Izis 40 r, Impex Sečer Osijek 120 n. BLAGOVNO TEŽIŠČE Novi Sad, 23. sept. Pšenica: Bačka 146 —150, Bačka ladja Tisa 152-50—155, Bačka ladja Begej 152—154, Slavonska 147-50— 150, Sremska 147-50—152-50, Banaška 146 —150; vse je 78 kg in 2“/«. — Oves bački, sremski in slavonski 112-50—115. — Rž ne notira. — Ječmen neizpremenjen. — Koruza bačka in sremska 96—98, banaška 94 —96. — Moka bačka in banaška og in ogg 215—235, št. 2 195—215, št. 5 173—195, št. 6 155—175, št. 7 135—145, št. 8 107-50— 112-50. — Otrobi in fižol neizpremenjeno. — Tendenca čvrsta. Promet srednji. SS Sport = Boks V nedeljo zvečer je bila v Delavski zbornici dobro uspela boksarska prireditev. Opazili smo velik napredek naših boksarjev. Posainezne borbe so se končale takole: Leroh (Kamnik) je premagal škofa (Slovan). Fic (Slovan) je premagal štruklja (Maribor). Borba med Zupanom in Pavličem je ostala neodločena, prav tako naslednja med Dolencem (Slovan) in Golobom (Kamnik). Ipavec državni prvak iz Maribora je premagal z K. o. Hrastničana Majcna že v začetku prve runde. Nato so se borili v ekshibiciji Ipavec in črnec Cur-ney in potem še Fic tri runde. Publike je bila okoli 500 in je z zanimanjem sledila borbam. SoRolstvo Sokolski načelniki so zborovali V soboto in nedeljo je bil v Beogradu zbor župnih načelnikov in načelnic vseh 25 sokolskih žup Saveza SKJ. Na dnevnem redu so bila poleg poročil o dosedanjem delovanju obravnavana tudi mnoga važna vprašanja. Zbor je soglasno sprejel te-le predloge: 1 Leta 1936 bo v Subotici na Vidov dan pokrajinski zlet Saveza SKJ._ Organizacija zleta je poverjena sokolski župi Novi Sad in društvo Subotica. 2. Načelstvo bo organiziralo sledeče savezne tečaje: za vodnike naraščaja in dece, plavalni tečaj, tečaj za taborenje, tečaj za župne potovalne prednjake, za igre, smučarske tečaje in 8 dnevni tečaj za vse župne načelnike in načelnice. 3. Da se uvede v sokolske telovadnice vežbanje s pu§ko. 4. Vsesokolske-ga zleta v Varšavi se udeleži naše Sokolstvo po večjem odposlanstvu. 5. Naše Sokolstvo še udeleži olimpijade v Berlinu z vrsto članov in članic in z 200 telovadci oz. telovadkami, ki bodo nastopili na mednarodni telovadni akademiji. Zbor je nadalje obravnaval v osnovnih načelih nove »Organizacije Saveza SKJ«, o sodelovanju Sokolstva pri obvezni vzgoji naroda, o ustanovitvi visoke šole za teles- no vzgojo v Beogradu in o vprašanju, da morejo Sokoli tekmovati za državno prvenstvo v posameznih panogah. Nastop Sokolske čete Sv. Marko V nedeljo 15. t. m. je imela Sokolska četa Sv. Marko niže Ptuja telovadni nastop ob veliki udeležbi ljudstva. Nastopa so se udeležili poleg matičnega društva iz Ptuja, še Sokolske čete iz Sv. Barbare v H., Sv. Vida, Sv. Lovrenca na Dr. p., Dornave in Spuhlje.^ Po pozdravnem nagovoru staroste domače čete br. Horvata, je govoril zastopnik Sokolske župe mariborske br. dr. Šalamun, ki je v kratktih in jedrnatih besedah opisal cilje Sokolstva, ter je zaključil govor s pozdravom N j. Vel. kralju Petru II. nakar je sledil telovadni nastop, pri katerem je nastopalo 130 telovadcev. Mnogo zabave in smeha je nudil tek z ovirami moško dece Sokolske čete iz Markovcev. Če se pomisli, da deluje ta četa pod najtežjimi okoliščinami in da vodijo četo izključno sami kmečki fantje, ji moramo k uspehu njenega dela prav toplo častitati. Bol. Lendava Med nogometaši športnega kluba Lendava so nastala nesoglasja, katera so povzročila, da najboljši igralec Dohr ni sodeloval pri zadnji tekmi. Ker je g. Dohr nameščenec »Nariieke«, je