PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana » gotovini AUb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XIX. St. 180 (5555) TRST, sreda 31. julija 196» PO PETIH DNEH OD KATASTROFALNEGA POTRESA V SKOPJU Začetek načrtnega odstranjevanja ruševin Ni več upanja, da bi bil pod njimi še kdo živ Pred tem so francoske specializirane skupine s posebnimi aparati dokončale iskanje živih zakopanih - Število smrtnih žrtev je znašalo do včeraj 813 - Pod šotori okrog mesta je okrog 66.000 ljudi - Potres je povzročil tudi veliko kulturno škodo - Prva poslopja so že začeli popravljati - Vodovod in električna razsvetljava sta že obnovljena BEOGRAD, 30. — Zvezni odbor za pomoč žrtvam potresa je nocoj sporočil, da so do sedaj odkopali izpod ruševin 813 trupel; ranjenih je 2170. Približno 34.000 stanovanj in mnogo javnih poslopij je porušenih, drugih 9600 stanovanj pa je bilo močno poškodovanih. Posledica tega je, da so skoro vsi prebivalci mesta ostali brez strehe in brez najnuj- povrnila električna raz- nejših sredstev za življenje. Nocoj se je v vse predele mesta •vetij ava. SKOPLJE, 30. — Danes so začeli v Skoplju odstranjevati ruševine v velikem obsegu. Začeli so predvsem rušiti razmajane zidove. Načrt za to so bili pripravili že pred dnevi, toda oblasti so se obotavljale, ker so hoteli čakati kolikor mogoče dolgo, dokler niso francoske specializirane skupine s pomočjo posebnih aparatov do- ---------------------- končale iskanja, da ugotovijo, da pod ruševinami ni več živih. Te skupine so s svojimi aparati preiskale vsak kvadratni meter tal. Člani reševalnih skupin imajo danes plinske maske in gumijaste rokavice zaradi neznosnega vonja, ki prihaja izpod ruševin, in zaradi izhlapevanja razkuževalnih sredstev, ki so jih raztrosili po razvalinah. Uradno so javili, da so doslej izpod ruševin potegnili 813 mrtvih. Sedaj so opustili vsako upanje, da bi bil še kdo pri življenju pod razvalinami. Sinodi so skupine vojakov in minerjev začele razstreljevati z dinamitom cementne bloke poru- Sporočilo SKGZ Zastopniki SKGZ so danes izročili generalnemu konzulu SFRJ v Trstu Rudiju Janhubi do 12. ure nabrana sredstva za žrtve potresa v Skopju v višini 3 milijonov 843.000 lir. Generalni konzul se je prisrčno zahvalil za te otipljive dokaze solidarnosti tržaškega in goriškega prebivalstva do prizadetih Makedoncev in sporočil, da bo denar uporabljen za stvari, ki jih bo jugoslovanski Rdeči križ označil za najbolj nujne. Pripravlja se odprema nabranih zdravil, oblek, o-dej in drugih stvari. Pričakuje se, da bo to blago odposlano v bližnjih dneh. Nabiralna akcija po Tržaškem in Goriškem se intenzivno nadaljuje in je bilo do večera nabranega denarja v znesku 4.766.680 Ur. Prosimo, da tisti Tržačani» ki ne morejo sami prinesti daril (obleke, odeje 'n podobno), telefonirajo v osrednji zbirni center v Ul. Geppa 9 na št. 31119. SLOVENSKA KULTUR- NO-GOSPODARSKA ZVEZA šene železniške postaje, potem ko so tehniki ugotovlii, da pod njimi ni nihče več pri življenju. Začeto akcijo bodo nadaljevali več tednov s pomočjo velikih mehaničnih naprav in buldožerjev, ki so jih pripeljali v Skoplje iz vseh krajev države in tudi iz tujine. Še vedno je prepovedano krožiti med razvalinami od sončnega zahoda do jutra vsakomur, ki ni zaposlen pri iskanju žrtev in odstranjevanju ruševin. Beograjski radio je javil, da so v zadnjih dveh dneh poslali iz mesta nad šest tisoč otrok in jih razmestili v bližnjih vaseh in mestecih. Približno 66.000 ljudi je za-časpo nameščenih pod šotori okoli mesta. V bolnišnici v Kumanovu je neka ženska, ki so jo hudo ranjeno rešili izpod ruševin, rodila dečka. Dali so mu ime Tresko, kar v makedonščini pomeni potres. V severnem delu mesta, ki je bil najbolj razdejan, so se pojavile dolge razpoke v tleh. Dolge so 200 metrov in široke tudi 10 centimetrov. V tem delu mesta so prepovedali kroženje oseb. Tehni- ki sedaj proučujejo ta pojav, da vidijo, da bi mogli predvidevati njegove posledice. Strokovnjaki se bojijo, da bi se razpoke še povečale, čemur bi sledilo pogrez-njenje tal, kar bi utegnilo povzročiti zemeljske plazove z bližnjega griča v smeri reke Vardar. Razpoke so opazili tudi blizu reke. S tem v zvezi se omenja o-gromno brezno, ki se je leta 1519 odprlo na levem bregu reke Vardar takoj po potresu, ki je uničil staro mesto Skupi. Tudi s kulturnega vidika je škoda, ki jo je povzročil potres, nepopravljiva. Arhivi o makedonski kulturi, ki so bili v etnološkem muzeju, so zgubljeni, prav tako kakor številne arheološke zbirke, ki so jih zbrali v več stoletjih. Prav tako sta razrušeni znamenita mošeja Mustafa Paše iiz 18. stoletja in «Haman» (toplice) iz 15. stoletja, kjer je bila zbirka srednjeveških ikon. Univerza je skoraj popolnoma razrušena. Kakor poročajo iz Beograda, je zvezni odbor za koordinacijo pomoči prizadetim v Skoplju sklenil pregledati zmogljivost letovišč, mladinskih domov in podobnih ustanov, ki lahko sprejmejo otroke in mladino na začasno bivanje. Te ustanove morajo imeti predvsem možnost organizacije šolskega pouka in ostale pogoje za normalno življenje in delo mladine. Na Reko je prišlo 250 otrok iz Skoplja, ki so jih deloma poslali v Opatijo, deloma pa v Lo-vran in v druge manjše kraje. Reški okraj je dal na razpolago drugih 750 mest za ženske in otroke. Nadaljuje.jo se tudi priprave za organiziranje skupin strokovnjakov. Še ta teden bo odšla v Skoplje skupina sto inže- iiiiuiiiimiiHiMilitiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia KOMENTAR «IZVESTIJ» «De Gaulle se norčuje iz svetovne javnosti» Komentarji francoskega, angleškega in ameriškega tiska PARIZ, 30. — Francoski tisk j* določil danes mnogo prostora de Gaullovi tiskovni konferenci. V številnih komentarjih se komentatorji sprašujejo, ali je de Gaulle ponovil diplomatsko izolacijo Fran. cije, ali pa se njegove izjave lahko tolmačijo kot preobrat, ki naj znova vzpostavi enotnost med zahodnimi državami. Golistično glasilo «La Nation» v celoti odobrava de Gaullove izjave. «Le Figaro# se sprašuje, ali predlogi, ki jih de Gaulle pripravlja atomskim državam, ne pomenijo, da se želi znova vključiti v krog, iz katerega se je bil luiiiiiiiiiimiiiiiiimiitiiiiiiiiimmiiiimiiimnniiiii Pet mrtvih pri potresu v Iranu TEHERAN, 30. — Pri potresu, ki je prizadejal včeraj iranski vasici Gagum in Laguzal, je zgubilo življenje pet oseb, osem pa jih je bilo ranjenih. Materialna škoda ni zelo velika, čeprav je bilo 350 hiš bolj ali manj poškodovanih. n 4 M E s : < v svetovnem časopisju in radijskih vesteh so po petih dneh, od-kar je katastrofalni potres porušil •Makedonsko prestolnico, poroči-i* Skopja še vedno na prvih •traneh in med glavnimi dnevni-vestmi. Ruševine, ki so jih do-•lej previdno odstranjevali, da ne •Morebitnim živim ljudem pod Mjimi z reševanjem povzročili naj-hujšega, so začeli včeraj načrt-Mo odstranjevati z mehaničnimi sredstvi, ker ni več upanja, da bi Mašil še koga živega. Čeprav sta vodovod in električna razsvetljava *e obnovljena, čeprav je oTganiza-elja razdeljevanja pomoči na vi-*ku, čeprav so odprte že neka-t*re trgovine in tudi osrednja •Mestna pekarna že deluje, je slika Porušenega mesta obupna. V ilustracijo naj omenimo en sam podatek: okrog 66.000 meščanov sta-Muje v šotorih v okolici mesta, Prav toliko jih je železnica odpeljala v razne bližnje in daljne kra-Je. v samem mestu pa je duh po r 'padajočih truplih pod ruševinami vedno ostrejši. Medtem se Je včeraj v Ženevi obnovilo delo razorožltvene kon-•Prence. Ozračje je neprimerno “OiJše kot tedaj, ko so delo pre- kinili, saj je bil medtem podpisan trojni sporazum o delni prekinitvi atomskih poizkusov v Moskvi, ki ga je z velikim olajšanjem pozdravil ves miroljubni svet. To je poudaril tudi sovjetski predstavnik ter dejal, da bo sporazum odprl pot za rešitev še drugih dozorelih vprašanj: o splošni in popolni razorožitvi na novi podlagi, o nenapadalnem paktu med obema blokoma, o znižanju vojaških proračunov, a ukrepih za preprečitev iznenadnih napadov, o zmanjšanju števila okupacijskih čet v obeh Nemčijah z izmenjavo opazovalcev, o brezatom-skih področjih. Podobne optimistične izjave sta podala tudi ameriški in britanski predstavnik. To ugodno ozračje moti le — poleg znanega kitajskega stališča — de Gaullov nastop proti moskovskem sporazumu, ki ga o-gromna večina komentatorjev na svetu ostro obsoja. Kaže, da je generalovo početje najbolj točno označil tisti komentator, ki je re-kel, da se de Gaulle norčuje la francoske in svetovne javnosti in spravlja Francijo v politično izolacijo. sam izključil. «Combat» pa je mnenja, da de Gaulle «znova postavlja meje v trenutku, ko možnosti pomirjenja med Vzhodom in Zahodom narekujejo, da se te meje odstranijo». «Liberation» piše, da de Gaulle vztraja pri snu, da bi vodil Evropo po francosko-nemškern zavezništvu. List pravi dalje, da de Gaullova politika tlači Francijo pod vojaškimi izdatki, 30 izolira na vseh straneh ter napravlja iz nje trdnjavo konserva-tivizma n* svetu «Humanité» ugo. taylja, da postaja de Gaullova kritika proti ZDA ostrejša prav v trenutku, ko so ZDA, hočeš nočeš, prisiljene misliti na modus videndi s Sovjetsko zvezo in iskati alternativo za hladno vojno. Angleški tisk komentira de Gaullove izjave brez preseneče. nja. «Times» pravi, da ni rjobe-"fga razloga, da bi predvidena hladnost de Gaulla do moskovskega sporazuma morala zakas-mti proces, ki se je začel v Mo. sKvi. «Daily Telegraph» se izreka za popolno sodelovanje Francije in pravi, da bi bil prvi korak morda v tem, da bi Franciji ponudili jedrske informacije, tako da bi napredovala na tem sektor, ju, ne da bi delala poskuse v atmosferi. Desničarski «Daily Ex-presa» pa de Gaulla hvali zaradi «realistične daljnovidnosti». Ameriški «New York Times» je mnenja, da bi utegnile de Gaullove izjave pomeniti «prikrito sondiranje», da ugotovi; ali so ZDA pripravljene sporočiti Franciji svoje jedrske tajnosti. «New York Herald Tribune» pravi, da de Gaullove izjave kažejo na po-manjkanje logike v njegovi politiki. Desničarski «New York Daily News» pa de Gaulla hva-li in poziva ameriške senatorje, naj bi tudi oni nokazali «enak patriotizem». Predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva je pri komentiranju de Gaullove tiskovne konference izjavil: «Presenetljivo je ugotoviti, da član evropske skupnosti postavlja v obliki, ki spominja na ultimat, zahteve glede prihodnjega razvoja evrop. ske gospodarske skupnosti. Tako ravnanje ni v skladu z enakopravnostjo držav članic. Mi se ne strinjamo z bojaznijo de Gaulla, da bi v odnosih med Zahodom in Vzhodom moglo priti do sporazumov brez vednosti ostalih zaveznikov.» Moskovska «Izvestija» pišejo danes, da se de Gaulle norčuje iz francoske in svetovne javnosti in se spravlja v politično izolacijo. Pariški dopisnik moskov. skega lista pravi, da je de Grulle zavzel «skrajno reakcionarno stališče» in da je «težko opravičiti politiko, ki j* v nasprotju z interesi sveta in varnostjo narodov ter v nasprotju s francoskim javnim mnenjem». nirjev in gradbenih tehnikov in druga skupina sto električarjev, hidravlikov in zidarjev. Zvezni odbor za koordinacijo pomoči je naročil v Makedoniji elaborat, v katerem naj bi v glavnih črtah prikazali potrebe in ukrepe v zvezi z obnovo Skoplja. Prav tako je odbor sklenil, naj vso proizvodnjo montažnih barak in hiš nujno usmerijo v Skoplje. Dve študentovski delovni brigadi sta začeli včeraj v naselju Karpoš blizu Skoplja graditi prvo naselje za nastanitev fantov in deklet, ki bodo od 4. avgusta odstranjevali ruševine in obnav-IjaJi porušeno Skoplje. Ti dve brigadi študentov univerze v Skoplju sta že mesec dni gradili avtomobilsko cesto na odseku od Osipaonice do Beograda. V Skoplju so se že včeraj opazili prvi gradbeni odri in na njih zidarji, ki popravljajo manj poškodovana poslopja. Takih po. slopij pa je malo. Čeprav imajo namen novo Skoplje zgraditi izven območja pogostih potresnih epicentrov, vendar hitijo dokončati tudi nepoškodovana nova poslopja. Iz Florence so odpeljali s tremi kamioni večjo količino živil tn drugih najnujnejših potrebščin, namenjenih prebivalstvu v Skoplju. Na vsakem kamionu je bilo 120 stotov živil, 500 odej in tisoč rjuh, ki so jih zbrali na pobudo občine. Na sedežu «AVIS» v Milanu «o začeli zbirati kri za ranjence v Skoplju. Tudi v Bologni so na pobudo «AVIS» začeli zbirati kri. V Modeni se je razen 3000 krvodajalcev tamkajšnjega združenja javilo mnogo drugih prebivalcev. V današnjih prvih jutranjih lirah je odpotovala iz Modene av-toambulanta z 80 steklenicami Njeni najdražji ao ostali pod razvalinami krvne plazme. Iz Bologne so plazmo poslali v Rim in Rdeči križ bo poskrbel, da jo pošljejo v Jugoslavijo. AVIS v Bologni je dal na razpolago 26 steklenic krvne plazme, ki jih bodo poslali pokrajinskemu zdravniku v Trstu po navodilu ministrstva za zdravstvo. Pokrajinska in občinska uprava v Bologni sta določili vsaka milijon' lir za ponesrečence. Občinski odbor v Pormi in pokrajinski odbor tega mesta pa sta nakazala vsak pol milijona lir. Tudi LR Kitajska je ponudila pomoč za žrtve potresa. Agencija «Nova Kitajska» poroča, da je kitajski Rdeči križ sklenil poslati pomoč v znesku 25.000 juanov. To je tajnik kitajskega Rdečega križa sporočil jugoslovanskemu Rdečemu križu. Poseben avto iz Vlcenze pred krvno banko v Ul. Pietà, kjer nalagajo nanj krvno plazmo, ld jo je kasneje odpeljal v Izolo DRUGI DAN ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA KD Fanfani ostro obtožuje dorotejce Segni odpotuje danes v Zah. Nemčijo Fanfanijevci, sindikalisti in levičarji zahtevajo proporcionalni sistem Odločno nasprotovanje dorotejcev Cuija in Rumorja - Nastop Scelbe in Pollo - Fašistični voditelj MSI Michelini potisnjen v pičlo manjšino RIM, 30. — Predsednik republike Segni bo jutri odpotoval na napovedani, uradni obisk v Zahodno Nemčijo, že danes je v Muenchen. odpotovalo 20 italijanskih novinarjev, ki bodo Se-»»- — . - njegovem i Dachau gnija spremljali na ji so danee obiskali kjer bo jutri ob navzočnosti Segnija in Luebkeja, predsednika Zvezne nemške republike, svečano posvečen tempelj, ki so ga zgradili v spomin na 38.000 Italijanov, ki so izgubili življenje v nemških koncentracijskih taboriščih. Begnijevo letalo bo pristalo jutri na letališču Muenchen-Riem ob 10.45. Sprejel ga bo zvezni predsednik Luebke. Svečanost v Dachauu pa se bo pričela ob 17. uri. Govorila bosta oba državha poglavarja, kardinal Lercaro pa bo prebral posebno poslanico papeža Pavla VI. Glavni notranji politični dogo. dek v Italiji pa je še vedno zasedanje glavnega odbora KD v veliki kongresni palači EUR v Rimu, kjer so danes nadaljevali razpravo o včerajšnjem poročilu političnega tajnika stranke Alda Mora. Današnje nadaljevanje razprave je bilo n* samo zanimivo, temveč tudi važno, ker je pokazalo končno določeno razčiščenje med strujami, predvsem pa med dorotcjci ipo eni strani ter tremi 'je . ________ _. ovem potovanju. Italijanski novlnar- strujami na njihovi levici — fanfanijevci, sindikalisti in levičarji. Predstavniki treh struj so skih poskusov. Agencija «Nova Kitajska» je nocoj oddajala izjavo, s katero kitajska vlada trdi, da je sporazum, ki so ga sklenile v Moskvi ZDA, SZ in Anglija, «velika sleparija za varanje človeštva», ter je popolnoma v nasprotju z željami vseh miroljubnih narodov» Po mnenju kitajske vlade gre «za poskus treh jedrskih držgv, da ohranijo avpj monopol, s čfiner preprečujejo vsem drugim miroljubnim državam, vštevši LR Kitajski, da bi povečale svpje o- brambna sposobnosti». Razen tega sporazuma, ki se ne ozira na podzemeljske jedrske poskuse ter na izdelovanje, kopičenje, širjenje in uporabo atomskega orožja, ne preprečuje Ameriki, da bi grozila in se posluževala atomskega izsiljevanja». «Vlada Kitajske ljudske republike, nadaljuje izjava, odločno nasprotuje tej pogodbi, ki škoduje interesom vsega človeštva in miru.» Izjava «e zavzema za popolno prepoved in za uničenje atomskega orožja ter predlaga konferenco predsednikov vlad vseh držav sveta. . Moskovska «Pravda» piše, da so »e Pariz, Bonn in Peking znašli na istih pozicijah in da ubirajo enako taktiko ignoriranja in sabotiranja sporazuma o prepovedi atomskih poskusov. «Kitajski tovariši se bodo znašli v nezavidljivi druščini», piše list. «če bodo šli isto pot z de Gaul-lom, vzlic jasno izraženi volji vseh narodov sveta, ki enodušno zahtevajo, da je treba prepovedati a-tomske poskuse, ustaviti tekmovanje v atomski oborožitvi in uničiti vse atomske bombe kakor tudi uresničiti splošno in popolno razorožitev.» «Pr»vda» pripominja, da narpdi n» bo4o mogli poj miti politike z geslom «vse ali nič», iz katere dejansko vstaja senca uničenja «Ni mogoče opravičiti, da zagovar. jajo nadaljnje poskuse z atomskim orožjem.» List poudarja, da so predsednik francoske 'vlade Pompidou, zahod-nonemški zunanji minister dr. Schroeder in predstavnik Vsekitaj. ske federacije sindikatov Cao Ho Cjan odkrito nastopili proti moskovskemu sporazumu. Pri tem piše: «Prej ali slej bodo morali tisti, ki srdito nasprotujejo prepovedi atomskih poskusov, umolk. niti in se podrediti kritiki lastne-gR ljudstva, ki iz vsega srca želi mir in se aktivno bori zanj.» Kakor navaja «Pravda», je danes na svetu 586 reaktorjev. Ce jih bodo začele proizvajati in eksperimentirati z njimi tudi države, ki nimajo atomskih bomb, bo nevarnost za človeštvo neznanska. To je vsakomur znano. Zato so državniki mnogih dežel pozdravili parafiranje sporazuma v Moskvi mnogi narodi pa so že izjavili, da so pripravljeni pristopiti k sporazumu, ko ga bodo podpisale in ratificirale države, ki so ga sklenile. «Svetovna javnost sprejema sporazum in terja, da je treba nemudoma urediti še druga odprta vprašanja odpraviti hlad-no vojno, okrepiti mir. Začetek je storjen, treba je iti naprej.» V drugem članku o istem vprašanju poudarja «Pravda», da tisti, ki se borijo za mir, nikakor na morejo biti zadovoljni s tam, kar je bilo doseženo. Zanj« je doseženi dogovor samo začetek, treba pa je napraviti nove in odločne korake za utrditev miru. no sodelovali in jih niso smatrali za napake, temveč za pravilne in primerne ukrepe».*.. Nato pa je Fanfani naštel dorotejcem napase. kj so jih zagrešili od 1. maja dalje, «napake, je prispel zadnji trenutek na festival, medtem ko sta se v Ankaranu srečali skupini «Abrase-vič» iz Beograda in «Proleter» iz Surajeva, Avtor teh vrstic je v resni dilemi, ko bi bilo treba te radožive skupine razvrstiti v neko kvalitetno lestvico. Nedvomno je, da je zagrebški «Vlahovič», kot smo opazili, z vrsto izredno mladih plesalcev najbolj rutiniran, uglajen in homogen. Predstavil se je z vrsto plesov z področja Hrvat-ske. Od vseh koreografij pa sta najbolj ugajali suita plesov iz Posavine ter dalmatinska poskočica «lindjo». Tudi beograjski «Abrase-vič» ima za seboj zanesljivo šolo, številna gostovanja na mednarodnih folklornih tekmovanjih, na dveh svetovnih mladinskih festivalih it4. To se mu tudi pozna. Uglašen kolektiv, prikupne koreografije in sijajna izvedba. Sarajevski «Proleter» je prikazal nekaj tipičnih starih bosensko-hercegovskih plesov. Najbolj so se. veda ugajali plesi iz okolice Sarajeva, polni orientalskega šarma, mehkobe v gibih in v glasbi. Daleč največje presenečenje pa je festivalu pripravila doslej sploh neznana make donska skupina «Punte Pešec» iz Kumanova. Človek bi komaj verjel, da lahko to, kar smo videli, zmore kak amaterski , ansambel. Plesi, ki jth ni bilo malo, so naravnost izgorevali v ognju poganskega zanosa, tehnična izvedba je bila na višku in občinstvo v izolskem, letnem kinu je aplavdiralo tako rekoč brez predaha. Sinočnji večer bo ostal nepozaben ne le ljubiteljem narodnega plesnega bogastva, marveč tudi vsem tistim številnim tujcem, ki so si ga ogledali na obeh prizoriščih. Na veliko žalost pa moramo zapisati, da je postal tudi letošnji IV. festival žrtev neke svojstvene gostinske logike v Ankaranu. Hotel «Adria» ima namreč čudovito teraso, ki se naravnost ponuja za prireditve, kot je bila sinočnja. Toda organizator tega edinstvenega festivala, ki je obenem tudi turistična atrakcija prve vrste, Turistična zveza Koper, se je zaradi nebogljenega samoljubja vodstva hotela «Adria» v Ankaranu moral umakniti na valovit in absolutno neprimeren ledinski teren pod hotelom. Nocoj ob 21. uri se obeta dvojni užitek: nastop vseh imenovanih štirih skupin m še skupine «France Marolt» iz Ljubljane na velikem prizorišču v Portorožu na ploščadi pred Ljudskim domom. Za ta nastop vlada med gosti na slovenski obali ogromno zanimanje. Srečanje petih ansamblov, več kot 200 plesalcev, bo v resnici dvoboj za prestiž. Ob 18. uri pa bo danes povorka vseh na festivalu sodelujočih, folkloristov v Kopru, Piranu in 'Portorožu, M. L. ! Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.Oj « M vendi atore delle cas' ate nere». Film western. Fenice 16,00 «1 tre implacabili» — Fasunaiwilpr. Ceoffrey ..Horne. Excelsior Zaprto- zaradi počitnic. Grattacielo 16.09 «Un pezzo grosso» James Robertson. Supercinema 16.00 «Delitto per procura». Alabarda 16.30 «Il cercato degli anni verdi» Grazia Maria Spiina, Corrado Pani. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «Colpo gobbo all’italiana» Helene Chanel, Aroldo Tieri. Aurora Zaprto zaradi počitnic. Cristallo 16.30 «Una spia in nero». Capltol Zaprto zaradi počitnic Garibaldi Zaprto zaradi počitnic. Massimo 16.30 «Le 3 spade di Zorro» Gloria Millanti. Impero Zaprto zaradi počitnic. Moderno Zapeto zaradi počitnic. Astoria 17.00 «Le vergini di Roma». Technicolor. Astra Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 17.00 «Tirate sul pianista». Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «Sexy al neon». Technicolor. Prepovedano mladini. Marconi 16.30 «11 giustiziere dei mari». Scopecolor. Richard Harrisom. Ideale 16.30 «AUa fiera per un marito». Technicolor. Pat Boone. KINO NA PROSTEM Satellite 2.0.30 «La squadra infernale». Technicolor. Audie Miurplhy, John Saxon. Marconi 20.15 in 22.00 «Ili giustiziere dei mari». Scopecolor. Richard Harrisom Paradiso 20.30 «Affondate !a Bis-mark» Keneth Moore. Danes: v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob 21. url v nemščini «Der Kaisertraum von Mira-mare», ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlota». GRAD SV. JUSTA Drevi in Jutri zvečer ob 21.15 edini izredni predstavi «Hamleta». V glavnih vlogah nastopata Giorgio Albertazzl in Anna Proclemer. Režija Frank Hauser. Izredna skupina izvajalcev. Rezerviranje in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 38-547). VSTOPNICE za zaključno prireditev folklornega festivala ki bo v Kopru v soboto, dne 3. avgusta, so v prodaji v Trstu pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29243. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I ................."H""»'......Iinilllllllllllllll.IIHIM.IIIIII.IIIIIIIIIIIIIIU.lit.11.11111111111111 Uspela solidarnostna stavka delavcev ladledelnic GRDA V soboto, nedeljo in ponedeljek bodo zopet stavkali uslužbenci avtobusnih podjetij Franc Trobec 500, Emil Legiša 400, Bruno Peric 500, Vladimir Legiša 500, Alojz Legiša 1000, Evgen Legiša 1000, Ernest Peric 200, Rudi Legiša in oče 1000, Dorče Legiša 1000, Zofija Peric 400, Trobec in Colja 600, Jožef Pahor 500, Jožef Legiša (17) 300, Angelo Sata 500, Franc Legiša 300, Jožef Legiša (24) 500, Ivan Sardoč 200, Anton Antonič 1000, Albert Gruden 500, Bruno Satta 1000, Franc Kocjančič 1000. Jožef Legiša (33) 500, Marija Legiša 500, Viktor Le giša 300, Miroslav l egiša (35) 300 Miroslav Legiša (40) 500, Herman Napovedana dveurna stavka v vseh podjetjih Jadranskih ladje? delnic (CRDA) je včeraj žela popoln uspeh, Delavci vseh obratov ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev Sv. Andreja in drugih podjetij so zapustili svoja delovna mesta dve uri pred koncem dela. Včeraj ni prišlo pred ravnateljstvom Jadranskih' ladjedelnic na Korzu Cavour do običajne manifestacije tržiških delavcev, ker so odšli v Tržič, da se tam udeležijo protestne sindikalne manifestacije. Stavkovno gibanje delavcev in uslužbencev pri avtoprevozniških podjetjih se še vedno nadaljuje. Po uspeli dvodnevni stavki v prejšnjih dneh je na dnevnem redu stavka uslužbencev na avtobusnih progah. Ta stavka bo trajala tri dni ter jo bodo izvedli prihodnjo soboto, nedeljo in ponedeljek. Preklicana stavka gradbenih delavcev Tajništvi obeh sindikatov gradbenih delavcev sporočata, da sta preklicali deželno stavko stroke, ki b' morala biti danes, ker je posredoval v r. oru minister za delo Delle Fave. Spričo ministrovega posredovanja je Zveza gradbenih industrijcer (ANCE) popustila in pristala na pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe gradbene stroke. Pogajanja se bodo pričela 6. avgusta in se bodo nadaljevala 7. in 8. avgusta. Umestitev upravnega sveta Delavskih zadrug Včeraj je prevzel svoje funkcije novi upravni svet Delavskih zadrug, ki je bil izvoljen na zad njih volitvah. Umestitvi je prisostvoval predsednik prof. Dulci. Prisotni so bili vsi novi člani sveta, in sicer: Nereo Stopper, ki je bil potij/n za podpredsednika, Oberdan Pierandrei, Oliviero Fra-giacomo, Antonio Susovsky, Mario Ervatti in Pietro Robba. Prisotni so bili tudi dr. Ludovico Zanetti kot predstavnik tržaške občine v omenjenem odboru, Bortolo Giral-di kot predstavnik pokrajinske uprave, zastopnik banke «Banca Nazionale del Lavoro» dr. Manlio Miccoli ter glavni ravnatelj Erminio Zocchi. Po običajni formalnosti je predsednik želel novemu odboru plodno delovanje v korist zadrugam in članstvu, Predvčerajšnjim pa so bili predsednik prof. Dulci, podpredsednik Stopper in glavni ravnatelj Zocchi pri vladnem generalnem komisarju, kateremu so obrazložili nekatera pereča vprašanja Delavskih zadrug ter program nadaljnjega dela za njihov razvoj. Zadel ga je električni tok Včeraj so nudili prvo pomoč in ga nato odposlali domov s prognozo okrevanja v enem tednu 51-letnemu delavcu Ubaldu Musuruanu iz Aiella del Friuli, Ul. Petrarca 17. Ko je Musuruana delal na gradbišču v Skednju za podjetje Pontel • iz Aiella in u-pravljal stroj za mešanje betona, ga je zadel električni tok, ki se je sprožil zaradi kratkega stika. Na pomoč so mu priskočili delovni tovariši in poklicali rešilni avto RK. Musuruano je namreč tok visoke napetosti hudo stresel in ranil se je tudi po desnem sredincu in prstancu. S čevljem s šilasto peto jo je ranila v nogo Kdo bi si mislil, toda tudi moda ženskih čevljev z visokimi in tankimi petami je zelo nevarna. O tem se je lahko prepričala 19-letna urarka Nivea Cecchi iz Ul Cattedrale 8, ki se je predvčerajšnjim okrog 20. ure vozila v nekem filobusu. Na nekem postajališču pa je neka gospa hotela stopiti iz filobusa in v naglici je s svojimi šilastiirii petami stopila na levo nogo nesrečne Cecchi-jeve s tako silo, da ji je skoraj prebodla stopalo. Cecchijeva se je zatekla po pomoč na postajo RK na Trgu Vittorio Veneto in včeraj zjutraj je odšla v bolnišnico INAM v Ul. Farneto, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Cecchijeva bo morala nekaj dni premišljevati o posledicah ozkih pet na ženskih čevljih in sploh o ženski modi. Prometna nesreča pri Gabrovcu Pozno zvečer so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 34-letnega tesarja Alberta Štoko s Kontove-la št. 52, iti se je malo prej ponesrečil na cesti, ki pelje iz Zgonika v Gabrovec. Stoka se je namreč vozil s svojim avtom proti Gabrovcu in je na nekem ovinku izgubil nadzorstvo nad avtom ter silovito treščil v obcestni zid in polomil celo telegrafski drog. Pri nesreči se je Stoka pobil po desni strani prs in ima verjetno zlom reber, ranil se je tudi v desno koleno in v zgornjo ustnico. Zdravniki so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 15 do 25 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. ah Juhenu rì7/TJ/N7JTk- predvaja danes 31. t.m. ob 18. in 20. uri na prostem Dear film: FACCIA DI BRONZO («NESRAMNEŽ») Igrajo: Robert Mitchum, Jack W ebb. Manna Hyer, France Nuyen KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 31. t.m. oh 19.30 uri Universal Cinemascope barvni film: DINOSAURUS Dr. Sonja Mašera Ul. Machiavelli 28, tel 23-339, bo odsotna od 5. do 26. avgusta Včeraj-danes Dne 30, julija 1963 se je v J rstu rodilo 14 otrok, umrlo Pa Je 6 oseb. UMRLI SO: 78-letm Antonio Brana, 69-letnl Benedetto Secoli, 70-let-nl Marcello Locchl, 79-letna Erminia Ugo vd. Padovan, 36-letn.i Giuseppe Maver, 77-letna Frančiška Mezgec por. Klun. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr Coderrnatz, Ul. Tor San Piero 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; De-pangher, Ul. San Giusto L Alla Madonna del Mare. Largo Plave 2; Za netti, Testa d’Oro, Ul, Mazzini »3 Dr. VUIIA SARDOČ Ul. C. Battisti 4, tel. 61-692, bo odsotna od 29. julija do 18. avgusta. Po krotki bol nas ie zapustil Anton Brana Žalujoča žena Marija, sinovi Anton, Marcello, Marijo, vnuki, snahe, brat, sestre in vsi ostali sorodniki. Pogreb bo v četrtek 1, t.m. ob 18., uri v Borštu. Sprevod bo krenil iz mrtvašnice splošne bolnice ob 17.30. Trst.New York Boršt, 31.7.1963. Zadel ga je kos železa Včeraj okrog 18. ure so v bolnišnici, kamor so ga prepeljali z avtom RK, nudili prvo pomoč 29-letnemu delavcu Ernestu Cancia-niju iz Doline 120 zaradi malenkostnih opeklin na levem licu in prsih. Canciani, ki bo ozdravel v osmih dneh, se je ponesrečil v tovarni AFA, kjer je zaposlen, ker ga je zadel kos železa, ki so ga njegovi delovni tovariši rezali na stroju. ZAHVALA. Tskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega JUSTA GRGIČA Posebna zahvala č. g. župniku živcu, darovalcem vencev in cvetja ter prijateljem in znancem, ki so nam bili ob strani v teh grenkih urah. Žalujoči žena, sestra, hčeri, sin zeta, snaha, vnuki in ostalo sorodstvo. Gropada, 31. julija 1963. 31. julija IMS — S VTISI IN PRIZORI V RAZRUŠENI PRESTOLNICI MAKEDONIJE Hiša in ljudje ki jih ni več Starka ob ruševinah, ki so grob vseh njenih - «Ne vprašuj me!» - Tudi lutko bi mogel človek mrziti - Mala Snežana se smeje lepši bodočnosti. •KOPJE, 37. — Nimam besed, ki bi mogle izraziti tragedijo tega velikega mesta. Največ, kar lahko napravim, kar moram povedati, je žalostna in preveč kratka zgodba neke hiše, ki je si več in njenih ljudi, ki jih ni ved. Nič ni več. Nič ni •stalo. Ko sem videl to, me je ta bivša hiša prikovala nase in pred njenimi ruševinami sem na soneu stal skoraj ves dan. Obnemel sem in pozabil na svoj danes tako žalostni poklic, do. kter se ni zbralo toliko bolečin, de nihče ni mogel tega gledati Samo pred nekaj jutri, pred nekaj najbolj surovimi jutri, ker jih poznam, je tu na vogale! Ulice Ljudske fronte in Osme udarne brigade stala šele nova štirinadstropna hiša z 32 stanovanji, z dvema vhodoma, s starnimi in manj sreč. nimi stanovalci in z veselimi otroki. In vsi ti so v njej živeli kot so vedeli in znali, s svojimi velikimi in majhnimi zadovoljstvi, če hočete. Skratka živeli. Morali so biti srečni, saj so živeli! Sedaj pa je vse to le strahotno torišče žalosti, gora betona povsem porušene hiše in razdrobljene stene ter debele plošče nadstropij so se polegle druga na drugo in od teh dragih kotičkov in toplih domov u-stvarile le strahoten sendvič smrti. Pred to hišo človeške tragedije, ko nas je v večni borbi maščevalna priroda še enkrat spomnila, da je vendarle še nismo premagali, pred to hišo, v kateri sem videl tako rekoč vso strahoto nekega mesta, pred to bivšo hišo so stali moški z o-kamenelim obrazom, ženske pa so obnemogle od joka in bedenja skoraj brez glasu ječale, boj vase kot navzven, nekoliko izgubljene,, do dna nesrečne. Neka starka, Cveta Mendičev, je prišla takoj po katastrofi <4n> > • se ne premakne od tod, ker je ca hiša sedaj grob njenega sina Stanka in njene snahe Veske ter njenih vnukov 10-letnega dečka Ratka in 5-letne deklice Zane, ki je staro mater imela raje od vsega na svetu. Kaj naj bi vprašal to žensko? Kakšna beseda bi jo zganila? Pustite jo, ker se niti sama ne more ubraniti bolečin. Pustite jo, da ji srce ne poči. Neki moški sedi na ogromni betonski plošči, izpod katere so njegovi in ono, kar je od njih, nesrečnežev, ostalo Pravijo mi, da je pek, ki je zgodaj zjutraj odšel od doma, da bi mesil hlebe za to tedaj še srečno Skopje. In tako je ostal živ in... sam. Hotel sem zvedeti za njegovo 'nae, toda on vsakomur zamah ne z roko in pravi: «Ne sprašu me!». Gledam vse umazane in izčr Pane vojake, kako dalje in da *je, pa čeprav že brez upa kopljejo po teh razrušenih do movih, kako odstranjujejo bloke Namesto življenja pa se preč njimi pojavljajo le stvari, toč neje ostanki stvari, stotine drob narij, ki so še včeraj ali dan Prej bile in ki so le obeležje te Sa, da je tod nekoč teklo živ Ijenje. H roke v roko gredo okvir *n raztrgane slike in knjige in atari klobuk in blazina. Tu potegnejo ven obleko, ki gre od rr>k do rok, nato spet obleka, nato vrata omare, fotelja brez n°g, skrotovičeni hladilnik; vse t° je danes uničena stara šara... Neki starejši moški se pri vsakem vojaku zaustavi in tudi drugim delavcem, ki se trudijo, kolikor morejo, stalno ponavlja tn jih zaklinja, kot bi to bilo bajvažnejše na svetu: «Moj kavč, ne pozabite na moj kavč!» Pravijo mi, da je izgubil polovico svoje družine Ob utiranju poti skozi ruševine se dviga prah in tudi onim redkim, ki nimajo za kom jokati, so oči polne solz in jih Pečejo. Gledam to hišo ves dan in Poslušam, kako kličejo dve žen-ski, ki sta pod ruševinami ostali živi. Ostali sta jetnici pod bioki kamenja. Bota Bočvarska 'n Ratka Smilkova sta to. Obe sta v 40 letih. Dolgo sta klicali na pomoč, sedaj sta se pomirili, ker je pomoč blizu. Pomoč prihaja. Ležita v postelji in nad njima se križajo grede. Nista ranjeni. Aca Efremov iz Stipa kliče &voji sestri Ratki, naj bo mirna: «Ne obupaj, sestra. Vse bo dobro. Mirujta, ne trošita preveč ^raku. Bodita hrabri.» Skozi malo odprtino so živina zakopanima ženskama dali malo vate, da bi si jo pove-zali čez usta. da bi ju prah kompresorja, ki jima odpira vrata v življenje, ne zadušil, da bi prah ne uničil dveh življenj od katerih smo se praktično malone že poslovili... Morda bi bilo treba izbrati najlepše besede, ki bi izražale veliko upanje: «Držite se hrabro vsi vi, ki še živite pod tem Skopjem, kajti Skopje še ni propadlo in vse mesto in vsa dežela bo storila vse, da vas reši!» Toda sedaj ni časa za dolge besede. Sedaj so klici kratki: «Prihajamo, tu smo!» Gledam, kako na tej grmadi uničene hiše, na tej gori smrti vojaki vrtajo odprtino med dvema betonskima ploščama, ki sta sedaj povsem blizu, ki pa ju je prej ločilo celo nadstropje in razgovor in smeh. Da, nekoč! Neki vojak se je vrinil pod ta beton, ki se morda komaj drži, in iz tretjega nadstropja potegnil neko odejo, knjige in neko lutko iz plastike. Lutka je velika, kot otrok. In oblečena v piavo svilo. Vojak jo dvigne visoko nad ruševine. Pozorno jo otrese prahu in se verjetno samega sebe zaloti v tem svojem početju. In nato lutka po verigi rok stopa preko ruševin. Kot v neki bajki. Razen lutke v tej hiši smrti ni ostalo nič. Pač, neko okrvavljeno telo deklice, ki je lutka bila njena. Ona lutka, ki je ostala cela. In to telo dekletca 10 let, zavito v belo, sedaj že rdečo rjuho, nosijo vojaki na rokah pa isti razrušeni poti kakor prej njeno lutko. Joj, kako bi človek mogel tudi lutko mrziti. Ne morem ostati več tu, pred to hišo, ki je ni več. Ne morem gledati ljudi, ki jih ni več. Grem odtod, kjer pod goro betona leži tudi Vera Kovač s svojimi štirimi otroki, z Dačo, z Ljudmilo in Batom, s svojo malo Iro. Tavam po tem razrušenem mestu in pobegnil bi rad. Toda pred neko ruševino v Kozjački ulici štev. 24 dveletna Snežana Pandonovska sedi na odeji in se smehlja. Smeje se vsakomur, ki gre mimo. Ploska z ročicami, vsa obdana s to nepričako- .viMMt.-ialastjOj. med toliko raz-: pokanimi in uničenimi stvarmi, ki so jo, kot se zdi, veselile. Sedi med drugimi otroki, ki s tolikšno brezskrbnostjo sedijo na tleh, ker se za to mama ne jezi. Smeje se čudovit otrok svetu, ki ga še ne pozna. Fotoreporter se ustavi, da bi fotografiral srečno Snežano. Njen oče pa, ki danes radosti ne pozna, krikne na malo; «Ne smej se, Snežana, ne smej se!» «Pustite, pravim dobremu človeku, pustite jó, naj se smeji. Ona je srečen , otrok, pa naj se zgodi kar koli. Ona edina ima pravico veseliti se življenja. Kajti življčnje se ni ustavilo. Življenje ni strto, niti to lepo mesto. In to vsemu navkljub. Čeprav je tako razrušeno, ni klonilo in živelo bo in še se veselilo. Skopje bo živelo. Zato veseli se, otrok moj.» JOŽA VLAHOVIČ ... ne premakne se od tod, ker so ruševine grob njenega sina, snahe in vnukov, ki so jo imeli tako radi.. ...........................................•■■■■■■■>■••.iHHMiiimiMHimminmiMimiiiiiiiiiHiHitm........................................„„„„„ V PIRANU ZAČETEK LETOŠNJEGA FESTIVALA JCCi. FOLKLORE Prvi večer slovenske panorama folklore Nastopili so Belokranjci, Prekmurci, Gorenjci in kot gostje folklorna skupina iz Rezije - Pa tudi kvintet bratov Razinger iz Podkorena Predsinočnim je bil ob navzoč-ndsti številnih uglednih gostov, med katerimi smo opazili podpredsednika izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Bena Zupančiča, podpredsednika okrajne, ljudske skupščine Franca Skoka, podpredsednika občinske ljudske skupščine Piran Viktorja Korošca in druge, slovesno otvorjen JV. jugoslovanski folklorni festival. Predsednik okrajne socialistične zveze Koper Ivan Lapajne je v uvodnih besedah med drugim dejal tudi sledeče: «Jugoslovanski folklorni festival je za naše turistično področje pomemben in privlačen, saj nudi domačim in tujim turistom celovit prikaz jugoslovanske nacionalne kulture. Zato so dnevi festivala za občane obalnih občin praznični duetu, osi udeleženci festivala pa'naši najdrdžji goitje.» Program prvega festivalskega večera se je začel pravzaprav že okrog IS. ure, ko so se skupine iz vseh krajev Slovenije: iz Bele Krajine, Prekmurja in Gorenjske ter festivalskih gostov iz Rezije zgrnile na piranske in portoroške ulice, pele in plesale, ko so markovski kurenti, oblečeni v ovčje koiuhe z grozljivimi maskami na glavah poskakovali in zvonili s kravjimi zonei, obešenimi za pas. To je bila prava poslastica za številne tuje turiste, ki so to bogato pašo za oči tudi do kraja izkoristili za svoje fotokamere. Ob 21. uri so fanfare najavile začetek festivala, s piranskega grajskega obzidja pa se je usula kaskada živobarvnih raket in osvet- Il«umillflllMiiil||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||||il||||tl||||||||||||||||||||t|||HMlM POSAMEZNIKI PRIPOVEDUJEJO, KAKO SO JIH REŠILI IZPOD RUŠEVIN «Grede in opeka so me zrušile na tla, ne morem se ganiti, Mala deklica reši neznanca, nato pa on dijakinja, ki jo je rešila omara, niti me otroci pa vreščijo» njo - Ob mrtvem bratrancu - Mala ne opazi, da ima zlomljeno nogo SKOPJE, 28. Ulice Skopja, mesta, kjer je potres pustil brez strehe in zavil v črnino na tisoče in tisoče ljudi, dajejo danes vtis, ki je veliko hujši kot če bi tod padale bombe. Po kupih ruševin, po hišah, ki jih je premegala stihija, povsod so ljudje, ki hočejo drug drugemu pomagati, ljudje, ki tvegajo lastno. da bi rešili tuje življenje. V trenutku, ko smo ponovno prišli do bivšega hotela «Makedonija», ki se je spremenil v goro opeke in ometa in pod katero že drugi dan leži Boža Sto-janovski, smo našli tu večjo skupino reševalcev iz rudnika Ko-stolac, ki je prispela sem sinoči okoli 21. ure. Delavci so Vezali dr. Branimira Stojanovskega za noge, da bi ga tako z glavo navzdol počasi spustili skozi majhno odprtino do ponesrečenega vratarja. Nekaj minut pozneje so reševalci potegnili navzgor požrtvovalnega zdravnika, ki je bil ves posut s prahom . «Ponesrečencu sem dal injekcijo za okrepitev je rekel zdravnik, očitno vzburjen nad onim, kar je doživel. — Preko ust sem mu prevezal tudi robček,'namočen v kisli vodi.» V spremstvu reševalcev Milo-rada Pasariča, Srečka Laloviča in Krstivoja Matiča smo se tudi m; približali odprtini. Povsem na dnu, tri metre pod nami je prikleščen med zidovi in gredami in opasan z vrvjo pod pazduho ječal ranjeni Stojanovski, mrzlično se boreč za svoje življenje. «Potrebnih bd še več ur dela, da bi ga potegnili izpod ruševin, pravijo reševalci, in treba je delati previdno, paziti na vsak gib, da se ne bi oddrobili drugi deli zidov, ki visijo na železnih palicah.» * * # Prizor, ki človeka pretrese, je bil tudi v Ul. 11. oktobra na štev. 37. Povzpeli smo se na ruševine te zgradbe, v kateri so bile nekoč pisarne državnega arhiva, tajništva za finance in zavoda za planiranje. Pri razčiščevanju ruševin so tu delali delavci in monterji beograjskega podjetja «Termoelektro».: Nad nami kroži krak večton-skega dvigala. Z njim je treba dvigniti desettonski blok. Spodaj, med ruševinami ■ so nameščenec sekretariata Za finance Boris Stojkov ter dve čistilki, ki sta v trenutku potresa čistili prostore — pravi Boško Mečkarovski, nameščenec državnega arhiva. — Sinoči so še kazali znake življenja. Na pločniku poleg ruševin je strta od bolečin in vsa iz sebe opazovala napore reševalcev neka ženska. «Ime mi je Nevenka Stojkov, — je komaj iztisnila iz sebe — moj mož Boris, je tam spodaj... Ko je slišala očetovo ime, je njena hčerkica Zora brizgnila v jok. «Joj, oče — je zavpila —, oče^ očka... * * gt Zgradbo na vogalu Ulice Mar-xa, Engelsa in Lenina so ru- liliililllll m mi itiminiiiiiiiin m m m ■■ m m n umi iiiiin m m HUMI 111111111 m m mm m iiliiitn n mil m um iiiimiiin Hlinil miiiitiiiiiiMMiiMiiiiiiMMiiMimiiiMiin inii Skupina italijanskih otrok na oddihu v Gorjah pri Bledu PHHK Včeraj smo opisali življenje otrok, ki letujejo v Žirovnici na Gorenjskem, Ko smo se vračali z obiska pri njih, nas je pot zanesla še v Gorje pri Bledu, kjer uživajo sonce in sveži zrak tržaški otroci italijanske narodnosti. Teh otrok je nad 40 in so, kakor otroci v Žirovnici, gostje «Zveze prijateljev mladine» iz Ljubljane. Otroci so nastanjeni v lepi vili, ki so jo preuredili v počitniško kolonijo. Vas leži na rahlo vzpetem pobočju, ki se spušča proti dolini Radovne, obdane z zelenimi gozdovi. V bližini je pravo naravno čudo: Vintgar. Tam si je reka Radovna «izglodala», strugo med skalami. Sprehod ob reki v desni globeli je očarljiv, saj se človeku ob vsa'-kem koraku in tudi ob različnih urah nudi vedno spreminjajoča se slika temnih tolmunov, brzic, malih slapov. V globeli šumi, voda se peni in žubori čez kamenje in skale, se ustavlja, pa zopet zabuči v nižja korita vse tja dol proti vzhodu. Naši mali so že občudovali to lepoto in se sprehajali po hladni globeli, po mostičkih in lesenih hodnikih vzdolž Vintgarja. Z druge strani pa mežika z višine blejski grad z muzejem, ki so ga tudi že obiskali in si ga podrobno ogledali. Ko so otroci zagledali avto- mobil iz Trsta, so se takoj zbrali okoli njega, kakor piščeta okoli koklje. Vsi so hoteli vedeti, kaj je bilo v Trstu novega, odkar so zbežali iz mestne pripeke. Povpraševali so po starših in prijateljih. Otroci se dan za dnem sprehajajo po prekrasni in slikoviti okolici. Na sprehod gredo takoj po zajtrku, malico pa imajo kar na prostem. Kosilo jih čaka «doma». Seveda so vsi dobrega teka. Po popoldanskem počitku, ki se jim nadvse prileže in po ju-žini gredo do večerje na sprehod. Dogaja pa ^e, da gredo tudi na celodnevne izlete. Skupaj s Tržačani letuje še manjša skupina otrok iz Ljub- ljane, tako da so se naši mali navadli več slovenskih besed, Ljubljančani pa, seveda, italijanskih. Med njivi vlada prisrčno in prijateljsko sožitje. Upamo, da bo ta naša mladež nadaljevala po tej poti tudi v bodoče, ker je to edina pot. M. M. šili vojaki in civilisti. Tu smo naleteli na mučen prizor, Vprav ko smo se približali reševalcem, se je na ulici slišala sirena sanitetnega avtomobila, v katerega so delavci položili neko mrtvo žensko. Komaj nekaj trenutkov pozneje so iz iste odprtine, iz katere so potegnili njo, reševalci rešili še dečka z okrvavljenim obrazom. Deček je bil živ, toda ves iz sebe od strahu in ves izčrpan od tega, kar je doživel. Ni mogel spregovoriti niti besede. Nihče od prisotnih pa ni vedel povedati, ali sta to bila mati in sin; nesrečna člana iste družine,, katerih živi jen j e je potres' spremenil v tragedijo, «Tu je bilo 85 stanovalcev — je rekel eden od delavcev. — Doslej smo potegnili ven 38' trupel. * * ili Bili so tudi neverjetni primeri, ki so se kljub zelo za-pletenirti okoliščinam vendarle srečno končali. 83 let stari upokojenec Stojan Boškovski je imel pritlično hišo v Ul. 11. oktobra na štev. 21, v kateri je živel s 14 člani svoje družine. Našli smo ga v solzah, v sobi brez enega zidu, na postelji, na kateri je spal v trenutku nesreče. «Prebudil me je močan tresk in omet ter prah, ki sta se sesula name — pravi starec —. «Skočil sem iz sna in še tako omotičen vtonil v prahu. Nisem videl odprtine v porušenem zidu in sem zato skočil skozi okno na dvorišče». Brž ko se je zavedel tega, kar se je bilo zgodilo, je stekel v sobo, ki je bila poleg njegove in od tod na pol nezavestne potegnil ženo Filomeno in 3-letnega vnuka Vladka, m m * Bili so tudi ganljivi prizori: Dušanka Radivojevič, mati dveh otrok, je stanovala v moderno grajeni zgradbi v Ul. Djure Salaja. Hiša je močno popokala in bila hudo poškodovana. Prvo noč je prebila zunaj, pod vedrim negom, tako kot skoraj vsi prebivalci Skopja. Naslednjega jutra pa ni mogla več zdržati. Prišla je do vežnih vrat ter v spremstvu sestre in ob pomoči nekaj novinarjev se je po popokanih in negotovih stopnicah povzpela do petega nadstropja, kjer je bilo njeno stanovanje. «Moram vzeti otroške oblekce — je v joku pripovedovala. — Hočem gledati vsaj te...» Ostala je v praznem stanovanju in skupno s svojo sestro tožila nad svojim domom, ki ji ga je uničil potres. Podobno ali še hujšo usodo so doživeli še mnogi drugi. Med njimi je tudi Petko Popovič s štirimi člani družine iz Kozjačke ulice 26; Nikola Simonovič z ženo in enoletnim otrokom, ki mu je potres uničil vse, kar je imel in ki ga je letalo JAT z dru- .................................................MIMMI......Ulil................M.....................„„„„„„„„„............. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Soglašalt bodo z vašimi Idejami, ki pa se ne bodo uresničile. Novi elementi v vaših čustvenih odnosih. BIK (od 21.4. do 20,5.) Ne izgub- ljajte zaman dragocenega časa. Izogibajte se tudi razpravam. Najprimernejši trenutki za rešitev nekega družinskega problema. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odlično se boste počutili In zato vam bo šlo delo naglo od rok. Ne pričakujte pa večjega uspeha. Neka oseba se zanima za vas. RAK (od 23.6. do 22.7.) Opravka boste imeli z zelo podjetnimi tekmeci, zato'se boste morali krepko poprijeti dela. Nekaj počitka bi vam zvečer ne škodovalo. LEV (od 23.7. do 22,8.) Preveč no- HOROSKOP vostl vpletate v svojo dejavnost tn to vam včasih škoduje. Tudi v čustvenih zadevah ne smete biti preveliki optimisti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Srečno naključje vam bo prineslo velik zaslužek. Več razumevanja z zahtevami ljudi, s katerimi živite Ln delate. TEHTNICA (od 23,9. do 23.10.) Preveč optimistično jemljete vse, česar se lotite. To vam bo prineslo neprijetno presenečenje. Preveč ste popustili. ŠKORPIJON (od 24,10. do 22.11.) Ce se ukvarjate s trgovino, Je to vaš dan. Zelo mirno vzdušje in razumevanje v družini. STRELEC (od 23.11. do 22.12.) Imeli boste incident ali kaj podobnega, kar pa naj vas ne spravi v obup. Verjetno boste morali na pot. KOZOROG (od 23.12. do 20.1.) Nepričakovana pomoč, ki bo podprla vaše že tako utemeljene načrte. Ne bodite preveč občutljivi VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pravilno ločite posel od čustva, da se ne bi jutri kesali. Vaša okolica bo znala pravilno ceniti vašo velikodušnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več dina-mizma, več podjetnosti, da se ne bi j kje zataknilo. Nova prijetna poznanstva. Preveč ste ljubosumni. 1 žino vred že odpeljalo v Beograd. In drugi. Deari Miljahim je komaj pospremil snaho na trg, ko je prišlo do katastrofe. Spominja se sledečega; «Ko je zagrmelo, se je najprej zrušil strop. Skočim, da bi pomagal vnučkom, oni pa so kot preplašeni vrabci počenili v kot. In nenadoma se je vse zrušilo. Padel je strop, padale so grede, opeka. Ni mi uspelo priti do otrok. Grede in opeka so me zrušile na tla. Nisem se mogel ganiti. Vnučki pa so vreščali... Bila je sosedna dvonadstropna hiša, ki se je zrušijjj.na, nas » Miljahim je dve uri ležal pokopan in tolažil svoje vnučke. Skozi grede jih je gledal, stisnjene v kot, toda nepoškodovane in zdrave. Ko so ga vojaki rešili, je jokal od sreče, ker so vnučki ostali živi. Tudi snaha se je bila že vrnila. II: «f :J: Blagoju Bečiriču so zdravniki uravnali izpahnjeno ramo. Ranjen je bil tudi po prsnem košu, po glavi in obrazu. Nesreča ga je doletela v hotelu «Skoplje», kamor je bil prišel iz Ko-pišnice pri Negotinu, Brž ko je začutil prvi sunek, je skočil z drugega nadstropja in ostal nepoškodovan. Nato se spominja; «Komaj sem vstal na noge, sem zaslišal jok otroka. Poleg zidu razrušenega hotela je dekletce, ki vrešči. Ob njej leži mrtva ženska. «Mama, mama», kliče deklica mrtvo mater. Zemlja se strese in vidim zid, kako se nagiba čez otroka, Skočim, jo zgrabim in komaj sem se hotel umakniti, se je vse zrušilo. Ko je bilo vsega konec, sem bil pribit na tleh. Gledam na levo in vidim dekletce med dvema betonskima ploščama, kot pod ka- kim šotorom. Nič ji ni. Hočem jo poklicati, toda iz mene ni nobenega glasu.» Sest ur sta ostala tako pod ruševinami in ko je deklica slišala glasove vojakov, je klicala na pomoč in kmalu so jo rešili, In ko so jo hoteli odnesti, je začela spet kričati: «Stric je tu, neki stric, rešite tudi njega». «Moja sreča... otrok me je rešil» — je zaključil Bečirič. ■s * * Blagica Krsteva, gimnazijka je katastrofo doživela doma. Spala je v sobi z bratrancem Niko-lq. Pryi spnek je zryš,il zid, ,j?a-del je čez posteljo Njjcohe- in ga umoril. Konec zidu pa je stlačil tudi Blagico.. «Mama je koj prihitela v sobo in ko je videla, da je Nikola mrtev, je začela reševati mene. Potres se je nadaljeval in opeka ter omet, vse je padalo po nas. Potegnila me je izpod zidu in odnesla ven. Nato so me prevzeli vojaki. Imam zlom-njeno nogo... Nikole pa ni več... • * * Učenka srèdnje tehnične šole Marija Uroševič je prišla k očetu na počitnice v Skopje. Stanovali so v pritličju štirinadstropne hiše. Potres je hišo zruši! in ruševine so prekrile tudi Marijo. V strahu ni niti opazila, da ima zlomljeno nogo. «Rešila me je omara — pravi Marija — Na njo se je oprl betonski steber, pod katerim sem bila. Ce bi omara popustila, bi mi zdravniška pomoč ne bila potrebna». «In kdaj so vas rešili?» «Sele okoli 10. ure... skozi grede sem videla, kako ljudje be-že. Klicala sem na pomoč, obstali so, prisluhnili in spet zbežali. Sele ko sem opazila vojake, sem vedela, da bom rešena. Hvala jim.» A. MIŠIC — A. MANCIC * Ijevala jasno nebo in profil stare piranske katedrale. Prva se je številnemu občinstvu predstavila folklorna skupina iz Predgrada v Beli Krajini s svojimi značilnimi plesi «Lepa Anka», sPobelelo polje» in zaključnim kolom. Znan pojav v etnologiji je, da se na obrobnih ozemljih kake kulture ohranijo sorazmerno dolgo starinska izročila, ki so povsod drugod že zdavnaj izumrla. Slovenski primeri to potrjujejo: Rezija, Koroška, Prekmurje. Bela Krajina ima mnogo skupnega s sosednim hrvaškim kajkavskim ozemljem. Poleg te stare kulturne plasti je v Belo Krajino prišlo z uskoki mnogo štokavskHi elementov ljudskega izročila. To nam je v celoti potrdil zanimiv, izrazno čist nestiliziran nastop pred-grajskih plesalcev, ki po večini kmetujejo, kadar pa pojo in plešejo, počno to zaradi lastnega zadovoljstva in potrebe. Zdelo se je, kot da jim je sleherni nastop pred publiko odveč, da jih celo moti pri razvijanju plesne fraze. Druga zanimiva, lahko bi rekli celo arhaična skupina, je bil vokalni kvintet bratov Razinger iz Podkorena na Gorenjskem. Zapeli so nekaj starinskih pesmi, ki so šle te davno v pozabo in so zdaj le še ti pevci nosilci ohranjene ljudske kulture. Peli so — kot se reče — «drajer» in sicer v štiri-glasju. Eden (tnaprej», eden «spodaj», tretji «čez» in četrti «naokrog». Presenetljiv je učinek ta-kepa petja, ki je danes, žal povsem izginil in ga, kot smo rekli, pojo le še ti podkorenski pevci. Skupina kurentov iz Markovcev pri Ptuju je pokazala obredje tipičnega kurentovanja v domačih krajih. Za mnoge tuje obiskovalce je bil ta nastop izredno doživetje. Vsako pričakovanje pa je presegla folklorna skupina iz Rezije (San Giorgio di Resia), ki je prišla na festival kot gost. Pokazala je vrsto svojih značilnih plesov in najbolj arhaično glasbo v Evropi sploh. Vsi njihovi plesi so variacije enega samega tipa, plesa v dveh nasproti si stoječih skupinah. Spremljali pa so jih godci s citirami (to je violinami) in brunkulami (mali bas na tri strune). Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo rezijanske goste, saj je njihov nastop obogatil spored izvirne folklore. Zadnja je nastopila akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane s primorskimi in gorenjskimi plesi. Prvi predstavljajo nekako zlitje dveh glavnih e-lementov mediteranske in alpske kulture, drugi pa so značilni po razgibanosti, šegavosti in dina-mizmu. Oba plesa so ljubljanski študentje odplesali tehnično in izrazno polno in prejeli vse priznanje za svoj nastop. S tem je bil prvi festivalski večer končan. Ce rezimiramo, lahko rečemo, da smo na piranski Punti videli panoramo slovenske izvirne plesne folklore, tiste, ki se je sicer le v redkih krajih ohranila neokrnjena, sveža tn še ved-no polna mladostnega utripa. Sinoči pa so na dveh prizoriščih, in sicer v letnem kinu v Izoli in na prostoru hotela Adria v Ankaranu nastopih zbrani jugoslovanski amaterski ansambli, in sicer sPanče Pešev» iz Kuma-nova, «Abraševič» iz Beograda, «Proleter» iz Sarajeva in *Joža Vlahovič• iz Zagreba. O njihovem nastopu bomo poročali v jutrišnji številki. M. L. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Jug. orkestri in pevci; 12.15: Za naše žene; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Zrak in sonce v lahki glasbi; 17.00: Ansambel Franco Val-lisneri; 17.20: Pesem m ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Simfonične pesnitve; 19.00: Baritonist Marijan Kos; 19.15: Šci-Pio Slataper: «Moj Kras» — 4. oddaja; nato Znani pevci; 20.00: Sport; 20.30: Revija glasbil; 21.00: «Potnik», radijska zgodba; 21.30: Romantične melodije; 22.00: Pesmi In plesi; 22.30: Melodije z AntillJ; 23.00: Nova glasba. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Domači glasbeniki; 13.35: «El calcelo»; 14,35: Jazz. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.52: Operne skladbe; 13.40: Plošče; 14,00: Melodije In ritmi; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Mladinski pevski zbori; 16.00: Pesem za vsakogar; 16.30: Otroški kotiček; 17.00: Popoldanski koncert; 17.40: Pojo Ava-lon, Kneževlč in Como; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Don Pan-checo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Pianist Errol Parker; 22,40: Prevoršek — Koncert za rog in godala. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.30: Glasbe- SREDA, 31. JUUJA 1963 ni sejem; B.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 10.30: Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00: Za sam orkester; 11.30: Koncert; 13.25: Ital. pesmi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.30: Uspeli motivi; 15.45: Glasba in turizem; 16.00: Program za najmlajše ; 16.30: Mladi koncer-tlstl; 17.25: Operna glasba; 15,25: Knjiga meseca: 19.10: Orkester p. v. Dona Coste; 20.25: Lahka glasba: 21.05: F. M. Macclo «Duello bianco»; 21.40: Orkestralna glasba; 22.15: Duo Malnardl-Zecchl. II. program 8.00: Jutranja glasba: 8.35: Poje Gian Costello; 9.00: Ital. pentagram; 9.35: Varietejski program; 10.35: Nove Ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15 15: Mali orkester; 15.35: Koncert v 'miniaturi; 16.00: Rapsodija: 16.35: Za vas izbrani motivi; 17.35: Mala en-ciclopedija : 18.35: Vaši Izbranci; 19.50: Simfonična glasba; 20 35- Filmska glasba: 21.35; Glasba v večeru ; 22,10: Plesna glasba 18.30: Gospodarska rubrika; 18 50: Knjižne novosti; 19.00: R. Harris: Simfonija štev. 3; 19.15: Poljsko slovstvo; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Viottljeva Simfonija; 21.30: Schu mannove skladbe; 22.15: Knjižna nagrada «Strega 1963»; 22.45: Glasb» danes. Sbeonffa 4.00: Dobro Jutro!; 8.05: Opera In balet: 8.55: Otroške razglednice; 9.10: Glasbena oddaja; 9.25: Popev- ke; 10.19: Dve skladbi Mihaela Rožanca; 10.30: Človek in zdravje; 10.40: Izraelske pesmi; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Domači napevi; 12.45: Ljubljanski oktet; 13.15: Obvestila; 13.30: Solisti ljub. Opere; 14.05: Z melodij*, mi okrog sveta; 14.35: Novosti i* fonoteke: 15,15: Zabavna glasba; 15.40: Amaterji; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Promenadni koncert; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Od skladatelja do skladate-Ljudski parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Puccini: Manon Lescaut; 22.15: Melodije; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Sopranistka Maria Stader: 23.19: Večerni ples. ItaL televizija 17.40: Program za uajmlajše; 19.00: Lahka atletika NemčiJa-ZDA; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 2105: Detektivka «Rudnik»; 21.55: Ko film še n| bil zvočen: 22.20: Bia-gljeva anketa «Na Vzhodu nekaj novega»; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21,05: Dnevnik: 21.15: Film «Ca-pajev»; 22.55: Koncert komorne glasbe; 23.30: Športne vesti. Jug. tebvizija 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik: 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: Nastop folklornega ansambla iz Sovjetske zveze «LEZGIN-KA»; 21.45: «Istrske freske» — dokumentarni film; 22.00- «Ali obstaja tragedija sarajevske čaršlje?»: 22,15; Poročila. SINDIKALNE VESTI Predsednik pokrajine posreduje za poravnavo spora s tekstilci Zvišanje plače ki proizvodne nagrade v «fiocco» - Pogajanja z opekarniskimi delavci Včeraj ob 18. uri so se sestali na prefekturi predstavniki sindikatov Bergomas za CGIL, Mannello za CISL in Lodolo za UIL z ravnateljem podgorske predilnice Monolom, s katerim je bil tudi predstavnik Zveze industrijcev dr. Veronese. Ob prisotnosti zastopnika prefekta dr. Gare so dosegli sporazum in poravnavo v «poru z delavci oddelka «fiocco». Sporazum predvideva zvijanje minimalne proizvodne nagrade od 30.000 na 45.000 lir letno. Pri' proizvodnji od 12 do 13 milijonov kg letno se nagrada zviša po 12 lir za vsak kg in pri proizvodnji nad 13 milijonov pa za 15 lir kg. Ta nagrada se ne more vključiti v morebitne določbe bodoče pogodbe. Poleg tega bo podjetje zvišalo sedanjo mezdo za 13 lir na uro za vse delavce '.n tudi to se vključi v pogodbo. Nadalje bodo »ni- žali urnik za eno uro pri posameznih izmenah ter za pol ure pri drugih delavcih. Vsi poviiki veljajo od 1. aprila letos. Na proinjo prizadetih bo podjetje izplačalo tudi posojilo do 15.000 lir po določbah, ki bodo' v veljavi za delavce v bombažnem oddelku. Sindikalisti so se pa obvezali, da ne bodo predložili drugih zahtev do zapadlosti sedanje delovne pogodbe t.j. do 30. junija 1*64. Sindikalni predstavniki Bergomas, Mannello in Zei so bili včeraj opoldne tudi pri predsedniku pokrajinske uprave dr. Chien-tarolliju, ki so ga naprosili za posredovanje v sporu tekstilcev. Informirali so ga o zadnjih predlogih za poravnavo tega spora. Dr. Chientarolli je bil pripravljen, da poskusi napraviti še zadnji korak za poravnavo. S tem namenom odpotuje danes zjutraj sku- HiiimtiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMia KARAMBOi NA TRAVNIKU Mopedist x Vogrskega se Je xaletel v avto V bolnišnici se bo mdravil deset dni Včeraj popoldne okroig 17. ure je prišlo na Travniku v bližini kina Vittoria do trčenja med avtomobilom 1100 in mopedom Garelli 48. Ob isti uri je hotel uradnik Ciril Mozetič iz Hudega loga 8 pri Renčah, ki je parkiral tam svoj avto 1100, kreniti s svojim vozilom in ga obrniti na Travniku. V tistem trenutku p« je privozil od zadaj na svojem mopedu Garelli 48 30-letni Albin Martelanc z Vogrskega 107. Ker mopedist ni pravočasno opazil avtomobilskega manevriranja, se je 2 svojim vozilom zaletel v sprednji del avtomobila na levi strani. Izgubil je ravnotežje in padel po tleh. Z avtom Zelenega križa so Martelanca odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na desnem kolenu, na desni roki in številne praske po drugih delih telesa. Okreval bo v desetih dneh. Gasilci pobirajo mrtve golobe Društvo za zaščito živali iz Gorice je včeraj okrog 9.30 opozorilo goriške gasilce, da je na oknu VERDI. Zaprto zaradi poletnih počitnic do 2. avgusta. CORSO. 18.00: «Bandiera di combattimento», S. Hayden in A. Smith. Crnobeli film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «La taverna dello squalo», J. Fuchsberger in B. Grothum. Angleški Crnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Le frontiere dell’odio», R. Milland in H. Lamar. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tei. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včerej smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,1 stopinje ob 16. uri, najnižjo 12,2 atopinje ob 4.15. Povprečne dnevne vlage je bilo 48 odstotkov. hiše v Ul. Morelli št. 13 poginil nek golob. Ggailci so odili tja in v resnici našli na nekem okpu v drugem nadstropju omenjene hiše mrtvega goloba. Ker je stanovanje bilo zaprto in ni bilo nikogar doma, so morali postaviti lestev, da so lahko odstranili mrtvo žival, ki so jo odnesli na sedež društva za zaščito živali. Po vsej verjetnosti je tudi ,ta dogodek v zvezi s kužno boleznijo, o kateri je govora tudi v poročilu občinskega zdravnika, ki ga objavljamo na drugem mestu. Padec treh starčkov Včeraj ob 11.45 so pripeljali v civilno bolnišnico 87-letnega Fran-ca Bečiča iz Trsta, Ul. Parini 13. Zdravniki so ugotovili, da si je starček verjetno zlomil levo stegnenico, ko je padel na Korzu Italia v Gorici blizu hiše 157. Pri-držali so ga za 30 dni na zdravljenju. Prav tako so pridržali v bolnišnici 76-letnega Redenteja Camuz-zija iz Fare, ki si je pri padcu na domu zlomil levo roko v zapestju. Tudi 65-letna Tereza Pavlin iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 34, si je pri padcu na domu prizadejala rano na desni nogi. Vendar pa ni bilo hudega in so jo samo obvezali ter bo okrevala v sedmih dneh. kaj s pokrajinskim tajnikom dr. Bernardisom v Milan, kjer se bo sestal z gospodarjem Tognellom, mu predložil zadnje predloge sindikatov in poskušal doseči poravnavo spora Včeraj dopoldne ob 10. uri so se na sedežu Zveze industrijcev nadaljevali tudi razgovori o zahtevah delavcev pri opekarnah. Predstavniki gospodarjev so predložili naslednje predloge: za a- kordne delavce se poviša nagrada od 825 na 900 lir za vsakih tisoč opek. Za delavce pri pečeh velja isti povišek za od 4000 do 8000 opek, pri večjih količinah pa se zaslužek sorazmerno zviša. Poleg tega so predlagali povišek po 2.000 lir na mesec in proizvodna nagrada po 15 lir na uro za mesece od julija do Vključno novembra, dokler ne stopi v veljavo nova delovna pogodba. Bolezen med golobi v Gorici Občinski zdravnik dr. Gregorig v Gorici sporoča, da so v zadnjih dneh opazili precejšnje umiranje med jatami golobov, ki živijo v mestu. Preden bodo ugotovili vzrok tega umiranja, ki ga lahko povzroča ali kužna bolezen (virus or-nitosico), katera je nalezljiva tudi za ljudi, ali pa zastrupljenje, se priporoča meščanom naj se ne dotikajo mrtvih živali ali takih, ki kažejo znake obolenja. Javna tehtnica v Ulici Argentina Goriški župan sporoča, da bo javna tehtnica, ki je bila doslej prizadetim na razpolago pri občinskih podjetjih, od 1. avgusta dalje na razpolago v Ul. Argentina. Padec s senika Včeraj dopoldne, okrog 10.25 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 55-letno Eldo Blasizzo iz Viles, ki se je precej močno pobila ko je padla doma s senika. Zdravniki so ugotovili, da je pri padcu dobila pretres možganov, da se je verjetno prebila tilnik in si zlomila nekaj reber ter palec na desni nogi. Zato so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. V OKVIRU VIDEMSKEGA SPORAZUMA Nad 602 milijona dosegel blagovni promet v juniju 0d tega je bilo uvoženega iz Slovenije za 453.7 milijonov raznega blaga in izvoženega pa za 148.5 milijonov V preteklem mesecu juniju je trgovinska zbornica v Gorici v okviru maloobmejnega sporazuma za blagovni promet izdala 15 u-voznih dovoljenj za skupno vsoto 61.192.605 lir; poleg tega je bilo uvoženega na carino za 392 milijonov 589.579 lir raznega blaga. V istem mesecu so izdali tudi 36 izvoznih dovoljenj za skupno vsoto 148.454.503 lire. Z dovoljenjem so uvozili za 37.8 milijona lir prašičjega mesa, za 21.9 milijona raznega drugega mesa in mesnih izdelkov ter za 1.4 milijona mleka in masla Na carino so med drugim uvozili za 41 milij. lir konj in govedi, 134 milijonov govejega in prašičjega mesa, za 78 milijonov drv, za 92.8 milijona raznega drugega lesa in lesnih izdelkov, za 33 milijonov cementa in cementnih izdelkov itd. Med izvoženim blagom je na prvem mestu tekstilno blago za 71.4 milijona, razni južni sadeži za 51 milijonov, cin za 13.7 milijona, nadomestni avtomobilski deli 3.8 milijona, spiralne vzmeti za 2 milijona itd. Nezgoda otroka z Valerišča Včeraj dopoldne nekaj po 11. uri so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici dve leti starega Franca Terpina z Valerišča 5. Zdravniki so ugotovili, da si je otrok zmečkal kazalec na levi roki in si ga verjetno tudi zlomil ter dobil druge poškodbe, zaradi katerih so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju. Deček si je prizadejal omenjene poškodbe pri očetovem avtomobilu, ko je zaprl vrata, ki so mu stisnila ročico. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI Partizan med moškimi Mladost med ženskami Beograjčani štirinajstih Zagrebčanke pa sedmič osvojile naslov ekipnega prvaka CELJE, 30. — V nedeljo in v ponedeljek je bilo na stadionu celjskega Kladivarja letošnje jugoslovansko prvenstvo v atletiki za moške in ženske. Kot smo že omenili, je prvo mesto v ekipnem plasmanu pripadlo Partizanu pred Crveno zvezdo, Kladi-varjem, Slavonijo, Ljubljano in Mladostjo. To v moški konkuren ci V ženski pa je prvo mesto pripadlo Mladosti pred Kladivar-jem, Mariborom, Crveni zvezdi, Slavoniji in Branikom. Partizan je tako že štirinajstih osvojil naslov ekipnega prvaka v moški konkurenci, medtem ko je Mladost v ženski že sedmič na vrhu državne lestvice. V drugem dnevu prvenstva je Kladivarjev atlet Lešek dosegel v skoku s palico nov jugoslovanski rekord. Lešek je preskočil 4,72 m. Zmagovalci v posameznih panogah «o naslednji: MOŠKI: 110 m ovire: Perušič (Crvena Zvezda). 100 m: Zaletel (Kladivar). SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK PROSVETNO DRUŠTVO IZ SOVODENJ priredi PLES na nogometnem igrišču v Sovodnjah V soboto 3. avgusta, v nedeljo 4. avgusta tn v ponedeljek 5. avgusta, od 20. ure do 1. po polnoči. • V nedeljo ob 17. uri TEKMA V BRISKOLI Z NAGRADAMI Na plesu v ponedeljek bo tekma v valčku. Parkirni prostor za vozila bo na nogometnem Igrišču Deloval bo dobro založen bifé s prvovrstnim vinom, «pirsolado» in brezalkoholnimi pijačami. Pekli bodo tudi ČEVAPČIČE Nova zadružna klet v Vipavi je sicer še vedno v gradnji, vendar pa jo že delno uporabljajo. Po racionalnosti in kapaciteti ne bo mnogo zaostajala za kletjo y Dobrovem v Brdih, ter bo značilno pripomogla k izboljšanju in sortiranju vipavskih vin in njihovi prodaji Za žrtve potresa v Skopju so darovali na Goriškem Tudi v ponedeljek in včeraj se je nadaljevalo na Goriškem zbiranje prispevkov za pomoč žrtvam potresa v Skoplju. Tragična usoda makedonskih bratov je bolestno odjeknila zlasti med gori-škimi Slovenci, ki so se v velikem številu odzvali pozivu Slovenske kulturno-gospodarske zveze in po svojih močeh prispevali za žrtve potresa. Do včeraj opoldne so prispevali v Gorici: Družina Mozetič 3000, Primo Cresta 1500, družina Pavlin 5000, B.M. 5000, Viljem Nanut 5000 in Franc Perko iz Podgore 1000 lir. Skupaj 20.500 lir. Prebivalci Steverjana so prispevali : Klanjšček Frančiška 1000, Stanič Jožef 1000, Maraž Alojz 500, Lango Stefan 1000, Križman E-duardo 500, Ciglič Anton 500, Maraž Drago 500, Humar Mirko 200, Prinčič Olga 500, Komic Marta 200, Terpin Franc J000, Humar Anton 500, Terpin Rihard 500, Pintar Valda 1000, Klanjšček Ivanka 500, Pintar Alojz 200, Terčič Alojz 500, Hlede Rudolf 500, Koren Leopolda 1000, Vogrič Ernest 400, Koren Franc 500, Mizerit Boris 1000, Ku- mar Zana 400, Gravnar Karol 200, Maraž Ignac 500, Vogrič Anton 500, Širok Pavla 500, Komic Cvetka 500, Maraž Vida 1000, Maligoj Vence 500, Komjanc Marij 500, Korečič Alma 500, Rožič Jožef 500, Zniderčič Stanko 100, Komjanc Drago 500, Komjanc Jožef 1000, Stekar Anton 5000, Ciglič Alojzija 500, Komjanc Zvezdan 1000, Terpin Celestin 500, Klanjšček Stanislav 500, Stekar Bruno 1000, Nikolavčič Jožef 1000, Hlede Franc 500, Vogrič Avgust 500, Gabrovec Ivan 1000, Pertot Jerica 500, Gabrovec Cvetko in Erika 1000, Knez Fabijan 1000, Gravnar Alojz 500, Knez Jožef 500, Pintar Fani 500, Mužič Marij 200, Perin Jožef 2000, Prinčič Marjeta 500, Simšič Oskar (župnik) 1500, Ma-čus Franc 500, Srebrnič Herman 250, Hlede Albin 500, Mužič Mirko 1000, Rosso Renato 500, Gravnar Jožef 1000, Maraž Riko (gostilna «Dvor») '2000. Jakin Karlo 500, Škorjanc Mirko 500, Škorjanc Alojz 300, Mužič Milka 500, Ve-lišček Remigij 500, Hlede Ciril 1000, Koršič Alojzija 1000, Gravnar Danilo (gostilna «Sabotin») Gorica 3000, Gravnar Bruno 2000, Terpin Kristina 500, Sedej Ciril (župnik v pokoju) 2000, Mačus Jožef 400, Fattore Giovanni 500, Stanič Felice (trgovina) 1000, Koršič Ivan 1000, Maraž Jožef 500, Hladnik Anton 500, Rožič Jožef 300, Knez Amalija 1000, Terpin Alojz 500, Maligoj Ivan 200, Terpin Ludvik 100, Karara Jožef 500, Tomažič Jožef 500, Komjanc Ferdinand 1000, Gabrovec Felicita 300, Terpin Maks 400, Černič Stefan 1000, Maraž Alojz 1000, Komic Albin 1500, Rožič Jožef 1000 Maraž Jožef 225, Ciglič Štefanija 1000, Maraž Riko 600, Hlede Jernej ]000, Mačus Anton 500, Mi-kluš Franc 100, Gravner Jožef 500, Maraž Justina 300, Drufovka Jožef 500, Maraž Mirko 2000, Grav. nar Antonija 500, Juretič Valentin 1000, Terpin Jožef 500, Gravnar Karlo 500, Miklus Franc 500, Miklus Justina 1000, Komic Franc 500, Drufovka Mario 500, Drufov-ka Emil 1000, Perše Andrej 500, Miklus Andrej 200, Miklus Da-njel 300, Humar Jožef 2000. Skupaj 86.875 Prejšnja vsota 259.375 Danes objavljeno 107.375 Skupaj 366.750 1500 m: Važič (Kladivar). Krogla: Jocovič (C. Zvezda). 400 m: Grujič (Partizan). Višina: Andjelkovič (C. Zvezda). 10.000 m: Ivanovič (Partizan). Daljina: Njaradi (Partizan). Kopje: Slabinac (Slavonija). 4x100 m: Partizan. Kladivo: Račič (Partizan). 400 m ovire: Matič (Partizan). 800 m: Grujič (Partizan). 200 m: Pavlovič (Partizan). Disk: Jocovič (C. Zvezda). 3000 m ovire: Špan (Ljubljana). 5000 m: Važič (Kladivar). Palica: Lešek (Kladivar). Troskok: Njaradi (Partizan). 4x400 m: Partizan. ZENSKE: 100 m: Sikovec (Mladost). 200 m: Sikovec (Mladost). 80 m ovire: Babovič (Mladost). 400 m: Simič (C. Zvezda). 800 m: Rajkov (C. Zvezda). Krogla: Bilič (Mladost). Disk: Bilič (Mladost). Kopje: Urbančič (Kladivar). Višina: Mrinjak (Slavonija), Daljina: Lubej (Kladivar). 4x400 m: Mladost. DVIGANJE UTEŽI MOSKVA, 3Q. -- Med današnjim tekmovanjem v dviganju uteži, ki je v okviru Spartakiade, so izboljšali kar dva svetovna rekorda. Armenec Vladimir Kizogyan je izboljšal rekord Srednje junior kategorije s tem, da je v nategu dvignil 132.500 kg. Prejšnji rekord je priipadal s 132 kg Poljaku Pie-truszeku. Tudi Litvanec Evard Krtumyae je izboljšal rekord srednjeteike junior kategorije. Rekord, ki j* « 131 kg pripadal Fincu Kankaanie-miju, je Litvanec izboljšal «Jo 135 kg. llliuiiitiiiiuiiiiiiiiiiililliilliiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaMllUM ZA POMOČ ŽRTVAM POTRESA V SKOPJU V Zagrebu 22. avgusta Trešnjevka- Venezia ZAGREB, 30, — Za Romo, ki bo odigrala v korist žrtev potresa v Splitu proti Hajduku prija teljsko nogometno tekmo, se je temu plemenitemu namenu prijavil tudi Venezia. Beneška enajsto-rica bo prav tako 22. avgusta, to je istega dne, ko bo srečanje Roma-Hajduk, nastopila v Zagrebu proti tamkajšnji Trešnjevki. * * * BEOGRAD, 30. — Jugoslovanski športni krogi so že sklenili pomagati žrtvam potresa z izkupičkom, ki ga bodo dobili s celo vrsto prireditev. Tudi nogometna zveza Jugoslavije je sklenila priskočiti na pomoč nesrečnežem in je v ta namen povabila vse članice, naj že od nedelje dalje organizirajo razne tekme, katerih izkupiček bo namenjen makedonskim bratom, ki so izgubili vse svoje imetje. KOLESARSTVO LIZBONA, 30, — Jutri se bo začela 26. kolesarska etapna dirka po Portugalski. Dirka bo dolga 2936 km, ki bodo razdeljeni v 19 etapah. Portugalske kolesarske prireditve se bo udeležila ena sa- ma tuja ekipa in sicer španska Ega. PLAVANJE KOPENHAGEN, 30. — Med dan. skim plavalnim prvenstvom ja Otto Christensen izboljšal lastni državni rekord na 1500 m. Christensen je progo preplaval v 18’58”. Med nastopom je izboljšal s časom 9’59”2 tudi lastni rekord na 800 m. NOGOMET MILAN, 30. — Vratar Milam Giorgio Ghezzi je danes sporočil da ne bo več nastopal. Odliičn golman, znan tudi zaradi drznil posegov kot «kamikaze», je javi vodstvu Milana, da se zaradi sa sebnih in družinskih razmer m more več posvetiti športni dejav nosti. ...................'»'.....m,.,,....... V NEDELJO I. AVGUSTA Mednarodni turnir šahistov v Bovcu Sodelovali bodo tudi šahisti iz Gorice, Tržiča in Trsta V okviru poletnih prireditev so imeli v Bovcu v nedeljo 21. julija letalski miting, ki si ga je ogledalo precej domačih in tujih turistov. Prihodnjo nedeljo 4. avgusta pa bodo organizirali v Bovcu tudi mednarodni šahovski turnir. Nanj so poleg domačih šahistov iz Slovenije povabili tudi šahiste iz Italije, Avstrije in Madžarske. Kar se Italije tiče, pridejo v poštev predvsem šahisti iz k: vzdolž meje. Tako so organizt turnirja poslali vabilo šahov krožkom v Gorico, Trst, ( Čedad in Trbiž naj se s'sv igralci udeležijo tega zanim mednarodnega srečanja ob belih deskah. Goriški šahisl tudi drugi so se že odzval: bilu in se bodo udeležili tur v Bovcu. JOŽE VERGA N: OrfMAREZIG do MADRIDA 27. Tam sem čakal. Zaman sem skušal govoriti s šefom policije na postaji. Tam sta stala dva policaja brez miloati, dva brezdušna robota. Cez kake pol ure je prlropotal oaebni vlak za Italijo. Zaman sem se upiral. Brezobzirno sta me prijela ln potisnila v vagon. Vlak Je potegnil. Sedel sem na klopi, zraven mene pa dva policaja. Morda bom še čea četrt ure v Postojni, v rokah fašističnih rabljev. Zbogom sanje o svobodi! Konec vseh mojih lepih načrtov! Kot na filmskem traku sem videl pred seboj svojo usodo : zasliševanje, mučenje, temnice, neskončna leta ječe. Zdelo se mi je, da vlak ponavlja v ritmu: Se deset minut! Se deset minut! Se deset minut! Tedaj se je vse v meni uprlo. Rajši v smrt! Rajtl v smrt! Policaja sem prosil, če smem na stran. Prikimal Je. Zraven stranišča so bila vrata vagona Pogledal sem skozi šipe. Vlak je brzel skozi sotesko, na levi in desni gozdovi. Drevja je švigalo mimo Tedaj se Odločil: zdaj ali nikoli! Sunkovito sem odprl vrata vagona ln se pognal z drvečega vlaka v prazno. Koliko časa sem bil v nezavesti, ne vem. Ko sem odprl oči, ni bilo ne vlaka ne orožnikov. Ležal sem v Jarku ob progi. Bil sem zamazan, razpraskan in krvav. Previdno sem poskušal vstati. Slo je. Torej nog si le nisem polomil! Vse me je nekako bolelo, hudih poškodb pa ni bilo. Nenadoma me je vsega prešinilo: Ti tukaj postajaš in se obiraš, oni pa te iščejo po progi in bodo zdaj zdaj tu! Izkobacal sem se iz Jarka in naglo zavil v gozd. Ob majhnem potočku sem si izmil krvave praske in malo očedil obleko. Bila je že noč, ko sem se napotil dalje. V začetku sem še čutil pod nogami stezo, potem pa se je nenadoma izgubila. V gluhi temi sem taval kar na slepo dalje. Kaj, če lezem spet proti meji? Da bi vsaj ne naletel na graničarje! Prišel sem na grič ln zagledal v daljavi luč. Je to vasica ali graničarska karavla? Stopal sem previdno proti luči. Bilo je majhno naselje med Rakekom in Uncem. Pogledal sem skozi okno. V hiši so bile tri ženske, pletle so nogavice ln kramljale. Vstopil sem, pozdravil ln jih vprašal, če me lahko vzamejo čez noč pod streho. Povedal sem, da sem pribežal čez mejo iz Italije. Ponudile so mi stol, ena izmed njih pa ml je prinesla skodelico kislega mleka. Kmalu ni bilo vprašanj ne konca ne kraja. Kaj res, da je tako hudo Slovencem v Italiji? Kaj res, da jih zapirajo za prazen nič? «Vse Je res,» sem odgovarjal, «in še več. še govoriti Slovenci ne smejo v svojem jeziku. Slovenska pesem pa je zločin in za njo te vtaknejo po cele mesece v zapor. Na Primorskem so zaprli vse slovenske šole, razpustili vsa društva, požgali vsa gledališča ln dvorane, razbili vse slovenske tiskarne, ustavili vse liste, požgali vse čitalnice in knjižnice, še svojega imena ne smeš uporabljati več. Kar s posebnim dekretom tl vsilijo italijansko ime in gorje, če se tega ne držiš! Taki so fašisti!» «Križ božji,» so se čudile, «potem so pa slabši kot Turki!» «Stokrat hujši!» Tako smo se pogovarjali. Minili sta dve uri. Bil sem utrujen in zaspan. Bal sem se tudi, da bi utegnil priti v hišo kak graničar ali orožnik in bi me tam našel. Zato sem jim rekel, da bi rad legel. Vprašal sem jih tudi, kdaj odpelje prvi vlak proti Ljubljani. «Z Rakeka gre prvi ob petih zjutraj,» so odgovorile. «Tja že ne pojdem,» sem si mislil. Nič jim nisem pravil, da so me na Rakeku aretirali. Zjutraj sem vstal navsezgodaj in sem pešačil do Planine. Vozni listek, ki sem ga bil kupil prejšnji dan na Rakeku, Je bil še veljaven. Kmalu je prišel vlak, vstopil sem in se odpeljal v Ljubljano. Vse je šlo gladko. V LJUBLJANI Pri kolodvoru seni zavil v bife in sem si naročil majhen prigrizek. Sedel sem pri mizi, gledal pisano množico okrog postaje in razmišljal, kam naj grem. Pri sebi sem imel dva naslova, enega po privatni, drugega po partijski liniji. Prvi se je glasil na ime Ivan Erjavec v študentovski ulici, drugi na ime Ivan ali Jože Slavec v Ruskih barakah. Najprej sem stopil do bližjega. Erjavca nisem našel. Vratarica mi je povedala, da je že precej časa, kar se je preselil, ni pa vedela kam. Moral sem torej poiskati Ruske barake. Po poti sem izvedel, da jim pravijo tako, ker so stanovali med vojno v njih ruski ujetniki. Po vojni pa so jugoslovanske oblasti naselile vanje revne delavske družine, ki niso imele stanovanj. 2e od daleč se je poznalo, da domuje tod revščina. Barake so bile vegaste, da so le za silo še stale pokonci. V stenah so zijale dolge reže in špranje, streha pa Je že pošteno kazala rebra, zakaj strešna lepenka je bila vsa razdrapana ln potrgana. im.f T m® je Sprejel sicer Prisrčno- Wlo pa mu je nerodn Imel Je le prav majhno kuhinjo in sobico, v kuhinji sta spi dve že odrasli hčerki, v sobici pa on z ženo. Moral sem spati njima v sobici. Spal sem pravzaprav malo. Zunaj je bil pravi potop. Vi noč je ilo kakor iz škafa. Skozi stene, iz tal in od vsepovs« je prodirala voda. S stropa pa je curljalo po tleh, po postelji m po nas, da smo morali vstajati in postavljati po tleh In p steljah lonce, da smo preprečili večjo škodo. Drugi dan sem šel do emigrantske organizacije, ki je ime nalogo, da skrbi za primorske begunce. Ko sem vstopil, se imel občutek, da sem prišel v policijsko pisarno. V pisarni s sedela dva moška. Neki Vidmar me je gledal postrani in n Izpraševal, če sem komunist. «Kaj pa me to vprašujete?» sem mu odgovoril. «V Ital so me preganjali, ker sem Slovenec in antifašist. Nislim, t je to dovolj.» Dali so ml začasno osebno izkaznico in posebno izjavo, katero sem bil sprejet v Dom primorskih emigrantov. To je bil kaj reven dom. Po sobah je bilo nekaj postelj slamnjačami, brez rjuh. Spati smo morali kar po dva na vsa postelji. Takoj sem videl, da se mi ne obeta tu nič dobrega. C nekaj dni sem pisal bratoma v Francijo, naj mi pošljeta 5i frankov in garancijsko pismo, potrjeno od francoskih oblas da dobim potni list in pridem k njima. Ni minilo petnajst dni in že sem imel oboje v rokah. I sem kar presenečen, da je šlo tako hitro. «Za sedaj sem im srečo, morda se me bo držala še naprej,» sem si rekel in stoj na italijanski konzulat. V pisarni so sedeli za mizami trije uradniki. Povedal se jim, da bi rad govoril z gospodom konzulom. (Nadaljevanje sledi) trst - UL MONTECCH1 6 II TELEFON 93-808 IN »4-638 - Poštni predal 659 - POURUENICA GORICA: Ulica S Pellico lil, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel. St 37-338 - NAROČNINA: mesečni, 650 IL - Vnaprej: Četrt . . i»? lir ooiteua 3500 Ur celoletna 6400 Ur - FLRJ: » tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din letno 1920 din, polletno 96C din. Četrtletno 460 din - Postni tekoCt raCun: Založništvo tržašKega tiska iTst 11 5374 - Za FLRJ: ADII DZS. Ljubljana, lema 18UO uz,oui • Narodni "««n » Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 100, ftnančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. - Mali oglas, 30 Ur beseda - Vsi oglasi se naročajo pri upravi. - Stritarjeva ulica s • i. «o, * Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst