Poštnina plačana v gotovini.
Številka 1 Din.
Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. i. Telefon 38-55. Cek. račun:	Ljubljana-
štev. 14.614 Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo:	Ljubljana,
Nebotičnik, Gajeva ulica SL 1. telefon 36-55. Rokopisov ne vračamo.
Št. 233.
LJUBLJANA, sredo, 25. decembra 1935.
Leto L
Kaj bo prinesel Božič
Vojno ali mir svetu
Boji na nož v Afriki — Napetost na Vzhodu — Mir v Južni Ameriki
Nova poostritev v Franciji
Mir v Južni Ameriki
Assuncion- 24. decembra, a. Po podatkih, kd so jih objavili tukajšnji listi, se pogajanja za mir med Paragvajem in Bolivijo vodijo na naslednji osnovi: Paragvaj zahteva od Bolivije vojno odškodnino v znesku 2,600.000 ar. gen tinskih pijastrov. 2.) Bolivija se obveže, da bo zaznamovala demarkacijsko linijo, kakor je bila določena na konferenci v Buenos Airesu, dokler se ne določi definitivna meja. 3.) države, po katerih iniciativi je prišlo do mirovne konference, garantirajo, da Bolivija ne bo prekoračila demarka. cijske črte, 4.) mirovna pogodba se uveljavi z ratifikacijo parag. vajskega in bolivijskega parlamenta.
Francifa v škripcih
Rim, 24. decembra, a. Splošno pričakuje italijanska javnost, da bo sedaj Francija zavzela stali» šče na najnovejšo spremembo angleške politike. »Tribuna« pra» vi, da je najprimernejši trenutek za to sedaj nastopil in da mora Francija dobro premisliti, kaj bo storila, in se zavedati, da so vsi njeni napori, ki jih je prenesla z dobro voljo, propadli, toda ne po njeni, nego po angleški krivdi.
Amuestlja v Avstriji
Dunaj, 24. decembra. AA. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je imel snoei po radiju božični nagovor avstrijskemu narodu. Sporočil je, da je vlada pripravila za Božič veliko amnestijo. Amnestiranih je 170 kaznenccv.
Dvanajstine v Španiji
Madrid, 24. decembra, d. Šefi parlamentarnih skupin so imeli Sejo pod vodstvrm predsednika Parlamenta A/be. Na njej so se £ačelno sporazumeli, da se z de» retom predsednika republike po» a‘jsa proračunsko gospodarstvo na osnovi dvanajstin.
Oslo, 24. decembra. w. Pod naslovom: »Vojna nevarnost» piše tukajšnji list »Norgeshandel«, organ vojne industrije, da je bila sprejeta vest o pogrebu pariških načrtov z velikim navdušenjem v ženevskih krogih. Zdaj obstojata samo dve hipotezi: ali bo DN pustilo prosti tek dogodkom, ali pa bo poostrilo srnkcije. Prva hipoteza bi pomenila razkroj DN, druga pa evropsko vojno. Pri tem bi ne šlo samo za voino Italije proti članicam DN, ker čaka v ozadju tudi Nemči-la na maščevanje. Morda bi s tega vidika bl'o boljše žrtvovati DN, toda obraniti mir v Evropi, kakor pa zateči se k sankcijam in s tem povzročiti splošni kaos.
Politična napetost v Frandfl
Pariz. 24. decembra r. Politični krogi z veliko napetostjo pričakujejo razprave o predloženih interpelacijah o francoski zunanji politiki, ki začne 27. t. m. Laval je že določil pogoje, pod katerimi se bo vodila ta razprava, ko je postavil vprašanje zaup niče v parlamentu. Vsaka parlamentarna grupa je imela tedaj priliko, da izrazi svoje mišljenje in rezultat je bil- je skupščina z večino 52 glasov odobrila preložitev zunanje politične debate na 27. t. m. V petek bedo govorili poslanci Blum in Cot, Id so deloma že pojasnili svoje stališče skupno z ne katerimi drugimi poslanci pri zadnjem glasovanju. Kakor zna. no, se vse interpelacije nanašajo na politiko Lavala glede mirne ureditve italijansko-abssinskega spora in na stališče, ki naj ga Francija zavzame v DN.
Pariz, 24. decembra, r. Na hodnikih senata izjavljajo, da je senat s 178 proti 112 glasovom odbil i z-pr eminje val ni predlog o ligah, ker je bil predsednik senatnega odbora za pravna vprašanja proti temu predlogu. Pravosodni minister Berard, pa je zastopal mnenje, da bi senat mogel sprejeti predlog, ker s tem ni združeno nobeno vprašanje: Naknadno poročajo, da je senat odbil izpi-eminjevalni predlog o razpustu lig potom sodnih ofclastev s 179 proti 111 glasovom. Nato je bil z dviganjem rok sprejet predlog senatnega odbora za pravne posle, ki pravi, da je razpust oboroženih političnih formacij odvisen od podpisa predsednika republike v zvezi s sklepom ministrskega sveta. Senat bo danes nadaljeval razpravo o istem vprašanju.
Fred krizo tia Madžarskem
Rim, 23. decemb. Agencija Stefani ima to-Ie kratko in suho poročilo iz Budimpešte:	»Potrjujejo
se vesti o pomembnih izpremem-bah v vodstvu vladne stranke.« Doznava pa se nadalje, da te spremembe ne bodo brez vpliva na Gömbösev položaj v vladi. Ni namreč nobena tajnost več, da se pojavlja v samih vladnih krogih čedalje večje nezadovoljstvo proti politiki ministrskega predsednika, ki je na znotraj reakcionarna, na zunaj
pa vodi Madžarsko v popolno izolacijo. Zanimivo je, da so v tem pogledu polni kritik sedanjega režima celo taki listi, ki so prav blizu vladnim krogom.
Boji na nož v ASriki
Asmara, 24. decembra. AA. V bitki južno Abl Adija je bilo v borbi 4.000 Italijanov proti 7.000 Abesincev. Bitka se je pričela, ko
so Abesinci prodrli prav do italijanskih prednjih straž, ki so jih skušali obkoliti. Italijani so poskušali izvršiti protinapad in obkoliti Abesince. Nekajkrat je prišlo do strašne borbe na nož. Italijansko letalstvo je stopila v akcijo šele, ko so se pričeli Ab:sinci umikati.
Japonski vpad
v Mongolijo
Peking, 24. decembra a. Po poročilih in King.Kanga obstoji velika nevarnost novih zapetljajev na mandžursko-mongolski meji. Japonsko vojno poveljstvo v Mandžuriji namerava vdreti v zunanjo Mongolijo, tako da bi bil s tem ogrožen ruski transbajkal-ski promet. Japonska se močno trudi, da bi pridobila Nanking za skupno politiko proti Sovjetski Rusiji.
Vsepovsod je govorica Božič, »NAŠ CAJ« in potica!
IM®8
je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih ze* lišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana. Rabi manj sladkorja, je cenejši in zdravju ni škodljiv kot Kitajski (ruski) čaj.
NAS ČAJ dobite v vsaki boljši prodajalni.
Janezovo srečanje z — Mussolinijem
Dnevna kronika
'X! Nacionalna ura. V sredo 25. t. m. db 19.30: Božični običaji našega naroda (Anton Dcbronič, skladatelj iz Zagreba). V četrtek 25. t m.: Ob ICO letnici ilirskega pokreta (Milorad Simonovič, profesor v Beogradu). V petek 27. t. m. predava književnik Si» niša Kordič iz Beograda v nairodlnem pesniku Petru Preradovičoi.
X Poroke. Poročili so se pevovodja AjPZ France Marolt in gdč, Su-šterjeva ter abs. jur. Milan Kiauta in gdč. djpl. phii Marija Stupica. Če» stiitamo!
X Dr. Edo Šlajmer je v ponedeljek na svojem domovanju v Št. Vidu umrl v svojem 71 letu. Izredni člo-vekolljuib in najodličnejši zmansitve* mik ima na j večje zasluge za napredek slovenskega pravca im je užival splošno spoštovanje tudi v inozemskih strokovnih krogih. Udeležil se je tudi osvobodilne balkanske vojne in je bil -zato odlikovan z redom Sv. Save II. r. že prej in pozneje pa tudi še z najrazličnejšimi redovi.
X Smrtna kosa. V nedeljo je preminul v javni bolnici v Ptuju 53 let« ni Senčar Jože, gimnazijski sluga in vojni invalid iz Ptuja, ki ga je smrt rešila dolgega trplenja. V ponedeljek 23. t. m. pa je umrl istotako v javni bolnici Kumer Ivan, 37 letni mlinarski pomočnik iz Vrbanovca, ki zapušča brez vseh sredstev ženo in 4 cfročače.
X Gamsov sieg skavtov v Kamniku bo priredil »Stcfanoivo godovanje« v Kamniškem domu na Štefanovo 26. decembra ob pol 16. uri z lepim spo? redom. V odmorih bo nastopil Skavtski trio.
X Pravilnik za vzdrževanje katast* ra. Združenje geometrov in geodetov sekcija za dravsko banovino v Ljub* IJini, je iizdlalo slovenski prevod Pravilnika o vzdrževanju katastra v obliki snopiča zbirke zakonov.
X Nesrečen padec. Marin. Jože, 45 letni kočar iz Bodkovcev, se je peljal na obisk k svoji sestri v Litmerk. Ko pa se je proti večeru vračal s kolesom domov, mu je na poledenelih tleh spodrsnilo kolo. Padel je tako ne* srečno, da si je zlomil obe nogi.
X Občni zbor. Sadjarsko im vrtnarsko društvo v Ptuju bo imel v nedeljo 29. t. m. v gostilni Brenčič redni občni zbor ob 9, uri.
X Tatvina v Marjanišču. V pome- ! deljek dopoldne je v Marjanišču v Ljubljani ukradel neznan potepuh, ki je prodajal razglednice i.z pisarne pet kuvert, ki je bilo v njih 9 do 10.000 Din. Denar so prinesle revne služkinje shranit k redovnicam. Tatu so videli in ga lovili tudi po cesti, vendar je pa ušel.
Ljubljana, 24. decembra.
Matijev Janez iz Kamnika pri Preserju je tesar po poklicu. Uslužben je bil pri tvrdki Tön* nies in je delal po naročilu ozi* roma v njeni službi dolga leta po raznih krajih v Primorju in v Trstu.
V Trstu je bil član socialno*de* mokratske delavske organizacije in se je vestno udeleževal njenih tečajev in sestankov. Iz tistih dni pripoveduje med drugim tudi ži* vahno o Mussoliniju. Razen dru*
Služkinja Tereza Neuhauser se je zaljubila v slugo tvrdke »Iskra« Dominika Strabiča. Z vsem ža* rom prve ljubezni ga je ljubila in bila je vsa srečna, ko ji je ob* ljubil zakon. Tedaj je pa nesreč* niča izvedela, da je njen ženin oženjen in spoznala je tudi nje* govo ženo.
Ni mogla več živeti. Ker jo je tudi Dominik ljubil, sta se vrgla iz III. nadstropja skozi okno in podla na stekleno streho. On je
X Preložitev medenskega klanca je v ponedeljek na licitaciji, ki se je je udeležilo 11 ljubljanskih in 2 zunanja podjetnika, izlicitiral inž. Josip Dedek iz Ljubljane. Od proračuna v znesku 1,154.000 je popustil 6.9%, torej 80.000 Din. Če ministrstvo lici* tacijo odobri, se dela prično 1. marca in mora biti klanec preložen v čarnih mesecih 20. januarja bo licitacija za tlakovanje ceste od šišenske mitnice do Št. Vida. še ta te* den bo razpisana tudi licitacija za rekonstrukcijo, ceste od št. Vida do Jeprce.
X Klub JRZ v novem ljubljanskem mestnem svetu. Pred občinsko sejo v ponedeljek 23. t. m. so mestni svet niki izvolili v pripravljalni odbor za konstituiranje kluba JRZ dr. Kamu-šiča, dr. Ažmana in Avgusta Novaka.
X Redni občni zbor podružnice SPD v Ribnici bo 5. L 1936. ob 16 pri Podboju Ivanu v Ribnici.
* Zveza za tujski promet javlja sledeče prometne vesti: Odo* brena pri povratku je polovična vožnja na jugoslov., železnicah obiskovalcem zimske olimpiade v Partenkirchnu, kakor tudi za IX. olimpiado, ki bo v Berlinu od 1. do 16. 8. 1936. Popust za Partenkirchen velja od 2. do 20. II., za Berlin od 22. 7. do 25. 8.
gib govornikov je prihajal delav* cem govorit in predavat tudi Mussolini, ki je imel navado, da je uvodoma naglašal bratstvo med delavstvom vseh narodov. Tak uvodni pozdrav je vselej najprej izrekel v italijanščini, po* tlej v nemščini, nato pa še v slo* venščini: »Noi siamo tutti bna* tri —«
Tako ve povedati Janez Levec, Matijev Janez iz Kamnika, in se zadovoljno smehlja, ko se ozira po pozornih poslušalcih.
bil takoj mrtev, ona je pa .oble» žak z zlomljenima nogama. Bila je pri zavesti in prosila stražnika, naj ji pomoga, ali pa da strupa, da bo oimprej konec. Tereza je napisala nekaj poslovilnih bese* di v svojo delavsko knjižico prav na tisti list, kamor ji je prej Strabičeva žena napisala, naj pusti njenega moža. Obupanka je pismo končala: Ljubezen je ve lika bolečina. Mlado življenje je vrženo v grob, ker je uničeno, to* da vedite, da je ljubezen največ« ; ja usoda!
Narodno gledališče. Sreda, 25. decembra ob 15. uri: »Vihar v kozarcu«. Znižane cene. Zadnjikrat. Ob 23. uri: »■Bajadera«. Premijera. — Četrtek, 26 decembra ob 15. uri »Polj &ka kri«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Bajadera«.
Grajski kino. Naš božični spored je izborni film »Kraljevi valček« s Paul Hörbigerom, Willy Forstom in drugimi izvrstnimi igralci.
Kino Union. Božični spored: Naj* novejši svetovni velefilm prekrasne vsebine »Mazurka« s Polo Negri, tn-geborg Tbeok in Paul Hartmamnom.
Dnevna pratika
SREDA, 25. decembra. Katoličani: Božič. Pravoslavni:	12 decembra,
Spiridion.
ČETRTEK, 26. decembra. Katoličani: Sv. Štefan. Pravoslavni: 13. decembra, Evsitratije.
PETEK, 27. decembra. Katoličani: Sv. Janez Ev. Pravoslavni: 14. decem bra, Tirs i Levkije.
DEŽURNE LEKARNE
Sreda: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gar* tus, Moste. Zaloška cesta 18.
Četrtek: Dr. Kmet.. Tyrseva cesta 43, Trhikoczv, ded.. Mestni trg 4, Us-tar, Šelenburgova ulica 7.
Petek: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Zaloška cesta 18.
Kino
Kino Matica: »Križarji«,
Kino Ideal: Prava ljubezen — slab denar«.
Kino Union: »Ljubljenec vseh žena«.
Kino Sloga: »Raj na zemlj'«,
Kino Sokol Šiška:	»Kralj Mont
Blanca.
Gledališče
Drama
Začetek ob 20. uri
25.	sreda ob 20. uri Moliere Pre-mijfera. Izven.
Moderna izdelava-nizke cene
POHIŠTVO MALENŠEK
Smrten skek zaljubljenega para
Zagreto, 23. XJL
M a sil? or
I ZVOČNI RINO SOKOLSKI DOM H (_^_Šiški_--_Telefon 33—87
Naš božični program grandiozni alpinski film
Krelj im Blance
Prvi vzpon na Mont Blanc leta 1786. Lepi posnetki V glavnih vlogah SEPP RIST, BRIGITE HORNEV Režija: Dr. A. FANK Glasba: GILSEPPE BECCE Dopolnilo Foxov zvočni tednik Film se predvaja samo v sredo in četrtek ob 3., 5., 7. in 9. uri. Najnižje cene: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50, balkon Din 8. Predelana aparatura V petek ob 20. uri opereta: EVINO OROŽJE. Vstop Din 3. Pride premiera: DEKLE S PRQKURO Gerba Maurus
26.	četrtek ob 15. uri Uboga Ančka. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
ob 20. uri Vesela božja pot. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
27.	petek zaprto.
Opera
25.	sreda ob 15. uri Madame Butterfly. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
ob 20. uri Prešmentani grad Premijera. Izven.
26.	četrtek ob 15. uri Ples v Savo-iu. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
ob 20. uri Prešmentani grad. Izven.
27.	petek zaprto.
Kare! stepi mrtev
Ljubljana 24. decembra.
Karel Štepl, o katerem smo včeraj poročaH , da se je hudo ponesrečil na nezavarovanem železniškem prelazu na Aleševčevi cesti, je že na dan nesreče same 23. t. m. ob 14 v splošni bolnišnici podlegel poškodbam, ki Sq bile tako težkega značaja, da ponesrečenemu trdi fr-ko;šn!a zdravniška pomoč ni mogla oteti življenja.
Aca Stanojevič in dijaki JEZ
Klub študentov JRZ ua beograjski univerzi »Slovenski lug«« je izdal tole poročilo:
Ker je g. Aca Sfano'ević, član izvršilnega odbora JRZ. sporočil 18. t. m., da se ne strinja z dosedanjim delom za organiziranje ju-goslovenske radikalne za'ednice, ne z načinom, kako se vodijo državni posli. iz’'av]iamo, v imenu študentov in mlad'ne. ki je pristaš JRZ. da imamo popolno zaupanje v vodstvo IPZ, na čoln z gg. dr. Stoiadfnoviičem, dr. Korošcem in dr. Spahom, in da gr b^mo tudi v bodoča tarčno podmrall r>rl vseh spremljenih za organizirale Uranke in da mn bomo, zvesti programu ‘n statutom n-šo stranke. d0!! svote popolno zumanie in podporo nri nadalievatru feva dela, ker m?«lbno. de edino t^kSpo defu i-udi k reSnRuI kupSM'dnc’P po— fO'Onh razmer v držav* in v «vadbi nravega političnega življenja pri nrs.
Božične misli...
*
Samo
1 dinar
stane
Glas naroda
ki prinaša
vse polno zanimivosti

TVORNICA CmORUB
Naš pravi domači izdelek!
Zaprisega.
Ljubljana, 24. dec.
Božični prazniki so menda najlepši v letu. Najbolj prisrčni, najbolj iskreni, topli in čisti. Podoba naturne nepotvorjenosti. Najbližji človeškemu srcu. Prazniki vere in ljubezni, miru in odpuščanja, novih upov — novega življenja. «Mir ljudem na zemlji ki so dobre volje.» Božični prazniki zbližujejo vse ljudi, male in velike, bogate in siromašne, ponižne in ošabne, grabežljive in dobrosrčne. V vsa človeška srca se za te dni naseli nekaj plemenitih čuvstev, ki ljudi med seboj povezujejo. Ponekod zaigravajo srca v veliki ljubezni in človečanstvu, ki ga oznanja božično zvonjenje, drugod se v zakrknjena srca prikrade le majhen, drobcen žarek ljubezni in socialnega čuvstvovanja. Bogati ljudje se v teh dneh nekam čudno omehčajo in so bolj kot kdaj darežljivi. Vsaj za te dni spoznajo, da svet ni le zanje ustvarjen, marveč za vse ljudi, ki se dandanes pehajo v življenju, mučijo, propadajo in spet vstajajo in znova začenjajo borbo za svoj obstanek.
Božična čuvstva nas povežejo v celoto in navdajo s Človečan-stvom. Samo za nekaj dni? Navadno res samo za nekaj dni. Potem je spet vse pozabljeno in ljudje se v borbi za obstanek znova medsebojno zagrizejo-, drug drugega izrivajo, bijejo se med seboj, drug drugega skušajo ukaniti, prehiteti, prekrižati načrte in upanja. In od čudovito lepega božičnega zvonjenja «... mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje», ki nas je za božič v srce prevzelo, ne ostane ničesar. Srca se spet zaprejo. Kruto življenje divja naprej in
Ljubljana, 24. de?.
Včeraj pod večer je bila prva seja novega mestnega sveta ljubljanskega. ki so na njo vsi mestni svetniki prišli v svečanih oblekah. Ker jih je pa bilo prej z županom vred 49, sedaj je pa vseh skupaj 56, je v klopeh zmanjkalo prostora in so morali postaviti pred sedeže še dve mizi. Toda nihče se ni hotel riniti v prvo vrsto, pa so mize ostale prazne. V zadnjih klopeh so sedeli po trije skuoaj in dosedanji podžupan prof. Jarc si je iz posvetovalnice prinesel stol ter ga postavil poleg klopi dr. Steleta. Tako so storili tudi drugi mestni svetniki, da so postali hodniki ob straneh prav ozki. Prehod je mogoč le slokim, vitkim mladim svet-nkom, obilnejši mestni očetje pa morajo hoditi po sredi.-
Stari znanci in novi ljudje.
Menda ni v vsem mestnem svetu člana, ki bi poznal vse svoje tovariše, čeprav jih je že mnogo sedelo na teh klopeh, saj so eni gori iz Dravelj, drugi doli iz Most
tare v svojem kolesju ljudi, ki so med seboj sprti, razbiti in se grabežljivo koljejo in pehajo za gmotne in posvetne dobrine.
Za božič bodo vsa naša srca vztrepetala v človečanski ideji, nekatera visoko zagorela v ljubezni do vseh ljudi, vseh ponižanih in razžaljenih ki jih je življenje bridko razočaralo in ogoljufalo. Duh vzajemnosti bo plaval nad vsemi, čez vse razgrnil svoje blagodejne peruti, čez reveže in drobne ljudi, ki bodo ob miloščini preživeli svoj božič in v duhu odpuščanja premišljevali o krivicah tega sveta; — čez male ljudi, ki jim bo težka skrb za vsakdanji kruh zagrenila skromne božične dobrote, in čez bogatine, ki bodo ob vsem razkošju tega sveta nemara za trenutek pomislili, da so si ljudje med seboj enaki in je svet za vse dovolj bogat. Ali naj ta svetla luč vzajemnosti in člo-večanstva res ugasne, čim bo odzvonilo božično zvonjenje in se bom vsi spet pognali v življenjski metež?'Ali naj se spet razkolje ta vzajemnost, ki so jo med vsemi ljudmi ustvarila božična čuvstva in razpoloženja? Premnogi že leta in leta podobno premišljujejo. In vedno morajo znova spoznavati, da je vsako leto treba novega božiča, da se za hip odprejo človeška srca in zagorijo v plamenu človečanske ideje. Kako čudovito b! bilo, če bi tega opomina ne bilo treba vsako leto znova, ko bi se že enkrat vsi ljudje privadili na idejo človečanstva, vzajemnosti in sloge, socialne pravičnosti in enakovrednosti.
Mir naj zavlada med ljudmi in dobro bo na svetu ...
I in tretji prav s skrajnih meja Viča. Ljubljana je res postala velika. Že omenjeni konservator umetnostnih spomenikov in pisec impozantnih «Spominov slovenske umetnosti» dr. France Stele zastopa Moste, pred njim vidimo patrijar!..T’o brado nekdaj prav agilnega politika prof. Dermastjo, na sredi znanega bivšega moščanskega župana Oražma. Skupaj sedita znanca iz dosedanjega mestnega sveta dr. Joža Bohinjec in Karel Soss, na desno stran v prvo klop sla na sedla popularni polkovnik An-drejka in dr. Ažman. V prvi kiopi na sredi sedi dr. Korun poleg to' nega župnika kanonika dr. K!'-narja, a na skrajno levico sta sedla mlada Jože Baš in Smersu. Z Rado Hribarjem v drugi klopi sedi tipično gorenjski Miroslav Zupan, na desni vidimo fino učenjaško glavo univ. prof dr. Kušeja, zadaj arhitekta Tomažiča, vmes je pa pomešanih polno mož, ki jih je doslej poznala le naša bližnja okolica. Galerija se šibi, a za sedeži in ob straneh se gnete mestno uradništvo.
Ob 17.20 pozdravijo nageljni in vijolice z galerije ter aplavz novega župana dr. Juro Adlešiča v spremstvu dosedanjega župana dr. Vladimirja Ravniharja. Takoj stopita na estrado, kjer že čaka zastopnik banske uprave dr. Guštin. Dr. Ravnihar pozdravi v daljšem govoru prvi mestni svet velike Ljubljane in mu želi mnogo uspeha, nato čita poročilo predsedstva, naposled pa še pismo edinega odsotnega svetnika dr. Stanovnika. Ta odklanja čast mestnega svetnika, ker se mestni svet brani sprejeti od njega predlagano resolucijo, da odklanja odgovornost za težki gmotni položaj, ki je vanj mestna občina zabredla v «diktatorskem režimu». Še dekret o razrešenju in imenovanju župana in podžupana ter o razrešitvi dosedanjih in postavitvi sedanjih članov mestnega sveta prečita, nato pa naprosi podžupan dr .Ravnihar novega predsednika mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešiča, da zavzame mesto. V plamenčkih sveč ob razpelu se zasveti častitljivo žezlo ljubljanskih mestnih sodnikov, simbol stare ljubljanske pravice. Zupan čita in krepko ponavljajo mestni svetniki za njim prisego.
Kran j, 24. dec.
Vsi g;.L»v.; poznate vsaj po imenu častit'?-, e ;a starčka, ki je doživel v soboto svoj 96. rojstni dan na idiličnem Okroglem onkraj Kranja.
Brez dvoma bo vsakogar zanimalo, kakšno je njegovo bivališče, kako živi in kako še počuti ob , svojih 96. letih. Mene je to zani-
Program novega župana.
Župan dr. Adlešič se je v svojem nastopnem govoru predvsem spominjal kralja Petra II., ki mu je mestni svet triKrat zaklical «Živio!» in z aplavzom sprejel uda-nostno brzojavko, prav tako kakor pozdrav predsedniku' vlade dr. Sto.iadinoviču in «narodnemu voditelju» ministru dr. Korošcu, ter banu dr. Natlačenu.
Program župana predeča nadaljevanje stremljenj dosedanjega občinskega sveta po uravnoveše-nju mestnega proračuna, pobijanje brezposelnosti in pomoč bednim, ureditev živilskega trga, ustanovitev občinske bolnice, pospeševanje gospodarske podjetnosti in tujskega prometa, kulture in umetnosti itd. Vabi vse k složnemu in iniciativnemu sodelovanju in obeta pritegnitev najširših slojev k anketam. Velja naj absolutna pravičnost, popolna nepristranost in najstrožja zakonitost! Končno pa župan pozdravlja mestne uslužbence, želeč, da bi bili svojemu stanu primerno dobro situirani. Mestni svet poziva k složnemu delu in svetuje, naj se Izogiblje stranpoti na politično polje, da zadobi zaupanje vseh meščanov.
Ko so po dolgotrajnem odobravanju vsi mestni svetniki podpisali prisego,- je bila pomembna vanju vsi mestni svetniki podpi-prva seja mestnega sveta velike Ljubljane zaključena.
manje napotilo na Okroglo v družbi prijatelja.
Gospod ne sprejemajo obiskov.
Pri vstopu v dvorec naju je sprejela prijazna hišnica, kateri sem razodel željo, da bi rad govoril z gospodom prelatom. Seveda sem si ji prej še predstavil, toda ne vem, ali me je zamenjala s kakim drugim ali me pozna
Praš mestni svet Velike Uubitane
Svežena ofvoršfi/rta sala
üfork Okroglem
" F - -f	Suoeit tsrasnule sv9j
'JS?. böiflni važ^r
še izza mojega prvega obiska, ker je vsa v zadregi vzkliknila: «A, vi ste, gospod! Žal, nemogoče vam bo govoriti z gospodom, ker zaradi starosti ne sprejemajo več obiskov. Boste že oprostili, vsak razgovor jih namreč tako utrudi, da več dni sploh ne pridejo v red. Pač pa si lahko ogledate vse stanovanje, zlasti Prešernova soba vas bo gotovo zanimala.»
Zvesta strežnica že 32 let.
«No, tega pač ne bom odklonil,» sem si dejal, «bom pri tem še kaj izvedel, kako je z gospodom.» Hišnica je nato poklicala oskrbnico, ki je zvesta strežnica gospodu prelatu že dolgih 32 let. Ta naju je s prav iskreno ljubeznivostjo odpeljala najprej v Prešernovo sobo, kjer hrani gospod prelat pesnikovo zapuščino.
Smrtna postelja Franceta Prešerna.
Ob vstopu mi je padla v oči takoj postelja, na kateri je zatisnil oči za vedno največji poet naše domovine. Je to čisto preprosta, sicer nekoliko kratka, temnorjava postelja, kakršne še danes vidiš na kmetih. Takoj mi je padlo na misel: «Kako neki se je Prešeren mogel pretegniti v taki postelji? Saj Prešeren ni bil tako majhen?» No, pa to me ni motilo. Prebral sem rajši naslednji napis na končnici postelje: «Do pesnikove smrti dr. Fran Prešerin-ova, do 1. 1880 sestre mu Alenke, od 1. 1880 prof. Zupan-ova lastnina.» Nadalje so v tej sobi še miza, omara, dva stola in kavni mlinček, vse Prešernova zapuščina. Na vprašanje, za kaj je Prešeren ta kavni mlinček upo-
Jaz verujem v nauk našega Gospoda. Je to mogočna vodilna sila nad ljudmi in stvarmi, je to višje bitje, ki bedi nad usodo sveta.
Edison.
rahljal, če je tudi kavo mlel, se mi je gospodična oskrbnica pričela smejati, češ da tega tudi sama ne ve.
Prešernova skrinjica s pismi in izpričevali.
Največja zanimivost te sobe je brez dvoma krasno rezljana skrinjica, v kateri so shranjena Prešernova pisma in izpričevala Ta skrinjica je umetniško delo rezbarja Grošlja iz Poljanske doline. Na pokrovu so v krogu vrezani stihi iz Krsta pri Savici: «Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal. Srečen ie le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani.» Izmed ostalih zanimivosti bi Še omenil sliko svete Bernardke nad Prešernovo posteljo, katero je monsignorju, ko se je mudil v Lurdu, podarila sestra svetnice. Na stenah sem opazil še mnoge diplome in častna priznanja monsignorju od mesta Kranja in mesta Ljubljane. Poleg teh priznanj sem opazil še posmrtna naznanila slovenskih pesnikov in pisateljev. Ko sem čital posmrtno oznanilo Luke Svetca, me prekine gospodična, rekoč:
Luka Svetec se je zmotil.
«Ko je Luka Svetec ogledoval te oglase je dejal našemu gospodu: — No, nazadnje boš pa še svojega pridejal — in zgodilo se je, da je njegov prej prišel gor. dočim oglas za našega gospoda še čaka, da se bo lahko pisalo na njem — V starosti sto let je preminul... — In to tudi ne bi bilo nič čudnega, saj so gospod telesno še popolnoma zdravi, samo noge jih ne drže.»
Na vprašanje, če gospod vedno leže v postelji, mi je pričela pripovedovati o vsem njegovem življenju zadnjih let.
Na smrt še prav nič ne mislijo.
«Oh, veste,» je pričela, «saj so bili še do lanskega leta tako čvr-
sti, nato pa so nekega dne pri mizi padli in se hudo udarili. Tedaj so obležali hudo bolni, da smo že pričakovali smrti. No, nato so pa počasi ozdraveli.»
«AH sploh še kda) vstanejo?»
«O, seveda, trikrat na dan jih posadim k mizi, kjer jedo. Tek imajo namreč izboren. Zgovorni so še vedno, samo obisk jih preveč zmuči, da potem tri dni samo fantazirajo.»
«Gospodu mora biti gotovo hudo, ko so tako priklenjeni na posteljo.»
«To jih nič ne žalosti. Pravijo, da je vse dobro, dokler so še zdravi. Naš gospod namreč na smrt še prav nič ne mislijo.»
«Gotovo žele potemtakem učakati še 100 let», sem pristavil.
«Spomin jim pa zelo peša.»
«Vsekakor bi jih radi. Pred Obletnico so rekli' — Še pet let mi manjka, pa bom doživel 100 let! — Gospod sploh niso vedeli, da jih imajo že 96. Spomin jim namreč že peša in ne razlikujejo več sanj od resničnosti. Kadar se jim kaj sanja, vedno trde potem, da so resnično doživeli. Nekega jutra mi pravijo: — Danes sem pa v Šen-klavžu pridigal. — Jaz jim nisem hotela oporekati, da so samo sanjali, pa mi pravijo: — No vidiš, da je bilo le res, zakaj pa danes ne rečeš, da sem sanjal. — V spanju tudi večkrat deklamirajo, ali pa uče dijake v šoli. Življenje jim tako teče enakomerno dalje, brez vsakih posebnih izprememb.»
Novomašni šopek, ki bo šel v grob.
Pri tem pogovoru je čas kaj hitro tekel naprej in že sem se hotel posloviti, kc mi gospodična pravi: «Oglejte si še kapelico, kjer bo na Sveti večer polnočnica, katere se gospod že tako vesele. Te-
daj jih bomo namreč prenesli v kapelico.»
Medtem smo dospeli v kapelico, ki je posvečena sv. Cirilu in Metodu. Na oltarju sem zagledal star šopek, zavit v pajčolan.
«To je pa gotovo spomin na kako obletnico», vprašam gospodično.
«O, to je pa novomašni šopek, katerega hranijo in ki pojde tudi z njimi v grob.«
Tako sem si vse ogledal in zvedel marsikaj zanimivega. Poslovil sem se od prijazne gospodične s prošnjo, naj sporoči gospodu prelatu moja božična voščila. T. V.
Skrivnostni primeri smrti
V	Ameriki skušajo v vseh panogah življenja pronikniti do dna. Tako se n. pr. neka organizacija peča s tem, da «znanstveno» raziskuje vzroke raznih nezgod in takozvanih «tajinstvenih» primerov smrti. Izsledke svojega dela objavi vsako leto v posebni knjižni izdaji. Iz te publikacije navajamo nekoliko primerov.
Patrona med valjarji.
V	mestu Berkley v Kaliforniji so našli trgovca Hagarda mrtvega na njegovem vrtu. Bil je ustreljen. Krogla mu je šla od spodnjega dela telesa skozi drobovje in glavo. Policija je sprva stala pred nerazrešljivo uganko. Vsi znaki so kazali, da ne more iti niti za umor niti za samomor. Ob najyest-nejšem raziskovanju vrta in okolice ni bilo moči ničesar najti, ne sledov po morilcu, ne kakega orožja, s katerim bi bil trgovec izvršil samomor. Šele po dolgem času se je uganka te tajinstvene smrti takorekoč sam od sebe razvoz-Ijala. V malem stroju za košnjo trave na vrtu so med drobnimi va-
„RADIO"
reg1, zadr. z o. z.
LJ U BLJANA
Miklošičeva cesta št. 7.
a j a
kaj Vam more vse nuditi dober radijski aparat, če niste še slišali novih „GitlOM“ radijskih aparatov.
Vsi aparati sprejemajo poleg normalnih in dolgih valov tudi kratke valove. Vsi aparati imajo veliko, razsvetljeno skalo z napisanimi imeni postaj.
Vsi aparati so opremljeni s TUNGSRAM-BARIUM elektronkami.
Popolna selektivnost. Glas je povsem naraven. Nihanja glasu
so izravnana.
Vse aparate je dobiti na &sgcdf a mesečna OđpIšCtla.
Ijarji našli patrono. Bržčas jo je kdo neprevidno vrgel v travo in je potem, ko je trgovec kosil travo, prišla med valjarje in se zaradi stiska valjarjev sprožila. Krogla je zadela trgovca v spodnji del telesa in mu prestrelila telo čisto do vrha glave.
Jelen — morilec.
V Oregonu so na cesti našli nekega policista mrtvega ob njegovem motornem kolesu. Vzrok njegove smrti ni bila običajna motociklistična nesreča, ker je bilo namreč vse telo nesrečnega policaja polno samih drobnih ran. Uganka tajinstvene smrti se je rešila šele kesneje, ko je neki gozdar našel v bližnjem gozdu mrtvega jelena. Jelen se je namreč neljubo srečal sredi ceste s policajem, ki je v boju obležal, dočim
je imel jelen še toliko moči, da se je zavlekel v bližnji gozd, kjer je pa tudi podlegel ranam.
Gad v letalu.
Vojni pilot Higgins je vso vojno prebil v najtežjem ognju, v prvih strelskih jarkih. Toda prav nič se mu ni zgodilo, še ranjen ni bil nikoli. V vsej svoji petnajstletni letalski službi se mu ni primerila niti najmanjša nezgoda. Pred nedavnim pa je zgrmelo njegovo letalo na zemljo*, a se za čudo ni razbilo, dočim je bil pilot Higgins mrtev. Pičil ga je gad, ki se je splazil v letalo, kjer se je skril. Brnenje motorja ga je nemara tako razdražilo, da je napadel letalca, ki je po piku izgubil zavest in oblast nad letalom, tako da je letalo padlo na zemljo z mrtvim letalcem.
t.ŠMd?e na saftožrei Moir
Ljubljana, 23. dec.
Hydi JteÄi
Takle dan, ko je že vse božično, bi pa vendar ne bilo treba sitnariti po sodniji in se prepirati. Ženske so že itak sitne in, če bi šlo za življenje, bi je ne spravil od peke, če pa gre za čast, je pa tudi danes časa dovolj. Pred št. 28 je seveda spet gneča in huda ura, da se z vseh strani bliskajo ’ezni pogledi, treskajo neovrgljive trditve in švigajo hudi jeziki. Ali sodnik g. Jože Rus in advokatje so že blagi in pomirljivi, globoko pre-šinjeni z božičnim: «Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje ...»
Pa je na Kodeljevem soseda malo preveč rekla, kako grdo dela s svojim možem. «Pomislite, je rekla, da sem ga za lase iz postelje vlekla in je rjul in na kolenih prosil, da ga pustim!»
So pa res grde take besede, a gospod sodnik lepo svetuje, naj kar prekliče, in bo vse prav in v redu. Kar tako naglo pa tudi ne gre z obžalovanjem in preklicem, da še oba advokata pritisneta z razsodno besedo, dokler obtoženka ne prikima. Hudo je bila zgrevana, saj ima pokvarjene vse praznike. Vse je odpuščeno in tudi v časopise ni treba dati preklica, samo 250 Din velja zadevščina. Grenak je tak božič s pristriženim jezičkom, a gospodje so že božično razpoloženi in so dejali, da lahko plača v treh obrokih šele po praznikih
Smola brhke kolesarke
Brhka punčka z luknjcami v licih in bradici se prijazno smehlja sodniku. Iz Slivnice pri Grosupljem je doma in je zadnjič v Vevčah na kolesu hitela na polje, ker Je deževalo in je morala nesti družini dežnike. Pa ti na ovinku z dvorišča na kolesu pripelje Srečko, da je morala zadeti ob zadnje kolo. Padel je po blatu in Micika ima prav za božič sitnosti pri sodniji. Vozila je pravilno po desni strani m na dtvorišču ne more videti kolesarja, zato pa tudi ne plača
48 Din odškodnine. Ker prevrnjeni Srečko ni prišel za pričo, je bilo treba razpravo preložiti. Ali Micika pravi, da ne bo več hodila, saj vendar ni nič kriva. Gospod sodnik jo je lepo poučil, da bi jo nazadnje pripeljal orožnik, a Micika je samo stisnila zobke in pogledala v strop, potem je pa dejala, da 20. januarja ne bo treba čakati nanjo. Saj se Micika da pogovoriti!
Oekletu ie okno
^ Kolarski pomočnik Jože iz Šmartina ob Savi je hud na Pepco in vso hišo. Pravijo, da jo je hotel že kratkomalo umoriti in so mu jato dali štiri mesece pogojno. Fest fant je in se ne da kar tako ugnati od babnice — pa je novembra spet hodil okrog hiše.
Pri Pepci v kuhinji je vasovala Kamnarjeva Angelca iz Hrastja. Ura je bila že čez deset ponoči, kar prileti skozi šipo kamen, za njim pa še drugi. Neznansko sta zakričali in se prestrašili, a Pepca je vendar pogledala skozi okno in spoznala Jožeta po trenčkotu. Jože je pa kar naprej lučal kamenje, da je razbil tudi okno spalne sobe njenega brata, hišnega gospodarja. Pet kovačev odškodnine sedaj zahteva gospodar in Jožeta je izročil tudi orožnikom, ker bi se bilo lahko zgodilo kaj hujšega, ko s tako silo leti kamenje skozi okno.
Jože pa nič in nič ter je trmoglav in svojeglav, da mu ne gre priznanje iz ust. Svojim prijateljem je pa prej povedal, da ga je zapeljala pijanost. Zagovornik g. dr. Aleš Peršin in sodnik ga zlepa pogovarjata, naj bo pameten in prizna, ali fant se ne vda. Dr. Peršin je pa zares hud na tako trmo, da ga mora ošteti prav glasno, fant pa samo: «Če ste lačni tistih petih kovačev, pa priznam.» Toda še ni bilo konca, dokler ni gospod sodnik vstal in mu naložil 300 Din ali pet dni ter 100 Din povprečnine ter 50 Dm za šipe — zagovornik pa trmoglavcu: «Zdaj pa imaš 450 Din za svojo svoje-glavnost!»
Velike misli in čisto srce, to je, kar rj Pororlmo od Boga.
Goethe.
za 25. december.
Zelo ugoden dan, ki obeta ljudem dobre stvari. Dobiti utegnete kako prijetno pismo ah obisk drage osebe, ki si ga že dolgo želite. V ljubavnem življenju bodo danes osrečujoča presenečenja. Snubci bodo imeli srečo. Ljudje, rojeni v mesecih julij in avgust, bodo prejeli dobro vest iz tujine.
za 26. december.
Ugodni vplivi zvezdovja se bodo tudi danes uveljavljali. Trigon Meseca z Neptunom učinkuje navadno dobro na ljubavno življenje. Zboljšujejo se razmerja moških do žensk. Dan zelo ugoden, da odkrijete svoje srce ljubljeni osebi. V poslovnem pogledu, v kupnih in prodajnih zadevah se današnji dan tudi obetajo uspehi. St'v Merkurja je vsej pismeni korespondenci in sklepanju pogodb naklonjen.
za 27. december.
Lar.es se gibljejo preko neba po daljšem času spe: manj dobre konstelacije zvezd. Plutonova onc-zicija napravlja ljudi užitkaželjne in ima na ženske lahke narave vedno slab vpliv. Ustvarja razpoloženje za pustolovščine in razgibava nizke nagone. Za ljubitelje alkohola je danes velika izkušnja-va, da zapadejo v pijančevanje. Kvadratura Meseca z Uranom za promet ni ugodna. Bodite previdni pri vožnjah z avtomobilom, sploh je priporočljivo, no +a dan se ne voziti.
Priporoča se
kemična čistilnica la likalnica
Jožica Leskovšek
Celje, Gosposka ulica 13.
Modni salon Rozman
Lfrbljana, Dvorni trr 3
(Prelogova hiša)
izdeluje DAMSKE KROJE po meri iz r.ajnovejših žurnalov. Istotam tudi informacije za izgotovitev obleke.
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.	2
Slugi sta pristopila k Bradsonu in se pričela ž njim ruvati.
«Petdeset funtov sterlingov vama dam, če me spustita», je zavpil Bradson.
«Sto funtov sterlingov vama dam, če izvršita mojo zapoved. Spomnita se, da sta v moji službi!» veli Evgenija.
Z veliko težavo sta ga odvlekla do vrat.
«Jutri bo ves London vedel, da sem te po svojih lakajih vrgla na cesto», je posmehljivo za njim zavpila Evgenija.
Zaslišal se je obu en vzklik, po-;em pa so se zaprla vrata za lor-lom Bradsonom. Izza vrat se je dišal krohot.
Pognan v smrt.
Noč je. Ves London je bil zavit v gosto meglo. V Elyde-parku je bilo vse tiho. Toda glej — med debli visokih dreves se premika senca — majala se je. Od časa do časa se je čula strašna kletev.
V bližini drevoreda, ki ga je razsvetljevala majhna svetilka, se pojavi človek. Luč od svetilke obsije njegovo bledo lice. Lasje so mu bili razmršeni in so mu padali na čelo. Kdo neki je ta nesrečnež?
Bil je lord Bradson. Še pred nekaj urami blažen in srečen, zdaj, naenkrat, izdan in — osramočen. Na njegovem bledem obrazu se je odražal obup. Sede na klop, ki je bila rosna od megle. Ni se zmenil za mraz in gosto meglo, ki je drobno pršila in ga močila. V obupu je pozabil na vse.
«Nečem več živeti! — Jaz, lord Bradson, poslednji potomec slavne rodbine, sem propadel kakor še nihče. Ogabna vlačuga me je vrgla na cesto. Oh, to je preveč! — Pa čemu naj še živim? — Da se vrnem na Škotsko? Ne, ne, tudi tam me bo mučila sramota, ki me je 'es doletela. Ne preostane mi ega ko smrt. Da, da. pobeg-j s tega ničvrednega sveta, /er pozabimo na vse.»
Z drhtečo roko vzame iz žepa umokres.
«Ali naj grem k niej? Da jo ubi-sm — najprej njo, potem pa še ebe? — Ne, nočem je več videti! - A vi, dragi starši, boste odpu-itili svojemu nesrečnemu sinu, da e odšel na pot, odkoder ni vr-litve ... Ali bi en lord Bradson tmel drugače ravnati?»
Razlegnil se je strel. Ponovno e nastopila tišina. Ali nihče ni sli-ja! strela? Stražniki in policijski igenti so redkokdaj zahajali v tem Sasu v Hyde-park.
Lord Bradson se je zruši! na klopi. Glava mu je padala čedalje niže.
Od nekod so se zaslišali koraki. Visoka postava se je bhžala klopi. Mož je imel na glavi črn klobuk s širokimi krajci, ki so mu zakrivali obraz. Ogrnjen pa je bil v širok plašč. Takoj je videl, kaj se je zgodilo.
«Gotovo kak nesrečnež, ki je iskal rešitve v smrti?»
Sklonil se je nad mladeniča in mu pregledal rano.
«Slabo je zadel, a vendar ni več rešitve.»
«Evgenija! Zakaj si me prevarala, zakaj...» ie šepetal mladenič
Tujec je pozorno prisluhnil
«Kdo ste vi?» je vprašal.
«Lord’Henry Bradson.»
«In kdo vas je prevara'?»
«Evgenija — ah, Evgenija — kako sem te ljubil!» je vdihoval Bradson.
«Evgenija Martelas, tista lepa Francozinja? Je ona storila to, lord Bradson?»
«Da, da ...»
Tujec je sne! klobuk. Luč svetilke mu je obsijala obraz Lord Bradson je žalostno dvignil oči. Tujčevo lice je bilo zagrnjeno s svileno črno masko.
«Kdo? — Kdo ste?» je jecljal lord.
«Ne vprašujte za moje ime», odgovori tujec. «Toda vseeno morate zvedeti, kdo sem jaz — odnesite moje ime s seboj na oni svet — imenujem se Jack!»
Tujec je govoril šepetaje, tako da ga nihče drugi ni mogel čuti.
«Dobro vas poznam, lord Bradson, poznam tudi Evgenijo Martelas. Toda enega nisem vedel: nisem vedel, da je Evgenija taka blodnica. To sem zvedel šele pred nekaj urami. Ne, lord Bradson, tega nisem zvedel od vas, ampak od nekoga drugega. Če bi bil to vedel včeraj, vi danes ne bi bili storili tega.»
«Kaj — kaj — pravite?»
«Ta blodnica ne bi bila preživela današnjega dne. Toda sedaj je prepozno, da bi vas rešil. Toda, ker vas ne morem rešiti, vas bom maščeval!»
«Ona — blodnica — ona je ...»
«Vse vem», ga prekine tujec. «Lepa Evgenija 'e že dalj časa ljubica barona Walsona. Toda ni samo on njen častilec, ampak tudi tisti pustolovec, baron Hardy, je v intimnih zvezah z njo. Evgenija se je delala krepostno — a ona je navadna vlačuga.»
«Eno prošnjo — prosim vas —» je zašepetal lord, «tam — tisti samokres — bodite usmiljeni — končajte moje muke — jaz vas bom — blagoslavljal.»
«Ne, ne, lord Bradson, tega ne bom storil. Samo še nekaj trenot-kov, pa boste dopolnili.»
Dvignil je njegovo glavo v svoje naročje in dejal:
«Vi morate zvedeti mojo skrivnost, lord Bradson. Ponesite jo s seboj na oni, boljši svet. Evgenija Martelas ne bo moja prva žrtev, prav tako pa tudi ne zadnja. Vse dotlej, dokler bom živel, ne bom prenehal iztrebljati tistih žensk, ki varajo in ugonabljajo moške. V Bekel z njimi, te beštije ne smejo živeti!»
Lord Bradson je stokal od bolečin, toda je vseeno pazljivo poslušal tujca.
«Poslušajte, lord Bradson: moj oče je bil eden najodličnejših plemičev v Angliji Moja mati je zgodaj umrla. Bil sem njihov edinec. V svojo veliko nesrečo je moj oče, po smrti moje matere, padel v mreže lepe blodnice. Kakor vi, lord Bradson. je tudi moj oče položil pred njene noge vse, kar je imel. Vse svoje imetje je prepisal na njeno ime, ko mu je nekoč izjavila, da dvomi v njegovo ljubezen. — S tem dnem se je pričela naša nesreča. Ona je potem zastrupila mojega očeta, toda to je napravila tako spretno, da ji niso mogli ničesar dokazati. Mene je pognala od hiše kakor kakega berača. Toda v cerkvi poleg trupla svojega mrtvega očeta, sem se zaklel, da bom uničil vsako žensko, ki bo prevarala in uničila poštenega človeka. Ta prisega je bila strašna. Toda držal sem jo. — Lord Bradson, ali slišite, kaj govorim? — Ali ste slišali o grozotah, o katerih govore vsi v Londonu, na Dunaju, v Berlinu? Ali ste slišali, koliko deklet je moralo s svojim življenjem poplačati vsa svoja nečedna dejanja? Ali ste slišali o tistih posebnih znakih, ki so jih našli na njihovih truplih? Ta človek, ki je kaznoval vse te blodnice, je sedaj tu poleg vas. lord Bradson. Jaz sem tisti, ki uničuje take blodnice — jaz — maščevalec svojega mrtvega očeta!»
Utihne. Potem pazljivo pogleda okrog sebe. Ničesar drugega ni bilo čuti, razen ječanja lorda Brad-sona, ki se je boril s smrtjo.
«Da,» je nadaljeval Jack, «jaz jim ne prizanašam. Enako doleti pravica tiste, ki razsipajo denar bogatih kavalirjev, kakor tiste, ki prevarajo ubogega mornarja in ga oropajo za krvavo prigarani zaslužek, Vsem sem napovedal pogin! Jutri zjutraj pa bodo v naj-zloglasnejšem delu Londona zopet našli tako blodnico, ki bo padla od moje roke. Ha! Kako me prevze-
ma strast ubijanja! Evgenija Martelas bo padla jutri zvečer. Tudi nad njo bo izrečena strašna obsodba. Na kolenih bo prosila milosti, toda njene solze ne bodo omehčale pravičnega sodnika Tudi če bi ji sam vrag prišel na pomoč, je ne bi mogel rešiti iz mojih rok.
Jack je položil roko na glavo lorda Bradsona.
«Mrtev je! To je zadnja žrtev te blodnice. Jutri zvečer bo maščevan!»
Potem, ko je položil truplo lorda Bradsona na klop, je odšel.
V	gosti megli je zadel ob policista, ki je hodil po parku.
«He. kaj delate v tem času v parku?»
«Kaj delam, vas nič ne briga, toda stopite hitro do one klopi tamle, kjer gori svetilka. Tam boste našli truplo lorda Bradsona. Malo prej se je ustrelil!»
«Kako? — Kaj? Kdo ste vi? — Odkod veste, da se je lord Bradson ustrelil? — Vi ste aretirani!»
«Mislite, da res?» ga Jack posmehljivo vpraša.
«V imenu zakona, vi ste aretirani!» ponovi stražnik in ga hoče prijeti za roko.
Jack ga zgrabi z železnimi rokami, ga dvigne in z vso silo trešči ob tla, nato izgine v gosti megli.
*
Na policijskem ravnateljstvu je vse vrvelo. Soba, v kateri so oddajali dnevna poročila, je bila polna detektivov in novinarjev. Zdaj je vstopil tudi uradnik, ki je bil sinoči našel Bradsonovo truplo.
«Ali se je še kaj pripetilo?» je vprašal, videč, da je vse razburjeno.
«Našli so umorjeno neko žensko. Zločin je bil izvršen danes ponoči.»
«Kdo je umorjenka?»
«Neznano.»
V	isti čas se je razlegniio povelje policijskega šefa:
«Vsi na delo, iščite morilca!»
X Medičarna «Kranjec», Ljubljana, Sv. Petra cesta 51, se priporoča za božična in novoletna darila. Priznani najboljši keksi, medenjaki in slaščice. Na drobno in de’ elo.
* Dobro hrano po Zelo nizki ceni dobite v Novi ljudski kuhinji, Vošnjakova ulica št. 4.
Ban Boris
se je preselil
z dentistično prakso za zobozdravstvo in zobotehniko na
Tyrsevo cesto št. 15
nad kavarno «Evropo» nasproti «Figovca».
Ordinira od 9—1 in od 3—7.
Po dogovoru tudi izven teh ur.
«Prej sl vedno trdil, da bi šel zame skozi ogenj.»
«Vprašam te, ali si poročila trgovca ali gasilca?»
— Gospodična, vi ste lepi in ste videti razumno dekle — vzemiva se!
— Nikakor, jaz nisem lepa, v resnici pa tako razumna, kakor sem videti.
Poročilo za smučarje
24. decembra.
Pokljuka, 22. dec.: — 10° C, jasno, mirno, 180 cm snega, na trdi podlagi 50 cm pršiča. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. — Bistri-ca-Boh. jezero: — 0° C, zelo oblačno, 70 cm južnega snega. — Bled-Jezero: — 1° C, oblačno, mirno, 45 cm sreža. — Pusti vrh nad Jesenicami: — 4° C, pretežno megleno, rahel severovzhodni veter, na 40 cm stari podlagi 130 cm pršiča, deloma uležan, sneži dalje. — Mojstrana:
—	18° C, jasno, mirno, na stari zmrznjeni podlagi pršič. Smuka idealna. Skakalnica urejena. — Rateče-Pla-nica: — 20 C, barometer stoji mirno, zelo megleno, 90 cm pršiča. Smuka dobra. — Vršič, Krnica, Tamar: 250 cm pršiča. — Kranjska gora:
—	2° C, barometer stoji mirno, zelo megleno, 90 cm pršiča. Smuka prav dobra. — Škofja Loka: — 10° C, oblačno, mirno, na _ 40 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka zelo dobra. — Sodražica: — 8° C, oblačno, južno, 35 cm južnega snega, smuka dobra. Na Travni gori sneži. — Ribnica na Dolenjskem: — 15° C, jasno, solnčno, 40 cm pršiča. Smuka prav dobra. —
Burna švabska skupščina v Novem Sadu
Iz Novega Sada nam poročajo: Švabsko-nemški »Kulturbund« je imel tu svojo 11. redno skupščino.
Za to skupščino je vladalo veliko zanimanje v vseh krogih nemške manjšine v Vojvodini, ker je bilo pričakovati, da bo prišlo do močne opozicije proti dosedanji upravi. Tako se je tudi zgodilo. Uprava »Kulturbunda«, ki ji stoji na čelu Johann Keks, je naletela na hude nasprotnike v banatskih članih, ki jih vodi dr. Josef Avender iz Pančeva. Iz Vojvodine je že v nedeljo zjutraj prišlo polno delegatov posameznih krajevnih odborov »Kulturbunda«, ki jim pa uprava ni dovolila vstopa na skupščino. Kakor hitro je skupščina prešla na dnevni red, je nekdo z balkona vzkliknil: »Zakaj ne pustite v dvorano tudi ostalih članov, ki čakajo zunaj?« Ta klic je bil signal za proteste in hrup, ki je nato nastal. Intervenirati je moral tudi policijski komisar. Le s težavo so se pomirili duhovi, nakar je prišlo do novih protestov pri čitanju predloga za izpre-membo pravil, ki ga je sestavila uprava. Spremembe so bile sprejete in s tem obsojena akcija dr. Aven-derja. »Kulturbund« se postavlja brez pomislekov na legalna tla in izjavlja, da se bo v vsem pokoril zakonskim predpisom. Področje »Kulturbunda« se deli na sedem oblasti, vsaka oblast na več okrožij, vsako okrožje pa na več krajevnih organizacij. Zborovanje se nadaljuje v napeti atmosferi, ker zatrjujejo, da so pristaši dr. Avenderja v večini.
NAJLEPŠE DARILO ZA BOŽIČ!
Državna
razredna loterija
Ilovo 1 Zelo važno I Hovol
Najcenejša in najzanimi-vejša igra Državne razredne loterije! Izkoristite priliko! Zapomnite si, samo pri Batlijii lahko dobite za celotno 31. kolo
delež j
za 160 Din za skupno igranje na vseh 30 celih, 140 polovic in 800 četrtink, vsega 970 srečk, kar pomeni 300 celih srečk v vrednosti
300.000
dinarjev!
Poleg ogromnega veselja in užitka pri čakanju in oprezo-vanju na 970 srečk, povečate za 970 krat verjetnost, da dobite več, kot ste vložili.
Tako igro na deleže je odobrila Državna razredna loterija K. L. št. 16.900 od 8. novembra 1935, in so vse srečke II., III., IV. in V. kola shranjene pri Državni razredni loteriji.
Plačevanje: Prvi obrok 70 Din, nato dvakrat po 45 Din mesečno. Kdor hoče, lahko plača naenkrat 160 Din.
Če takoj plačate 70 ali več dinarjev, dobite delež s številkami, ki igrajo in pravila igre. Pravico do vseh dobitkov pa imate takoj ob pričetku igranja, to je od II. kola ne glede na to, kdaj ste plačali delež.
Vplačila pošlji te na ček. račun Poštne hranilnice št. 57.062
Kcnstanein L. Jelic-Batlšia
Beograd, Zanatski ü&m
Poštne položnice dobite na vsakem poštnem uradu. Poštni pi’edal 152.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
ČEVLJE, popolno- DIJAKU ma nove, in galo-še prodam. Cene zelo ugodne. Naslov pove uprava lista ali pa Joško Plesničar, vodja podružnice Bat’a v Šiški.
NIŽJE-
ŠOLCU
nudim ceneno stanovanje in event. pomoč pri učenju. Cena po dogovoru. Rožna ul. št. 7/L
Naitigurnejši uspeh
dosežete potom oglaševanja v
,Glasu naroda4
posebno ugodnost Vam pa nudijo v njem
„Mali oglasi“
Svetli
premog
5600 kalorij: 1 tona kosovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din, bukovo oglje 0.75 Din kg dostavljeno na dom nudi
A. PUTRICH
Dolenjska cesta 6
Mesto gospodinje
k starejšemu gospodu išče dobra kuharica z večletno prakso za takoj. Cenj. ponudbe pod »32 let« na upravo lista.
Hranilneluiiižice
prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10
KISLO ZELJE, REPO,
sarmo, prvovrstno po brezkonkurenč ni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta 81. tel. 35-39
Pozjr! POHIŠTVO preprosto kakor tudi najfinejše, po najnižjih cenah, nudi:
Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Ljubljana, Vegova 6
PEČI ZARJA
najboljše, uajce-nejše nudim, obzidavam vse vrste Lutzovih peči, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi loščicami. Kovče, jubljana. Tyrše-va c. 47
SLUŽBO IŠČE izvežbana odvetni-niška moč, želi s 1. januarjem spremeniti mesto Sprejme kakršno koli pisarniško de lo. Naslov v podružnici »Glas naroda« v Cel ju, Prešernova ul 6.
VINO
ZA PRAZNIKE Hvar belo	8.—
Viško črno	9.—
Cviček .	10.—
Silvanec	10.—
buteljčna vina, rum, likerje toči Vinska klet Mencinger.
Sv. Petra c. 43. na dvorišču
Bodočnost le za Vas neznana dežela
Če hočete spoznati Vašo življenjsko pot. ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče.
Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za Vaše najbolj zaže-Ijeno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih I] življenja, ko pa bi vendat radi dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgre šite in Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, ljubeča žena, tu Vas čaka karijera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad Loterijski uspehi se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke in igrate v nepovoljnem času?
V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče
Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom nasproti.
Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah.
Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode.
Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitajte:
»Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na študij mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam- pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo, vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl.
tehnik, Maribor.«
Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze.
Stalna in točna adresa se glasi:
šlrisfaSoški bureau — Ce?|e
poštni predal (06.
Vesele bol	čižne praznike žele sledeče tvrdke:		
Drago Gams trgovina koles in nadomestnih delov Celje Prešernoy;i ul. 16	Ivan Leskovšek mesarija Celje Zavodna	Ivan Kvas Foto-atelje Celje Dečkov trg 3	Ivan Travner trgov’na z mešanim blagom Celje Lava I.
Oberžan Ivan pekarna Celje vodna	Josip Plevčak čevljarna Celje Kralja Petra e. 28.	Ivan Knechtl krznarstvo Celje Slomškov trg 1	Nerad Franjo Gradbena tvrdka Celje
Josip Kit splošno mizarstvo Celje ip. Hudinja	Anton Hofbauer trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Celje Gosposka ul 6.	Bopmir in Ivan Ms izdelovanje soda vode in pokalic Celje Kralja Petra cesta — Žalec	Franjo Dolžan galanterijsko in stavbeno kleparstvo in koncesijoni- n rani vodovodni inštalater Celje
Elektrotehnično podjetje Ivan Mihelčič LJUBLJANA Borštnikov trg L — Tel. 27-04.	Šivilje, neveste, dekleta in žene! Malo rabljene šivalne stroje, ki odgovarjajo novim, a so zato nad polovico ceneje, dobite — tudi na obroke — edino pri „PROMET‘ LJUBLJANA, nasproti Križeva cerkve	Ignacij in Helena Banko gostilna pri »Nacetu« LJUBLJANA, Šmartinska c. Kette Murnova cesta	Jodrsnstio-posiiustia čevljarna v Kranju želi vsem cenj. odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto. i
Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in v trenutku imate sintetsko mireralno vodo, toda komur je kaj za zdrjvje, mu je najboljša pijača
r	ona s srcem
Kealitetna pisanic
Udamič Albin
LJUBLJANA. Gosposvetska cesta '1 Telefon int. 32-86.
HIŠE, VILE, POSESTVA, PARCELE v največji izberi. Uspešno in ku-lanino posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin. UPRAVA HIŠ IN POSESTEV zanesljivo po dogovoru. STANOVANJA IN LOKALI v veliki izberi — Hišnim lastnikom oddajamo brezplačno. HRANILNE KNJIŽICE Posredujemo nakup in prodajo. POSOJILA
vseh vrst preskrbujemo.
Vse informacije brezplačno. Pismen odgovor priložite znamko Din 3.—.
Čevlje
- točno po Vaši nogi —
specijalna vsakovrstna obuvala iz-
deluje:
Dermaslila Ivan
Ljubljana, prej Pobeška, čevljarstvo, Cankarjevo nabrežje 13.
Harmonike od Din 59.-
naprej. violine od Din b5.— gitare od Din 128.—, tambure od Din 60.—, mandoline od Din 90.—, kakor tudi vsa ostalo glasbila prodaja izredno poceni tvrdka
Meine! & Herold d. *. 0.z
zaloga tovarne glasbil, Maribor 91. Pišite po velik cenik. Dobite ga popolnoma zastonj.
Čitajte!
Priporočajte!
Širite!
„glas!
NARODA“!
9999®®
•••©M
m. delavnice
elektroteh-pnična popravila, t. j. prevoj motorjev, generatorjev in transformatorjev vseh velikosti in napetosti. Specijalni oddelek za popravila autodinam in akumulatorjev. — Inštalacija na jaki in šibki tok. — Cene konkurenčne in delo solidno pod garancijo Se priporoča
WO GRILC
te, elektrotehnično podjetje
Ü Ljubljana
j Mestni trg 17 - Cankarjevo na-% brežje 25. — Telefon 27-44.
ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA
Vam nudi vsakovrstne KLOBUKE po najnižji ceni
LJUBLJANA, Tyrseva cesta 12
(Na dvorišču Mathian.)
Vesele božične praznike želi
svojim cenj. odjemalcem
Franc Kasfalic
trgovec
Novo mesto
Me bo Vam žali
Še danes si preskrbite in poskusite parketno voščilo
Cena škatlji . Velika škatlja Odprto po kg
Glavna zaloga:
s katerim očistite Vaše parkete vseh madežev, jim daste lep sijaj, obenem pa osvežujoči duh v sobi.
Di n 10.— Din 18,— Din 24.—
Telefon 35-65.
R. Hafner, Ljubljana* Celovška 61
Oglašujte
,Glas Naroda1
zdajatelj: Josip Fr. Knaflič Urednik: Milan Zadnek — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek - Vsi v Ljubljani
Vesele božične praznike želita vsem naročnikom, čitateljem in oglasnikom
uredništvo in uprava „Glasa naroda41
Jarmila Hasek:
Izpoinfesia žslja
»Ne grem na pokopališče,« se je branil petletni Milan.
»Le pojdi, pojdi, saj ti je de= dek pripovedoval vedno take le* pe povesti . . .«
»Zdaj mi jih pa ne pripovedu* je več. Jaz se grem rajši sankat.«
»Kupila ti bom pisanih svečk in ker je Sveti večer, jih bova prižgala na grobu tvojega ded* ka, ki te je imel tako rad.«
Milan premišljuje, dvigne gla* vo, pogleda babici ostro v oči in vpraša: »Pa bom smel vžiga* lice sam kresniti? Ali bom smel svečke sam prižgati?«
»Da. In potem bova molila za dedka.«
»Hm,« je dejal Milan. »Molil ne bom. Dedek je itak v nebe* sih, več ne potrebuje.«
Babica je vzdihnila. Dečkova logika ji je bila nerazumljiva. Prijela ga je za roko in krenila sta skozi park proti pokopališču. Milan je prav počasi in nerad hodil. Dolgočasil se je.
»Podvizaj se,« ga je opozarjala stara mama. »Pozno je že.«
»Saj ne morava iti tja,« je go* drnjal Milan.
»O ta neprijetnost, zdaj sem pa pozabila stenj,« je stokala ba* biča, ki je s smrekovo vejico bi* la pomela sneg z groba, pripra* vila svetilko in nalila olja.
Milan pa je sedel na obodu groba in pripravljal svečke. Imel je dve rdeči, eno belo, eno rož* nato in tri svetlomodre. Babica je pogledala na uro. Bilo je po šestih. V starem delu pokopali* šča je bilo že vse tiho. Stara ma= ma je računala: v dveh minutah sem pri izhodu, kupim stenj in sem v petih minutah spet nazaj.
»Milan,« je dejala, »ti boš zdaj tu*le name počakal.«
»Kam pa greš, babica?«
»Grem po stenj in se takoj vr* nem.«
»Milo je pogledal na vžigalice. 'Ležale so poleg svetilke. »Že do* bro,« je pokimal.
»Pa da boš pri miru, Milan, ne smeš se ganiti odtod!«
»Le mirno pojdi, babica, ne bo™ se'ganil odtod.«
Deček je ostal sam. Svečke je ržal v roki, dve rdeči, eno belo, eno rožnato in tri svetlo*modre.
Vse naokrog pa so bili sami sta* ri, temačni in strogi grobovi, za* daj je bil zid, ki je delil poko* pališče na dva dela. Pred njim je bilo staro pokopališče, ki so ga počasi spremljali v urejen božji vrt. Tu in tam je bil v tra* vi grob in tuintam je gorela sve* ča. Pričala je, da so ^e živi spomnili mrtvih ob Svečnici, da* si so bili grobovi že zravnani z zemljo. Mrak se je spuščal na vrhove žalostnega drevja. Zvon* ček se je oglasil v zraku. Zadnji obisKovalci so zapuščali pokopa* lišće. Milan pa je sedel na robu groba.
*
Babica se je prestrašila, ko je zaslišala zvonček. Baš je plače* vala stenj.
»Ali nimate drobiža, gospa?«
»N e.«
»Potem tečem menjat.«
Babica je čakala pet minut, zdelo se ji je cela večnost. Ko je bila spet pri pokopališču, so bila vrata zaprta.
»Pozno je že,« je dobrodušno dejal vratar.
»Toda jaz moram noter, mo* ram k otroku . . .«
»Jutri lahko pridete, draga že* na.«
»Ne, ne, jaz moram . . . pro* sim vas, pustite me noter, otrok . . .«
Vratar pa je skomignil z rame* ni: »Prej ali slej, enkrat moramo vsi semkaj, tu nič ne pomaga. Zdaj vas pa ne morem več spu* stiti noter. Pridite jutri. Sicer pa lahko poskusite pri glavnem vhodu. Če se požurite, lahko pridete noter.«
»Toda otroka bo v temi strah. Imejte usmiljenje!«
»Poizkusite pri glavnem vho* du, morda še pridete noter.«
Babica je tekla, solze v očeh, ob pokopališkem zidu h glavne* mu vhodu. Medtem se je skoraj popolnoma stemnilo. Spet in spet je pogledovala na obzidje, križi so minili, drevesa so šume* la tajinstveno*
Stare žene se je loteval blazen strah za malega dečka. Videla je v duhu njegove preplašene oči in slišala obupni jok. Ta vratar, ta brezčutni človek, ta surovina.
»Uboga starka,« si je mislil
vratar, gledaje pomilovalno za njo. »Saj leži toliko otrok tu no* tri, vsi se morajo končno nava* diti na temo.«
»Že zdavnaj je odzvonilo, dra* ga gospa!«
»Toda jaz moram noter, jaz moram k otroku «
Eden ima tu otroka, drugi že* no, tretji spet brata. Je že prepo* zno. pridite jutri.«
Zdaj šele je našla prave bese* de: »Toda moj otrok živi, jaz sem šla le po stenj, fantek pa je ostal pri grobu in zdaj čaka na* me.«
»A tako, to je pa kaj drugega. Toda pohitite in pridite drugič bolj zgodaj na pokopališče.«
Ona bi ga bila najrajši objela. Stekla je, kolikor je mogla hitro. Mrzlo jo je spreletavalo. Kamor je obrnila oči, povsod črna tema, le od lučk na grobovih strahot* no pretrgana. Tekla je brez sa* pe. Moj Bog, otrok, ubogo de* te!
»Milan! Milan!« je odmeval njen klic skozi večerno tišino.
Dolga vrsta tihih, zapuščenih grobov. Kot zadnji pa grob s čr* no ograjo, kjer je na kamnitem obodu sedel mali deček. Pred njim na grobnem kamnu pa je gorelo sedem lučk. Gorijo in spet ugasnejo. Milan piha in jih spet in spet ugaša in prižiga, obe rdeči, eno belo, eno rožnato in tri svetlomodre. Stenji postaja* jo vedno daljši, svečke dogore* vajo in obsevajo napis in otroka, ki se blaženo smehlja, da sme Oi* ti sam z — vžigalicami.
»Milan, srček! Milan!«
On se ne gane.
»Milan! Milan!«
Glas zveni že čisto blizu. Zdaj pa hitro še enkrat upihne vse svečke in jih hitro na novo pri* žge. Vsako z drugo vžigalico. Zdaj je zadnja na vrsti. Milan jo vžge, jo vrže visoko v zrak tja čez grobove in zakliče:
»Pravkar sem gotov, babica, dobro, da nisi prej prišla!«
Griša Koritnik:
Božična zdravica
Luč pri jaslicah gori, v sreči zbrana je družina, v kuhinji šumi, diši, gostom toči starešina.
Dvigne čašo in napije:
»Ta naj Jožefu velja, vzoru vsake domačije, možu dobrega srca.«
V roko vzame drugo čašo: »Ta pa Materi veljaj, da skrbela bo za našo srečo zdaj in vekomaj.«
S tretjo čašo pa nazdravi beli roži Jezusu:
»Rasti, rasti v rajski slavi cvet ljubezni in miru.«
Ivan Albreht:
Boheme
Ne vem. ne vem, kako bo to, na leski jabolka cveto in sneg na soncu se smodi, da mu kar poka o kosti Za božji čas. ta čudni glas, le kaj prišlo vse k nam bo v vas?!
Ne vem. ne vem. kako bo to, ljudem rožički rasejo in pamet nosijo v petah, na ustih hrastov vsak zaoah.
Se boli se čudno svet vrti, kot da na luno bi prišli.
Ne vem. ne vem, kako bo to, v zakup bi rad oddal glavo, nikjer pa norca ne dobim, da z njim se malo pohladim:
A davi srečam svoj, obraz •in vidim, da sem norec laz.
Zdaj vem. zda; vem, kako bo to, v beznico mahnem 'o temn6, na kredo vina naročm se z niim do smrti napojim. Potem pokličem žensko — smrt in ženit grem se na njen vrt.
Kjer ni ljudi, tam ni gorja !n ni laži. ni varanja.
Komur ni všeč. naj godrn'a. jaz ljubim smeh in vrisk srca, uporno ljubim svoi nonos, čeprav sem — sredi zime bosi
Prva polnočnica
pred 2000 leti
Božični prazniki so pred durmi. Vse se jih veseli. Celo nairevne ši, ki iim v današnjih težkih časih ni ostalo drugega nego lepe in pobožne želje. Kdo v takem lepem razpoloženju premišljuje, kdaj in kako je prišlo do teh prazmkov? Znano je. da vse tja do 4 stolefa po Kr. ni svet praznoval božičnih praznikov v istem času kakor to delamo sedai. Prazn k ko ie krščanska cerkev slavila Kristusovo rojstvo, je bil praznik »F.piphamas«. slavljen 6. januara Rj' ie to spominski dan. ko ie b'l Kristus krščen Sele v 4. stolet'u se :e uveljavil nazor da se Kristus ni začel šele s krstom, ampak z rojstvom Proslavitev Kristusovega roistva ie bilo treba torej praznovati jn slaviti za neka! dni prej V dobi ko ie pričelo krščanstvo svoi zmagovit’ boj proti poganstvu so slavili pogani dva pomembna praznika: Novo leto in Sa-turnalie (praznik sončnega obrata) Oba ta praznika so pogani proslavili silno razkošno in po krščanskem nazoru pregrešno. Zato je papež Liberi (v polovici 4 stoletja) določil! praznik rojstva Kristusovega v sred' med Saturnalije in Novo leto. torej na 25 december.
Šele kasnejša doba je rodila nekatere legende, ki so tolmačile Božič tako, kakor da se proslavlja že od vsega začetka tako kot danes. Ena izmed teh legend pripoveduje o polnočni maši, ki se je leta 105. darovala v rimskih katakombah, v dobi krutega preganjanja kristjanov. Rimski škof Anaklet se je na večer 24. decembra utihotapi! med zbrane kristjane, ki so se zbirali v katakombah. da bi jim daroval mašo. Nikjer pa ni bilo niti zelene vejice, s katero hi okrasili oltar. Pogumni možje, ki se niso plašili smrti, so zapustili katakombe in odšli v mesto iskat zelenja. Minula pa je že enajsta ura. pa se še nihče ni vrnil. Zbranih vernikov se je polastila bojazen in prepričani so že bili, da je pogumne može doletela kaka nezgoda. Toda v splošno radost so se le-ti kmalu nato pojavili, v katakombah In prinesli vse polno zelenja. Na čelu pa so privedli s seboj lepega mladeniča Flavija, ki je tudi prinesel polno naročje zelenih vejic In ob globoki pobožnosti in zamaknjenju je potem rimski škof daroval polnočno mašo — polnočnico.
kega kneza Aleksandra Mihailoviča in brata lepotice kneginje Irene Ju-supovne. žene moža. ki je umoril ruskega carskega proroka Rasputi-na. Bivši knez Vasilij je trgovski potnik neke velefirme z dišavami in vonjavami Bivši knez si more pri svo.em delu mnogo prizadevati, da zaslug za vsakdanje življenje, ko je vendar znano, da ie kruh trgovskih potnikov zelo grenak Kakor pred mnogimi navadnimi potniki in agenti tako se tudi njemu često dogodi, da mu stranka pred nosom zaloputne vrata in mora, užaljen ali neužaljen, oditi naprej, s trebuhom za kruhom.
Dve o
Clemenceauju
V bližini Pariza je nekoč dohitel Clemanceau na svoiem avtomobilu brhko in postavno kmetico, ki ie nesla na ramah doka, velik tovor. Galantni »tiger« je povabil mlado ženo. nai prisede Kmetica se ie obotavljala, češ da nese dye veliki šunki in bi imel gospod zavol o tega na mitnici sitnosti. Clemanceau je pomirr kmetico, ji pomagal v avto in položil šunki pod sedež. na katerem se ie potem kmetica prav udobno »razložila«. Ko je na mitnici vprašal mitmear: če ni morda v avtomobilu kaj »sumljivega«. mu ie Clemanceau. ki ie bil vedno zvest resnici, po pravici povedal :
»Jaz ne peljem n’česar, toda ta gosoa sedi na svoliih dveh šunkah« Mitničar mu ie smehljaje odvrnil: »Gospod doktor, danes ste imenitno razpoloženi, gotovo bn danes padla vlada! Nato jima je dovolil,
da sta nadaljevala pot, ne da bt kaj pogledal v avto
★
Ko je Clemanceau že ležal na smrtni postelji, ga 'e obiskal neki njegov stan prijatelj in sodelavec ter ga povprašal, kako se kaj počuti. Stari »tiger« mu je odvrnil: — Ah drag' prijatelj, izborno sem razpoložen Ne vem, kaj bi j>i še zaželel: ali ozdraviti, da bi še enkrat v življemu videl svoje ljubljeno morje, ah umreti, da bi nikdar več ne videl Leona Bluma, voditelja francoskih socialistov.
Požrtvovalni
profesor
Pri matematičnih izkušnjah je na 'univerzi v Bombaiu v Indiji neki kandidat odgovarjal naravnost zavidljivo. Kandidata pa je spremljala smola. Neorevidno je nekaj zganil z roko tako. da se mu .ie odlepila bradica in so odpadli brki. Koj nato pa so mu od strahu padla z nosa še očala. Izpraševalni profesor je seveda takoj spoznal v svojem kandidatu svojega spoštovane-! ga in cenjenega tovariša profesorja matematike. Polaga] je namreč izpit za enega izmed svojih studentov. Izpraševalna komisLa :e goljufijo naznanila in požrtvovalnega profesorja so zaprli.
Iz sifafa In bleska
na dno življenja
Kako se je znašla ruska aristokracija
Nam vsakdanjim ljudem je lahko ali laže prenesti pasje živlien.e. vse tegobe in bridke udarce Ml smo demokratični ljudje, toda hudo :e takemu ki nikdar v živliemu ni ničesar poskusil, ne bede ne punanj-kania. ko ;e žive! v razkošju m obi-1'ci. ne da bi ka delal Samo migniti le bHo tipba. pa se ie mizica pogrnila. . Svetovna voma ie s tako aristokrad'o mnogokie temeljito pomedla 7 grofi, barom knezi prevzvišenimi aristokrati itd Posebno so s takimi ljudm pomedi’ v boljševiški Rusih. Ruska aristokracija se e razkropila no vsem svetu Najodtičneiši Pomanovcl pa so pobegnili v Ameriko Toda tud; tu ie bilo treba po domokrat’čn'h načelih pljuniti v roke in se pričeti pehati za vsakdanji kruh
Lotit! so se morali dela
V New York se ie zateklo pet Romanovcev. Velika kneginia Marija Pavlovna kneza Vasi! Alexan-drovič Jurii Konstantinavič in kneginji Nina Georgjevna in Kerna Georgievna. Amerika jim sicer ni zaprla vrat pred nosom, toda njih naslovi in bele roke niso nič zalegli. Kakor vsak drug navaden državljan so se morali lotiti' tudi ti plemenitniki vsakdanjega dela.
Kneginja Pavlovna je fotograf
Najboljše se godi veliki kneginji Marii Pavlovni. Ta lepa in duhovita žena je bila žena švedskega
prestolonaslednika, ki pa se ie kmalu ločila od svojega moža Sprva je v Ameriki delala v nekem konfekcijskem velepodietiu na Peti Aveniji, k'er ie b'la takorekoč »modna diktatorica« Kc ji je iztekla službena pogodba, se ie ozrla pač po drugi pridobitni možnosti Pred tremi leti je izdala kmiigo svojih spominov. ki ii ie prinesla velik uspeh Bila je preložena v več tujih jezikov, v Ameriki pa je doživela kar pet izdaj Skupno so »snomini« prinesli avtorici nad 300 000 dolarev. Ko je denar polagoma skopnel, se je b;lo treba seveda zopet lotiti dela Bivša vebka knevmia ie odprla velik fotografski atelje. k;er zdai služi denar za svojo jesen ž’vhenja. ki e dosti, dosti skromneiša "d njene življenske spomladi na cer-skem dvoru v Petrogradu.
Knez Konstrntinovič le prod falec
Blizu tega fotografskega ateha ie ogromen trgovski dom za moško in žensko garderobo. V ženskem oddelku je zaposlen bivši knez Jurij Konstantinovič. Kot anonimni prodajalec streže vljudno in ljubeznivo kupcem. Zvečer pa sfeče svojo vsakdamo obleko in kot eleganten mož nastopa v salonih ameriških magnatov Morgana. Astora IM.
Knez Aleksandrpvič je potnik
Najtežje ie usoda zatekla kneza Vasilija A'eksandroviča, sina veli-
»GLAS NARODA«
13. m 193iV
Božična priloga__III:_
O božiču 193S v znamenju strahu pred novim svetovnim klanjem
Ljubljana, 23. decembra.
Pretekli teden se Je zgodilo obilo važnih mednarodnih dogodkov. V zvezi s sedanjim napetim mednarodnim položajem je prišlo do močnih pretresov v nekaterih državah, kjer je že notranje politični položaj sam zelo napet. Ne samo zaradi abesinske afere, marveč tudi sicer živi Evropa v precejšnem kaosu, ki pride zdaj tu zdaj tam do zunanjega, vidnega izraza. Nič čudnega, če vstajajo na raznih krajih pesimisti, ki. ne napovedujejo nič kaj rožnatega bodočnosti našemu konitinentu.
Strah pred vojno
je zajel že skoro vse evropske države in javnega mnenja se poia-šča čedalje večja ne voznost. V Evropi- Afriki in daljnem Vzhodu vre. Povsod so na delu sile. ki skušajo do tal porušiti ves povojni red in vnesti v mednarodno organizacijo anarhijo, ki bi jo potem spretno izrabile v svoje namene. V tej splošni mednarodni napetosti ženevska ustanova ni pokazala tiste odločnosti, ki jo je mednarodna javnost pričakovala. Razumljivo je zato, da je nastal ponekod močan odpor proti najnovejšim predlogom za rešitev
italijansko-abesinskega spor®-
Pariški načrti, ki sta jih izdelala na svojo pest Hoare in Lavah ne da bi pri tem računala z javnim mnenjem, ki je zlasti v Angliji izredno velikega pomena, so vzbudili tako močno reakcijo pri angleških voliilcih in v angleških parlamentarnih k togih, da je bil angleški zunanji minister Hoare prisiljen podati ostavko tik pred svojim zagovorom v parlamentu. Njegova demisija najbolje dokazuje- kako veliko vlogo igra v Angliji javno mnenje.
Hoare se je navzlic svoji demisiji v spodnji zbornici skesano zagovarjal. toda ne več kot minister, marveč samo kot član spodnje zbornice, da opraviči svoje pariško dejanje. Za njim se je pred poslanci opravičil angleški
premijer Baldwin,
ki je skesano priznal usodno na-pako, ki jo je Velika Britanija storila v Parizu, potem ko je že okoli 50 držav angažirala za energičen nastop proti Italiji v duhu pakta DN.
S tem, da se je angleška vlada skesano oprala pred poslanci, je močno zboljšala svoj položaj. To je pokazalo tudi glasovanje, ki je dalo 2397 glasov proti 175 zaup-oo vladi.
Pariški predlogi so s tem definitivno pokopani in pogajanja za mirno ureditev italijansko-abesinr skega spora bodo mogla imeti uspeh samo na kaki novi podlagi, ki
pa nikakor ne sme biti taka. da bi Italija kot megnarodno proglašeni napadalec dobila nagrado za svoje kršitve. — V zvezi s H-are-ovo demisijo se je
tudi Lavalu zamajal stolček.
Minister Herriot, predsednik naj-nih socialistov, je namreč iznenada podal ostavko na mesto predsednika v stranki, češ da ne more več spraviti v sklad svojega položaja v vladi z vodstvom stranke, ki ne odobrava Lavalovih zuna-mjepoliitdčndh smernic. Herriot vstraja pri svoji demisiji. Na La-valov položaj morda ta demisija ne bo imela neposrednega vpliva, vendar ne moremo reči, da bi bil položaj v Franciji v tam pogledu razčiščen. Nikakor pa ni verjetno, da bi do nenadnih pretresljajev prišlo še pred 27. decembrom, ko je v parlamentu napovedana velika zunanjepolitična debata- ki jo je zahtevala opozicija v številnih interpelacijah-
Mussolini
svojega stališča v sporu ni spremenil. 18. in 19. t. m. je v dveh nočnih sejah zasedal veliki fašistični svet. ki je ostal pri sklepih o brezpogojnem in popolnem italijanskem odporu proti zunanjemu pritisku- Komunike sam pa pariških predlogov ne omenja, dasi je Veliki fašistični svet o njih obširno razpravljal. Po pogrebu pariških načrtov v Londonu, Parizu in Ženevi bi bilo seveda vsako načelno italijansko skepanje o njih odveč. Italijanska uradna agencija pa je o Hoare-Lavalovih predlogih izdala uradno odklonilno tolmačenje, v katerem je posebno značilen ta-le stavek: »Zanimivo je, da se je pričela ofenziva mednarodnih nasprotnikov Italije hkratu
z ofenzivo Abesincev
proti italijanskim poziciijam v tigre jeki deželi.« Tako se je v zad-
njem tednu že v drugič zgodilo, da so italijanski uradni krogi direktno priznali, da so Abesinci prešli na severu v napad, ki je italijanske čete prisilil k umiku-kakor je to priznal uradni komunike št. 74. Verjetno -je, da bodo Abesinci svoj odpor še povečali, tako na severu kot na jugu, ker je očivi-dno njih neposredni namen to, da zavlečejo vojne operacije do nastopa deževne dobe, ki prične deloma že v januarju, močnejše pa v marcu, maju in juniju, ko bi jim še naravni elementi priskočili na pomoč.
Na daljnem Vzhodu
tudi ni vse v redu. Tam se na škodo Kitajske čedalje bolj širi Japonska, ki si brez večjih bojev in na zvit način osvaja pokrajino za pokrajino na severnem Kitajskem. kjer neti med domačim prebivalstvom — s pomočjo sebi naklonjenih voditeljev — avtonomistično sebi naklonjenih voditeljev — avtonomistično gibanje za odcep od Nankinga, kjer ima oblast v rokah znani kitajski general Čangkajšek. Z druge strani pa vpada Kitajski v bok sovjetska Rusija, ki seve ne more mimo gledati premočnega naraščanja Japonske, ki je njen prvi sovražnik na Vzhodu in ki se med drugim na Kitajskem širi prav z izrabljanjem komunistične nevarnosti, pred katero svari kitajske kroge.
V evropskih državah
je prišlo ponekod do pomembnejših notranje političnih sprememb. Cehoslovaška je 18-t.m- volila novega predsednika, ker je President Masaryk iz zdravstvenih razlogov odstopil.
Z» njegovega naslednika je bil z ogromno večino glasov izvoljen njegov učenec in najožji sodelavec, dosedanji zunanji minister dr. Beneš, čigar izvolitev je ob
Slika kaže Adolfa Hitlerja v njegovi pisarni, kjer Je proslavil božič preteklo sredo s svojimi ožjimi so delavc1
V Berlinu so priredili božičnico za pse, ki zvesto čuvajo in vodijo slepce. Obdarovali so jih z mesom in toplimi odeiami. Slika kaže slep* ce s svojimi vernimi pomočniki ob božičnem drevesu.
svojem odstopu priporočil sam Masaryk.
V	Grčiji je kralj Jurij H. razpustil parlament in razpisa] za 26. januar nove volitve, ki utegnejo prinesti državi — po neprestanih pretresljajih zadnjih mesecev — nekoliko prepotrebnega miru- v katerem bo lahko začelo pravo delo za pomirjen je razbesnelih političnih strasti.
V	Bolgariji doživlja te dni svoj epilog pred višjim vojaškim sodiščem prevratni poskus polkovnika Damjana Velčeva. ki razkriva politično razrvanost Bolgarije.
Vlada KosCialkovskega na Polj skem je izdala obširno amnestijo, ki bo osrečila okoli 30.000 kaz-nencev.
V	Španiji grozi razpust parlamenta, ker nova vlada ni prinesla pričakovanega pomirjenja
8000 nedolžnih
jagnjet
Te dni so tovorne ladje pripeljale iz Avstralije v London nad 8000 jagnjet, luštnih nedolžnih ovčičk. Jagnjeta so poslali Avstralci svojim angleškim prjiateljem za božične praznike. Obdarovalno akcijo je oskrbel avstralski dnevnik »Melbourne Herald«. in sicer z javno subskriboijo.
Kdaj ustvarjajo najboljša dela
Ameriški profesor Lanan je izdal silno zanimivo študijo o raznih obdobjih človeškega življenja in v katerem obdob.u ustvarjajo ljudje svoja najboljša dela. Načelno ugotavlja študija da je plodovitost raznih obdobij kaj različna ter se rodijo najboljša dela v razbčnih starostnih dobah. V tej študiji je profesor Leman sestavil naslednjo tabelo; Pisatelji-prozaiki ustvarjajo svoja najboljša dela med 30 in 34 letom, pesniki med 25 in 30 letom. Kemiki ustvarjajo svo'a najbplša dela med 30 in 35 letom, Edison je n. pr. ustvaril svoia najboljša dela med 33 in 36 letom Najkasneje pa ustvarjajo astronomi, in sicer šele med 40 in 45 letom.
Otroški kotiček
Naj bo za čas počitnic mesto po-vestic-in drugih spisov nekaj za zabavo Nekateri bržkone smučate ali sankote, drugim ,e morda Božiček prinesi drsalke, da imate dovolj zabave na prostem. To je veselo, kaj?! •
Včasih se pa le zgodi, da ostarite doma Pride lahko slabo vreme, ko se človeku ne ljubi nikamor ven. Poleg tega so pa tudi večeri tako neskončno dolgi, da človek v'čas'h ne ve. kaj bi počel. Za tak čas vam morda utegnejo priti prav nabavne družabne igrice Ne mislim iget z igračami. To skoraj ni /..< :daj M klavž je precej obubožal tli mu pa vreme ni bilo po godu. kakorkoli, letos mu je bolj trda predla. Zato naj uvrstim semkaj neka; družabnih iger, pri katerih ni treba nobenih igrač, ampak le dosti dobre volje in — smeha. Igrice so posnete po knjižici »Društvene zabavne igre« J. Lavrenčiča.
Dosti je za uvod. Kar začnimo!
Božič s snegom — dnevi veselja in radosti za mlade kiparje.
1.	Kraljev dvor
Kolikor je otrok, toliko je dvor-janikov, eden pa mora biti vod’a igre. Ta razdeli ostalim vloge, n. pr. takole: minister dvora, maršal dvora, upravnik dvora, prva dvorna dama. druga, tretja, prvi dvorni sluga, drugi, tretji, dvomi konjar, kletar itd. Več ko je otrok, ki igrajo, več je treba takih naslovov.
Ko je vse to določeno in porazdeljeno, začne vodja .igre pripovedovati kako povest ali pravUco. ki pa jo mora sproti prikro;evati tako, da omenja posamezne uslužbence dvora. n. pr.: »Ko je šel tisto jutro kralj na lov, ga je spremljal tudi minister dvora. —
Kogar vodja igre .v pravliici omeni, mora takoj vstati in reči: »Res je!«
Kdor tega ne naredi, mu vodja prisodi primerno kazen.
2.	Nos in uho
Vodja igre ukaže:	»Primite se
vsi z levico za nos, z desnico pa čez levico za levo uho!«
Ko je to v redu, ukaže nasprotno;
»Z desnico za nos, z levico preko desnice za desno uho!«
Ko je tudi to narejeno, zapove:
»Zdaj pa hitro menjajte!«
Kljub spretnosti se mnogi zmotijo in zmedejo. Vsakega takega zadene kazen. Bolj ko je kdo neroden, hujša je kazen.
3.	Kravji rep
Otroci sede za mizo ali kjerkoli. Eden. ki je spet vodja igre, jih vprašuje, kar se mu zljubi. Na vsako vprašanie mora dotičnik odgovoriti; Kravji rep.
Od spretnosti tistega, ki vodi igro, zavisi zabava in smeh, ki ju nudi igra v izobilju Vprašajte kaj brezpomembnega:	»Kaj si danes
videi? Kova si srečal?« Iznenada potem: »Kdo skrbi zate?« Odgovor se mora glasiti vselej; »Kravji rep«.
Kar poskusite, pa boste videli, koliko bo to smeha.
Da je pa igra še bolj zanimiva, se tisti, ki odgovarja, ne sme zasmejati, pa naj se mu drugi še tako smejejo. Kakor hitro se zasmeje vprašani, mu vodja igre prisodi — primerno kazen.
4.	Vrabci frče
Vsak otrok si izbere ime kakega žita: ječmen, proso, pšenica, ajda, oves, rž, koruza. Ako je otrok več, si izbero lahko še imena drugih sadežev:	črešnja, višnja, grozdje,
konoplja, lan itd
Potem prvi začne:	»Vrabci so
frčali in frče v proso«. Kdor si je izbral ime proso, se mora takoj oglasiti: »Ni res! Vrabci frče v ječmen!« Nato se oglasi ječmen itd. Tako frče vrabci križem, dokler se kdo izmed igralcev ne zmoti, da molči, ko pride na vrsto njegovo ime, ali pa, da imenuje kako tako žito ali sadež, ki si ga ni nihče izbral.
Kdor se zmoti, dobi primemo kazen. Določi mu jo tisti, kii. je »napodil« vrabce k njemu. Ko je kazen prestana, se igra lahko prične iznova.
Kazni
Na koncu vsake igre imenujemo kazni. V čem naj te obstoje?
Na vsak način morajo biti zabavne in šegave, ne pa sirove ali žaljive. Igra namreč ni zato tu, da bi se kdo, ki na koga kuha morda kako malo jezico, nad njim znašal, ampak da se vsi udeleženci zabavajo in razvedre. Naj torej omenim nekaj kazni: Povedati hitro pet pregovorov. — Stati določen čas na eni nogi. — Stopiti pred koga in se prav prijazno prikloniti pred njim. a brez smeha, čeprav se vsi drugi smejejo. Ako se smeje.
tudi »kaznjenec«, mora kazen ponoviti.—Sesti in se s palcem na no gi pokrižati na čelu. — Na pet vprašanj odgovoriti vselej »da«. (Le pomislite, kako bo zabavno, če morate na vprašanje. »Ali si res tak neumen lenuh kakor govore o tebi?« odvrniti: »Dal«) — Na enako število vprašani odgovoriti »ne«. — Po eni nogii skakati po sobi, kamor ukaže vodja igre.
Ze iz naštetih kazni bo vsem jasno, kakšna bodo kaznovana. Vse pač opravljate tako, da boste veseli in zadovoljni vi in vaši domači, da boste vsi skuoaj ;meli res prav VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!

'?	^ i1' 'uti'.
PREDSEDSTVO
MESTNE OBCiNE LJUBLJANSKE
NAZNANJA ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 23. DECEMBRA
1935 UMRL
ČASTNI MEŠČAN LJUBLJANSKI
. UNIV. PROF. DR.
EDO ŠLAJMER
ODLIČNI ZDRAVNIK, ZNANSTVENIK IN PREPORODITELJ ZDRAVNIŠTVA
SLAVA VELIKEMU POKOJNIKU!