nastala nova »Našička afera« v Lendavi. Iz osiješkega procesa znani direktor Föjte ^je zagrozil z istopom iz kluba. — Tukajšnji železniški progovni delavec M. J. si je hotel vzeti življenje, kar se mu pa ni posrečilo. V zadnjem trenutku so ga rešili. — Tudi naši kmetje tarnajo, ker cene od dne do dne bolj in bolj padajo. — Minulo nedeljo so imeli zaupniki JRZ v Beltincih shod, nanj ir so bili povabljeni kakor se govori bivši glavni voditelj; SLS v Prekmurju gg. Klekl, Jerič, dr. Klarin Litrop. O tem medsebojnem nasprotstvu med obema strujama se živahno razpravlja. Gotovo pa ne bode imelo to za JI' 7 ugodnih posledic, ker je stara struja še v-dno močna. Uadeie Za pravilno prodajo sadja. Tukajšnja sadjarska podružnica je priredila preteklo nedeljo predavanje našim sadjarjem o vnovčanju sadnih pridelkov. Gosp. Franjo Čuk je predaval o obiranju, spravljanju in sortiranju jabolk, dočim je šolski upravitelj g. Ivo Pečnik seznanil sadjarje s posebnimi sortami jabolk iz šolskega vrta in omenil, kdaj se trgajo. Taka predavanja in sestanki so pri nas zelo potrebni, ker hodijo okrog kmetovalcev posebni trgovci in jim stavijo za sadje zelo n“ke cene. Po daljši debati je bil osvojen predlog učitelja Čuka, naj vsi sadjarji pošljejo po-družnici podatke o množini sadja, katerega imajo na prodaj. Društvo bo poiskalo, prodajni trg za isto sadje pri SVD in Kmetijski družbi v Ljubljani. Sestanka se je .udeležil tudi banski svetnik g. Ravnikar, ki je še posebej apeliral na sadjarje, naj ne nasedajo trgovskim špekulantom pri prodaji svojega sadja. IIIIIHIIII ■III Hilli.~ ~T-- ^ ‘ MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši inesek 5 Din. Drž in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par »a besedo. Pri malib oglasili reklamnega inačaja stane pelitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti ta odgovor 2 Din v tnamkah. — Mali oglasi sn plačljivi takoj pri naročilu VILA na lepi točki ljubljanske okolice naprodaj. Prostran vrt, sadovnjak, gozd, krasna lega ob vodi. Primerno zlasti za letovišče ali za upokojenca. Radi odselitve izredno ugodna kupna priložnost. Ponudbe pod »Mojmir« na upravo »Glasa naroda«. _____________... ■■ .. „-„.i*..,■ — KORESPONDENT zmožen poleg srbohrvalskega in nemškega jezika ludi madžarskega dobi zaposlenje pri velikem industrijskem podjetju. — Ponudbe na upravo lista i>od »korespondent«. IŠČEM malo skromno sobico, po možnosti v sredini mesta, za takoj. Cenjene ponuitbe na upravo lista pod »takoj lOOs. Preklic Preklicujem vse obdolžifve, ki sem jih izrekel v neki družbi o g. Ivanu Kreftu in sinovih pri Sv. Juriju, ker so popolnoma neresnične in izmišljene. T. Perger, Sv. Jurij ob Ščavnici Ali si že naročil „Glas naroda“? Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 ' Potrti neizmerne boli javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat in stric, gospod Franc MeteeuiscSiegrgr hotelir in mesar, veleposestnik, občinski svetnik, predsednik maserske zadruge včeraj ob l/2 20. uri nepričakovano odšel v večnost. Nepozabnega pokojnika spremimo v torek, dne 24. t. m. ob pol 17. uri izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču k rodbinski grobnici istotam, kjer ga položimo k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 25. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v Marijini cerkvi. Prosimo tihega sožalja. V Celju, dne 23. septembra 1935. Terezija Rebeuschegg, mati, Mimi roj. Juvančič, soproga, Franc, Ludvik, sinova in ostalo sorodstvo. Uudie v Addis Abebi Tu igralec — tam lekarnar Imel sem priporočilo za nekega gospoda Zah-ha, nemškega lekarnarja, ki ga pozna vsa Severna Afrika (pripoveduje neki novinar). Gospod Zahh je prišel pred 25. leti v Abesiriijo in je bil dober prijatelj kralja Menelika. V domovini je bil igralec po poklicu, v Addis Abebi pa je otvoril lekarno. Skraja so bili njegovi odjemalci samo tujci in je trajalo precej let, preden še' ga je navadilo domače prebivalstvo. Domačinom se je namreč zdelo bolj prav, da so se zdravili pri svojih ljudeh. Danes pa je gospod Zahh zdravstvena veličina ne samo v Abesiniji, ampak tudi v sosednih kolonijah. On oskrbuje z zdravili vse bolnišnice. Domačini prihajajo od blizu in daleč h Hakimu Zahhu, kakor ga zdaj imenujejo. Njegovi črni bolniki ga namreč imenujejo kratko z abesinskim imenom »Hakimc, kar pomeni po naše zdravnik. Lekarnar in bolniki Lekarna ima dva vhoda, enega za Evropce, drugega za domačine. Ko sem bil jaz tamkaj, sta prišla dva razcapanca skozi vhod za domačine. Bila sta iz Tigreja, to je pokrajine, ki je Odaljena tri tedne hoda odtod. Vodja obeh je želel govoriti s Hakimom. Lekarnar je prišel in Abesinec se je globoko priklonil pred njim in je prosil gospoda Zahha, naj se zasmeje. Ta sicer ni vedel, kaj naj to pomeni, vendar se je zasmejal. Nato mu je opisal Abesinec, ki ga je to očividno pomirilo, svoje bolečine. Zahh se je seveda zanimal za to, zakaj se je moral smejati. Domačin je to brez obotavljanja pojasnil takole: »Doma sem slišal, da imaš »Hakim« zlat zob, in da bi se prepričal, če si ti res modri Hakim, sem hotel najprej videti zob, preden sem ti zaupal. Vsi smo se smejali zaradi tega, pri tem pa V Berlinu so dali v promet prve avtobuse, katere goni gorilni plin in ne bencin. Posode za stisnjen plin se nahajajo med kolesi in drže plina za 80 km vožnje. je Abesinec videl še več zlatih zob. Zahhov zlati zob je takorekoč krepko vkoreninjen v abesinski legendi in je menda edini zlati zob v deželi, ki kaj velja. Trakulja Domačini so imeli vsi iste bolečine, namreč trakuljo. Meso vživajo sirovo in odtod tolika razširjenost te bolezni. Zdravilo proti temu se imenuje »kosu«. Lekarna v Addis Abebi odda letno 14 ton tega zdravila. Lekarnarjev asistent je obema domačinoma postregel, nakar sta sedla. Zahhov črni služabnik je zahteval plačilo, toda domačina sta to odločno odklanjala. Govornik je stopil pred gospodarja in dejal: »Sicer imava denar za zdravilo (pri tein je pokazal nekaj srebrnih tolarjev), vendar niti ne misliva na to. da bi plačala, preden se ne izkaže zdra- 4 vilo. ki si ga nama dal, »Hakim«, za res učinkovito.« Na to lekarnar ni mogel dati nobenega odgovora in tako sta domačina nemo presedela v lekarni cele ure, dokler se nista prepričala, da je zdravilo res delovalo. Središče novic Lekarnar je hkratu središče novic v Addis Abebi. Skoraj vse pomembnejše osebnosti v mestu prihajajo vsaj po enkrat na dan semkaj. Ljudje prinašajo poročila in izvedo tukaj druge novice. Podzavestno sem prelomil obljubo, ki sem jo dal vodji zunanjega urada, in sem skrbno zbiral informacije ter bil presenečen spričo popolnoma drugačnega naziranja mojih informatorjev. »Mislim, da ste denar za to potovanje vrgli proč,« se mi je smejal švedski zdravnik, »kajti vojna psihoza bo minila.« Cesarjev glavni pilot je bil drugih misli: »Vojna bo v najkrajšem času izbruhnila,« je menil. »Cesar upa, da se bo spor izravnal pred Društvom nar., toda po mnenju drugih činiteljev se stvar Društva narodov niti ne tiče.« Iz tega sem povzel, da prebivalstvo v Addis Abebi ve o sporu še mnogo manj nego ostali svet. Tu izhaja nekaj malega amharskih in francoskih tednikov, toda še nobeden ni doslej prinesel niti vrstice, ki bi pojasnjevala italijansko-abe-sinski spor. Tega ne ovira morda kaka abesinska cenzura. Abesinski novinarji ničesar ne vedo in rajši molče, kakor da bi pisali izmišljene grozotne dogodivščine. V ministrstvu Celo dr. Kurt Ewart, zdravstveni strokovnjak in trgovinski izvedenec vlade, ne more dati točnejših pojasnil. Pri tem živi že 11 let v Abesiniji in se je tam popolnoma udomačil. On je edini Evropec, ki obvlada težavno am-harsko govorico in ta jezik piše in govori. Dovolil mi je, da sem ga spremljal v veliko rumeno poslopje trgovinskega ministrstva, ki stoji v živahni prometni trgovski ulici. Na stotine ljudi je čakalo na prostornem dvorišču. Mule, ki so jih stranke pripeljale s seboj iz notranjosti dežele, eo se pasle po borni travi. Odvedli so me v temačen prostor, zasebno sobo ministrskega kabineta. Bila je prazna in imel sem dovolj česa, razgledovati se okrog sebe. Na enem koncu je stal prestol, ki ga zasede cesar, kadar predseduje ministrskemu svetu. Ta hip je vstopil trgovinski minister Ato Makon-nen s šestimi služabniki. Mlad človek je še, star komaj 85 let. Njegovö ministrstvo je edino, ki sistematično posluje in ki premore tudi vrsto stalnih sodelavcev. Uradniki sede po nebroj prostorih in se vprav strokovnjaško trudijo napraviti vtis, kakor da res delajo z vso paro, 'tem ko v resnici prav nemarno lenuharijo, lakonnen me spremlja skozi posamezne j .ie. Brez dvoma je najzanimivejši .oddelek statistični urad. Tu uporabljajo nameščenci kal-kulacijske stroje, ki dajejo prostoru popolnoma evropski videz. Tega moti edino domača noša. Nemških jesenskih manevrov so se udeležila prvič tudi pomorska letala. Tri nam kaže nad morjem slika. Vodja oddelka je na vsak način želel, da bi ga intervjuval. Usluge mu nisem mogel odreči in sem mu zastavil par vprašanj, na katere mi je odgovoril v kar najbolj zanimivi obliki. Do podrobnosti mi je pojasnil posameznosti glede japonskega uvoza, vse trgovinske pogodbe in vse o uvoznem davku, ki pomeni edini državni dohodek. Čisto nič ni prikrival abesinskih težav. Uvoz stalno narašča in silne množine orožja in municije pomenijo novo breme. Izvoza ni mogoče temu primerno dvigniti. Abesi-nija iz inozemstva lahko samo v tem primeru ugodno kupuje, če more naročeno blago plačati s svojimi naravnimi proizvodi, v prvi vrsti 9 kavo in kožami. Primer za ta način plačevanja nudi slučaj letalca Mickelholzerja, ki j« preskrbel cesarju letalo, za katerega plačilo je prejel kave v vrednosti za 16.000 funtov. Ppekršzevanie kraiev Večkrat čitamo o zahtevi oblasti, naj razni kraji dobe nova imena, sedaj pa med drugimi gre za Žužemberk in za vas Puštal tik škofje Loke. Vasica je znana po slikoviti Kalvariji, edini mlekarski šoli v državi, po starodavni glavnikarski obrti, po Quaglijevi freski v grajski kapeli, po mestnem kopališču in tudi po imenu samem. Ime Puštal so celo zgodovinarji napačno razlagali, češ, da Burgstall pomeni grajske hleve. Burgstallov je v Nemčiji v onih krajih, kjer so nekdaj prebivali Rimljani, na stotine, in tudi naše ljubljansko Gradišče se je nemško imenovalo Burgstall-gasse. Tudi pri Škofji Loki sta dva Puštala ali gradišča, ki sta varovala vhod v Poljansko in Selško dolino. Burgstall je samo skrajšana sestavljenka iz Burg ter latinskega castellum, in torej pomeni utrdbo ali slovensko gradišče, ki jih imamo_ v Sloveniji in po Jugoslaviji vse polno, če bi bilo torej res potrebno, imamo za Puštal še pravo slovensko ime Gradišče, kakor ima tudi Ljubljana na razvalinah stare utrjene Emone svoje Gradišče. Že marsikje so imeli tak birokratski krst, vendar se pa novo ime kraja ni nikjer prijelo in je ostalo le na papirju in na napisnih tablah, kakor se je n. pr. tudi v Rajhenburgu zgodilo s Savskim Brestovcem. Starodavna imena niso pisarniška igrača in jih danes celo spet uvajamo, kjer so jih prej zamenjali. Edino stara imena so prava, ker imajo svojo vsebino, ki priča o zgodovini kraja in njegovi značilnosti. Tako smo v Ljubljani spet dobili Novi trg in se spet privadili Ajdovščine, ki nas spominja na grobišče »ajdov«. Prekrščevanj6 krajev naj bo dovoljeno le univerzi in morda muzejskemu društvu, torej edino najvišjim znanstvenim ustanovam in korporacijam, ne pa podeželskim županom in političnim oblastem, ki jih vendar ne more- j mo prištevati med strokovnjake za taka vprašanja. Velike Upije in druge take neumnosti so vendar sramotne za nas, ki se tako radi ponašamo z višino kulturnega nivoja, obenem so pa take blamaže tudi smešne in le v škodo prekrščevalca s tega ali onega stališča. Med ljudstvom pa pre-krščevanje vzbuja le razburjenje in tako ali tako škoduje ugledu oblasti in tudi države. Le v izjemnih primerih je sprememba imena res utemeljena in potrebna. Preverjeni smo, če bi o krajevnih imenih odločali strokovnjaki na univerzi, da bi ostali Rajhenburg, Žužemberk in Puštal še sto in stoletja, gotovo bodo pa nova imena tudi z napisnih tabel in občinskih pečatov izginila prav v kratkem. Za zadevo, ki po nepotrebnem vznemirja prebivalstvo, naj se pa zanimajo tudi naši ministri in poslanci. Emil Vachek: U2 Kri ne kliče po maščevaniu... Caslavsky je bil drugačnega mnenja, a ga ni hotel dražiti, želel si je samo to, da bi ga že spravil iz stanovanja, potem pa naj se godi božja volja. »No,« je rekel pomirljivo, »govorite, kakor da bi bilo to že odločeno. Toda razsodba vendar še ni izrečena.« »Mirujte s tem,« se je zadrl nanj Letz. »Zdaj ste šarlatan. Malo prej ste govorili kakor o gotovi stvari, češ, da ga ne obsodijo v smrt. Kaj bom pa jaz potem dobil za svojo čast? še kruha ne bom imel, tudi v tem ste me opeharili.« Caslavsky si ni znal pomagati. Iskal je še kako pomirjujočo besedo, ko je napravil Letz že nov naskok. »Caslavsky, ali ne mislite, da ste prav za prav ravno tak lopov?« je vprašal skoraj lokavo. »No, razburjeni ste in imate torej pravico zahtevate, da poslušam tudi vaše žalitve,« je dejal Caslavsky zlovoljno. »Dokažem vam,« je končal Letz. »Ali vam je prišlo kdaj na misel, da ste padli na Astenburgov nivo, ko ste me zapeljevali? Ta pobalin je dal vašemu sinu povelje, ki ga ta fant ni mogel preživeti, ker je bilo to povelje, da mora zadati poslednji udarec eni izmed žen svojega naroda. S tem mu je ukradel čast, toda morava mu oba priznati, da je storil to nehote. Ni premišljal o tem, ni si nalašč izbral ravno mladega Caslavskega, bleknil je in pokazal nanj, ker mu je bil slučjno naj bližji. Toda vi ste si mene izbrali, vi ste si vlogo zame izmislili, jo skoro pripravili, in ta vloga je bila prevara, hlimba in izdaja. Zapeljali ste častnika, da bi prevaral vojake. Nemca, da bi izvlekel iz Nemcev proti Nemcu, kar bi ga uni- čilo. Temu pravim lopovstvo in druge besede ne boste več slišali od mene. Počakajte, Caslavsky, še nekoliko — če bi zdajle segel na svoje življenje, ali bi ne bilo to natančna ponovitev tega, kar je storil vaš sin, samo s to razliko, da Astenburg ni slutil, komu daje povelje, dočim ste vi vedeli?« Pomolčal je in zagodrnjal: »Caslavsky, nečesa ne razumem — odkod pobirate pogum za preganjanje tega pobalina?« Caslavsky je prebledel: »To sta vendar dve docela različni stvari,« je zagodrnjal. »Morda zato, ker ste v eni vi, v drugi pa on,« se je zoprno zasmejal Letz. »Pojdite, vi pravnik, vi to vendar dobro veste.« »Ne, dokaz vam ni uspel. Najino skupno delo nima nič skupnega s tako poživinjenostjo.« »No, kakor mislite,« je odgovarjal Letz. »To je stvar vesti. Toda niste me prepričali.« Zdajci je zabrnel telefon. Caslavskemu je v resnici odleglo, ko je stopil k telefonu. Ko se je čez nekaj časa vrnil, ni bilo Letza več na mestu, šel je k vratom in pogledal v predsobo. Letzov plašč in klobuk nista več visela tam. Caslavsky se je vrnil v sobo, ki je nekam utihnila in se ohladila. No, dobro je, da je sam odšel, je pomislil. Toda hkrati je nastala v njem mrzla in strašeča tišina, v katero je nekaj zapiskalo: Letz si bo zdaj res segel na življenje. Hipoma je hladno zaželel, da bi se to res zgodilo. To bi bil razpletek! Potem ne bi mogel več priti in ponoviti napad. Deus ax machina ... Zakaj ne? Ima življenje v vseh okolnostih tako vrednost, da bi... lahko si povemo, smo vendar sami, da imamo o teh stvareh drugačno mnenje v zasebništvu kot v javnosti. Toda ustrašil se je tega odkritega presojanja in je čutil, da bi bilo dobro, če bi ga tudi pred seboj zagrnil v haljo občega interesa. Ta človek bi vendar ne mogel storiti nič primernejšega. Ce gledamo na to brez sentimentalnosti. Njegovo življenje je dospelo na mrtvo točko in ga ni moglo nič več oživiti... Z občega vidika je obstoj ljudi njegove vrste — drag in docela brezkoristen luksus. Na svetu ni bilo edi' nega vzvoda za njegove roke. Niti eno človeško žiV' ljenje ni bilo navezano nanj. Gospodinja, branjevec, krojač, čevljar, pivovarnar, to so bili edini, ki so imeli interes na njem. Ampak to ne prihaja niti v poštev. Kam bi prišli po tej poti?... Zmignil je z rameni. Odločil se je za stališče, da je to Letzova povsem zasebna stvar, kaj ukrene s svojim življenjem. Opravil se je, vzel klobuk in odšel v svojo gostilno. 4. Zunaj je debelo in mokro snežilo. Bilo je videt' samo na nekoliko korakov. Okrog svetilk, ki so bil® kakor majhni svetilniki, so pole ta vale snežinke kakor puhasto perje. Kakor enodnevnice, ki so melanholično zblaznele. Na hodniku se je nabiral južen sneg, ki se je Caslavskemu takoj nalepil v debeli plasti na podplate. Neko dekle v tistem nemogoče kratkem krilu, kot so jih pravkar začele nositi p° vsem svetu (edino geslo, na katerem se je zedinil svet po vojni), se je, s težavo zibalo na visokih, drobnih petah; zelo se je, da se vsak trenotek zgrudi n& tla. Ta je gotovo koristna. Vsaj svojemu Ijubčkbj Brez dvoma jih bo imela več, preden otrpne pri otro-kih. Tem vsem in po otrokom bo koristna, žene s® zmerom koristne, možje bi daleko manj delali, če il, ne bi bilo. Toda Letz? Rad bi videl človeka, ki D njemu na ljubo čepel vsak dan osem ur v pisarni Gledal je nekaj časa za njo, dokler mu ni izgini1.^^ poetično belo temo. D, življenje tega človeka nin^ prav nobenega smisla. Tudi pokopali činske stroške. Za ta denar bi lahko tlačnih kamenov v blatno cesto. ga bodo na ^ vsadili nekolik Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga . o. predstavnik L Albreht, >a uredništvo odgovarja Milan Zadnek. tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani.