Poštnina pfaSana ▼ (otorhl Loto H, 6t. 288 Lfubliana, nedelja 8. decembra 1929 Cena 2 Drn Naročam «ut> aeacčoo M Om. m noieautv« 40 Om. Urednitr»»i (Mm Kaaflfeva ahca &. r«fefcw Hm, Jt» «23. »124. 3129 li 31% Maribor: Ueksudron omu M. TcMm ll MO Ce8e: Koceoova 2. Tetetoa kn Ht. Rokopis OH k ac rr*6&)o OOm po tarifa. Upravam**: LMdiu. Pretero« M. Tatetoa tt »121 1123. 1124. -trebi tudi na referate, ki bodo neposredno podrejeni načelniku oddelka. Minister financ lahko prenese pristojnost za posamezne posle na pomočnika in na načelnike, pa tudi na nižje administrativne enote. Nositelj finančne uprave v banovini je finančna direkcija. Njej so podrejene davčne uprave, carinarnice, katastrske uprave in finančne kontrole. Finančna služba je razdeljena v finančno kon-ceptno službo (I. kategorija), v stro- elementa k sojenju in da se bo poklicnemu sodstvu organi ono pridružil narod. Brez dvoma pa je. da ta nova porota ne bo slična preživeli stari, marveč bo uveljavila ie to. kar je v ideji narodovega sodelovanja v sodstvu res konstruktivno sposobnega in potrebnega. kovno finančno službo (TI. kategorija) in v manipuilacijsko službo (UL kategorija). Finančni uradniki L kategorije tvorijo celoto zase in se lahko zaposle v vseh poslih, dočim so bili doslej zaposleni samo v posameznih strokah finančne službe. Finančno strokovno shižbo bodo opravljali računski uradniki Semkaj spadajo uradniki blagajn, davčnih uradov, carinarnic, katastrskih uprav in uradniki zrvaničniki finančne stroke. Uradništvo vsake stroke tvori celoto zase in ne more rednim potom prehajati iz stroke v stroko. Po primeru drugih resorov so uvedene v I. kategoriji nove skupine 2 a. 3 a in 4 a. Popolnoma nova določba uvaja tudi 1 a skupino. V II. kategoriji dosežejo lahko uradniki enake prejemke kakor uradniki v 5/1. Za uradnike I. kategorfje so uvedene posebne službene doklade kakor v drugih resorih. Za uradnike II. kategorije so določene posebne sJužbene doklade. in sicer v 1. skupini po 600 Din mesečno, v drugi po 450 in v tretji po 400 Din mesečno. Finančni konceptnl uradniki stopajo v službo v finančnih direkcijah, tako da ne morejo biti tekom te pripravne službe dodeljeni na delo v ministrstvu financ. Novi zakon prinaša tudi take določbe. ki ne spadajo strogo v organizacijski okvir finančnih uprav, čeprav so bile te določbe sprejete zaradi svoje smotrenosti in pa. da bi se tako čimprej nadomestile neke nesodobne določbe posameznih finančnih zakonov. Francka mornarica v Dalmaciji šibenlk, 7. dec. n. Druga pomorska obalna komanda je priredila snoči svečan ban« ket na čast francoskega admirala Duboisa. Koman-dant kapetan Polič je nazdravil admiralu Duboisu, ki se je še enkrat zahvalil za veličasten sprejem, slavil heroizem našega naroda v vojni in nazdravil kralju Aleksandru in Jugoslaviji Francoska flotilja odpluje ▼ ponedeljek ob 7. zjutraj v Split, kjer tudi pripravljajo za sprejem velike manifestacij«. Jadranska železnica Beograd, 7. dec. p. Nova železniška pro» ga Kragujevac-Raška. ki predstavlja glavni del jadranske železnice, je že popolnoma gotova. Minister za promet Radivoje* vič je z dVektoriem oblastne železniške direkcije v Beogradu izvršil pregled del na tej progi ter izdal potrebne odredbe za do* vršitev vseh še potrebnih del, da bi se mogla nova proga že v tem mesecu oddati v promet. Prometni ramister si je ogledal tudi dela pri gradbi velike železniške delav« niče za popravljan ie lokomotiv v K-alievu, knikor tudi podaljšano progo Kraljevo-Raška. Nova češkoslovaška vlada imenovana Predsednik Udržal je sestavil koncentracijsko vlado -Otvoritev zasedanj novoizvoljenih zbornic Praga, 7. decembra, s. Sest tednov po volitvah je bila končno vendarle sestavljena nova češkoslovaška vlada. Predsednik Masaryk je danes ob 17. uri imenoval nove ministre. Kabinet je sestavljen naslednje: Ministrski predsednik Franc Udržal (češki agrarec), notranji minister dr. Jurij Slavik (češki agrarec), zunanji minister dr. Edvard Beneš (češki narodni socialist), finančni minister prof. dr. Karel Engliš (izven strank), minister za narodno obrambo dr. Karel Viskovsky (češki agrarec), minister za poljedelstvo dr. Bogoljub Bradač (češki agrarec), pravosodni minister dr. Alfred Meissner (češki socialni demokrat), prosvetni minister dr. Ivan Derer (češki socialni demokrat), minister za prehrano Rudolf Bechyne (češki socialni demokrat), minister za socialno skrbstvo dr. Ludvik Czech (nemški socialni demokrat), minister za narodno zdravje profesor dr. Franc Spina (zveza nemških poljedelcev), poštni minister dr. Emil Franke (češki narodni socialist), minister za javna dela inž. Ivan Dostalek (češki klerikalec), minister za izenačenja dr. Ivan Šramek (češki klerikalec), trgovinski minister dr. Franc Matonšek (narodni demokrat) in železniški minister Rudolf Mlcoch (češka obrtna stranka). Novoizvoljeni zbornici sta sklicani za četrtek 12. t m. Prvi seji zbornice bosta zgolj formalnega značaja. Poslanci bodo prisegli ter se bo izvolilo začasno predsedništvo. Ves prihodnji teden bosta zbornici imeli seje, da rešita tekoči program. Novi kabinet je koncentracijski - J ter ima za seboj 206 glasov Od 300. Avstrijska zbornica sprejela ustavno reformo Govor zveznega kancelar ja dr. Schober ja - Glasovanje se je izvršilo brez vsakega incidenta - Proglas Heim- wehra DimaJ, 7. decembra. V avstrijskem parlamentu se je danes vršilo veliko glasovanje o ustavni reformi. Zbornica je bila t o žirom n važnost dogodka tako na klopeh poslancev, kakor na galerijah popolnoma zasedena- Tudi mnogi diplomati so prisostvovali seji parlamenta. Pred glasovanjem 'e imel zvezni kancelar dr. Schober dalJSI ekspoze. v katerem le še enkrat pojasnil pomen posameznih točk revizije ustave. Poudarjal le, da se Avstrl;a s to ustavno reformo Iz sistema docela parlamentarne države približuje prezidentskl državi s parlamentarno odgovornostjo. Zvezni kancelar ie izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženim us'avnim delom, pripomni] pa }e, da le obžalovati. da se ni doseglo vse, kar ie vlada predlagala. To se bo kasne e mogoče občutilo. Na koncu svojih izvajanj je zvezni kancelar govoril še o izviru ustavne reforme iz ljudskega gibanja, katero se ie moralo upoštevati. Kakor ie iz naroda prišlo nezadovoljstvo proti dosedanji ustavi, tako bo narod imel zadnjo sodbo o sedaj doseženem delu- iS.*. Glasovanje «e le vršilo brez vsakega Incidenta. Točke Id so t pogajaniia ostale sporne, so bile od sociialnih demokratov odklonjene in sicer med drugim določbe, da bi se mesto Dunaj črtalo iz seznama zveznih dežel, ter ga napravile ra zvezno pt»-stolico, dalje določbe o podelitvi domovin-stva, odnosno državljanstva ter druge določbe. ki se nanašajo na položa- Dunaja ▼ t državi. Za te sporne točke so bili priprav Ijeni eventualni predlogi, na katere so socialni demokrati pristali že v naprei in ki so bili zaradi tega radi soglasno sprejeti. V zvezi s spreietjem ustavne reforme ▼ parlamentu, le Hefcnwehr objavila proglas, v katerem izraJa svoje zadovoljstvo nad uspehom, ki ga ie doseglo heimwehrovskt> gibanje. Z vso odločnostjo povdarajo pa tudi, da Je rezultat t mnogih točkah nezadovoljiv, ker bo ostala oblast socijalistov na Dunaju še ▼ naprej neokrnjena. Zaradi tega pomeni nstavna reforma samo etapo v borbi za pravo ljudsko državo, ki Ima za cilj, da bo služila vsem stanovom prebivalstva enako. Pomirjenje meti Rusijo in Kitajsko Čan$k?pek ni zadovoljen s sporazumom z Rusijo in fe podal ostavko — Nankinška vlada namerava stopiti v tesnejše stike 1 z Moskvo Peking, 7. decembra, o. Po poročilih te Nankinga je podal predsednik in maršal Camgkajšek ostavko, ker ni zadovoljen s sklepom nankinške nacijonalistične vlade, ki je odobrila sporazum med sovjetsko in mukdensko vlado v vprašanju upravljanja Vzihodnoki tajske železnice. Po njegovem mneju bi morala nacionalistična vlada storiti vse, da bd strla sovjetsko ofenzivo v Mandžurija ter ee v ta namen tudš raje epo-raaumeti z ram i mi uporniškimi generali, ka vodijo po provinci na lastno pest meščansko vojno, kakor pa privoliti v ratifikacijo mukdensko - svjetskega sporazuma. Za naslednika Cangkajška bo najbrž imenovan maršal Yenhaishau, ki meni, da je potreba m rsai naRn prenehati ■ mrmlm. strni proti sovjetski Rusiji, se z njo 6 pri jasni ti in nadaljevati politiko Sunjantsena. ki je proglasil, da eo prvi in največji sovražniki Kitajcev Angleži ter njihovi edini prijatelji med belimi narodi — Rusi. Čangkajšek se bo najbrž umaknil sa nekaj časa v ozadje, vendar pa trdijo nekateri njegovi prijatelji, da bo v kratkem zopet aktivno posegeJ » politiko, čim bo končal svoje razgovore z Japonci in Angleži, s pomočjo katerih upa obnoviti sovražnosti proti sovjetski Rusiji ia tako onemogočiti iott-Mtev kitajsko - sovjetskega sporazuma o upravljanju Vzhodmokitajske železnice. Orkan nad Anglijo Rokavskim prelivom Zaradi sjinega viharja je M prekinjen promet med Dovrom in Calaisem — Divjanje viharja nad Londonom London, 7. decembra, o. Sntrofi fe aopet (HvjaJo v Južna Amglijn stiraJiovito neurje, spremtjemo z veSkainskitaii nai&vn in vetrom, ki Je divjali oomaiv-oost z ertamsko s3a. Nad otakd ScSJ!y je e (tov L Sttrcfa je pcSkimdovaita tudi več te'š. iodla nad-več Scode te napra^ orfaan. V Ba.tebauiron Je portiSl orkan n«M aid. hj je ub3 nefco žemo in ranr'1 neko brni in bronasti izdelavi. T"di princesam je dal darove. Prestolonaslednik ie izroči! rwr>ežu velik fino cizelirani krožnik s pape-škim grbom.' Državni tajnik kardinal Gaspari je vrnil poset v Kvirinalu ob 12.35. Češka javnost in nas novi Sokol Napačno pojmovanje osnovanja Sokola kraljevine Jugoslavije v delu češkega tiska takega, česar M Sokolstvo po svoi*) demokratskih jn svofoodoumnih načelih ne moglo sprejeti. ČekoakmJko Sokolstvo se more pnjvi- čatd tudi iz izjav raznih zastopnikov jugoslovenskega Sokotetva, da je z navdušenjem pozdravilo fin Nj. Vel. kralja in da je obljubilo vse svoje sodelovanje aa ustvaritev velike zamisli Sokola kraljevine Jugoslavije. Po novem zakonu morajo vsa udruženja za fizično in moralno vzgojo državljanov služiti velikim ciljem narodnega in državnega edinetva ter iziti iz tesnih regionalnih meja v sestav splošne edinstvene organizacije, ki obsega ves naš narod in vso našo kraljevino. Prepričani smo, da bo češkoslovaško Sokolstvo, ko bo za to zvedelo in ko bo proučilo besedilo novega zakona in raamotrilo izjave sokolskih predstavnikov, ter mnenje jugoslovenskega poslaništva v Pragi, pozdravilo novo jugoslovensko aokolsfco organizacijo prav tako navdušeno, kakor jo danes pozdravlja jugoslovensko Sokolstvo. Beosrad, 7. decembra M. Nekateri češkoslovaški Ksti, nezadostno informirani o ciljih tn vsebini nove sokolske organizacije v Jugoslaviji so objavili razne kritike proti zakonu o osnovanju »Sokola kralevine Jugoslavije«. Te kritike so izzvale v Beogradu začudenje, zlasti, ker so izšle prej predno je bil v inozemstvu sploh znan zakon sam. Vaš poročevalec se je zaradi tega obrnil na reč odličnih Javnih hi sokolskih delavcev, ki so mu izjavili nekako tako-le: Kakor se doznava je Češkoslovenska obec sokolska po posebnem odposlanstvu zaprosila pri JngosJovenskem poslaniku v Prag! za točna pcasnila o novem zakonu-Prepričani smo, da bo COS popolnoma zadovoljna s temi pojasnili in da bo trvidela, da Je bila neutemeljena kritika, ki je izsl-prej predno so bile podane točne informacije. Češkosh?va5ko Sokolstvo se bo prepričalo, da r novi Jugoslovenski sokolski organizaciji rA ničesar fašističnega, niti kaj Vodstva telovadnih organizacij v Beogradu V Beogradu sc mude voditelji jugoslovenskega in hrvatskega Sokola in Ork^v — Po vsej državi pozdravljajo novo sokolsko organizacijo Beograd, 7. dec. p. V Beograd je dospelo vodstvo JSS s starosto En-geibertom Ganglorn na čelu- Starešinstvo JSS je imelo danes sejo, po kateri je posetilo ministra pravde dr. Srškiča, popoldne pa ministrskega predsednika generala Živkoviča- Vodstvo JSS je s starosto Ganglom na Čehi sporočilo predsedniku vlade, da pozdravlja Jugoslovenski Sokol zakon o osnovanj« Sokola kraljevine Jugoslavije, ter je izrazilo svojo pripravljenost, da z vsemi svojimi močmi hi izkušnjami podpre vlado pri njenem delu. V Beogradu se mude tudi zastopniki Hrvatskega Sokola in slovenskih Orlov, ki so imeli danes konferenco v ministrstvu prosvete. Razpravljali so o zakonu o ustanovitvi Sokola kraljeve Jugoslavije. Angleško priznanje Jugoslaviji Simpatičen članek o našem 1. decembru v ugledni londonski reviji — Odmev manifestacije zagrebškega občinskega sveta Zanimanje inozemskega ka pitala za Jugoslavijo Iz vseh krajev države prihajajo poročila, da vsi nacijonalni krogi z zadoščenjem pozdravljajo ustanovitev enotne, vsenarodne telovadne in vzgojne organizacije. Povsod se poudarja pripravljenost pozitivnega sodelovanja v novi organizaciji, da se čim bol; popolno izvede plemenita zasnova Nj Vel. kralja in njegove vlade. Nov? Sad, 7. dleoemfbna n. Zalkon o utstamevih/ti Sokola kna^e vime Jugosila-vle je bffl sprejeit v Novem Sadu z ve-Hkimi stapaftiiaimfL Tukaijšmje starešin stvo župe Svetazair Miiletič je imelo ob tej mriilkn sejo, ma kateri je b® soglasno spretiiet siklleip. v katerem se žuipoo starešinstvo v pofini med prMjučude araa miim izjavam itn pozdravom Eogelibeirta GatigSa, sitiairoisite JSS, povodom osnovanja ScfcoJa kmafijevfine Jutgoslaivnije. London. 7. decembra. AA. »Near East« poroča v svoji najnovejši številki o proslavi prvodecemberskega praznika v Jugoslaviji im naglasa delovni značaj sedanje jugoslovenske vlade. Njeno neumorno delovanje in njene velike reforme so že doslej rodile znatne usne-fae. Prebivalstvo je povsod razumelo program vlade in ga pozdravlja z navdušenjem. Zlasti močan pa je bil od-jek uvedbe lokalne avtonomije V tem pogledu je značilna sijajna manifestacija v zagrebškem občinskem svetu, ki se je popolnoma postavil na stran vlade in obsodil delo hrvatskih emigrantov. Občinsko zastopstvo je izreklo vladi svojo pripravljenost za sodelovanje, da bi se mogla država vriniti v normalno stanje. Medtem pa vlada pri pravlja še nove zakone in ukrepe, ki bodo uvedili v državo red, a že dosedanja zakona o agrarni reformi in administrativni preureditvi sta imela ugoden odjek. Zakon o administrativni reformi bo odpravil anomalije dosedanjega upravnega reda. Posledica vsega tega je, da se je začel inozemski kapital intenzivno zanimati za razmere v Jugoslaviji in da posveča vse večjo pozornost gospodarskemu stanju v Jugoslaviji, sodelujoč v čedalje večjem obsegu v raznih jugoslovenskih podjetjih. Zadnja pot Radomira šaponjiča Prevoz pokojnikovega trupla v Beograd in pogrebne svečanosti v prestopki — Odmevi nenadne smrti v bolgarskem tisku Beograd, 7. decembra p. Davi ob 9- dopoldne so pripeljali r Beograd v posebnem salonskem voz« krsto s truplom pokojnega šefa naše delegacije v Sofiji ln načelnika tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu Radomfrja Šaponjiča. Krsto so po prihodu r Beograd odprli, nakar je truplo pregledala komisija zdravnikov in policijskih uradnikov. Nato so krsto prepeljali v saborno cerkev, od koder se je ob 2. popoldne vršil pogreb ob veliki udeležbi pokojnikovih prijateljev in beograjskega meščanstva. Ob 2. popoldne se je vršilo v Saborni cerkvi opelo o prisotnosti zastopnikov vlade, uradnikov zunanjega ministrstva, diplomatskega zboia in drugega odličnega občinstva. Od poko'nika se je pred cerkvijo poslovil v Imenu zastopnikov tujega tiska direktor tdegrafenuniona v Beogradu Milan Popovič, v imenu Udružema rezervni.! oficirjev Ljubomir Stevanovič, pred zunanjim ministrstvom v imenu tovarišev direktor političnega oddelka zunanjega ministrstva Konstantin Fotič, v imenu Lige žen za mir to svobodo, gdč- Danlkrvič, na grobu pa v Imenu Jugoslovenskih novinarjev Dušan Sijački. Na grob pokojnega §apon;iča je bilo položeno ogromno število vencev. Sttžalfe ČSR Beograd, 7. decembra. A A. Povodom smr-C predsednika jugoslovenske delegacije za pogajanja z Bolgarsko, Radomira Šaponjiča, je izjavil odpravnik poslov češkoslovaškega poslanika v Beogradu dr. Vokač ministru zunanjih zadev dr. Voju Marinkoviču sožalje v imenu poslaništva češkoslovaške republike. Zahvala bolgarskemu kralju Sofija, 7. decembra. AA. Bolgarska agencija javlja: Jugoslovenski poslanik v Sofiji gosp. Nešič je poseti! ministra dvora goep. Grujeva in ga prosil, da izrazii kralju Borisu in princesi Evdoksiji zahvalo jugsloven-«ke vlade za izraze sožalja bolgarskega dvora o priliki smrti gosp. Radomira šaponji-Ga. Gosp. Nešič je posetil tudi ministra zunanjih zadev Burova, ki se mu je takisto zahvalil za izraze sožalja bolgarske vlade, kakor tudi za ugodnosti, ki jih je vlada dovolila pri prevozu trupla pokojnega šaponjiča ▼ domovino. V komunikeju, ki je bil predan sofijskim listom, izreka jugosloven- ski poslanik Nešič zahvalo bolgarskim listom. ki eo napisali pokojnemu Šaponjiču ob njegovi smrti tople besede v slovo. Bolgarski tisk o pokojniku Sofija, 7. decembra. AA Vsi današnji listi obširno poročajo o pogrebu pokojnega Radomira Šaponjiča. »Dnevnik« piše: »Zla usoda spremlja pogajanja, ki naj urede od-nošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo. V trenutku, ko se je jela razvijati atmosfera iskrenosti in medsebojnega razumevanja, k čemur je mnogo pripomogel pokojni Aapo-njič. ee je zdajci doznalo o njegovi nenadni smrti.« »Zarja« pravi. & je prišla Šaponjičeva smrt nepričakvano, kakor zna tako presenečenje prirediti samo usoda. Zastopnik lista se je razgovarjal s poljskim poslanikom v Sofiji, ki je bil skupno s pokojnim Šaponji-čem služboval v Carigradu.. Poslanik je izjavil, da je Šaponjičeva smrt velika izguba, ne samo zato, ker je bil pokojnik človek aktivnosti in širokega obzorja, nego tudi zato, ker je bil uvideven in je tudi kot zasebnik užival povsod velike simpatije. Smrt hrvatskega industriialca Zagreb, 7. dec. 5. V Zagrebu je preminul danes v 69. letu stairosti znani industrijalec Aidolf Da niči 6, predsednik »Danice d. d.« v Zagrebu, ene največjih jugoslovenskih kemičnih tovarn. Ko je svoječasno ustanavljal Daničič svoje novo podjetje v Za-gre« bu, je imel proti sebi silen odpor meščanstva, ki se je balo, da mu nova tvornica okuži zrak. Zato so res zgradili kemično tovarno v Koprivnici. Pokojnik je bil član Saveza industrij cev in Zbornice rs TOI, Zagrebškega zbora m Jugoslovenske udru-žene banke. Daničič je bil odlikovan z redom sv. Save tretje stopnje. Finančni manrster v avdSfencS Beopjrad, 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je spreiel danes v jrvdijenci ministra financ dr. Stanka Švrljngo, ki mu ie predložil ▼ podpis zakon o organizaciji finančne upra- Po^^sko-fugosflovenslko društvo Poznanj, 7. decembra. AA. Tu je bilo ustamov-Meiro fUifflos'5oiv:e-(x;i!l;skiO drosfivo. Noto dra-štivo se le včeraj Joan$tS!M'na&>. Uslamovnema sestanku Je predsedovai geoeeiai fladJer. Demisija poljske vlade Zaradi nezaupnice Sejma jevlada Switalskega podala svojo ostavko - Novo vlado sestavi Matuszewski? Varšava, 7. decembra, s. Glede na veliko nezaupnico, ki jo je včeraj izglasoval Sejem poljski vladi, je ministrski predsednik Swita1ski danes opoldne posetil državnega predsednika Moscickega in mu podal demisijo celokupne vlade. Predsednik Moscicki si Je prkiržal nadaljnjo odločitev. Na seji ministrskega sveta, na kateri je bila sklenjena ostavka vlade, nista bila prisotna vojni minister Piisudski in finančni minister Matuszewrski. Temu dejstvu se za na- Razvoj naše zunanje trgovine Iz splošnih podatkov o naši zunanji trgovini, ki smo jih že objavili, je razvidno, da se je naša zunanja trgovina v tekočem letu znatno zboljšala. Izvoz Se je občutno povečali. dočim je uvoz nazadoval, kar je imelo za posledico, da }e bila naSa trgovinska bilanca za prvih 10 mesecev tekočega leta pasivna še za 45 miliionov Din, dočim je bila lani v istem razdobju pasivna ra 1 milijardo 290 milijonov Din. Glede na nazadovanje pasivnosti je zanimivo ugo» toviti katere spremembe ▼ strukturi uvoza in izvoza so omogočile to zboljšanje. To primerjanje je sedaj mogoče za prva tri četrtletja tekočega leta. za katero razdobje 90 znani sum ari čn i podatki. Spremembe v izvoru: V prvih treh četrtletjih tekočega leta ae je naš izvoz, kakor znano, napram istemu razdobju preteklega leta dvignil od 4.57 na 5.34 milijarde Din. To povečanje izvoza je v prvi vrsti povzročil večji izvoz žitaric. Tako se je izvoz psentce r prvih devetih mesecih t. 1. napram lani povečal za 349 milijonov Din na 700 milijonov Din, izvoz koruze pa se je dvignil za 39 milijonov Din na 65 milijonov Din, le izvoz moke je nazadoval od 20 na 6 milijonov Din. Povečanje izvoza opažamo tudi pri sočtvju (od 31 na 58 milijonov) in pri svežem sadju od (56 na 66 milijonov), deloma tudi pri vinu (od 18 n« 20), dočim je izvoz suhih češpelj nazadoval od 40 na 17 milijonov, izvoz opija od 79 na 47 in izvoz hmelja (zaradi ogromnega padoa cen) od 100 na 30 milijonov Din. Izvoz živine se drži z malimi Izjemami na višini preteklega leta, te rrvo® svinj je nazadoval od 203 na 230 milijonov Din in izvoz drobnice od 79 na 60 milijonov Din. Izvoz svežega mesa, ki je zadnja leta stal« no nazadoval, se je letos zopet povečal od 119 na 146 milijonov, dočim je bil izvoz jajc nekoliko manjši in je znašal 374 milijonov napram 400 milijonom lani. Glede izvoza gradbenega lesa )e treba ugotoviti, da je pri skoro nespremenjeni vrednosti (1100 milijonov) količina nazadovala od 1,124/000 ton na 894.000 ton. Znatno povečanje p« opažamo pri izvoru drv (od 82 na 106 milijonov Din) in pri izvozu izdelkov iz lesa (od 65 na 91 milijonov). Od ostalih izvoznih predmetov je omeniti še ogromen dvig izvoza strovega bakra (v zvezi z ugodno konjunkturo v ceni), in sicer kar za 128 milijonov Din na 320 milijonov Din. Izvoz cementa se je prav tako povečal od 23 na 121 milijonov Din, dočim je izvoz izdelkov kemične (n* dusfrije nazadoval, in sicer izvoz sode od 60 na 47, izvoz kalcijevega karbida m cia-namida od 101 na 75 im izvoz ekstraktov zsa strojenje od 53 na 42 milijonov Din. Spremembe v uvozu Naš uvoz se je v prvih devetih mesecih napram lani zmanjšal od 5.76 na 5.62 milijarde Din. Največji dtel našega uvoza odpade, kakor znano, na tekstilne sirovine m tekstilije. Uvoz tekstilnih sirovin, ki se je zadnja leta znatno dvignil, je ostal leto« skoro na isti višini kakor lani Sirovega bombaža smo uvozili za 142 milijonov Din. bombažnega predrva za 353 milijonov in volnenega prediva za 68 milijonov. Uvoz tkanin, ki je zadnja leta v zvez! z razvojem domače tekstilne industrije zaznamoval nadvse občutno zmanjšanje, je tudi letos dalje popustil, vendar ne v takšni meri kakor druga leta Bombažnih tkanin smo uvozili za 551 milijonov Din napram 615 milijonom v istem razdobju preteklega teta, dočim se je uvoz volnenih tkantn zmanjšal od 308 na 285 milijonov Din m uvoz izdelkov iz bombažnih tkanin od 54 na 48 miliionov. Tudi uvoz svilenih tkanin je nekoliko nazadoval od 101 na 95 milijonov Din. Poleg tekstilij in tekstilnih sirovin zavzemajo v našem uvozu največji obseg stroji in kovinski predmeti. Če zaznamujemo tudi v teh predmetih letos povečanje uvoza, tedaj to ni nerazveseljiva ugotovitev, kajti povečani uvoz stroiev. železa in kovinskih izdelkov je le posledica živahnejše investicijske delavnosti. Tako vidimo. d!a se je napram lani dvignil uvoz strojev in aparatov od 368 na 451 milijonov Din, uvoz elektrotehničnih predmetov od 110 na 130 milijonov Din. uvoz železa od 96 na 104, uvoz železne pločevine od 67 na 81 ter končno uvoz izdelkov iz železa od 324 na 341 milijonov Din. Edino uvoz železniškega materijala se je zmanjšal od 233 na 119 milijonov in uvoz prometnih sredstev od 140 na 134 miliionov. S tem v zvezi moramo ugotoviti tudi manj razveseljivo dejstvo, (Ja se je uvoz nremoda napram lani povečal od 135 na 177 milijonov. V uvozu predmetov za konsum opažamo nazadovanje uvoza sladkorja (-cA 56 na 11 miliionov Din), soli (od 20 na 14) in riža i'od 100 na 711. dočim je uvoz kave pri 163 mili jotilli Din ostal na lanski višini. Razveseljivo ie tudi ponovno zmanjšanje uvoza čevljev od 41 na 31 milijonom 3in, pri čemer ie tudi uvoz usnja in kož nazadoval od 181 na 153 milijonov Din. Končno je še omeniti nazadovanje uvoza bakrene gallce od 53 na 29 milijonov 5n povečanje uvoza oljnatih semen od 73 na 88 milijonov. Čsl odfflVm*»mia naših uradnSkov Praga. 7. decembra. AA. Predsednik republike Mas»aryk je odlikoval z redom Belega orla jugoslovenskega konzula v Pragi Cvetigo. svetnika poslaništva Tva Ginnia, sedaj v ministrstvu zunanjih ooslov v Beogradu, io konzula Iva Krajcerja. daljni razvoj krize pripisuje velik pomen. Kot kandidat za mesto ministrskega predsednika, ki ima največ izgledov, se imenuje dosedanji finančni minister Matuszewski. Star je šele 37 let ter je izraziti zastopnik politike močne roke in odločen pristaš maršala Pilsudskega. Varšava, 7. decembra, g. Predsednik republike Moscicki je sprejel demisijo vlade Svitaiskega ter ji do imenovanja nove vlade poveril vodstvo tekočih poslov. Pismo iz Češkoslovaške H. . Praga, mukepolnem pogajanju 6. decembra. Po mukepolnem pogajanju se Je desig-nirani ministrski predsednik Udržal vendarle sporazumel s strankami za sestavo koncentracijske vlade m predložil predsedniku Masarykn spisek ministrov. Tako bo vlada Imenovana v nekoliko dneh, bržko bodo urejena še nekatera vprašanja podrejene va/žnosti in bo sestavljen program vlade za nje nastopni proglas. Meščanski ln socialistični blok sta v vladi zastopana ▼ ra-zmeriu 9:6. Slovaki so dobili dve zelo važni ministrstvi: pro-sveto. kakor je doslej bilo to že skoro ▼ navadi, hi notranje zadeve. V kabinetu bodo zastopani po dr. Antona štefanku, profesorju zgodovine na bratislavski univerzi, ki prevzame notranje zadeve, in po dr. Ivami Ddrerju. ki Je bil že v prejšnjih vladah večkrat minister. Dr. Ddrer je voditelj slovaških socialistov ter vodi skupno, z dr. Milanom Ivanko ostro protfklerl-kalno kampanjo na Slovaškem. Dr. Ivanka je tudi v zbornici dosegel da Je prišel pred sodišče dr. Tuka, poslanec takratne slovaške vladne stranke, ter bil za srvoje protidržavno rovarjenle obsojen. Ministrstvo za izenačenje zakonov, ki ga Je doslej običajmo imel Slovak. Je to pot pri-nadlo vodji Čeških klerikalcev monsignorju Šramku. Mesto nemAlh klerikalcev vstopajte te Pot prvič v vlado nemški socialni demo-kratje. Po zaslugi čsl. sodrueov jfm Je o tipa del zelo važni resor socialne politike, ki ga prevzame bmski odvetnik dr. Czčch, stari vodja nemške socialne demokracije, ki Je doslej bfla dosledno proti sodelovanju s češko socialno demokracijo ln vodila skoro izrazito nemško.nacionalno politiko. Jasno Je, da so se socialisti vseh odtenkov združili za čas pogajanj in da Jim Je le ta skupni nastop prinesel tako znatne ugodnosti. Meščanske stranke so se ravno med pogajanji razšle, zato Je njihova razdvojenost odačfla položaj socialistov. Nov* vlada Je po vrstnem redu deveta vlada od začetka obstoja čsl. republike fn druga vlada, ki jo Je sestavil Udržal. V njej Je edino minister financ dr. Engfiš brez poslanskega mandata, ki mu ga na-domestuje njegova odlična strokovna usposobljenost Po/leg RašSna Je Engliš najodličneišl 5ad. finančni teoretik ln vsi ministri financ so bili samo namestniki tega ali onega ter so noravljafi važni finančni resor po navodilih enega Izmed obeh Imenovanih. Prof. Engliš je bil že nekolikokrat finančni minister tako kot poslanec, kakor kot strokovnjak. Njegov položaj Je v kabinetu precej neodvisen in mu ne bo treba imeti strankarsko-politič-nih ozirov. Od prejšnjega Udr^alovega kabineta pridejo v novo vlado dr. Beneš, čsl. agTarca dr. Viškovsky in dr. štefanek, nemški agrairec prof. Spina in msgr. Šramek Izmed bivših ministrov raznih prejšnjih vlad sta v sedanji Udrfalovi sestavi nar. socialist dr. Franke, socialni demokrat dr. Melssner, stari parlamentarni praktik in upllvni CinJteliJ v stranki: dalje socialist Bechinč. ki ima v novi vladi funkcijo namestnika Udržala. ker Je zdravje slednjega zadnje čase precej omajano. Portfelj Za poljedelstvo je dobil František Stanek, v Sloveniji znan še iz dobe političnih borb v avstrijski zbornici pred prevratom. Železniško ministrstvo prevzame mesto Nadmana član iste obrtniške stranke MIčoch. Nove osebe ▼ vladi pa so: trgovinski minister dr. Matoušek iz narodno-demo. kratske stranke, bivši pristaš Masarykove realistične stranke, kjer ie zavzemaj eno izmed vodilnih mest Med vojno je s sJcu-pino dr. Šamal* prešel k demokratom. Po poklicu je sodnik, kot političnega delavca oa ga cenijo zavoljo njegove visoke Inteligence in vzgledne pridnosti. Javna dela prevzame klerikalec inž. Dostalek. nameščenec praškega magistrata. Darujte za Jugoslovensko matico Nova hrvatska kmečka deputacija Zagreb, 7- decembra- AA. Jutri odpotu'e iz Sunje v Beograd veliko odposlanstvo kmetov. Odposlanstvo bo sestojalo iz 60 oseb, 50 mož m IG žena. Vodil ga bo posestnik v Sunji Čirov Sujam, bivši član. glavnega odbora Seljsšlfoič saveza. Odposlanstvo, ki je veren predstavnik prebivalstva r Sunji, Je zahtevalo affcli ertoo pri Nj. Vel. kralju in pri predsednikrf ministrskega sveta generalu Petru ZivkovTču. Odposlanstvo se bo nastanilo v Zemunu. kjer mu je mestna občina šla tta roko in mu preskrbela brezplačno stanovanje- Francoski vojni proračun Pariz, 7. dec. AA. Zbornici predloženi proračun »a vojsko znaša 4.5 milijard za obrambo Francije m 1.75 milijaird za obrambo kolonij. Proračun je sestavljen po načelih, ki so bila merodajna za sestavo proračuna za leto 1929 Izdatki so nekoliko večji od stroškov, ki iih izdaja Nemčija svojo policijo in vojsko, vendar pa manjši od angleških izdatkov' za kopno vojsko, čeprav mora Francija braniti mnogo večje meie kakor Anglija. Reorganizacija fašističnega vodstva Phn, 7- decembra o. Italijanska zbornica je sinoči po razpravi o nekih interpelacijah odobrila zakon glede organizacije tn delokroga velikega fašističnega sveta. Nadalje ie zbornica spre ela zakon, ki izraža fa§-stični organizaciji »BaHilac izključno fizično vzgojo učencev ljudskih in srednjih šot Zbornica Je bfla pore m odgodena do JA decembra. Kodkordaft med Francijo In Vatlkjanom ? Pariz, 7. de^mbr«. AA. SejptoJ J» prfspefl s skupino čabrkih romarjev Skotf v Sentiaga Rafael Edvard. V Rimu je bil med drugim sprejet od Muasolinija V pariških političnih in cerkvenih krogih govore, da je Sko! Edvard posredoval za svojega bivanja v Rimu med Francijo in Vatikanom in da je priporočal konkordat med Francijo in Vatikanom. Francija in Vatikan sta pripravljena »prejeti niz ukrepov, ki naj preko m mimo ss-kocg o ločitvi cerkve od države ustvari ugodnejše medsebojne odnošaje. Pri tem pa se ne misli na to, da bi v narodnih iolah uvedli veronauk, ali pa ae ponovno vzpostavi ministrstvo ver. Brezverske univerze v Rusiji Moskva, 7- decembra AA Ustanavlja«'« brezverskfh vseučilišč Je zadelo na vehke težkoče, tako da beležijo ta vseučilišča malenkosten vpis dijakov- V Kijevu se Je vpisalo na ta mošnje brezversko vseučilišče samo 13 slušateljev Zato Je v«eruska zveza brezvercev poslala cemrainecrvn odbora komunistične stranke spomenico, ▼ Kateri za.iteva naj stranka prisili svoje pristaše iz strank? rske discipline k vpisa na brez-rerska vseučilišča, da bi se na ta način mogla izvesti akcija brezverskfh šol- PredsednSk Masaryk o omejitvi števila visckošolcev Praga, 7. decembra g. Predsednik Ma-saryk je v razgovora z urednikom »Pra-ger Tagblatta« o vprašanja omejenega števila vseučlliških di;akov izjavil med drugim: »Menim, da nI potrebno, da b! se preveč študiralo. Kdor nfma talenta ki notranjega hotenja za studii, naj ostane doma bi naj dela z rokami- Dober kmet afi dober delavec ml Je ljubši nego slab odvetnik Dijaki imajo sicer pravico, da se pritožuje;© zaradi nedoitatkov prostorov na visokf.i šolah, vendar pa je to stvar parlamenta in vlade, ne ps d^aštva. Nezaupnica !etons&enm vojnemu ministra Riga, 7. decembra s. Letonski parlament je s 51 proti 48 glasovom sprejel nezaupnico, ki jo je predlagalo levo krilo vladne koaficije proti vojnemu ministru, kateremu očitajo, da je izvršil reorganizacijo vojnega ministrstva v duha, ki ne odgovarja predlogom večine parlamenta- Hmelfski trg Žatec, 7- decembra h. (Tedensko poročilo). Dnevni promet v preteklem tednu je znašal v Zatca 50—200 metrskih stotov. Tendenca mirna, zanimanje zla-sti za zeleno srednjo kvaliteto po ceni 500—550 Kč. Za prima kvalitete se je plačalo 525do 675 Kč. Okvir cen je ostal neizpremenjen 450—750 razen prometnega davka- Do danes je javni markacfskl urad v Žatcu registriral 120 tisoč metrskih stotov letošnjega hmelja. sjTv-; ^ti* ;>vr'.V SotrcKfrT^-tam, pri?afte5jem in znancem naznanjamo prekiSno vwt, dta (je nepričakovano preimimirl ntaS IšjuMecvi soprog «1 oče, gospod IVAM CI šef davčne uprave ▼ Kočeviu ■Pcig.reb nepooafbn«®a se bo wšfl v ponedtefljek, dne 9. decembra t 1 db pol 17. uri izpred foiSe žatosti na fcukatfšnae pokopa^ f&ČG. Kočevje, dne 7. decembra 1929. Globoko žalujoči: Josipina, roij. pl. P6ka, soproga; Stojan in Milan, sinova; Zdenka in Vera, hčertoi. *JUT!RO« St 288 3 tfaSeOfe, 8. XII. 1929 Domače vesti • Odlikovanja- ITeg. Veličanstvo kraB Je odlikoval Vero Hržič - Nikofičevo, članU eo gledališča v Zagrebu, z redom svetega Save četrtega razreda. • Vojaške vesti. Njeg Veličanstvo kralj Je fcnenoval za svoje adjutante: pehotnega polkovnika Dušana Krstiča, doslej komandanta 36. pešpolka »Jelačiča«; artilerijskega polkovnika Cedomila Petroviča, doslej komandanta 18-artiljerijskega polka, ter pehotnega majorja Branka Pogačnika, doslej pomočnika maršala dvora. Za svoja ordonančna oficirja pa je kralj imenoval artil erijskega majorja Petra Kilerja in poročnika bojnega 1. razreda Hijacinta Mun-dorferja, doslej komandanta torpiljarke *T 8«. • OdretnfSki tvplt J® poloffll 8. t m. pri tukajšnjem višjem deželnem aodi§ču gosp dr. T e r č 1 č Fran, rodom ia Biljane pri Gorici. Naše čestitkel • Davčne prijave za zgradb«. Lastnike zgradb opozarjamo, da poteče 20. t m. rok za vlaganje davčnih pri av za zgradbe, ki podlegajo zgradarirci za t. 1930- Potrebne tiskovine se dobijo v občinskih uradih- • Glasilo naprednega dijaštva. Te dni Je Izšla prva številka »Omladine«, glasila jugoslovanskega naprednega dijaštva. List izdaja Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran«. Iz.najal bo trikrat na mesec. Letna naročnina znaša 35 Din. Namesto programatičnega članka priobčirje »Omladina« tole izjavo: Kaj hočemo? Svobodno veliko, silno Jugos!avi>o ene misli in enega srca. Prostor na solnen za vsakogar, čl ga )e žejen- Svoboden razmah misli in stremljenj brez avtoritete. Enakopravnost narodov ta vpoštevanje narodnih manjšin. Vsebina prve številke: Rapallo 12. novem-bra 1929, t. december 1929, Diplomatska aktivnost na Balkanu, Mladina, Sestanek glavnega odbora Probratimst^a. Skupščina Sveta slršateljev ljubljanske tmiverze, JAD Triglav. V podlistku: Naš pokret, Štel sem utripe, Bolna noč v kavarni, Kako si mi blizu. — Glasilo našega naprednega dijaštva toplo priporočamo slovenski Javnosti in se nadejamo, da bo našla Omladina« pri svojih pri. a t« 1 jih predvsem gmotno podporo. ♦ Udeležbo pri poklonitvenl deputaeijl Nj&g. Veličanstvu kralju bo prijavite do/daj te-le občine: Kranj, Ptuj, Tržič. Bled. Litija, Krško, Jesenice, Trbovlje, Brežice, Šoštanj, Celje, Kamnik, Ruše, Dolnji Logatec, Novo mesto, 2-iri, Celje - okolica, Domžale, Slo-venjgradec, Rogaška Slatina, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Stari trg, Cerknica, Ljutomer, Maribor, Lož, Rajhenburg, Mozirje, Ribnica, Laško, Vrhnika, Županska zveza Maribor ter Zveza mest in trgov v St. Juriju ob južni železnici. * Poljaki odlikujejo naie avflaflfce. Ka vojaškem aerodroma ▼ Novem Sadu je predvčerajšnjim poljski voaški ataše v Beogradu ma.or Stažnickl izročil komandantu našega zrakoplovstva odlikovanja, s katerimi ie predsednik poljske republike odlikoval odlične jugoslovenske aviatike-Prejeli so: divizijski general Stanojevič red Polcmia restituta drugega razreda, komandant 1. zrakoplovnega polka Dušan Radovič, major Stanimir Živkovič ter kapetana Fran Pire ta Dragotta Rupčič pa red Polor.ia restituta četrtega razreda. * Stanje članstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bilo 1. t. m. naslednje: Vseh članov je bilo 97.829 (66.117 moškin in 31.712 ženskih). Največ moških članov se nahaja v mezdnih razredih Vidi. do XI., in sicer 32235. Ženskih članov je največ v mezdnih razredih H. do VH., to je 16.686. * Pravita nt za tolmačenje Invalidskega zakona- Ministrstvo za socijalno po'itiko Je postavilo posebno komisijo, kateri je poverjena naloga, da pregleda invalidski zakon ter formulira gotove izpremembe ta Izpopolnitve v tem zakonu ter jim da tol-mačen e, ki ie potrebno za nekatere paragrafe tega zakona. Komisija bo izdelala pravilnik za izvrševane invalidskega zakona in rudi uredbo o rodbinskih drag'u{-skih dokladah- Zakon predvideva doslej samo osnovno invalidnino, vprašanje draginh skih doklad pa se bo rešilo sedaj. * Uredba o komandi mornarice. Kralj Je podpisal uredbo o komandi mornarice. Komanda mornarice stoji ▼ mirnem česu pod ministrstvom vojske ta mornarice ta n'ej so neposredno podrejeni: flota, rečna flota ta pomorsko zrakoplovstvo kakor tudi ostale komande ta institucije vojne mornarice. Na čelu komande -nonarice «toji komandant mornarice v činu admirala, ki ima pravice in oblast komandanta armijske oblasti. Pomočnik Komandanta je r činu viceadmirala ter :ma pravice ln oblast komandanta divizije. Načelnik Štaba komande mornarice je kontraadmiral, ki Ima položaj, pravice in oblast korrandan-ta brigade. * Dobrodošlica hrvatskim planina-Jem. Prejeli smo: Danes pohite na Sv. Goro v Zasav:u člani Hrvatskega plantaarskega društva fz Zagreba. Izletnike vodi sam predsednik g. prof- Pasarič, ki hna svoe prijatelje in znance tudi v krogih Dravske banovine. Zagrebškim gostom Izrekamo prisrčno dobrodošlioo. Planinci iz Ljubljane naj odpotujejo s polosmim vlakom. Zagrebčani dospejo z devetim vlakom na postajo Savo, odkoder bo skupen odhod. • Pravilnik o prejemkih banov. Predsednik ministrskega sveta je prelpisal pravilnik o pravu banov na stanovan e, kurjavo in razsvetl avo ter o pravu pomočnikov bana na stanovanje- NajNjljie lovsfco tu obramba orožje tef municijo dobite pr A. RUTAR. puškar CELJE. 027 • Slovenski Izseljenci ▼ Avstraliji- Eden maloštevilnih slovenskih izsel encev, ki so zašfi v dalnjo Avstralijo, katerih usoda je v stari domovini skoro popolnoma neznana, A. Matevžič. se je nedavno oglasil z zanimivim dopisom t newyorškem »Glasu Naroda«. Slovencem je bila Avstralija, kakor izvaja dopisnik ameriškega lista, še pred par leti neznana- Pregovor pravi, da vrabca ta Slovenca najdeš po vsem svetu. Tukaj vrabcev ni, Slovenci pa se nahaamo, prav v malem številu, tudi v Avstraliji. Tukaj imamo sedaj (v novembru) pomladni čas. »Tički po'o. rožice cveto« ta po n.irh šume čebelice. Delavske razmere niso najboljše. Tukaj ni stalnega dela kakor v Ameriki. Večina delavcev prehaja iz kra:a v kraj-Ker Avstralija ni Industrijska dežela, se nas je preveč naselilo od vseh strani. Največ je Italijanov, tudi Hrvatov, zlasti iz Dalmacije je precej. Naši Ijud;e so zaposleni večinoma po gozdovi,i. Delajo železniške pragove, drva ta čistijo zemlio. Pri državnem delu tuec ne pride v poštev. Naša stanovanja so pod šotori. Delodajalec se ne briga, kako ta kje boš spal in stanoval. Kaj rado pa se v tej deželi tudi pripeti, da mora delavec od gospodarja s silo Izterjati zaslužek- Jaz sem zaposlen pri sekanju lesa za veliki zapadnoavstral-ski vodovod. Domačini živijo dobro in skoro razkošno. Za delo se poslužu emo zgod-nrih jutranjih ln popoldanskih ur. ker ie sicer vročina neznosna. S trdim delom se bo dalo prihraniti neka] denarja. Potem pa se odpravimo preko Sueza nazaj, odkoder smo prišli. Velesenzacija! krohot! Novo! Smeh Ib Ob S., pol 5., 6.. pol 8. in 9. nit VIKTOR MC. LAGLEN na ljublj en mornar v filmu Hctpiian ffltacfc Velesabava za aajjubljene pare! Kino Ideal • Po stari navadi- Koncem novembra Je bil misijon v Škocjanu pri Turjaku. Kakor poroča »Kmetski list«, so se gg. pridigarji spravili ob tej priliki zopet enkrat tudi na ono časopisje, ki ga ne smatrajo za svoje. Obenem so si iz bogve kakih razlogov privoščili tamkajšnje gasilno društvo, čeprav njegovi člani niso slabši verniki od drugih, saj so vedno pripravljeni stavit! svoie zdravje in celo življenje v nevarnost, da pomagajo svojemu bližnjemu. • Uradne ure za stranke pri katastrskih ■prarah. Finančna direkcija ▼ Ljubljani razglaša, da poslujejo katastrske uprave njenega področja, ki ao preobložen« s fcer-miniranim pisarniškim delom, od 9. decembra dalje za stranke dnevno, izvzemši nedelje in praznika, samo od 9. do 12. • Prehlter metulj. Čitatelj našega Usta Iz Celja nam je poslal metulja citrončka, ki je zaradi izredno toplega vremena prezgodaj prilezel Iz bube. Pošiljalec je mnenja, da se bo metulju prav dobro godilo v našem uredništvu, ker nam prijazni čitatelji nano-sijo toKko tobentic in viiolic- • Smrtna kosa. V Kočevju Je preminul g Ivan Cirk, šef davčne uprave. Pogreb bo v ponedel ek ob pol 17--V Radečah je umrla ga- Pavla Okornova in jo bodo pokopali danes ob pol 16. — Po dolgi bolezni je Izdihnila ▼ Kranju ga. Pavla Zupančeva. Pokopali jo bodo danes ob 16. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! • Prj Osjeku sta se potopila dva vlačilca. Kakor javfjajo iz Osi eka, sta se prošiš četrtek v Dravi potopila dva z lesom otovorjena vlačilca. Obe ladji sta bili brez remorkerja. Naleteli sta z vso silo na neko sipino ta se prevrnili. Posadka se je rešila s plavanjem. • Ponarejevalec naših bankovcev pod ključem. V Kosovski Mitrovici je bil te dni aretiran Stjepan Vunak iz Gjurg evoev, ki se je bavii s ponarejanjem bankovcev po 100 in 10 dinarjev. Vunak ie nekemu trgovcu ponudil večjo količino ponarejenih bankovcev, kj ga le pa ovadil oblastvom. Orožniki so ponarejevalca zasačiK ta fla-granti Aparati za ponarejanje bankovcev so bili zaplenjeni, Vunak pa aretiran. Marija Dnlar roj. Stcle ž IO K naznanjam Častilcem poštene kapljice in dobre domače kuhinje, da otvor m v nedeCjOf dne 8• deeemCra t Kapiteljski ulici «t. 8 z vso domačnostjo novo urejeno gostiCno pti pavCetu kate o cenjenemu občinstvu tem potom priporočam. ±▼4 ITO — zobna pasta najboljša! • Dva pohotneža. Orožniki zasledujejo Viktorja Učakarja, rodom nekje z Dolenjskega in Miho Pan eka, rojenega leta 1991. v Št Iiiu pri Velenju, brezposelnega mesarskega pomočnika, ki sta pred dnevi v gozdu blizu cerkve Šmartno pri Velenju napadla služkinjo Z. iz Žalca. Panjek je služkinjo posilil, Oba lopova sta nato tuda preiskala njeno torbico, vendar denarja, ki sta £a najbrž iskala, msta našla r njej. Ziikovca sta nato pobegnila. • Kupujte Ciril-Metodova koledar)« ta razglednice! S tem podpirate družbo, ki Je podpore zelo potrebna. 1571 • Obleke ln klobuke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Relch. • Največjo Izbiro pletenin nudi tovarn »Lana«. Šelenburgova ulica 7. • Gospodinje! Vaše perilo pere. posuši, monga ali lika trrvama Jos. Relch. • Darujte Podpornemu društvu slepih, LiubPana. Kllučavnlčarska ulica 3-II. 1 Opozarjamo na današnji oglas tvrdk e K■ Šinkovec nasl. K. Soss. Moje Venetlan lepotilne preparatt tfobit« HOH » Drogertfl ,Adrlja\ Mr. ph.S.BorčM Ljubljana. Selenburicova ulica It 1 Slizabet^ Iz Ljubljane o— Danes zadnji dan razstave Doflnar-Kos-Pavlovec v Jakopičevem pavi]ojqo. Kdor je še ni obiskal, naj ne zamudi zadnje prilike. a— »ZeppeBnov polet okrog sveta«. Včerajšnja premi era tega filma je pokazala, da je ljubljansko občinstvo spremljalo z vefikim zanimanjem ta najnovejši film, ki ga nam je predva ala ZKD. Priporočamo, da si danes sigurno ogledate ta film v Elitnem kinu Matici ob 11. dopoldne. o— Iz gledališča. Danes popoldne se vprt-zorl v operi Kalmanova opereta »Grofica Marica« s Poličevo * naslovni vlogi, zvečer pa Bizetova opera »Carmen« s Thier-ryjevo v naslovni partiji. »Carmen« se bo pričela izjemoma ob 20- Obe predstavi Izven abonmaja pri znižanih cenah- — V drami bo danes oh 3. popoldne kome-dene smislu predstave: sedeži 5 dinarjev. stojišča 3 Din. Ideja uvedbe kmečk!h pred- Damsko bi posteljno Perilo, fino hi elegantno izvršuje proti naročilu In po meri M. šRIBAR, Aleksandrova alica St. 2 (Pole« D. Zampnrnti). Bogata Izbira vseh vrst čfpk m krasnih filet motivov. stav zashiži polno pozornost, ker je v stanju rešiti že dolgo aktualno vprašanje popula-rizact'® resne gledališke umetnosti med najširšimi plastmi naroda in tako razširiti upliv gledališča iz ozkega mestnega kroga na deželo, Doslej je pred Mariborom to poizkusil v naši državi le še Zagieb- a— Koncert v mestnem parka priredi danes od II- do 12. vojaška godba, ako bo lepo treme. a— Za boiifni b&sar, ki bo v nedeljo, dne 15. t m. t veliki on ionski dvorani, ae vrše že mesec dni marljive priprave. NaM d očki io deklic« v otroških vrtcih tekmujejo med sabo v izdelovanju različnih lepih, uporabnih predmetov za obiskovalce bazarja. Za koncert eo obljitbfle prijazno sodelovanje prvovrstne moči našega mesta. Rajalni nastop mladine, deklamacija, orkestralne točke ln samospevi, dekliški zbor la meSan kvartet bodo tvorili program ob čajanki. Odbor izreka najtoplejšo zahvalo blagim da- lovalkaan predmetov ta. bazar ta nujno prosi Je nadaljojih prispevkov. Oddajo se t Cankarjevi Šoli pri šolskem slugi ah pa v trgovini Wogerer, Slovenska ulica. a— Z državnega mostu je skočil v noči od petka na soboto precej zastaven moški v Dravo- Prišel je iz smeri Kralja Petra trga ter se naglo popel čez ograjo. Kmalu je biki slišati klice na pomoč, toda v temni noiS je bila pomoč izključena. V akcijo je sicer stopila rešilna postaja, toda moža je voda med tem že odnesla proti brodu. O dogodku so bile obveščene vse orožniške postaje in županstva vzdolž Drave- Iz Kamnika ka— Smučarje vabi Športni klub k pr©« davanju, ki ga bo imej predsednik g. dr. Zvoke I j v ponedeljek zvečer v Kamniškem domu. S predavanjem bo zvezano predvajanje filma »Beta arena«, ki je zadrvtl, kjerkoli je bil igran, vse športnike tal ostalo o5- einstvo. ka— Miklavževi večeri so bifi v Kamniku dobro obiskani. Izvzeta pa moramo na« stop modernega Miklavža, ki se je zaradi nepričakovanih ovir moral omejki samo na razdelitev d-ariL ka— Kramarski in živinski sejem bo v torek 10. t m. t Kamniku. Iz Škofje Loke SI— Miklavžev režer je priredilo Sokol. sko društvo naraščaju in deei predvečer & t m. v veliki dvorani Doma. Poleg dece se je zbralo v pričakovanju sv. Nikolaja, angelov ia rogatcev nebroj ostalega občinstva, ki je prostore obširne dvorane malone napolnilo in z veselimi občutki spremljalo radost naše sokolske družine. Miklavi je obdaroval 102 člana naše sokolske družine, potem ko je poučil mladež o njenih dolžnostih do staršsv in predstavnikov. šl— Nesreče. Po strmem ldancu od Ho-ste proti suškemu mostu je vozil s kolesjem Berfirarjev BLaž, ko je dohitel pred se« boj vozača z več panji čebeL Konj se jo brenčanja živalic ustrašil baš na nevarnem mestu tik Sore. Blaž jc hotel konja pomiriti, a je po nesreči prišel po voz, ki je šel čezenj in mu prizadel občutne poškod-• na glavi io rokah. V nevarnosti pa je bil tudi avto, ki je privozil v nasprotni .meri, m je kazalo, da se podivjana žival zakadi naravnost ▼ motorno vozilo. Od škofjeloškega kolodvora, proti Plevni so vozili visoko naložene vozove sena, da jih prepeljejo v Škofjo Loko. Eden voznikov je po neprevidnosti padel t voza. Ker mu je šlo kolo preko nog, je moral iskati zdravniško pomoči. — Slična nesreča, te 8 huifiimi posledicami, se Je "Zgodila pred Balantom. Z voza, visoko naloženega s slamo, )e treščil na trd kamen nepreviden »zač In dobil težke poškodbe na glavi Nesrečnika so dali na vojaško nosimfco dotlej, da je prihitel na lice mesta pokli* cani zdravnik in ukrenil vse potrebno. Iz Kranja r— Spomin Prešernovega rojstnega dneva. Pretekli torek je tukajšnje Kolo jugo« slovenskih sester prižgalo v spomin rojstnega dne pesnika dr. Prešerna na njega« vem grobu na tukajšnjem pokopališč« sv o« če im položilo venec. r— Kuluk smučarjev. Smučarski odsek domačega Sokola pod vodstvom agilnega načelni&ca A. Vrana se je lotil težke naloge, da zgradi smučarsko skakalnico v kranjski okolici. PO vsestranskih poizvedbah se je posrečilo dobiti v najem idealen prostor za skakalnico na severnem pobočju Šmaa-jeC-ne gore nad okrajno cesto Gorenja Sava— postaja Sv. Jošt. S planiranjem prostora so bili delavci zaposleni že več tednov. Da so delo pospeši in dokonča, priredi odsek dar nes popoldne kuluk svojih članov«smučar-iev pri skakalnici Odhod ob pol 13l izpred Narodnega doma. r— Miklavževanje za malčke je bil dogodek, kakršnega dosedaj še ni videl to-kajšmji Narodmi dom. Že pred napovedano uro prihoda Miklavževega spremstva se je naoolnila velika dvorana, saj je prišlo sa» mo dece nad 400 v spremstvu svojih staršev. Sokolov Miklavž je bil razdelil nad 400 daril. Iz Tržiča i— Važen korak za razvoj planinstva. Podružnica SiPD za Tržič je storila hvalevreden sklep, da napravi na tržiški postaji veliko orientacijsko desko tržiške okolice. To delo je sprva poveril« dobremu risar-i. ki pa v teh delih ni bil zadosti izvež-ban in se torej deska ni obnesla. Sedaj je zadevo vzel v roke priznani strokovnjak g. Knafelc iz Ljubljane, s katerim je tr» žišfca podružnica napravila dogovor, da izdela za orientacijsko desko odsek Karavank od črte Javornik do Jezerskega, torej tisti del, ki sedaj manjka. Na podlagi tega izdelka bo tržiška podružnica založila ročne zemljevide, kakršni so že v prome» tu za Julijske Alpe in Kamniške planine. Tako bo ta občutna vrzel zamašena in si bo lahko vsak turist nabavil za nizko ceno vse zemljevide. Z Jesenic s— Na naslov direkcije državnih želez> nic v Ljubljani. Davna želja številnih prijateljev gledališča z Jesenic in drugih krajev Gorenjske obstoja v tem, da bi se uve« del večerni vlak iz Ljubljane za vse one, ki želijo posečati predstave v opernem in dramskem gledališču in eventualno druge večje prireditve v Ljubljani. Vlak naj bi po možnosti vozii iz Ljubljane okrog 23. ure v smeri proti Jesenicam z manjšo garnituro im naj bi knel postanek le na večjih postajah. S tem bi se znatno povečal dotok posetnikov gledališč z dežele. Kakor po» vsod je tudi po Gorenjskem dosti prijateljev gledališke umetnosti žal pa ne dopuščajo vsem sredstva, da bi se vozili v gledališče v Ljubljano, kjer bi morali pre« nočiti, drugega dne pa zamuditi službo, ker privozi prvi vlak na Jesenice šele ob 9.15, v Kranjsko goro in v Bohinj pa Sc mnogo pozneje. Upamo, da bo cenjeni naslov upošteval te upravičene želje gorenjskega prebivalstva, za zgled naj navedemo tudi železnico drugih držav- na primer Avstrije, ki ima za posetnike gledališča v Celovcu uvedene posebne vlake kar v treh smereh. Iz Litiie I— Lepa ureditev poštnih prostorov. Na prizadevanje agilnega poštnega starešine g. Kocmurja se je preselil poštni urad iz stisnjenega lokala v sedanje nove lokale, ki so za državni urad povsem reprezentativni Stranke, ki imajo posla na pošti po- bvahm opazujejo prlzadevsaje % Kocanv ja, ki se trudi da poštne prostore opremi čim tečnejše. Čakalnica za stranke je v« v zelenju, v kotičku pri telefonski govorilnici gleda izza rož lepa srebrna caplja, originalna pa je reklama za. pristop k Poštni hranilnici Na steni visi kragulj, ki drži V kljunu tablico % vabilom k Jtednji ia rl*-ganju v Poštno hranilnico. Ljudje one njajo pohvalno prizadevanje g. starešine, ki gre vsem strankam zelo na roko. i— Poučen izlet gospodinjske šole. Gospodinjska šola, ki je nastanjena v po-siopju litijske osnovne šole, je pohitela ta teden na poučen izlet v Ljubljano. Gojen-ke so si pod vodstvom svojih učiteljic ogledale v Ljubijaavi razne vzorne institucije, tako n. pr. Osrednje mlekarne, gospodinj* <> šolo v Marijanišču, mestno klavnico m drugo. Gospodinjska šola, ki je za naJ kraj m vso okolico zelo potrebna, kar dokazuje dejstvo, da hodijo dekleta iz oddaljenih vasi vsak dan 3 ure daleč v iolo. se bo zaključila ob koncu meseca. Ne bik* pa bi morda neumestno, če bi dobila Litija svojo stalno gospodinjsko šolo, kateri bi se priključite tudi mlacfenke iz šmartinske okolice. Iz Zagorja z— Proslava prvega decembra v Sokolskem domu je uspela nad vse prčakovanje. 2e na predvečer se je v gledališki dvorani uprizorila Spi carjeva štiridejanka »K hiči«. Kljub soboti je sokolsko občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička in navdušeno pritrjevalo drastičnemu razpletu dogodkov, ki jih je s srečno roko vodil brat KoštnerL Sekstet glasbenega društva je učinkovito pripomogel k močnemu vtisu. Naslednji dan se je pri akademiji zbralo toliko občinstva, kakor ga dom 5e ne pomni. Po zaključni akademiji je pomnožen! orkester glasbenega društva vzdrževal zabavo do pozne noči — Miklavi je t 6» fcrtek izredno bogato obdaril sokolski naraščaj in stotino drugih otrok, zvečer ae je pa spomnil tudi u odrasle. Iz Trbovelj t— StarM otrok, ld so bž& cepljeni pvutl ikrlatmki naj se zglasijo v prihodnjih dneh od 9. do 12. m od 14 do 16. na občini v policijskem oddelku, da dobe potnfibi o cepljenju proti škrlatinki t— Napredek. Damski filzeiskl aJon Hutar Maks oa Vodah si jo nabavi? naj« novejši higijenični aparat znamke »Rušo« za trajno ondulacijo las. Aparat ima to prednost, da ne žge las in ne de bi opekHa. Damam, ki so se morale do sedaj voziti v Ljubljano, bo s tem gotovo ustreženo. t— Himen. Včeraj 7. t m. se je poročfl v Rajhenburgu privatni uradnik g. Lado Badalič z gdč. Lili Pimterjevo iz Celje. G. Badalšč je eden n&jagilnejših in najboljših članov sokolskega gledališča. Mladem« paru naše najiskrenejše čestitke. t— Vojaška služba mu ne dlM. Jože Sb-ga je sin ugledne rudarske družine. Odslužiti bi moral svoj kadrski rok, kar mu pa brezdvomno ne diši Pobegnil je od svoje edinice v Karlovcu ki se vrnil v Trbovlje. Neke noči je slišal g. France Pust v svoji gostilni ropot. Šel je pogledat kdo stika ponoči po njegovi hiši m je naletel na Slugo, ki so je hotel okoristiti s tujim blagom. Oddal ga je orožnikom, ki so ▼ njem spoznali vojaškega begunca in ga od* poslali k pukovski okrožni komandi v Ce-Kja, od koder je zopet pobegnil in ga sedaj zasledujejo orožniki Menda se svoje svobode ne bo veselil predolgo, potem pa bo dela! pokoro m vse svoje grehe, fed jih menda ni malo. t— Ne mučite živ aii. Sedaj pred ztmo se posipajo ceste. To bi mor aH upoštevati tudi različni vozniki, da bi svojih živmčct ne preoblagali Zadnjič smo imeli priliko opazovati, kako je neki voznik neusmiljeno pretepal konje, ki niso mogli speljati preobloženega voza. Občinstvo se je zgra» žalo nad sirovost jo voznika in je tudi interveniralo. Voznikom bi priporočali malo več usmiljenja do živali Iz Novega mesta n-— Pevski zbor Obrtnega društva vabi vse, ki čutijo veselje do petja, k sodelovanju. Posebej so vabljene še pevke, ki se naj zglase v ponedeljek 9. L m. ob 8. zvo« čer v sobi Glasbene Matice (Sokolski dom). Čevljarska delavnica M. Čolnar, Novo mesto 15545 izdela je obuvala vsake vrste ter prevzame v popravilo snežne čevlje in galoše. Cene zmerne in solidne. Iz Kostanjevice ko— Vinski sejem v Sv. Križa se je vršil v četrtek 5. t. m. ob veliki udeležbi vi» nogradnikov z izbornim pridelkom. Cene so bile umerjene m so se gibale mod 5 in 7 Din. ZaJ so neugodni čas kakor tudi obstoječi trošarin »ki predpisi neugodno vplivali na udeležbo od strani vinskih trgovcev in gostilničarjev. Kljub temu je bilo prodanih nekaj partij dobre kvalitete m so bili tako kupci kakor prodajal« zado« voljni. Podružnici Kmetijske družbe bi bilo priporočati, da priredi kmalu po novem letu ali vsaj do pomladi še en sejem. Morda bodo trošarinske prilike ugodnejše, kar je želeti posebno v interesu našega v hudi krizi se nahajajočega vinogradništva Omeniti je, da je bil vinski sejem v dvorani g. Stritarja. načelnika podružnice, zelo okusno in spretno prirejen. Glede časa pa je ždeti za prihodnjič srečnejše izbire. ko— Prostovoljno gasilno društvo prlre« di v nedeljo 15. t. m. zabavni večer z uprizoritvijo veseloigre »Poslednji mož« v dvorani hotela BučaT. Začetek ob pol 20. Iz Šoštanja št— 1. december se je pri nas kaj lepo praznoval. Dopoldne po slavnostni maši je proslavila uedinjenje tukajšnja šola t Sokolskem domu z nagovorom, petjem, de-klamacljami in telovadnim rajalnim nastopom dekJic 2. razreda. Poleg šoJake mlade, ži eo bili pri tej slovesnosti navzoči zastopniki raznih uradov, gasild Ln mnogo drugega občinstva. Vsa čast uSiteljetvu n*d tako lepim uspehom! Meščanska šola je imela Interno proslavo v šoli. Krona proslave pa je bila popoldne nad vse pričakovanje dobro urpela telovadna akademija MtajBajega Sokotafce^dnA*«. K«*opCH eo deca, naraščaj. Stani flaoioe. Ob koncu akademije je starosta b*. Vrečko imel pred celotno skupino telovadi^, in občinstvom lep domoljubni govor, v katerem je poudarjal delovanje in naloee »Sokolstva. št— Nezgoda pri streljan/O, z moznarjL V ponedeljek Z L m. zvečer , »o fantje iz Topolštee streljali posestnik* Pirpanku pod Lomom v proslavo nj-ego* ega godu. Ker jo Pirpa«k na glasu, da gosjem dobro postreže z jedjo in pijačo, se je »takrat pri njem zbrala večina topoliških fantov. Da« čim so fantje v izbi vsi dobre vqVe pope-vafe, je zunaj blizu hiš-e Fran Rj^jsečnik, po domače Dobrovnikov, nabijal z lesenimi klini možnarje. Nenadoma je počV strel in začul se je bolesten krik Presek lika-Fantje so pohitel' iz hiše ter našli rAnie-nega Franceta, ležečega poleg izpaljej^ega možnarja. Poklicani zdravnik dr. Hedic je ugotovil, da je Presečnik močno ranjen Va obeh nogah. Preden ga je mogel sploh 0» vezati mu je moral odstraniti iz ran ve& lesenih klinov, ki so se mu zapičili globoko v nogo. Nesrečnika so z avtomobilom, državnega zdravilišča prepeljali na šo Stanjski kolodvor, od tam pa v bolnico v Sto ven j gradeč. Po poročilih iz bolnice obstoja nevarnost, da bodo morali Presecaiiku eno nogo odrezati. št— Nepošten šofer. V nedeljo L t m. zjutraj so našli t Paki nad Velenjem ▼ cestnem jarku prazen avtobus. Bil je to avtobus, ki je vozfl med Dravogradom in Šoštanjem, last g. Kušarja iz Vrtanja. So ferja, ki je poneveril 600 Din voznine in neznano kam sginii, zasleduje oroeništvo. Iz Ljutomera 5— Proračun mestna občine. Mestni občinski odbor je na seji 3. L m- razpravljal, o občinskem proračun« za L 1930., ki pred-videva 427299 Dm prejemkov n -421.256 D» izdatkov, torej 0041 Dm prebitka. Pre jonsko tvorijo: prebitek iz L 1929. 20.U00 Dm» dobodki ia gospodarstva 188370 Dia, manj-fc dohodki 04UU Dm; iadatki so: z* gospo d&rstvo 90.500 Dio, aa obrestovsaje m odpočilo posojil 90.000 Dm, » upravo 66.^X1 dinarjev, za rediairetvo 44JS50 Din, » javna dela 36.800 Dm, za zdravstvo 2750 Dm, za socijatoo skrbstvo 5390 Dm. za šolstvo 60.368 Din, na kmetijstvo 12-600 Dm, as drugo 800 sa nepredvidene szdsfke 11.000 D®. Za krit j« pransnjkijaja bo mestna občina pobirala 40 odst dokiado ne vse državne davke, potem dokiado ns pivo. n sicer 50 par od litra, na v 100 1 Da» od Etra, na žganje 5 Dir. od litra, peetaia je 5 Din od glave. Vse doklade bodo vrgle 212.829 Din- Proračun ubožnega sklada izkazuje 7650 Din izdatkov tat prav tolike prejemkov. tj— Pozna kokstAce.. »Jutro« je v »©ArfV aki »tevilki poročak) o kukavici ki jc še meseca julija kukate. Star krvec iz našega mesta pa je 3. m 4. oktobra slišal peti tu« ksvico, ki so ee ji čudili Številni posh»-š&ld in ki je tako posekata rekord svoje julijske vrstnice. lj— Avtobusna vožnja ma pro0 Ljuto-mer*$V. Jurij ob Sčavnici-Gornja Radgona Je začasno ukinjena, ker se je rzkazaio, da. je okrajna cesta na nekaterih mestih za promet z avtobusi v jesenskem in zanskem, času preslaba. Avtobus je zaradi tega dobil tudi nekaj poškodb. lj— Lipa, ki je bila vsa/ena ob dneh pr* vrata pred poslopjem hranilnic«, je morala te dni pasti, ker je ovirala promet. Bik je tudi že trhla in bi se bržkone kmaihi posušila. Prošnja bivšega pomožnega redarja Habjamiča, ki je bil lipo vsadil, naj se oču» va, ni torej zalegla nič. I j— Izvoz sadja je zdaj popolnoma ponehal Pred kratkim so prekupci oaložrB zadnje vagone poznih jabolk, predvsem mošančkov, ki so jih plačevali po 3-50 Din za kg. Izvoz/se je bil pričel sredi avgusta ter je trajal nad tri mesece V tej dobi se je naložilo okrog 220 vagonov jabolk. Sadje je bilo pretežno iz bližnjega Mod-murja, deloma pa i« ljutomerske okolice, kjer jo letos sadna letina bila dobra te ▼ posameznih krajih. Ce računamo, da je U povprečna cena jabolk 2. Din za kg, potem so medtmrrski in naši sadjarji iztržili za sadje 4 ia pol milijona Din, kar je spričo slabe vinske letine gotovo lep pri bo! j-šek in za mnogega edina dohodek. Tud3 nova občinska tehtnica je dobro zaslužila. Kupčija je resna stvar In ni, da bi se človek x njo šaJH. To je okusil tudi znameniti madžarski dramatik Franc Molnar, čigar veseloigro »Em, cfve, 4ri« predstavljajo 'ta čas ▼ P&irem Na ne/kero mestu v tej igri priporoča bančni ravnatelj svoji tajnici, naj uporablja namesto Chanelove-ga parfema druge, ki so cenejši in boljši. Tvrdka Chanel se je čutila zaradi tega pasusa prizadeto in oškodovano, češ, da omalovažuje njene izdelke in jim odganja kupce, ki utegnejo res misliti, da so kakšni drugi parfesmd cenejši in boHlčSL Tvmdfoa je vtoeša tožbo in zatrtem, uddbneijše. V -modertrizja-olji žieltezn:!šT\ieig)a prometa lin vagonov sfoii seveda Amerikia na prvem mestni. I)a bi nie Mo potn-riVicim med1 voč-rnjo preveč dioffe čas, si ?e onfsHa žeteemiška uprava v držlatvii IFinois pred nedaivrorn skl primer poseben voz, v kaiterem se med vožhljo predvajalo fHimft. Pra»v v zadnjem času pa »e nestrpna z dinrgo noviteto: s plesnrm vagonom. To so vo-txM Ptučilimanove^a tipa. kS jim je no-tramijSeitna preurejena v pfe^iš&e. Za godbo sfkirlbfta fftad"o ta gramofon. Seveda je vobtKHa dotmrsMca ffiVnoisIke žetemiške uprave veMk halo in feti pcnačaijo. da se \mišo mnogi lfedpe od enega Gorica ZSdlmtiženilh diržev do dlraiigeiga TigrCIi znto, da M se v nik. ki ie vzel 1000 Din na račun mtatfnice, ni imel nikaVesra no^blastila ali zastopstva od ljub-liafcVe tvrdke. Med tem je nasedel sleoariu g. Patič Vencelj. posestnik iz Št Laml^erta, ki je naročil pri agentu Janezu nohištvo in mu ie dal zanj na račun 500 Din. Ker ni bilo niti pohištva, niti obvestila, ie prijavi' ta vo zadevo tvrdki. Ta je odgovorna, da je naročilo neveljavno. Orožniške patrulje so ncorovile, da se sorehaia zviti agent Po vaseh na levi «trani Save. Pi-eiemal je v neki gostilni na Savi celo svoio r>o?to. Od časa do časa se je i a vil v gostilni, kjer je vzel svojo kore-snondenoo. Načrt orožnikov, kako dobiti a?enta v roke. ie brl pravilmo zamišlien. Ko *e je nrniavil Janez v gosti'ni in ie povpraševal za svoio ni«ma. za ie č?ka'o — presenečenje PrMoni' ie orožnik in mu napovedal areta<~'io. Pri aretirancu «o n^š1? več rrar^?i'nib krm^ic. s katerimi ie nabiral r>o hribih naročnike. Tanez ie svoio krivdo de'otna priznal, trdil Da ie do ie HnM od svoiih znancev — trnovskih r>ofnikov — t>od7a*tonsfva. ObMnbil je, da bodo vsa nsrrvril-. točno izvr?enčL Nadalime poizvedbe pa so mend, ugotovile. do ie prišel aretiranec nepravilni potom do naročilnih knjižic. Ker so tvrdke odklonile izpo'nitev naročil, je bil nre. dian lanez v zartore ljubljanskega sod:šča. Primer oa lasno kaže, da ni previdnost nikdar dovolj velika. Smrtna nezgoda ilpklice Zagorje, 7. decembra. Smrtno se je ponesrečila 11-letna Štefka, hčerka uglednega posestnika in bivšega župana Ivana Obreza iz Kanderš. Obreza je s svojimi sinovi v gozdu sekal hraste Štefka, ki jim je popoldan prinesla malico, je opazovala v bližini padec ravnokar izpodsekanega drevesa. Drevo pa se je po nesreči pri padcu zaobrnilo v smer, kjer ie stalo dekletce. Dekle se je sicer hitro umaknilo, vendar je bilo zadeto od veje padlega drevesa ter se zgrudilo na tla. Prestrašeni oče ln bratje so kmalu nezavestno rešili iz objema veje ter i o odnesli domov. Deklica se pa ni več zavedla in je drugo jutro umrla. Kakor se je ugotovilo, je dekletcu, kj je bolehalo na srcu, zadal smrt tudi strah, ker udarec sam nj bil smrtnonosen. Ponesrečenko so pokopali na Vačah ob veliki udeležbi občinstva- Tragična Izguba priljubljene deklice je prebivalstvo globoko ganila. Vse iskreno sočustvuje s starši. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" 155:3 .Kadar pri lem domov sleče i najprej nogavice Z rra'0 LUX-a v mlačni vodi so jutri zopet kakor nove". Tako govori vsako moderno fltkle Po slabi družbi rada glava boli Ljubljana. 7. decembra Za Miklavža so se trije prijateljčki. Tomaž, France in Mirko, domenili, da malce pokrokajo. Kolovratili so nekaj časa po mestu, obrali več gosttfen in končno zavih na neko Miklvževo prireditev, kjer so se pridno zalivali z dobro kapljico, France, ki je bil kavalir, pa je celo dal za šampanjec. Okoli tretje ure se je vesela trojica precej nasekana gugala domov. Ker niso mogli peš. so naročili izvoščka. Tomaž ie bil tako sladko ein.ien. da se je kar počez zlekmii v vozu in zaspal. Izvošček je trojico dve uri prevažal po mestu, nazadnje so se vsi trije razkropili. Tomaža je moral izvošček skoraj nesti domov. . Ko se je drugo jutro Tomaž zbudil, je imel silnega mačka, toda maček je bi! še hujši, ko je ugotovil, da mu je izginila lepo rejena listnica s 4000 Din. Tudi šal je izginiL. pa tudi o rokavicah in zlati uri ni bilo ne duha ne sluha. Ves potrt je odšel na policijo, kjer je prijavil, da so ga nesramno okradli 2 njim so bili v družbi tudi drugi znanci, katere je osumil tatvine. Seveda ni izključeno, da je Tomaž v pijanosti vse skupaj izgubil. Vsekakor pa si tw v bodoče najbrž premislil, nalezti se vinske kapljice do nezavesti. Pri poapnenju arterij v možgamflh in srcu dosežemo pri vsakdan® upcirabd maiie množine »Franz Josefove« vode tefirefb'4)eir!je črevesa brez hudega pni-feka. Cemlemi učerdki na klinikah za notranjo medtei.no so doseg® ce£o pri poiifuisitiransko ohromelih s »Franz Jose-iovo« vodo najboljše uspehe prt jiztreb-ijairuiu črevesa. »Franz Josefova« gren-čica se dolbi v vseh lekarnah, dirogem-feh in spec. trgovinah. Nenavadno hitri ™'vnj in odebeiost prašiča Leopold Mohar, gostilničar v^ Kranj« je kupil na sejmu v Kranju dne 15. julija t L prašiča, ki je tehtal 95 kg. Dne 18. novembra pa ga je prodal mesarju Lieberju Francetu v Kranju- Prašič je tehtal 268 kg. Zredil se je torej v kratkem času v 126 dneh za 173 kg. Prašič ie bil pristne domače pasme, kakršnega ga vidimo na sliki. Pač izreden primer. I Žena na mesecu Žena na mesecu Žena na mesecu Teleflenzacijonalni polet na lanol Grandiiozni vele-filnfFritza JLanga - Nafvečje filmsko čudo, ki pride v ELI IM KIAO MATICA H I Pozor lii?blfelll ^e^e gscscUs®! »Tehnik" Josip Banfa Ljubljana, Miklošičeva c. 20 V pafeaS Ofenoftiesja anada, nasproti soriSča, Vam midli po oafcilžfliii cesmah VSAKOVRSTNE GRAMOFONSKE PLOŠČE. Koflosaflna zaloga ▼ znairtfcafli »CoftumfcStaHt, »Odeom, •Hos Master's Voice«, *Polyora na njegovega očeta Janeza Rupar. ja. ki živi s svojim sinom in vso družino ▼ stalnem prepiru in sporu kot preužitkar. O podrobnostih dogodka, ki je zaradi svoje strahote razburil vse prebivalstvo in je v analih škofjeloških deliktov edinstven, smo ck>znali naslednje podrobnosti: Malo naselje, ki leži približno uro hoda jugovzhodno od Škofje Loke v planoti v • u .... Polhograjskih Dolomitov, je Sv. Andrej, ? zadTUlh. vzdlh,jajlh-, »*> " ozr': ^ raz katerega ie krasen razjed n* Pn!fe,„_ 3.e z ^manjem ogledoval razbito okno raz katerega je krasen razgled na Poljansko dolino im deloma Skofjo Loko samo. Posestva gorskih kmetovalcev so sredi romantične okolice raztresena po gričih tn grebenih. Tudi Sinkova hiša ima lego ob dokaj ostrem robu strmega klanca in se vidi stavba tudi s ceste v Poljanski dolini. Starf Sink, ki Je bfl zaradi svojih čud. nih nastopov in svojevrstnega ponašanja obče znana osebnost po vsem mestu, kakor tudi v vseh gorskih vaseh, se je od. gravfl na dan zločina v popoldanski uri v Skofjo Loko, da tam uredi svoje opravke. Tik za njim je odšla z doma tudi njegova žen, Terezija in se odpravila v vas Bodo vije, da $e udeleži prihodnjega dne službe božje v čast sv. Nikolaju. Doma so ostali le 23-letnl sin Pavel kot posestnik m njegovi sestri Marija in Marjanca. Domači so baš povečerjali. Pavel je sedel za mizo in čital neko knjigo, ko sta začuli sestri pri srednjem oknu hiše sumljiv šum. Marjanca se;je komaj dobro odmaknila od mize k peči,^ ko je pretresel ozračje oster pok. Trenutek zatem je Pavel obupno za. hropel, se sklonil nad mizo in padel. Sestri, odreveneli od strahu in groze nista v prvem hipu vedeli, kaj se Je zgodilo. Toda strel, ki je padel dobro merjen na mladega gospodarja, je le preizvrstno dosege! svoj namen. Nesrečneža je zadel projekti! naravnost v levo stran lobanje odkoder se je kri razlivala po mizi, klopi in tleh... V največjem strahu in prežalostnem spoznanju sta dekleti upihnili svetilko in pobegnili kakor brezumni v vežo in čez nekaj minut skozi zadnja vrata na prosto klicat bližnje sosede na pomoč. V spremstvu več sosedov sta prišli sestri čez čas nazai na dom in našli svojega brata v obupnem stanju. Skoro brez znakov življenja je ustreljeni Pavel slonel preko mize, ki jo je kri curkoma zalivala. Hčeri ne ve-doč kako pomagati, sta v temni noči odšli v družbi soseda v Bodovlje, da o žalostni novici obvestita svojo mater in sorodnike, ter pozoveta zdravnika, ako je sploh pomoč še mogoča. V nesrečni hiši so ostali le sosedje. Medtem je prišel domov stari Sink in z zatrjevanjem, da je pravkar prišel iz Škofje Loke, trkal na hišna vrata. V nekoliko vinjenem stanju je prestopil prag domače izbe in se delal povsem nevednega. Njegovo obnašanje je vzbudilo osobito pozornost, ko se na sina, ki je bi! v zadnjih vzdihljajih. niti ni ozrl, pač pa in spraševal navzoče kaj se je zgodilo. Kmalu po 21. je na kraj nesreče prihitel škofjeloški zdravnik dr. Rant z orožniki. Zdravnik je mogel konstatirati zgolj na. stop smrti in je bila vsaka pomoč izključena. Orožniški narednik Franjo Rehar in kaplar Ivan Tomšič sta takoj pričela z zasliševanjem osumljenega starega Sinka, ki pa je vsako krivdo zanikal, češ, da je pravkar prišel iz Škofje Loke in da je strel slišal, ko Je prihajal v bližino svojega doma. Ker pa je bil v odgovorih Šink dokaj nejasen in videti zmeden, sta orožnika napovedala osumljencu aretacijo in ga ponoči prepeljala v zapore okrajnega sodišča v Skofji Loki. Naknadne poizvedbe aTetiranca močno obtežujejo. Dognalo se je, da stari Rupar ni hodil po poti, ki jo je prvotno navedel in da na mestu, kjer nai bi bil slišal usod. ni strel, tudi ni bil. Njegov dokaz alibija je poleg tega močno omajan in ovržen s konstatacijo, da se ie Rupar od 18. ure ko se je nahajal še v gostilnah pri Urški in Cenetu v Škofji Loki. lahko povrni! do dogodka domov. Brezdvomno pa bo stroga preiskava dognala brezvestnega zločinca in ugotovila, v koliko je stari Rupar pri dejanju soudeležen. V petek popoldne se je ob navzočnosti sodnega predstojnika dr. Prešerna in orožnikov vršil na licu mesta sodnijski ogled: včerai pa se je izvršila na škofjeloškem pokopališču obdukcija nesrečno preminulega mladega Ruparja. Neznana starka pod tramvajem Ljubljana, 7. decembra. Včeraj dopoldne se je odigral pred Škofijo razburljiv prizor. Pod tramvaj je prišla stara in neznana ženica ter se smrtno nevarno poškodovala. Bilo je nekoliko po 9., ko je privozil od magistrata v smeri proti Poljanam električni voz cestne železnice, ki ga je upravljal voznik France Blafič. Istočasno je krenila z Vodnikovega trga mala, že priletna ženica ter zavila sproti magistratu. Hotela je na nasprotno stran. Voznik je opazil pretečo nevarnost, dajal je z zvoncem glasna znamenja in celo kričal. Toda starka le morala biti naglušna, kajti preslišala je vsa svarilna znamenja ter hotela preko tračnic. Voznik nI bfl na to pripravljen, zavri Je sicer z vso silo voz. toda bilo je že prepozno. Tramvaj se je zaletel v starko in Jo pahnil v stran. Reva je odletela na pločnik ter nezavestna obležala. Zadobila je hude notranje poškodbe iz nosu in ust ii ie tekla kri. Na kraju nesreče so se takof zbrali številni pasanti. eden pa le naglo tekel na bližnjo rezilno postajo in pozval pomoč. Z rešilnim avtom so nesrečno ženico prepeljali v bolnico, kjer pa se ves dan ni zavedla. Njene poškodbe so zelo nevarne in bati se je, da bo podlegla. Kdo je ponesrečenka, dosedaj še ni znano. Glede nesreče je bila takoi uvedena preiskava. Zaslišan je bi! voznik Blažič, ki je izpovedal, da je dajal svarilna znamenja, da pa jih je starka preslišala. Tako so tudi izpovedali očividci razburljivega dogodka. Blažič je znan kot eden najboljših in najvestnejših voznikov in kakor je razvidno, njega na nesreči ne zadene nobena krivda, temveč jo je zgolj pripisati nesrečnemu naključju. Odgovor glede prosvetnega dela Zagorje, začetkom decembra. >Moral sem ee smejati — im sedaj eem razorožen.< Mahati po glavah onih, ki ka-Eejo vsaj dobro voljo za* resno delo, je v istini kaj malo prosvetno. Podpišem z obema. Častiti odbor K. J. S. naj mi pa vseeno dovoli, da ee branim nestvarnih očitkov, ki temelje najbrž v netočnem in preveč subjektivnem ebvačanju kritikovanega prosvetno . informativnega članka. Ni resnica, da bi imel ves članek značaj napada, nego je ietlna, da ni o napadu niti duha, piti sluha. Pač pa eem se v zadnji polovici članka dotaknil vprašanja ustanovitve združenih zagorskih knjižnic z veeako-zri idealnim namenom, vzdržujoč ee kulturnemu ekrvekn neprimernih opazk. In ni točno torej, da bi spoštovanemu K. J. S. »nekako ne zaupal« urejevanja in vodstva velike javne knjižnice Točno je dalje, da sem pustil odprto vprašanje, kdo ia naj se loti tega težavnega dela. Pričakoval pa eem na tihem, da se bo to lepo idejo voči-gled neizpodbitnih, od mene navedenih razlogov, ematralo vsestransko za edini pametni izhod iz reakcijonarne polpretekle dobe. Tu ni bilo nikakega »nekakega nezaupanja«. Ree pa je, da se mi »vsekakor« podtikajo nazadnjaški nameni, ki jih najodločneje odklanjam s posebnim ozirom na nekritični naravnost proti meni merjeni izpad. Je pač tako, da med vrstami čita vsak po svoje. Če je izšla misel o ustanovitvi knjižnice iz vrst preprostega človeka, je dolžnost odločujočih činiteljev, da eMčna vprašanja po potrebi in prilikah časa tako usmerijo, da bodo za tisto dobo koristna. Mislim, da je doba, ko je Stalnica služila raznim, ne vedno kulturnim namenom, že za nami in da stopa tudi tu na dan kolektivizem. S tem pa nočem mahati po nikomer, ampak le dejstvo ugotavljam, ki v mnogih primerih tudi drži. Kar se tiče ničvrednega »šunda«. vemo vsi, da je časopisje posvetilo mnogo prostora tej zadevi, da so bile sprejete celo zelo lepe resolucije, ki pa so — žalibog — zopet ostale na papirju. Naša zagorska javnost je bila zadosti obveščena. Morda bi bilo lepo, da si podamo roke in ee potrkamo na prša. Lahko pa povem, da sem se vendar na tihem zanimal tudi za to in moral ugotoviti nekatere zelo porazne reči, ki raje molčim o njih. To zlo bo vedno, povsod bo. Kaj hočemo, če se ljudje — prosim, povsod! — ld imajo denar in »misel sa tudi dobro knjigo, še vedno bašejo z manjvrednim štivom. Nu. izprememba veseli. Tu. da — sklicujem se na Vaše lastne besede — »bo treba mnogo poštenega dela, za kar ravno nima vsak smisla in volje«, dostavljam — in iskrenosti. Ugotavljate, da sem s številkami potrdSl, da se rudniSka knjižnica premalo uporablja, ker ni čitaloev. To je tisto 1! In sedaj, da se bodo čitalci kar nekako sami od sebe pomnožili, hitro še eno knjižnico! To pa ustanovimo s prostovoljnimi književnimi zbirkami — prostovoljnimi! Kdo pa innes prostovoljno d& kako dobro knjigo? Podpore — hm? Za kolikor toliko življenja zmožno knjižnico je treba težkih tisočakov, ti bi pa spoštovanemu K. J. S. morda bolj koristili, ako bi jih porabilo za dobrotvor-ne svrhe, ki so njegov namen. Zaradi poziva na Nemca, da »ni naBla.bši sad, v katerega vbadajo ose«, dovolite, da prišlovicO sam uporabim. Izvajam pa iz tega, da gotovo mislimo vsi dobro in naj bo tozadevno od moje strani izrečena zadnja beseda. Gotovo ni v interesu naših stremljenj, da se javno zhadamo, bodisi upravičeno ali ne. Poudarjam pa še enkrat in najodločneje, da se bo z združenjem knjižnic prihranilo mnogo razočaranj, mnogo denarja, kfi se bo lahko koristno uporabil, da se bo dvignila najfe dolinska kultura po zgledu naprednih Trbovelj, ki so to idejo že izvedle. O tem me prepričujejo izjave našjh vodilnih osebnosti. Več ko gotovo je. da bodo oblasti tudi denarno podprle to skupno hotenje. Ami. Sokol 10-letnica Sokola v Črni pri PrevaSfah Deseto loto dela poteka Sokol sik emu društvu v Črni, deseto leto vztrajnega in idealnega nacionalnega dela ob naši severni meji pod sivo Peco. Svojo desetletnico je Soik-ol proslavil prav slovesno z akademijo dne 30. novembra v telovadnici v Žerjavu. Obenem s proslavo lOlet.nice je bilo združeno tudi proslavljanje državnega in sokolskega praznika — 1. december. V lepo okrašeni dvorani se je ob pol 19. zbralo Članstvo i o sokolstvu naklonjeno občinstvo. Ob zvokih godbe so prikorakali v dvorano vsi oddelki, nakar je imel starosta br. Verbič na telovadce, na člane iu prijatelje sokolstva patriotičen nagovor o pomenu 1. decembra za nas Jugoslovene in posebej se za Sokole. V kratkih potezah .je potem podal zgodovino Sokolskega društva v Črni, ki kaže vztrajno, dasi počasno pronicanje sokolske ideje med narod. Po govoru, ki mu ,?e sledila narodna himna, je položilo novo članstvo pred br. starosto slovesno zaobljubo so-kolstvu. Nato so se vrstili nastopi posamesnih oddelkov. ki so svoje točke dobro in točno izvedli nad pričakovanje posameznikov. Moška deca (20) je letošnje okrožne vaje izvedla prav dobro in ljubko, enako je žela priznanje ženska deca (16) z vajami na melodijo koroških narodnih pesmi. Prav precizno je nastopil moški naraščaj (4) z beograjskimi vajami. Oddelek ženskega naraščaja je izvedel prav dobre efektne vaje z zastavicami. Pohvalno je omeniti tudi nastop članic, ki so svoj program podale dobro, dasi so telovad-ke same delavke, ki po dnevnem delu pridno obiskujejo telovadbo. Člani (9) eo nastopili s sestavo »U boje, ki pa žal ni prišla prav do izraza. Vmes se je vršila še orodna telovadba članov (6) na drogu in skoki mo. ikega naraščaja sik osi obroče, ki so med občinstvom vzbujali mnogo smeha in dobre volje. Da je bil program še pestrejši, ga je izpopolnjeval rudniški salonska orkester pod vodstvom br. Skače ja, ki je izvajal tudi nekaj solo-koncertnih točk in je po izčrpa nem telovadnem programu dal še par koncertnih komadov. Orkester je igral prav pridno, da je članstvo ostalo in se je razvila domača družinska zabava. Akademiia je pokazala emotreno delo v te. lovadnici. Vaditeljski zbor z načelnikom br. ing. Turkom na čelu se zaveda svoje vzvišene sokolsko-vzgojne naloge, želeti je le. da od te poti ne odstopi, da dela scjkolstvu in narodu v prospeh. Od bratov v Črni oa je pričakovati, da v bodoče enakih prireditev ne prezirajo. Zdravo 1 Sokol ▼ Hrastniku Je na d«fiira sporedemi: 1. Dno? (Slani). 2. Proste vate <*ece. 3, Prosite vaje moške dece. 4. DekfatnaoJraL S. Petje. 6. ZensM raana&ča^. 7. CtanS — Atomokov« veje. 8. Moški naraščaj. 9. Proste vaje članic. 10. Čfan-stoe prosite vaje. 11. Na®twoir, Vse točke so bSe stnumno iroverione, ter je v prvi vrsti rastoga mašilh .noviih vofdotePav - račiteiflev br. Vofflra, br. Zsuvir&niika in hr. Raika. Kot tekuvadca sita bra-Ijinafe brezdlvoma br. ZarvTSa3c in br. Reik. Kot iaboren vanMtefl io Sc pos-etrno kot vsgotfšteffl-sotkoDsikega naraščaja, pa se Je prentetaivrS hr. Volk, toajtii nastop moške dieoe, mo§kie®a Ii ženskega naraSčatei tručma in odftiičsia iavedlba teh •vaj so fcrfe najboljše točke dineva. Pio ljubki die-fclatmciii gojedke žen. u!d!b>e kupuje m CIRIL ŽAGAR, SUNJA. Šport Železničar : IHrifa Mariborski Železničarji v Ljubljani niso neznani gostje. Gostovali so že dvakrat in obakrat zapustili dober vtis. V spominu ie še gotovo nad vse napeta borba med Železničarji Ln Hermesom na jubilejnem turnirju, kjer je Hermes, ki je igral v veliki formi, le težko premagal Mariborčane z ; enim golom razlike. Nedavno so se revan* I žirali in premagali Hermesa na svojem igri-| šču s 6 : 2. Iliriji, katere moštvo se je v i zadnjem času stabiliziralo, bodo Železni-j čarji vsekakor enakovreden protivnik. Pri-| četek tekme je ob 14.30. j V pred tekmi nas topita Grafika in rezerva Ilirije ob 13.30. Športni drobiž Upravni odbor JNSa je v zadnjem času storil nekaj važnejših sklepov, od katerih omenjamo naslednje: Uvede se obvezni zdravniški pregled vseh verificiranih članov JNSa. Pregled se mora izvršiti vsaj enkrat na leto, in to najkasneje do 31. decembra. Podsavezi morajo po tem terminu predlo« žiti poročilo o zdravstvenem stanju igračev na svojem ozemlju. Podsavezi od 1. januarja 1930 naprej ne smejo verificirati nobenega igrača, ne da bi ta predložil zdravniškega potrdila o svojem zdravstvenem stanju. Naknadni pregled že verificiranih igračev se mora izvršiti najkasneje do 1. marca 1930. — Upravni odbor JNSa je pozval subotiSki in beograjski nogonjetni podsavez, naj prekličeta svoji resoluciji, ki sta joi objavili v listih in v katerih izjav* ljata, da ne priznata sedanjega upravnega odbora JNSa. — Na predlog LNPa se je dvignila prepoved nastopa igračema Ludviku Suholežniiku in Zdravlcu Gobcu. Iz Jugoslovenskega lahkoatletskega saveza sta bila črtana Gradjanski in ženska •ekcija Comcordije, ker nista priredila kh- koa t letakih prireditev po dolinoetl. Danes se vrši v Mariboru v okvirju olim« pijskega dne mariborski nogometni »der-by«, tekma med Rapidom in Mariborom. Smučarski klub Ljubljana. Opozarjamo vse olane, ki hočejo iineti ugodnost polovične vožnje da dajo sliko in predpisano pristojbino ie g. Kiirnerju pri tvrdki Goreč in jih istotam tudi dvignejo. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 1130 rezerva : Grafika (v garderobo ob 13.) m ob 14.30 I. moštvo : Železničar (v garderobo ob 14.) Sestava moštev v članski knjigi. Ob deževnem vremenu pred« tekma odpade. Za veliko mednarodno ztmsko-sporino prireditev na terenu Bled-Bohinj je izdal Jiigoslovenski zimsko-sportni Sa^ez lične spominske znake, ki jih dobe klubi pri Sa» vezu, športniki pa pri svojih klubih, odnosno v Ljubljani pri tt. Goreč in Magdič. Znak je prav okusno izdelan. Cena mu je 10' Din. Dolžnost vsakega športnika je, da si ga nabavi in 8 tem podpre našo največjo mednarodno zimsko prireditev. Nekaj o sportn na Poljskem Da ee je »port na Poljskem po vojni zelo hitro razmahnil, so dokazali Poljaki na obeh poslednjih olimpijadah, posebno pa na zadnji s evojo rekorderko v metu diska Kono-packo. Skoro olimpijske kakovosti je pozneje pokazal tudi odlični tekač Stanislav Pptkiewicz, ki je porazil Nurmija in je s*^ daj povabljen v Ameriko, kjer se bo sestal z najboljšimi svetovnimi tekači. Posebno viden je napredek poljskega športa v lahki atletiki, kjer s>o bili doseženi državni rekordi, ki bi delali čast vsakemu narodu, ki goji to panogo že desetletja. Zelo laskave so št. v naslednjih disciplinah: 100 m: 10-9; 200 m: 22.2; 400 m : 50; 800 m : 1.55.2; 1500 m : 4:02.2; 5000 m : 15:02.2; 100 m z zaprekami 15.5; 40o m z zaprekami 54.2; skok v daljavo 7.26 m; skok v višino 1.80 m; skok ob palici 3.61 m; met diska 44 m; kladivo 57 m in krogla 13.94. S temi rezultati so tesno »vezana imena Sikorski, Kostrevsld m Petkiewirs. Letos so imeli poljski atleti tri težke nastope, in sicer z Rutnunijo, Češkoslovaško in Madžarska Dočim so v prvih dveh srečanjih zmagali, eo m orali! Madžarom podleči, dasi z mak<šj*> tr.-o Teeb tfnžanosv r nc- diriijo 3. t, m. zrvwcr prvrč zasr.v: Jte teži o ptnfca- ior.vina elctctrEira fesč. Ofc t«t priHai bo sdovesm otoonitiefv, aa kerero »o vafcfte«! ze&vopaki patt-JatBB in rBsn-jJi laonparacij. Vsem, ki se isiso sfcna-š»S ojriamfiestt dcJa, pnEnsfipc ka ®Btov»iaI ŠMARTNO OB PAK1. Dekavoa podiružiijca Kote ,»uwisSD Koteštoe^ Mrikfc-ijvtJoT msnop je bS m naS lcra{ aektM povsem noivie^s sato )e audS prSfe k p*ovž e »vioWm strreifTKtovotii je as^topi te ol*5ariJ 84 novnti otrufc ker oa potrtem, bes- se proetort MS prnesiA. K Steivi&ini obdurovn«)«* tsta prtipcsnotzt; osobito tt&onnka MJfc®*5va te ga. Pe-vtovčevsk, ki s» aak+m&f Kote ve6>e o*»-žane bSaaa. Po obdamnranln oerok )e i&azal Afi-Sfliatv± s"jJo tiaAfcci^enoot tndč odrasfan, zrn faa-tes* je ime;! krpo Steivifto darov. S to jrrtretSfcvfSo te S bnsSoo bosžščrašco si K Ko*o jraaosftrroerssfai! sester cfrfo poc k mzKJctreivasriai aJc®or»,fc pkanenteh d-(w. PeKfconrkoim amnmašoe SortsJoe jnfcdefi jsfonetia frvafca- Ob krnica vočera Je ordkd betski utprswvše4J f. A. Rceman Ko&a&fcasn pršsrčao s»-bvaJcul Iz HrasfnHca h— Mfklevževanje v Narodnem doma. Kakor običajno, je l-ertos obiskal so- kolsko dec>o in naraščaj Miklavž. Prireditev se je pričela ob 5. popoldne. Vsa dvoran« j« bik zasedena m so »e nsraščajnilki kakor tudi ostala m ledin« primerno otelarj«-ni, veselo vrniti na svoje domove. h— Otvoritvena maia v Hrastrtks. Kj»-kor smo že poročali, dobi Hrastnik za enkrat provizomo cerkev. Služba božja se bo darovala v dvorana pri Logarju. Danes v nedeljo ob 9. se bo blagoslovila dvorana in nato brala prva maša. V ta name® so postavili oltar, ki je na odru. Tudi zvon je pri novi provi zorni kapeli Izposodili so si mali zvon v Dragi, da bo oznanjal jutro in vabil k maši h— Nesreča. Ko »e je v petek vračaj učenec Jožef Hudi iz Sode domov, ga je na cesti, v bližini steklarne podrl neznan kolesar. Hudi jo pri padca dobil ob turno ramo na obrazu. Prenesen je bfl takoj k zdravniku dr. Neubergerju, ki rrrn je midil prvo pomoč. — Brezobzirnost kolesarjev postaja od dne do dne več j« in podvzeti bo treba obširne varnostne mere, da s« pasanti zaščitijo proti še večjim nesrečam. Itepertoarf i LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ct> 20. Nedelja, 8. ob 15.: Življenje je le>po. I^ude&B predstava po znižanih eenah. Izven. — Ob 20.: Velika abeceda Ljudska predstava po znižanih cenah. Iztveo Ponedeljek, 9.: Brea ljubezni. A. Torek, 10.: Zaprto. Sreda, 11.: Nevesta s krono. D. Čertrtek. 12.: Naš gospod župnik, k. Petek, 13.: Zaprto. . Sobota, 14.: Don Carlos. Prenrfjera. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Nedelja. 8. ob 15.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven- — Ob 20.: Carmeo. Ljudska predstav« po znižanih cenah- Izven. Ponedeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10.: Beneška not C. Sreda. 10.: Jonnv svira. 1L Četrtek, 12.: Zaprto. Petek, 13.: Gorenjski stev€efc B. MARIBORSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20. Nedelja. 8. ob 1^,: Piskrovez. Znižane eene. Kuponi. — Ob 20.: Velika abeceda. Kuponi. Ponedeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10.: Krog a kredo. Premijera. BL Pristopajte fe »Vodnikovi dražbi" VREMENSKO POROČILO Meteorološki eavoA t Ljubljani. 7. decembra 1929. Višina barometra m Kraj Cas Barom. Temp?' <8 M Opazovanja M 01 Ljubljana Maribor Zagreb Beocrad Sarajevo Dubrovnik 8. <58 7 <5-1-9 759 9 7619 75 75 8* 75 i 75 75 84 82 Skoplle 7. 764-8 90 90 SpHt 7606 12 70 Smer vetra ld brzin« v" m in sok. WSW 6 S 4 NW 2 SE 2 mirno E 4 Jo si O 0 9 5 10 8 Padavine vrsta ▼ ean d« 7. nre NajviSja temperatura danes v Ljubljani 14.6, najnižja 8.6. Solnce vzhaja ob 7.26, zahaja ob 16.19, luna vehaja ob 12.51, zahaja ob 23.1. Dunajska vremenska napoved sa nedeljo: Nekoliko bolj oblačno, milo vreme bo trajak) dalje. ijimso« st 288 Zadafe dni pred izpraznitvijo H. porenske cone so Izrabili nemški nacionalisti za obsežne demonstracije proti Francoski ta zaveznikom. Nad zase. denim ozemljem je trosilo izzivajoče letake celo hrodovje lahkih letaj ki so last Zveze nemških akademikov (Aka). Eno teh letal je pri Dusseldorfn padlo na tla. PHot ta njegov spremljevalec sta bHa ranjena, letalo pa so s konji odpraviU * popravilo (sfika). gem intimnem perilu. Policijska uprava si ni vedela druge poimoči in je čez par dni Blackeju prepovedala učinkovito reklamo, obenem pa ga je kaznovalo z 2000 dolarji globe zaradi javnega pohujšanja. Brezvestni Američan pa je tudi to globo že vračunal in v teku treh dni je prodal toliko, kakor prej cele mesece. Njegova tvrdka je s to reklamo postala tudi tako znana, da se ji ni bati za obsitoj. Ameriška reklama V Los Angelesu se dan na dan množi število mladih in lepih deklet, ki se nadejajo zaposlitve in velike plače kot zvezdnice pri velikih filmskih podjetjih v Hollywoodu. Ker pa na vsak film prihaja nekoliko sto kandidatk ne samo za prve vloge, marveč celo za najmanjše itn najbreepomeoilbnietše vlog.ee, je večina teh deklet stalno brez posla in njih beda je včasi naravnost v nebo vpijoča. Zato se lotevajo raznih poslov, da se vzdrže na površju vedno v na-di. da jih doSeti sreča, da jih opaža glavni režiser. Ravnatelj ene izmed največjih modnih trgovin v Los Angelesu je izrabil brezposelnost teh lepotic in je kakih dvajset namestil v svojih izložbah kot manekene, da so se staiino preoblačite pred očrnili vsega mimo idočega sveta. Trgovina je seveda procvitala in nova reklama ni ostala brez posnemovalcev. Isti način reklame je uvedel v svoji trgovini neki Fred Blacke. Njemu se je reklamni trik še bolj posrečil, kajti Blacke je imel trgovino z ženskim perilom. Pred njegovimi izložbami je nastala taka gneča, da je moral silno velik policijski odred deteti red, pa je na uSici pred trgovino Blackeovo vendarle popolnoma zastal promet Tisoči gledalcev obojega spola so po cele ure gledali prihajanje in odhajanje deklet v najmodernejših svilenih pijamah in dru- double štotov za suknje, nlstre in suknjiče najmodernejših vzorcer je pri DEVGO SCHWAB, LJUBLJANA. Odrežemo poljubno množino, ki jo predpiše Vaš krojač. Psiček izdal svojega gospodarja Zvestoba pasjega plemena je že to« liko opevana, da se človeku narav* nost neverjetno zdi, kako bi mogel ta ideal zvestobe postati izdajalec. V Varšavi pa se je dogodil tragikomi« čen primer pasjega izdajstva, ki mu je postal žrtev tamošnji veleindustrijec Stanislav Kaminski. Gospod je nam« reč podaril svoji ženi krasnega kodra« stega psička, kakršnega ni bilo v vsem mestu in gospa Kaminska je vzbujala vseobčo pozornost. Psiček je imel tudi zelo odličen rodoslovnik in je bil v najbližjem sorodu s psički pa« riških umetnic Mistinguette in Ivette Guilbert Ko je gospa nekega popol« dne peljala svojega miljenca na spre« hod, se je ta ustavil pri vratih neke vile in se nikakor ni dal spraviti da« Ije. Gospa Kaminska mu je morala ustreči in mu odpreti vrata. Živalica je bila kakor doma. Mahnila jo je po vrtu do prekrasnega vrtnega paviljona in tam praskala po vratih, ki so se hitro odprla. Psiček je smuknil skozi vrata, za njim pa gospa Kaminska, ki je na svoje veliko presenečenje zasa« čila v paviljonu svojega nezvestega možička v objemu neke mlade p lavo« Jedilnica na zračni ladji »R-100« Zračni gorostas fatta tako prostorno jedilnico, kater kak hotel na kopnem. V dvorani taa prostora 56 oseb. NedelSa, 8. XII. 1929 li vam je hx3 mar zdravja svoji h ofrok *? VaSa deca pride v dotik z drugimi otroki v šoli, na prostem, na igrišču in na ulici, tedaj povsod. Onesnaži si in napraši obraz, roke, noge in vse telo. Milijoni nevidnih kužnih klic škodijo zdravju vaših otrok. Zato jih umivajte vsak dan po večkrat in jih okopajte čim največkrat z milom Albus za umivanje. Milo Albus za umivanje se obilno peni in razkužuje, m pas-furnirano in je zato znatno cenejše. Dobit« aa v vseh trgovinah« Mihael Zoščenko: V ambulatoriju Človek je vendarle nad vse čudna živaL Dvomim celo, da bi izviral od opice. Zdi se mi, da je stari Darwin v tem pogledu malce lagal. Človeška dejanja so mi, kako bi rekel, nekam prečloveška. Ne najdem, me razume« te. tukaj nobene podobnosti z žival« skim svetom. Vzemimo na primer, da se živali med seboj pogovarjajo v svojem jezi« ku, tedaj je vsekakor zelo dvomljivo, da bi vod;le takšen pogovor, kakršne« mu sem bi! včeraj za pričo. Odigral se je, me razumete, v ambu« latoriiu naše bolnice. Enkrat na teden si zdravim svoie notranje bolezni pri doktorju Opuškinu. Dober zdravnik je to, razume se na svoje zadeve. Že pe« to leto se zdravim pri njem in nikoli se ni bolezen poslabšala. Pridem torej, me razumete, v bolni* šnioo. Dado mi številko, me razumete, številko sedem. Kaj bi počel, počakati je nač treba. Tedaj sedem v veži na divan in ča« kam. Poslušam, kako se pogovarjajo bol« niki, ki sede v verigi in čakajo. In po* govor, me razumete, je čisto tih, pob glasen, brez vsakega tepeža* Eden izmed gostov, takšen«le z na« ihnjenimi lici, me razumete, in s krat« im predpasnikom, pravi svojemu so« sedu: »Samo ne domišljaj se, moj ljubi, da ■ tvoja kila kakšna bolezen. Takšna bolezen ni nobena bolezen, to je isto. Moja bolezen, me razumeš, to ti je rava bolezen. Ne de nič, da imam ta* o debela lica. Bolan sem resno. Na obistih, me razumeš, sem bolan.« Malce užaljeno mu odgovori sosed: »Saj nimam samo kile, gotovo imam tudi zamaščeno srce.« Napihnjenec nato: »Kaj bi to! Velika reč — ali morete takšne bolezni primerjati z obistmi?« Hipoma de ena izmed čakajočih žensk, takšna, veste, z ogrinjalom iz flanela: »Kaj bi z obistmi! Moja nečakinja je bila bolna na obistih in — nič. Celo šival in likala je lahko. S takšnimi lici se mi vaša bolezen ne zdi preveč ne« varna. Zaradi takšne bolezni ne more« te umreti.« »Ne morem umreti? Ali ste slišali? Pravite, da zaradi te bolezni ne morem umreti! Dosti se razumete na to, ob« čanka! In takšna se vam vmeša v me« dicinske pogovore!« Občanka odvrne: »Saj nisem hotela omalovaževati v a* 7 laske. Psiček je veselo lajal, skakal od gospoda k plavolaski ter jima li« zal roke v neizrekljivi sreči, da je na« šel svoja prava gospodarja. Poljski list »Wieczov«, ki poroča o zanimivi dogodbici, pravi, da je bil položaj, ki ga je ustvaril zvesti psiček, tako ja« sen, da ni bilo treba nikakih besedi Gospa Kaminska je pala v omedlevi« co in histerijo, ko pa si je opomogla, je odvažno krenila k odvetniku, da vloži tožbo za ločitev zakona. Pri obravnavi bo kodrasta živalica nasto« pila kot glavna priča. Zoro uoda proti sivini lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793-20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh siguren io trajen. Cena steklenici brei poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Lekarnam, dregerijam, oarfumerijam. brtvtrfc*« in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. Ga. Jarosz Szabova, bivša svetovna prvakin)a ▼ umetnem drsanju, je pričela po daljšem časa spet trenirati. Zadnjo sezono jj le odnesla prvenstvo mlada Sonja Heioiejeva In Szabova se bavl z namenom, da bi Ji iztrgala palmo zmage. »Verjemite ali ne!" Pod tem naslovom je izdal v Londonu neki Ripley zbirko raznih kuri-oznih in neverjetnih slučajev, ki pa so se vendar v resnici odigrali. Ripley kot šport ljubeči Anglež najprej navaja neki spopad dveh boksarjev, ki sta se borila 7 ur in 19 minul Boj .ie trajal do 110. kola, ko ga je sodnik prekinil in proglasil za neodločnega. Slavna boksarja sta Jack Burke in črnec Andi Borven. Svoie vTS'te zanimivost je tudi 7-letni deček Charlesworth, ki je v četrtem letu nosil že košate brke in dolgo brado. Ni še dočakal sedmega rojstnega leta, ko je imel lase in brke popolnoma sive in kazal vse znake globoke starosti. Kmalu po dovršenem sedmem letu je tudi umrl na ostare-losti. Rekord v boleznih gre nedvomno Američanu Henriju Smithu, ki je v 47. letu prestal svojo 148 operacijo. Vseea skupaj je bil na operacijski mizi nreko 200 ur in ie kljub temu vesel človek in spreten trgovec. Rekord očetovstva je brez dvoma prihranjen za vse večne čase enemu ■izrrr&d maroški saif''tainonoiJuOlfiM ^asfca. — 12.40: Koncert rarffio-Jrvartjeita. — 18: CitraSfei koncert. — 20: Premo« programa it VarSave. — 21.30: Poročita. — 22: Večerni koncert ram?53oi«. — Godba sa ffies. FRANKFURT 19.06: Prenos programa h S«n«-garta. — 19JO: Orkestralen koncert. — 20.30' Prenos iptognaiim te Langentoejpga- — M: Otedaffi-ški večer. — 23.45: CeJo-koncett. — LANOEN-B.ERG 17.30: Večerni koncert. — 20JO: Koncert TBdEoifomsfoe gJasibe. — 21: Koncert sedfetav. — Nočni krmcert te ptas. — STUTTGART 16: Pio-pme glasbe. — 22j10: GotJba za pies. Izmenjava programov med Ljubljano in Prago. Naše rad!o - poslušalce. zlasO one t detektorskimi aparati, ki lahko sprejemafo samo domačo oostaio. bo eotovo razveselila vest. da bodo v bodoče lahko večkrat poslušali izvrstne programe iz Prage. Minister oošte in telegrafa je namreč na prošnjo ljubljanske oddaine postaje in s posredovanjem konzulata čsl. republike dovolil brezplačno uporabo telefonskega voda Ljublian«! - Praza in sicer 6 krat na mesec, počenši s I. dec. za izmenjavo radio - programov med obemi mesti- Gotovo bo ta ugodnost pripomogla k še tesne šemu zbližaniu Slovencev in Čehov, ki ji,i itak že reže dolgoletno vza emno kulturno delo. K sporedu naše postale v tekočem tedna Predavanja: Med predavanji v tem tednu bo zanimalo naše kmečke in delavske kroge predvsem dvoje: Predavanje o zadružništvu g- dr. Valenčiča (v petek 13. decembra ob pol 7. zvečer) m predavanje g St Likarja o zavarovanju poljskih delavcev (sobota 14. decembra ob 7. zvečer)- Splošno zanimivo bo predavanje prof. E. Jarca o prazgodovini denarja (nedelja 8. decembra ob 10.20 dopj Kar najbolj nam je želeti predavanj o slovenščini. Pri vseh narodih se mnogo predava o materinščini. Modemi čas prerad zabrisuie vrednote jezika Zlasti slovenščina, ki je znana kot najčistejši, pa tudi najtežji slovanski jezik, je potrebna nege in ljubezni. G. dr. Kolarič bo imel v bodoče nekaj predavanj o slovenskem jeziku; pričel bo v torek 10. dec- s kratkim pregledom slovenskega jezika. Umetniški program. V glasbi nam bo nudit ta teden troje dogodkov. Prvi je orgelski večer našega vir-tuoza g- Stanka Premrla, v torek ob 9- zvečer. Vsakomur dobrodošel bo koncert ljubljanskih učiteljiščnic v petek 13- decembra ob 8. zvečer. Tretje bo enotno sestavljen program radioorkestra v ponedeljek 9. decembra ob 8. svečer pod naslovom »Zimski sprehod v naravo«. Oper nam bo nudila naša postaja ta teden dvoje. V četrtek 12- decembra ob pol 8. bo prenos it ljubljanske opere, v soboto ob 8. pa bo kot prva tovrstna točka na sporedu »Aiaa« (v izvlečku) podana J gramofonskimi ploščami — Zanimivost zase hi hkrati visoke umetniške vrednosti bo melodram-ski večer v sredo 11. decembra ob 8. ari. Gospa Danilova, čl- nar. gled. bo brala odlomke iz najlepših sloveskih del (Zupančič, CankaT), nI eno branie pa bo spremljal na klavirju g. Marij Kogoj- V nedeljo 8. decembra ob pol 4. popoldne se vprizori Finf-garjev »Divji lovec», ld pride to pot prvič v radk> . Za našo deeot Otroški kotiček bo v radiu zopet v sredo, 11. decembra ob pol 7. rvečer, ko bo ga. Gabrijelčičeva pripovedovala otrokom pravljice ln pripovedke- Zabava: Za zabavo poskrbi vsako nedefjo fromorV stični plsatell g Milčinskl, ki bo v nedefjo, 8 decembra ob pol 6. zvečer poslušalcem zopet prečita! nekaj svojih zabavnih zgodb. DESINFEKCIJSKA (razknževajna) SREDSTVA za vse svrfce proizvaja »Cbemoiechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trz 10- Prava Greta Pismo iz HoHy-wooda. »Ali se bojite? Greta Garbo je Skomignila s svojimi lepimi rameni. Vprašanje, ki ae je nanašalo na njen debut v govorečem filmu, ji je bilo očividno v zabavo. »Zakaj naj bi se bala? Imela sem p<»pe-he y nemih filmih — zakaj jih ne bi ipie-la v zvočnih?« Res — zakaj ne? Večina tega, kar govore o njenem švedskem naglasu, ni resnica, nego zgolj bajka. Razumljivo je, da govori nekatere angleške besede z naglasom, ki pri Američanih ni priroden. Tda njen način izražanja je čist in se je treba skoro čuditi, kako bujna je njena frazeologija, ld je v ostalem Američani nikdar ne zahtevajo od mozem-cev. Nedavno tega se je vrnila s svojega potovanja v Evropo in čeprav je zaposlena t filmom »Ujete du5e<, se že pripravlja na svoj prvi zvočni film >Anna Christie<. A medtem ko druge filmske veličine pričakujejo tak preokret v svoji karijeri z razumljivim nemirom, se počuti ona nenavadno mirno m samozavestno. Ona je sploh poseben tfp v tem HoTIy"wooče ljudje ne bodo vedeli, d* sem jas Greta Garbo, se živa duša ne bo niti obrnila bb menoj. Oni ne žele videti mene nego filmsko Greto Garbo. In res — izven ateljeja je ona manj podobna filmski Greti Garbo. kakor tisoči drugih mladih deklet, ki slavno umetnico oponašajo v obleki in kretnjah, samo da so ji bolj podobne. Nedavno tega sf Je hotela ogledati ne&I film, ki so ga predvajali v velikem kinematografu ▼ Los Angelesu. Namestu da bi si dala rezervirati sedež, ai je potisnila klobuk nekoliko globlje na četo, sa ogrnila sporteki plač te se postavila v vrsto pr>vi ^Mhče JI af posvetil nfti naJmanjSe po-zornosti. ko je potem sedela meNe!« »Hm, h-m . . . Vroče }e . . . SoJirtoe Tnašje žge ... N11, milsiitm, da. bo deže-•vaSo?« — »No, kaj?« — »Kaj pravite, a,1>i bo deževalo?« — »Vraig sfi ga vedi!« Po glavi m5 je nosilo: rnu. pirosiiim, denar, hi.itro! Reci beštfe! Prosfim, kaij oklevaš, tmieto vragov? Veš, da ti ne bom odbiill Torej, nai, prosim . . .! »Kaj se rrelkS godfi z Lascetkfeiom.« me vipnašuje daUije. — »S kom?« — »Z našim skupnim prijatoliem Lascetlk&nom?« _»Kad?« — »Postaj je pravi don Juan. Danets z eno, jufaj z dtnugo . . .« — »K vragu še vaš Lasoetkiin!« — »Hm . . . Kaj vas Lascetikiin ne zairana?« — »Ne! Ke!« — »Vi sfte danes nekam čudmi. Hm ... AH ste bffi na pinamfejeai ,Koilesa ž&vli|etnja'?< Imel sem dovo?j. Pfemffl sem -JzEa mroe itn ga ra®d)ražet» vprašal: »Gospod, govoriva odkitto 111 pošteno: KoiKco potrefcrujete?« »KaS to pomani: Kotto?« je vprašali ves v zadregi — »Koffko potrebujete, dla?« — »Ccža?« — »OenaTja! Saij ste vendar pr&šl, da sf izipasod&te denatr-M?« Uižiafflemo se (Je vzKfeii!! in retorf: »Kdo vaim je diail pravico, da talko govorite z menoj?« »Torej nffete prišffi aatnadS dtemtrja?« *Hn?! . . . Šfioeaf sem V resnici priiše«, da sd nekao &zposodi;ttn. apo taikam spireijeimi . . .!« »•Dragtj moj, rte jezfite se! Todta, kad nw ec. Čenmi vsa ta komediioa?« »Oprostite, prav dobro vetrn, kaij v ta-•kdh pr imenih zalhteva ot!5ka. Po vašem receptu sd nočem iziposojaiti denarja!... Nfikoifi nisejn bffl pijanka. Zdravi ostanite!« In je šel .. . Talko sem ofo treh popoldme teguibal prijartefa . Zvečer sem sftopiil k nekS efe-mf, kfi sem se z njo praiv dobro raujumel. »Pridite često.» nii je rekla.. »Zelo priijeftno 'je v va@ dfa^bi.« Sedela sva tesno -;jel seim jo itn tbuimo praisrrel na prsi S sio se je iztrgala ia mojega nainočja to zafidčcala z ogorčenim glasov: »Oaspod, ne poraaibšte, Ikie sJte . . . Ven!« »Moj Botg!« pravim v zadtnegl, »ves svet se ipoijuibfcja, zaikiaj hi se misdrva ne smela?« »Ali, to ne gire tako hitro. Za to Je treba nekakšnega prehoda. In nfidva se poznava komaj diva meseca . . . Končno tudi nisem navajena, da bi me kar talkole ofbjema/l-i. . . Pojdite! Pojdite!« In tako sem med 8. in 9. uro zvečer izigoihil ljubljeno dekle. Ves dbupan sem odtaval s par pevkami v Cafe chantant... Biflo je s^a drigočasno, nezam^ivo. Peli so slabo, plesalli slaibo, a noge so metale plesalke tja do nosu.. Kot osma toaka je stopila na pozorni-00 zala, polna, rasna ženska, kipih gru- di befih scISi tok, z veHcim ve«t moramo takoj demantirati.« Greta pa ee je samo nasmehnila »Zakaj?« je odvrnila mirno. »Ta vest se mene popolnoma nič ne tiče. A kaj potem, ie bi tudi bila manikerka?« Pri neki priliki, ko je snemala dramatično velesnetje, ji je padla pred noge iz velike višine ateljej6ka 6vetiljka Greta pa je samo mimogrede pogledala na razbitine in potem dalje igrala prizor, kakor da se ni ■ afi EJ?o kratko: buikatil« so ma:e rcike, poglejte jih! A!t nfso lepe? Tele jamice na komokaih° Ln gruds? Poln-e so, jeHitbe? Plesali ne znaim. za-to vaim pa Milko pokažem noge .. . Evo. Alfi n:tso tepe? Glefte, to je Jeva, to desma. P»t! Paaite, da ffo ne zamenjajte! In hrbet! Hrbet? Hudo sem se dekolit-inafa. da vas odSkodiuiem za oham-sorte ... AH ste sa vse naitamko o®led!a-5? Jaz sem čteto navadno lepo didkle, brea glasu. brerz teilenita in bretz predsodkov . . . Talko, zdaj sem se ratbrbra-fci. muziilkamiti so se odpočžffi. Zdaj' se preeMečem im morebfti ine bo kdo po-vabii na sotiper . . .« Platmi sem s svojega stola ta mravdn-Semo zakričal: »Gospodtona. ka vas vabim! Rro-•Sm!« Pevka se vesdlo nasmehne: »Glejte! Kalk tisipeh! Taikotj sem na razpolago! Dosti sem se nagovorila z vami. gospoda! AiM žeBte to Se enknait slšati? PridPte jutri!« To noč sem našel vse, kair sem hI čez dan izgubi: defkfle in prijatelja. ko te volnenega blaga kombiniram kratko loplco iz istega materijala preko pa ob priložnosti oblečemo Istotakšen napol dolx plašč Obleka naj bo najenostavne Sa jopico ca pa se oprijemlje telesa Je zapeta na en gumb ln ima stransko vrezane žept Plašč je popolnoma raven, precej širok ki večinoma ohlapno nkrojen, i la »rajdan« (da ga lažje oblečemo preko Jopice). Razen tega je opremljen z Jepo dolgodlako kožuhovino. Tak komplet kažejo gorenje skice naše sliko. Popolnoma različen značaj kaže trodelnost popoldanske mode, ki se poslužuje predvsem svile in sedai v hladnejšem vremenu baržuna. ki je tembolj intere-santen. ker že dolgo ni bil modern. Sredna vrsta naše slike kaže. kako si moramo predstavljati tak komplet Na prvi skici vidimo popoldansko obleko princesne linije z nizko našitim zvončastim volanom. Nazobčani zaklep Je opremljen z lepimi Kurnbi iz kristala ali štrasa Zgcrai tesna jopica z zadaj daljšim volanom nam pribavi enega tistih baršunastih kostimov ki so letos tako moderni. Raven baržunast plašč z bogato kožuhovinasto opremo, ki ga nosimo preko obleke in jopice, nam omogoča uporabo kostima tudi ob .iladnem vremenu. Da se večerna moda kolikor mogoče okorišča s trodeinostjo, jc samo ob sebi umevno. Na naši zadnji skici kažemo tak primer: zanimiva obleka iz tula (tu je upotrebljen novi tul, ki je bil kompakten in izredno trpežen) se nosi tudi za popoldan, če jo opremimo z jopico iz istega materijala. Za ivečer pa si omislimo svilen plašč, obrobi en s kožuhovino, ki je tako kratek, da sega nad kotena, pušča na spregled dober del obleke in s tem zopet podčrtava trodelnost nove mode. Primerni čevlji k elegantnemu klobuku Klobuk in čevlji so največjega pomena za eleganten Izgled žene Toda često ne znaio žene Izbrati čevljev, ki bi se skladali z obliko in barvo klobuka. Tu se moramo predvsem ozirati na uro m vreme dneva. Za športne priložnosti in dopoldansko uporabo v mesto si izberemo enostaven klobuk iz klobučevine. takozvane »napoleonske« oblike, ki je spredaj zapognjen ali navzgor zavihan K temu klobuku nosimo nizke čevlje s kromovimi podplati (Srednja slika). Za promenado seveda «opet »flte« s ua- polširokimi okraji, ki naj bodo postrani dra-pirani. K temu se najlepše prilegajo čevlji iz kombinirane kuščarjeve kože (slika lj. PopcAdanska to večtm* moda, ki je podvržena malim, črnim klobukom s tenčico, zahteva globoko Izrezan« svilene čevlje črne barve, ki ih ne nosimo samo k črnim oblekain, temveč so moderni v zvezi z vse n»i različnimi popoldanskimi ln večernim: barvaim. Trajno, rodno in navadno cradulacijo dnevne ki večera trrcuTe, barvanje las ta vsa laso* deta a^botjt avrSujc ENGELBERT FRANCHETTI irizer za gospode in dame Ljubi|i«. M616 Muf »oklevajoče" prihaja na površje In ie bo najbrže zopet udomačil, ker ga je svojčas elegantna žena odložila le t ozirom na športno euosuvne predpise prejšnje mo- de, M so morali muf Izključiti. Ker pa se Je zdaj povrnila moda k ženskosti, je naravno, da se Je prikazal tudi mut, ki je *a zimsko dobo zelo praktičen in brezdvomno gor-kejši od vsake rokavice. Upravičen je seveda lo, če rokavi plašča niso opremljeni s kožuhovino- Zaenkrat se poslužujemo popolnoma enostavnih modelov ma hne oblike ki so večinoma iz kratkidlake kožuhovine. A T M J E 'ZA NOTRANJO ARHITEKTURO * ING. AR H. J. OMAHEN ING. ARH. D. SERAJNJK LJUBLJANA ' KOLODVORSKA-ULICA ŠT. 28[U Zdravnišiea posvečovalrt: c 11 O. dr. 41. P. » B. S. T B. Zaradi neUosiaja-nja potrebne literature in knjižnic imamo pri nas veiiike težave. — Kolikor nam je bilo mogoče zasledovati zadevo, je bil Vulpian prvi, ki je l. 185ti. ugotovil reducirajočo snov » nadobistih, kar je leto pozneje potrdil Vir. chow. Pozneje so se s tem vprašanjem pečali Moore, Fraenke! in Mlillmanu; Abel je po končno izločil neko zmee, ki ji je nadel ime epiue/riua. nakar je izoliral Otto v. Fiirth substanco, ki jo je na/val auprarenin. Toda stoprav J. Takamine je odkril adrenalin, kol ekstraikt nadobicdi, ki vsebuje njihovo vazo-konstriktorično činiteljico. — Izčrpna literatura, tičoča se tega vprašanja tudi oam ni na raz|>olago. — G. J. H. * K. Kupljene svečice so čieto navadna sleparija. Pomoči vam sploh ni, dokler ne poznamo vzroka Tega proučiti pa more aatno točna strokovnjaška preiskava. Zato vam svetujemo, da se obrnete na kakega ginekologa, ali pa se odločite za vstop v žensko bolnico. — »Manja«. F osebo e dijete ni treba predpisovati. Jejte pogosto in obilno, dopolnujte hrano s pogostim pitjem ne[«ta ii vlažno®t vizemajo vaš. kod,* trajno za kož, nair-'i§vte na ta Ksit s svmstf hkneti tam. toda endnl bo/^ mailo. Končmo je j>.«ta vf stre-žati z veflilkiim ponosom gfavmo to6ko oo-ied,ime m mizo — majbno raco. Tni-il, mi fa povsem odleglo, ker sem trpel na boleči* nah v želodcu, sedaj pa sem popolnoma tdrav. Zato se vam zahvaljujem za vaša zdravilo Figol. Aleksandar L. Grvič, poljedelec v Krtvcnt Viru, 25.IV. 1928. Hajbope, naftrajne^e, sate 13 najcenejše! Po daljšem bivanja na prostem ob času neurja Po tožSoeim deftu afi barvanju na prostem ceflo oto čaisu nevidne je SLOAN-ov LINIMENT (mast) zefjo dobro puimirije-v cijno sredstvo za bolečim« mišičevja affi otrple skilepe. Utimanje m posrebno, ker prodire saim v kežo, uihtaKirioč boile-51ne v otrplh s/klepih, bOlmi9i mi&oalh an ž3rvo:h. hteidf. pri a;>akl jneti ;m odisorani vsaf haštno je pri nas doena Opoldanski vlak Novo mesto»Ljub» ljana je bd poki, zakaj bila je nedelja in sploh lep dan. Zlat jesenski dan, in skozi križem odprta okna so strujile mehke tople sapice, duhteče po mo« štu, modu, zadnjih rožah in mladih zdravih dekletih v svežem perilu in praznični obleki Lepa nedelja na do lenjski železnici. V Novem mesta rta prfSB v nai rajon še dve kmečki ženski, ena s košaro, druga s kokošjo pod pazduho. In zasedli prostor zraven mene. Dve ženski in ena koko4 — dK posebnega. Reče prva dragi, ko je bHa spravi* košaro in se vsedla: — Daj kokoš sonde, pa stoj tamte pri dam pa glej veti. Kokoš, zavita v pisano ruto, )e postala tako moia neposredna soseda na klopi. Milo me je pogledovala in odpirala kljun žejno, že/no. Dna kokoš in dve ženski — nJ5 posebnega. A pride sprevodnik hi se preSSpava skozi vagon. Ko se je preščipal do kokoš, sfcrog Obraz in strog glas: — Čigava je kokoš? To ne gre. Ko« koš morajo ▼ vagon s prtljago! KOkoš je zaslutila, da nekaj rt prav. In hoče pobegniti, a njena spremljevalka io zadržuje rn odgovarja sprevod-irikin: — Kokoš je one-ie ženske tam. Pa naj oprostijo gospod. NE vedela. Ona se vozi danes šele prvikrat do železnici Ženska pri oknu se je okreniia tn zre T sprevodnika vsa v zadregi, plaha, po-rdevajoča in pohlevno se smehljaje. Oho! reče sprevodnik, sam presenečen. In potllej ne reče nič več. Mož uvi-deva, da je to dogodek . . . fcudi za železnico pomemben dogodek, ki se je nanj koliikortoliko treba ozirati. Ne, nič več ni rekei gospod sprevodnik zastran kokoši; preščipnil je, kar je še bilo treba preščipniti, in šel. t In tako smo po zaslugi »prevodnika ki kokoši imeli zdaj v vagonu svojo senzacijo, za katero bd morda drugače nikoli ne biM zaznali Evo, dandanes ko se že vse vozi, z avtobusi in bodo po železniških tirih kniata drsali samo še tovorni vlaki, v tej prosvetljeni dobi bencina in elektrike, ko ta kak vaški paglavec preje ve našteti razne tipe motorjev ta aeroplanov kot pa deset božjih zapovedi, — evo tu ženske, odrasle hi že ne več mlade. ki se do danes sploh Se nikoli ni peljala po železnici! Ali je mogoče še kaj takega? Pri nas na Slo-venskem! V Evropi! Ni čuda, če je ta v resnici nenavadna sopotnica zbujala našo radovednost. Pa nam je njena zgovorna spremljevalka, vidno razveseli en a spričo tolikega zanimanja, rada postregla s pojasnili: — Res je. Ona je dames prvikrat v svojem življenju na vflaku. In prvikrat da se pelje v Ljubljano. Še nikoli je ni videla. A gre zdaj obiskat sestro, Id je tam omožena z mojim bratom. Dolgo jo le vabita, a sama se ni upala na pot Jo Pa Jaz peljem . . . Tako je pripovedovala njena yvaM-nja, ona pa je staila pri okrni in samo gledala, gledala ven. In zdaj mi je bila seveda razumljiva tista plašnost, ki sem Jo bil opazil na tej žensiki, ko je vstopMa — plašnost otroka, ko prvikrat pride v Jak). Stopim bmfi jaz k okrni, da M malo govoril z ndo samo, kaj misli, kaj čuti Videl sem: njene oči so sijale, njena lica žarela, njeni lasje plapolati v vetru; z levico se je oklepala okna, desnico z voznim listkom je tiščala na prsi; io gledala, gledala ... na solmcu plešoča polja iti livade, hišice in cerkvioe, bežeče ▼ daljavo, dolge črte telegrafska žic, zdaj se dvigajoč?h, zdaj spet padajočih, gor in dol, gor in dol, kot bi se zibale mamo vlaka. Gledala je in se smehljala v srečnem čistem otroškem veselju. Kalko sem jo zavidal za to veselje! — Oh, lepo je to! je rekla na moje Vprašamtje. In se ozrla vame. Sama dobrosrčnost je bfla v njenih očeh, sama krotkost kn pohlevnost. In zaupljivost. Ni mi bilo treba niti veliko vpraševati, rada je povedala vse. Kako to, da se ni še nflcoB pedala po ledezndci? Ni bilo priložnosti. Njena vas je tri are hoda od Novega mesta. V mesto pride večkrat. Včasi. ko je takole gledala vlake, jo Je že tudi prijela želja. A kam naj bi se peljala? Pa se je tudi ameraj malo bala. A(ko bi ne bilo zavoljo sestre, bi morda še zdaj ne šla. Davi je že ob Stirft vstala. Sno3 je pa tudi kasno legla. Treba je bik> še vse opraviti, še nikoli ni Sla z donra za več ko en dan. — ln potem mi je sirota priznala, da sploh vso noč ni mogla zati-sniti očesa. Od samega razburjenja . .. Prvikrat na vlak, prvikrat v Ljubljano, prvikrat ven v svet! Niso to majhine reči, ljudje božji! Kako dolgo misfl ostat! t Ljubflanl? O, samo do jutri. Jutri zvečer mora biti spet doma, obljubila Je to otroči-čem. Čeprav ji je mož naročil, naj le ostane par dni in si dobro ogleda Ljubljano. Ampak otročičem 8) bilo preveč dolg čas. Saj sta večja dva toliko jokala za njo... Čez čas sem JI svetoval, naj M raj® sedla, nI dobro toliko stati ta gledati ven; utegne B postati slabo, ko ni vajena. Ubogala je ta se usedla. Njena svakinja pa nam je zdaj pripovedovala, kako je bilo takrat ko se je ona prvič peljala v Ljubljano. Tega je šest let. Njen brat stanuje v ŠiSci. ona pa je izstopila že na dolenjskem kolodvoru. Pa jo od tam peš ubirala v Šiško, s težlkjmi košarami na rokah. Ni mislila, da je ta Ljubljamca res tako dolga vas ta Šiška tako daleč. Na vsakem vogalu je ustavljala ljudi, ta če ji je bilo rečeno: tjakaj. Je malo naprej spet povpraševala, če je prav tako. Strašansko se je bala zarti ta ni nikomur nič zaupala. Tako je dve uri hodila v Šiško. Pa sta brat ta svakinja mislila, da se je prikazal njen duih. ko je sredi noči naenkrat zaklicala pred hišo... V tem sem na svoji sosedi opazil, da postaja zamišljena ta otožna. Kaj premišljuje? — Veste, gospod, ml J« dejala potlho-ma. — Najrajši bi bfla spet doma... Skrbi me... Uboga dobra žena! Ne za aro n! mogla odtrgati svojih misM tz svojega srca od doma ta družine! Potem mi je potožila, da jo bo«! rob. le ponoči ji je nagajal... Čudna reč s temi zobmi! Spominjam se svoje prve vožnje po železnici, kako me je mučil zobobol in mi pokvaril vse veselje. In bo tudi ta ženica nekoč pripovedovala vnukom: Ko sem se jaz prvikrat vozila po železnici ta v Ljubljano, to je bilo takrat, ko me je tako bolel zob... Sčasoma pa jo je premagala utrujenost ta Je malo zadremala, med Višnjo goro ta Grosupljem. A potlej je zbudilo njeno zanimanje nedeljsko »Jutro«, ki sem ga brai Takšen velik časopis! Ogledovala sva si slike in skupaj prebirala to ta ono. — Ali ni »Jutra« še iri-koli videla? — še nikoli. So pa župnik že nekaiOcrat pridigovali, da se ga ne sme brati. Tako sva kramljala s to tateresantno sopotnico ta pri tem mi je prišlo na misel marsikaj. Med drugim mi je prišlo na misel, kako bi bilo, če bi bik) to v Ameriki. Namreč, če bi ameriški novinar naletel takole na fanmarico, ki se prvikrat vozi po železnici. Kaj bi cm napravil? Halo. kar lz vlaka bi telefoniral svojem« listu ta čez pol ure bi že letela po vsem mestu senzacija. In pred kolodvorom ta po ulicah bi se kopičile množice. In bi jo sprejeli mič manj navdušeno kot Limdibenglia, ko je preletel ocean. A kaj naj napravim Jsiz, slovenski novinar? Hoteli sem že sp-č? v svoj nahrbtnik po kamero, da bi jo fotografiral, d sem se premislil. Hm, sem pomisffl, Ce prhtese »Jutro« njeno sliko z njenim imenom, bogve kake sitnosti in nevofje bi utegnila imeti ženica zaradi tega Poklical bi jo župnik v farovž ta jo hudo, hudo okregal ali pa bi fl celo »e dai odveze prt spovedi. AH pa bi morda župnika ta reč toliko grizla, da bi jo še nesel h kakentu svojemu advokatu. Pa bi ta advokat brž skrivil kakšen paragraf — saj paragrafi se dajo na čudne viže kriviti Pa bi jaz naenkrat stal pod strašno obtožibo, češ da sem s tem, da sem objavil v »Jutru« sliko tožrteljice z njenim polnim imenom ta s pripisom »Zena. ki se prvikrat v svojem življenju vozi po železnici« nameraval izpostaviti ta dejansko tudi izpostava njo (tožiteljjco) javnemu zasmehovanju itd. ln bi tedaj ta-le ista dobrosrčna, meni tako simpatična ženska tu na moji strani, ki se zdaj pogovarjava med seboj ko brat ta sestra ta ki gledam s toliko spoštifivstjo aa njena gisfi Kdor oda v deževnem m mrabem vremenu naj ne pozabi aa Nepr4manr»o hSbreoRe teko* upona/blSivo zMOvJe. ker ae takoj seS, v vsakem letinam času se kailiko zida. lzo^na proti roratzu. - 10 ran debeia stena = 55 orn dobel zid «z opeke. Zahtevajte taflommac?>e pri raiogi: Material trg. dr. z o. z., Dunajska c. 36. od trdega dela na polju ožufjene ta ožgane roke. — bi pravim, ona nastopila proti meni kot nasprotnica s sovražnostjo, četudi po sili... Oh! In konec bi bil? Dva advokata bi dobro zaslužila, jaz pa bi bil navsezadnje še o4> kruh. Zahvalil bi se list za sotrudnika, ki mu nakopava pravde ta stroške. Ne. Take reči pri nas ne gredo tako enostavno ko drugod. Pri nas je vse bolj luštno. Mi smo dobri ljudje ta se imamo radi med seboj, prav po krščansko radi. kakor se spodobi za dežeio. kjer je toliko cerkva ... A nekaj sem pa vseeno nspravfl. Podaril sem svoji novi znanki pri slovesu ►Jutro«. Ona ga je z veseljem vzela ta rekla: »To bomo doma brali!« In tako je žena, ki se je prvfkrat v svojem življenju peljala na železnici ta prvikrat v Ljubljano, — Vkorakala v to belo Ljubljano, pod eno pazduho kokoš, pod drugo pa »Jutro«. Dobrodošla! Josip Pr. Knaftlč. Vmdobona anno 1 Donraf brez Martina Krpana In Brdavsa — VffndtaS Danafčanl — Promet — Cene — Avtomati — Kje dobžš »Jutro« — Slovenski krožek KAKOR MLEKO IN KRI POSTANE VAŠA POLT V polil TREH MINUTAH *» moOodoi TWMI b«**, kAv aagte ■ »» pr«|roM nafta poeta« ,aljft obrat. Si treba run stkale* kreme, ».Woč twdi avl pol are trajajoča maaaža In koametiSno obdeloranja Vi cnoeta-nto ntutvu pm kapljic jnetertatr*-Mp »Letoo. mlaka aa o bral po »ofi u lic« Potem Mtreortt obiiajiri puder (n takoj bo poet*) ■ni obr»» glade* ia rrHL. kot obru »!». d«Ao- Vola kota aa obran m potVrt. b!e«t-f« telo in not dota t« medlo barr« k> oaf ngiofljo. »Letos, atek» m itn« J* akatrak* aa^HDaiiv preparatom ta aeg-HdlpT. Tu aajbolj&a prijateljic« ae bo epa čila, da imate pade* aa obran, tako aarama po-•tane Irota aa obran potom .Letona«. R spravite i »Leton« nlfliitUB aa fbm mcm la rridell boM«, kako iodorlto ee bo raie Bee ▼ par M^kundah polcipgale. Kindar mot oe boete hoteli potem pogTe&aitf »Letoaa«. Ena etekimrira .Letoo. talaka aa dnt M aa tootaje sa dalj taea. ataoe 80 M*. Ha letel« p» filjater po poraetj«- Dobfn ve t mk Ittamt, Jmgal^ ta pm-tamerijah. Kjer Je atmajo t aaiogi. ee ebnatte aa drofferfje .Nada«, Kofar I Oabrlt, Babo ti ca, »ti om mayerjera bL aH aa irogerljo Oregorl«, Ljabljaaa Martin Krpan, LevsCkov junak i Vrha pn Sv. Trojici Je modroval takrat, ko se Je šel na Dunaj pehat i Brdavsom, da bi mu kazalo: pustiti trebuh zunaj; vsaj tako so mu svetovali vsi stari ljudje, kj so imeli kdaj posla v nekdanjem cesarskem mestu. Potnik današnjih dni ne bo niti mislil na grozovite misli Krpanove in ne bo puščal prav ničesar doma, nasprotno, s seboj bo jemai s seboj, — in se bo prav krepko podprl z novci, pa naj si bodo to naši dinarji ali šilingi, seveda pa se bo tudi oborožil z rdečo potno knjižico, da bo čim gladkeje smuknil mimo Spitja tja na Semmering in navzdol mimo Difliajskega Novega mesta .. . Od Gradca naprej boš nalete! že na pristno dunajsko zadovoljščino, ki Je dala Dunaju poseben pečat še pred vojnimi leti, ln se nt niti do današnjih dni prav nič razkadila aii smeglila. Dunajčan Je še vedno vesel ln — »ge-mutlich« ... ta ni svojega razpoloženja in svoje razigrane duše prav nič obrabiL Ce vprašaš Dunajčana, kako se počuti danes, ko je zgubilo njegovo mesto čar nekdanjih parad, pečat rezidence nekdaj tako velike države, in je samo glavni sedež državice s šestimi milijoni prebivalcev, boš dobil dvoje vrst odgovorov. Res, samo dvoje! Politika je začrtala Dunaj v dva ločena svetova. Potniku z naših krajev, ki ne Poznamo že nad leto dni nikakih političnih dogodivščin, se zdi prvi vtis I politikujočega Dunaja neobičajen, kon-i čno pa se le v resnici prepričaš, da je tako, da govori iz Dunajčana — če mu zastaviš gornje vprašanje — le politika. Socialni demokrat, ki Je danes gospodar Dunaja, ti bo nove razmere na vso moč hvaliL Zadovoljen je z davki, i vsemi socialnimi pridobitvami, je pristaš nove šolske smeri, ne pogreša vojaštva — skratka: srečen človek sredi razcvetajočega velemesta, in pričakuje samo lepših, še bolj srečnih dni . . . Zato pa Je vse, kai ni s viadnen t* boru, nezadovoljno s sedanjim, sodobnim Dunajem. ►E, tak, kakor je bil Dunaj pred vojno, ne bo nikoli več . . .« skeptično odgovarja Dunajčan, ki se mu kol ca po nekdanjih paradah, po ka/jzerjih, burg-vahah in lepih časih pod dvoglavim orlom . . . Človeku naše vrste pa ne bodo pohvale prvih ne pritožbe drugih grenile veselja, ampak' se bo vesel spustil v sredino velemestnega direndaja, da si nazbiča živce od milijonskega šundra in se zavrti ob mogočnem akordu velemesta: Dunaja. Res je, da mesto samo r zadnjem desetletju nima velikih sprememb v številkah — navzgor, resnica pa je, da so zadnja leta zadala Dunaju s svojim prometom pravcati pečat velemestnega živžava in naglice. Prvi dan ne bo za poštenega rodoljuba z naših velikonočno tihih cest prav nič priporočljivo, da se spusti ob živahnem pol-dnevnem alj večernem prometu ne oziraje se na levo ali desno preko ulice, koder se pomika veriga švigajočih avtov, avtobusov in tramvajev. Prijatelj, kar lepo počasi! Preko ceste samo tam. kjer se je usidral prometni redar s svojimi dolgimi belimi ""okavjeami. Pa si poišči, kje teče preko ceste belo zaznamovan prehod. In 5ele takrat «koči jadrno preko ulice, ko se obrne do tebe policaj in vzdigne svojo orokavfčeno roko In te tedaj kakor na pritisk g-umba ustavi kača avtomobilov in tramvajev, ki hip nato zopet zavalovi v svojo smer. Po dvanajsti uri, ko se napolnijo ulice ln se potroje prevozna sredstva, je res užitek opazovati tak živahen dren, vzoren red in oglušujočo naglico, kj se je pa kmalu privadiš m te oič več ne begajo niti kiiometerske kače voz, ki se zvijajo neprestano po ulicah, niti reke ljudi, ki hite kakor veletok, daije, naprej . . . Kar daje tako Di&ek pečat DunaJ-čami, je to: če rabiš kako pojasnilo hi ustaviš neznanca, ki hiti jadrno dalje. Pa ne bo švignil mimi tebe brez odgovora, niti ti ne bo zabrundal v brk kake nevšečnosti. Ustavil se bo kar na moč prijazno in boš dobil odgovor na svoje vprašanje, tako sigurno, da lahko staviš dinar za šiling, pa ga gotovo ne boš — zgubil Ce pa poveš Donajčaim, ko se spustita v kramljanje, da si tujec, Jugo-sloven, boš naletel na tako zvrhano prijaznost, da se tt bo zdelo kar sitno, in si želiš v tistem trenutku samo tega, da bi bila tudi pri nas taka prijaznost doma; to bi prišli šele naši ljudje na dober glas in naša kraji na svetski sloves . . . Ali id res tako? Kakor je potniku ta dunajska manlra izredno všeč, tako pa ni nič kaj zadovoljen s — cenami. O, pardonl S cenami bi še šlo, saj gledaš po izložbah neverjetno nizke številke, tako da se zdi na prvi pogled naravnost smešno in se ti dozdeva, da si prišel kakor v deželo sanj. Ko pa pretvarjaš vse na »jugoslovenščino« — enostavno pomnožiš vse z osem, pa se prepričaš, da tudi Dunajčanom ni doma posuto z rožicami. Ce primerjaš naše cene z njihovimi, so si res skoraj vse skladne, v malokateri stroki so oni na boljšem. Morda le v tem, da je v tako velikem mestu Lzbera pestrejša, sicer pa v glavnem ni posebnih razlik. Poleg trgovin vseh vrst, ki se vlečejo po vseh glavnih ulicah - In kdo bi vse obšel in ji vedel imena? — pa mrgoli avtomatov, prodajalen, ki so odprte noč in dan in vržeč v odprtino par gro-šev ali šilingov in se ti odpro najrazličnejše dobrote, tudi tekoče vsebine. Takile avtomati so res zanimivi. Niso to škatle, kakor so prevladovale svoj čas na naših kolodvorih, to so krasne dvoranice na vseh koncih in krajih Dunaja in so založene z najrazličnejšimi dobrotami: slaščicami, narezki, sendviči, da celo pijače teko iz avtomata. Vržeš zahtevani novec v odprtino, nastaviš kozarec, pa se ti na-toči pivo, ali vino liker, konjak, oran-žada . . po mili volli. kar ti poželi srce treba je le poiskati zaželjeno pi-Pico. Posebno važno pa Je to, da sc avtomati odprti vso noč, in so za krokarje kot nalašč, in so tudi res v vseh nočnih urah polni, da Je pred malimi vrtiljaki kar gneča. Pa da koga ne zapelje misel, da M bili ti avtomati samo za proletarski sloj. Nasprotno! Gospoda dela dren, gospoda ki skoči tudi čez dan mimogrede na majhen pribol.išek ah pa osla-dek kar med potjo ali med delom. Dunajska ulica mrgoli ljudi, pešcev, takisto pa so polni številni tramvaji, ki drče na vse strani in te poviečejo za 30 grošev. kamor poželi srce ln bi te morale prenašati trudne noge. Nič kolrkrat lahko prestopiš do svojega cilja, treba je le, da se pelješ od vstopne postaje vedno v eno smer. Za bore krajcarje se pelješ lahko celo uro daleč in prestopaš celo iz podzeneijske železnice na cestno in ti ni treba dokupiti nikake karte Skoro pn vsaki tramvajski postaji stoji prodajalec časopisov in revij s svojo značilno omaro. Vse gre naglo, tudi prodaja časopisov. Dunajčan, ki gre v pisarno, s® pred vstopom v voz, ki ga pelje do službenega kraja, založi z dvema, tremi dnevniki vmes si nabavi še najnovejši magacin, ki ga lista med dolgočasno vožnjo. Prodajalke časopisov imajo svoje police tudi v podzemni železnici Iskali smo slovenskih listov, pa jih nismo našli pni teh prodajalcih. »Jutra« in drugih domačih časopisov zelo pogrešaš, ker nimaš v tujini vsakodnevnega kontakta z domačija Prav zadovoljen sem bi i, ko sem si iz previdnosti še v Ljubljani zabeležil nekaj dunajskih kavarn, "ki imajo naročeno »Jutro, in drugo naše štivo. Kakor za najboljšo poslastico sem šel listat za novicami iz dravsKe banovine. In kako daleč sem šei včasi za domačo besedo: v četrtem okraju Je na Wiedenep-hauptstrasse prav čedna kavarna Cela Zmiydlemja, ki Je v bližini tehnike, in imajo tam naši lantje-lehmki svoj dijaški klub. Več kakor pol ure sem se vozil tja in prav rad, da sem prelistal dva tri dni stare noviue. Kavarna poleg univerze, blizu Votivne cerkve, menda Beethovnova, ana tudi naše liste. Seveda bo pa stopil naš človek, po geslu: Svoji k svojim — na Maria-hilferico št 138 k Futu, kjer je sedež Slovenskega kluba. Tja bo šei predvsem v nedeljo zvečer, ko imajo naši rojaki svoj zbor tn se oglaša med resnim pogovorom tudi šaljiva aapit-nica aii pa zaori vmes domača pesem, da je človeku kar prijeino sredi tujine med rojaki, brati >n sestrami Zadnje ljudske štetje je prikazalo, da šteje saino slovenska koionija na Do-naju nad 1500 Slovencev, ki so se urad no izrekli za materinščino. Jugusio-venska kolonija pa je z daleka večja in ima svojega zaščitnika v našem dunajskem poslaniku g. ministru Miio-jeviču. ►E, Jaz sem samo gazda naše palače« odgovarja smeje se ta dobrodušni pred sta/vnik naše države, in ti vmes na piva z našo pristno »turško«, če ga obiščeš na našem poslaništvu. Visoka, štirinadstropna palača Je ta na Schvvarzetibergoveni trgu. Renovi-rajo Jo še vedno, posledice zadnjega požara še niso povsem zaceljene, sobane poslaništva še niso povsem v reprezentativnem stanju, vendar pa občutiS ob sprejemu toplo vez, ki veje med predstavniki naše kraljevine in potnikom z Juga, da takoj veš: bratje smo si ... in »brat Je mio . . ^ —nč-—. Volnene nogavice po najnižjih cenah pn J. Hftfler, Miklošičeva 14 SaSonff Zobozdravnik 5r. france pavlocic specialist za robne tn astoe bolezni se le preselil r Prafakoro a&ce 157111, V palačo Pokojninskega zavoda in sprejema od 8. do ia in od 15. do 18. nm MLEKARSTVOM M BLAGOSTANJU^ ALFA D. a 6eparatorji in st»oj| ia muuumvtvo ZAGREB. BOŠKOVlCEVA 40 195 Zastopniki Se Iščejo povsod! Izvirne francosJto pastiljo VALI1A proti prehladu, gfavobot a, grlo* bolu. EVodaja>o r»c lekarne in e — »JUTRO« SL 288 11 Nedrffe, 8. XTL 1929 Vladimir Levstik: Zgodba o slepem slavcu »Kdo gostofi tako milo Iz temne se* dla oči. In ko je bil slep ga je vsa srečna posadila v kletko, rekoč: »Zdaj nimaš več vrta zelenega, ne rož, ne veselja nobenega; zdaj si sa» mo še moj — poj, slepi slavec, poj!« In res: ko je dihnil v okno večer, so se začuli iz kletke glasovi, žalostno, ža» lostno so lili v mrak: »Moje rože, kje ste noooj? Črna te* ma me ogrinja, joj! Črna tema — ali je to smrt? Oh, vrnite mi moj cvetoa či vrt!« »To ni prava pesem,« se je ujezila deklica. »Zakaj ne ubereš one, ki si jo gostolel tam zunaj, nehvaležnež?« »Kdo mi je vzel moj beli svet, tTato zeleno in rožni cvet?« je tožil pevec. »V temni ječi mi m živeti, dajte, dajte mi že umreti!« »Oh,« je vzdihnila deklica in namr* godila mehka usta, »vidim, da slavec ni tako nadarjen za petje kakor moj gramofon. Oči sem mu izbodla, pa ga ni navdušilo!« Niti malo se jI ni smilil zjutraj, ko je razmršen čepel na prečki in prevra* čal bela zrkla, da bi ujel vanja vsaj še en žarek svetlobe — čujte, ljudje, en sam droban žarek svetlobe! Toda ubogi slavec ni bil čisto zapu* ščen. Ko se je spet znočilo, je priletela vila, tista majcena, ki je takrat plesala na zrcalni krogli in sedla na rozino vejico pred oknom. Razumela je slav* čevo pesem, in ko je slišala, da ne vidi ne rož, ne trate zelene, ne sinjega ne* ba, je grenko zaplakala nad njegovo nesrečo. A to je imelo velike posledice. Sol« žice rožne vile, bolj drobne od solnč* nega prahu, so se trkljale skozi prstke na haljico, s haljice na vejico, z vejice na listje, z listja na okno in ena se je odbila in kanila slavcu v kletki na ža* lostno srce. Zdaj je pa treba vedeti, da imajo vilinje solze čudodelno moč: ni je slepote, ki ne bi izpregledala, kadar se rožna vila razjoče nad njo! Komaj je drobna solzica orosila slavcu srce, se je že razgrnila pred njim letna noč v svojem cvetju in lesketa* nju. Jetnik je mahoma spet videl vrt, rožni grm in prekrasno bitje, ki je se* delo na vejici m plakalo. »O. vidim te!« je zazvenela pesem. »O, blažene oči! Kako ti je ime, pri* kazen mila, ki si me iz temin zbudi* la?« »Rojena sem iz rož cfišania,« je zaše* petala vila. »Moje ime je Bela Sanja.« »Oh daj, še kletko mi odpri,« je po* joč zaprosil slavec. »Železna vrata mi odpahni! V višave zvezdnate noči zle* tim s teboj na sapi lahni . . .« »Ne upam se!« je zaplakalo cvetno bitje. »Železa me je strah. Če se ga vi* la le dotakne, umre še tisti mah.« A slavec ni odnehal. »Odpri odpri! Kaj mi pomaga luč oči, če poti k tebi zame ni?« Rožna vila je trepetala, a slavec je fofotal ob železnem šibju in udarjal s čelom ob trdi zapah. daj!« je klical. »Nad tihe vrtove, nad bučne lesove, tja gor, kjer zvezde sije jo, kjer se nebeške ceste vi je jo — tja gor bi se vzpel — na krilih srebrne pesmi s seboj bi te vzel . . .« Tedaj se je rožna vila spomnila one noči, ko je plesala na zrcalni kro* gli. Spomnila se je, kako je takrat za* želela, da bi poljubila pevca na srce in na oči. Velika sreča jo je obšla in skle* nila mu je pomagati in umreti. »Zleti, moj slavec, zleti!« je zaiklica« la. »Zleti, bodi zvezdam gost! V kletki ne smeš umreti — vzdigni se, srečen in prost!« Vdano se je spustila z rožne veji« ce, odprla zapah in začutila, kako jo je presunila bolečina smrti A v tistem trenutku je umrl tudi slavec: muka in hrepenenje sta mu bili raztrgali srce. Toda smrt je samo pričetek novega življenja. Ko je slavec umiraje objel rožno vilo s perotnicami in ga je rožna vila poljubila na srce in na oči, se je zgodil čudež: izpremenila sta se v sre* brn plamen, ki je zapel in zazvenel lepše od vseh pesmi tega sveta in po* joč izginil v višave. Kje sta zdaj slavec in rožna vila? Kje sije pojoči plamen, kod zveni go* reči spev? Morda sta postala zvezda med zvez« dami in svetita in pojeta v toplih no« čeh, ko so ljudem srca težka od sanj. O, mislim da je tako. Poleti ob rožnem cvetu, ko bomo zvečer sedeli na vrtu, ju bomo slišali in mrak okoli nas bo od njiju svetal . .. Franka: Belko Najprej vam moram povedati, fcdo je bil Dragi moji. Belko je bal kaj znamenita oselbica. Belko je hodil po StirSi nogah. Bil je psiček. Majhen. majhen bel psiček. • Neko noč se je graščak Zveadič pozno vrnil domov. Ko je prišel do grajskih virat, je začuil tenko, žalostno cviljenje. Pogledal je in našel na prag« majhnega psička, ki je žalostno jokal: »Nimam doma, jojme joj! Kam bi Sel, kje bom spal?« Graščaku se je psiček zasmilil; v®e4 ga je s seboj v sofoo in ga položil na mehko blazino. Drugo jutro je poklical svojo Štiriletno hčerko Bnico in ji pokazal iztgnib-UjenSka. Enica je od veselja tako zavris-nila, da se je psiček kair ustrašil. Ko ga je pa jela božati, se je kmalu sprijaznil z njo. Se tisti dan mu je dala ime Belko. Tako so vszeli v gradu Belka za svojega. • Enica in Belko sta biTa najboljša pri- Oaifeefja. Res so b«M tudi treBvuitkii* ko |e deklica zamerila psičku, da se je pote-ipel na svojo pest in šel lovit podgane — navadno ravno takrat, kadar bi se bila najrajša igrala. A Belko se je znal talko skesano priplaziti k Enici in ji tako oonižmo lizati roke, da mju je vselej odpustila. Minilo je petnajst let Enica je bfla postala lepo deikile in vsi so jo hvalili zaradi njenih dobriih lastnosti. Očeta in mater je ljubila in spoštovala, za siromake je imela zmerom odprte roke. Vse jo je imelo rado, snubci so si kar vrata podajali, prijateljic je imela nič koliko; toda njem najzvestejši tovariš in častilec je bil mali psiček Belko. Ubožček se je M v tefcu let že postaral; len je bil in od debelosti skoro širji ko dolg. Podgan m miši ni več lovil; ves božji dan je ležal za pečjo in le časih toliko vzdignil glavo, da se je zaspano polizal po trebuščku. Nekega dne je sedela Enica na vrta in brala knjigo, ko stopi očka pred njo: »Enica, ne vem, kaj bo z Beikom. Ves dan se nikamor ne gane, jesti ne mara in tudi laja ne več, če pride kak tujec v sobo. Pridi in ga poglej!« Deklica je vstala in hitela v hišo. Po-gladUa je starega psička, se nru zasme-jala in ga pričela ogovarjati: *Nu, debelušoek, kaj tako Mavrno gledaš? Ali je res, da si postal tak lenuh?« B-eflko Je nekag zBiremčaf, leno poime-žikal z očmi in zlovoljno oblizmil svoji gospodični roko. Graščak, ki je stal za hčerko, pa je dejal: »Ne, Enica, Belko je boten, prestar je že. Jutri ga dam od hiše in ti kupim novega psička, ki bo lepši in zabavnejši od tega.« Enica je milo prosila za svojega prijatelja in tudi Belko je žalostno gledal, kakor bi že slutil, kaj se obeta. A vse je bilo zaman. Gospod Zvezdič je odločil, da jutri hlapec odnese psiSka — vsak si lahko misli. kam. Ko je prišla noč, je Enica še doJgo bedela in jokala v blazino. Tako žal i je bilo malega obsojenca, zvestega prijatelja iiziza otroških let! Iz te potrtosti jo mahoma zdrami Bel-kovo lajanje. »To je čudmo,« je pomfclfia. »Več mesecev se že ni oglas iL Kaj se je neki zgodilo?« Vstala je, da bi Sa pogledat. A r te« je planila v sobo mati m vsa prestrašena zavprla: »Beži, dete! Gori — gori!« Enica je stekla na dvorišče. Tam }e stali oče Med kakor srmrt in žaflostno gledal na goreči del gradu. »Ubogi oče!« je vzkliknila Entca. »Kako se je moglo to zgoditi? In kako ste opazili požar?« Graščak je pogM® vtnoCe flae sveje ljubljenke, rekoč: »Belko je jel tako čudno lajati, da sem vstal in šel pogledat, kaj je. Tako sem opazil ogenj. Samo tvojemu psička smo dolžniki za to, da nismo našli smrti v plamenih. Nocoj nam je ubožec poplačal dobroto, da sem ga sprejel pod streho tisto noč, ko je cvilil pred grajskimi vrati.« Seveda ni bilo več govora o tem, da bi moral Belko od hiše. A kje je bil? Sivko Volčji roman Greda je bila izgubila vso poslušnost odkar ni bilo psa. Kadar je preje Hiram zažvižgal, so ovce poslušale, vedoč, da se bo Koli kakor bdisk zakadil mednje, če tega ne store. Zdaj je Hiram lahko žvižgal, kolikor Je hotel. Ovce so potuhnjene in svojeglave živali. V svoji trmi so zmožne pripraviti človeka v obup. A dober ovčar ima veliko potrpljenje. Hiram je bil vendar že navadil Sivka, da ni več uhajal. Ce ga je Hiram poklical, je pritekel; skakal in lajal ni, kakor drugi psi, a prišel je. »Lezi!i je velel Hiram in pokazal na tla pred svojimi škonnji. Sivko je pogledal škornje in legel. Kadar je Hiram zažvižgal in odšel, je Sivko vstal in šel za škornji. Neko jutro je Hiram prvič vzd Sivka s seboj na pašo. Ovce so bile pravkar vstale in so se začenjale pasti. Sivko je stopal za Hiramovimi Škornji. Mahoma pa je vzdignil pogled in za-vertrf'. N figove .ričf so ijele plapolati. Duh al je ovce. Videl je ovce. Še nikoli ni M videl šn duh al ovac. a njegovi roditelji, dedje in pradedje so bfli trgali ovce in srebali njihovo kri. Žrli so ovčje meso. kadar so bili lačini. m trgali so ovce. kadar niso bili lačni — iz same krvoločnosti. In zdaj so tudi ovce zaduhafe volka Sivka. Vedel se je kakor pes in stal zraven gospodarja, a njih ni bilo moči prevariti. Mnogo rodov ovac je Mo trepetalo pred volkom, poznale so njegov duh. Ovce so se prestale pasti, vse so strmele v vodka. »Hajdi!« je ukazal Hiram in pokazal z roko na gručo ovac. ki se je bila oddaljila od črede. Sivko je pogledal na roko, uganil in napravil nekaj korakov. Še tisti mah so se ovce obrnile in zidirjale k čredi. Hiram je kar strmel, da imajo ovce takšno spoštovanje do mladega psa. Njegova čreda je postala maJhoma najbolj ubogljiva na svetu. Kadar je zažvižgal, so ovoe same od sebe stekle tja, kamor je hotel. Le redko se je zgodilo, da je moral poslati Sivka nadnje. In če se je zgodilo, je zadoščalo, da je napravil Sivko nekaj korakov proti njim, pa so že dirjale k čredi kakor da jim ie vrag za repovi. A to je trajalo samo nekaj časa. Sivko je hoda za gospodarievimj škornjji. Časih je zavoMjal, časih mu je vzplapolalo v očeh, a škornji so bili pred njim. In ovce so videle, da jim nič ne stori, in so se navadile volčjega duha. Zdaj niso več same pritekle, kadar je Hiram zažvižgal. Moral je poslati Sivka nadnje. In Sivko je moral priteči k njim in jih nagnati. Večkrat se je moral zakaditi v kakega ovna, ker ni hotel ubogati. Tako je postal volk Sivko ovčarski oes in se naučil vsega, kar morajo tp-ti ovčarski psi. Le nečesa se ni nikoli naučil: lajanja! »Glasi se!« mu je venomer velevaj Hiram in ga navajal: »Hovhovhovhov!« Sivko je gledal mimo njega in molčal. 8. poglavje. Sivko zleze pod dvokofleo. Julija meseca se je odpravila čreda po preriji proti goram. Trava je bila požgana od solnane pripeke, samo pu-stinjska zelišča so še uspevala v vročini in barvale prerijo z motno sivino. Odrinili so zjutraj ob dveh; Hiram se je hotel okoristiti s hladnimi jutranjimi urami, preden nastopi velika vročina. Okoli poldne ovce niso več hotele dalje; blejale so od žeje, da jih je bilo žalost poslušati. Nekateri izvirek je bil posušen ta stiska je bila velika. Zvečer ovce niso hotele leči, uhajale so. Hiram in Sivko sta morala ostati vso noč na nogah. Vsi ovni*vodniki so imeli zvonce okoli vratu in vsak zvonec je pel dru* gače. Hiram jih je dobro razločil. Če je v temi kje zabingljalo, je takoj ve« del, da se Puccini ali Mozart ali Doni* zetti odpravlja s svojo družino na po* | pih. Hiram je bil v svojih mladih le* I tih muzikant, zato je bil dal vsem ov» j nom»vodnikom imena slavnih godbenikov. Mesec je sijal, a ponekod Je raslo pustinjsko zelje od sile visoko in tudi gričevje in trnjevo grmovje je oviralo razgled. Zdaj se je Sivko »pet odlikovah a svojim volčjim nosom je čutil ovce in dasi je videl še manj od Hirama, zakaj njemu je raslo pustinjsko zelje visoko preko glave, je vendar vselej za nosom pripeljal gospodarja k begunkam, da sta jih mogla pognati nazaj. A naposled se čreda ni dala več udr* žati. Hiram in Sivko sta morala ne* prestano krožiti okoli nje. Hiram je pri tem pel, da bi ga ovce slišale, in Sivko bi bil moral lajati, a kaj, ko ni znal. Končno se je zasvital prvi srebrni žarek in čreda je zdirjala, kakor hitro sta jo spustila. Gost oblak prahu jo je obdal. Hiram in Sivko sta bila vsa pokrita z belkastosivim prahom. Ko 90 prišli do prvega napajališča, so se hotele vse ovce hkratu napiti. Mnogo so jih v gneči pohodile in po* tisnile pod vodo. Hiram je moral sta* kati ovcam po hrbtih, da je prišel do Še lepše postanejo Vaše lasje vO ako jih izmijete vsak teden enkrat s preizkušenim U Sh&mpoon z črno glavo 4. Za f r«» Enica je vsa iz uma stekla okoli gorečega poslopja, kličoč: »Belko! Kje si, psiček moj? Be&o?« A Belko se ni oglasil... Ko je bfl ogenj pogašen, je našel gra-ščak svojo hčerko ihtečo v njeni sdbi. »Zakaj jočeš. Enica. Kaj ti je?« j Deklica je vzdignila soizmi obraz in j zahlipala: »Belko, naš rešitelj. je zgorel! M ga več!« In res je bik) tako. Ubogi stari psiček je b3 rešil vsem življenje, njega samega pa so zajeli plameni! Neutolažljiva Enica je pobrala samo še nekaj zoglenelih koščic. To je bflo vse, kar je zdaj imela od svojega Belka... Pokopaia jih je na vrtu. Še danes vidite Belkov grofoek pod španskim bezgom in na njem majhen kamen z na- pisom: »Ttflraj počfrra naš dobri, hvaležni psiček Belko Sladko naj spi!« Ko pisala htstorija se bdi bo Ljubljani, v nji pela se bo glorij«. da pred mohamedani •poznali bo kristjani, da di aroma pravi najboljši turški kavi, KOLINSKA le CIKORJJA. DIŠAVE SLON Modni atelje 3. KURIL3 Ljubljana, TorJaSki trg itov. L Nudim cenjenim odjemalcem prvovrstne Is delava, vse vrste moffks garderobe po najnovejšem kroju. Angleško blago * naj modernejših vzorcih vwdno v zalogi Postrežba točna in solidna. Rešfterr nede^sfoe kriSanHoe Vodoravno: 1 Titan. 4 Hektar. & Pt a jeklo. 12. Heda. 15. Nanaeo. 17. ak& 18. bos. 20. Eva. 21. Konga 2S.ts.2i. Snnjat-sen. 2& Om. 27. Melik. 29. Kil 31. Alah, 32. na. Nivplia« 1. stopa, fc ril II aj. & Ren. 7. Meka. 10. kan. 11. Osman. 12. Hod-k-la. 18. Rol 14. knj. 16. ep 18. km. 19. aga. 21. K um. 22. Oton. 23. Tesla. 2i.nk.2S. Ema. 28. Ba. 30l in. Rešitev križanke »Doflgodbec« Vodoravno: L Brod; X dr: i ostrad- zem: 10. Amerika; IL Ig: 12. demon; UL oboi: 15. ara: 16. Alah; 18 ae: 19. ob: 21. oda. — Navpično: L bra mor; 2. Obir; 3. drama; 4. vek; 6. sedlo; 7. cena; 8 zima: 9. masa; IL ln; UL ono: 15. beda: 17. lan; 20. Bog. sprednjih. Potem je brodil po blatni vodi, kričal, žvižgal ki vlačil utaplja* joče se ovce na suho. Čreda se je bila napfla ln legla počivat. Tisto noč je bil mir. Hiram je vabil Sivka, da b! prišel k njemu ▼ dvokolnico in spal zraven njega na slamnjačl Prvič je bite, da ga je vabil k »ebi. A Sivko je zlezel pod voz in legel na prazno vrečo. 9. poglavje Sivko se klati na svojo pest Zdaj je bil lepi čaa. Čreda se je pasla na planinskih pajW nikih. Trava je bila kratka in sočno; male gorske cvetlice so dišale in metu« lji so fofotali pod sinjim nebom. Potoki so drli po skalah in nad nji« hovim dnom so švigale postrvi BUe so globoke soteske, po katerih je šumelo, in gozd. Visoko proti nebu se je vzpenjala šuma; kot pragozd se je pri* čenjala, nato se je zredčila in zadnja drevesa so stala samotno, razmršena od burje. Visoko zgoraj se je svetil večni sneg. Hiram je hodil s puško okoli, lovi! je postrvi, ali pa je splezal na kako skalo in gledal dol na prerijo, ki je bi« la brez barv, kakor pokrajina v mese« čini. Sivko ni nikoli spremljal gospodarja na teh potih. Od kraja je spal pri ov« cah. Kasneje pa se je potepal na svoio pest, po več ur ga ni bilo videti. Hi. ram ga je imel na sumu, da hodi lovit Našel je tudi sledove krvi okoli nje« govega gobca in ga ozmerjal. Ovčar* skemu psu, ki se sme zanimati sam. za čredo, štejejo lov v zločin. Ljubljanska Glasbena Matica med našimi rojaki v severni Franciji Lema itancerta v LSSen In Lensu — Nepozabni prizori ob obisku na&h pevcev v središču največje slovenske rudarske naselbine v Franciji Spomenik meščanom Line? ki so bli med vojno cd Nemcev po predem sodu obsojeni in ustrelili Lili«, 30. novembra. <*o dvanajsturnl vožn i iz Reimsa so do-tpeli Matičarji v nadaljevanju svcj« turneje stioči na svo'o najsevernejšo točko blizu fcelgi ske meje, v Lille, poleg Pariza, Lyo-na in Marsailla največše mesto Francije- Dane« dopoldne so si ogledali mesto, ki je im-pozantno po svojih veličastnih stavban, po svojih dolgih in širokih ulicah, po svojih večinoma gotičnih cerkvah, po lepih moti um en ti.i in predvsem po svoem nad vse živahnem prometu po ulicah in trgfh. Mesto samo ni trpelo direktno o6 od tega. Vseij peru-tirini, zlasti k" lkoš"trn. ie neobhodno potrebna po-ziirJ: tudri zelenjava. Ko preneha peša im nastrai mraz natj se jim prMaida razna zciienava. telker sTrtše zeOnate gfave, o»hro\"t itd. Naibcfije, da se j'tm ze' sča Obesi&o na \nz>v'Sen prester, tako da kokoši liabko kliuvajo skaka.ie, ikačti s tem se tudi' gT-!?Vm Ko-trga zman'lka. se lahko n.?reiže tu: P .nia isti načim ikrmi^a pesa; ZE.vialii tudi to kaj rade kfjjuvajo. Riaizmi kuh^islki o:ipa''Iki, kakor forom-p>. cfiupkii. k'n'a repa itd. kokcš:m po-zi)Ti prav dobro teknejo. Tudii ostala hiran-a nalj se potrosi po prostoru med sferno ailli v peselk, dla ž-ivali iš"eb im brsf00 D n 2i5 — Blazina >z dobrega in'< ta, nrlneno s perjem 45X60 Di.i ^0--, 6 X80 D n 6 65X.č5 D.n 72--, /0X90 Din 88-- Ve.-tno izvr^t-nie Vaše na ofbe os gu-rai o: z men amo bl^go «li vr iemo den r. Vsaki poš ljk se prd da brez L čn kata og o nedosežu 'zb ri največje raz-pj ilialnice v Juguslavii. jfllaclo^tna lepota! NOVA KOZA OBRAZA. Z uporabo epohalnega med.cia. biološkega preparata dr. Dortaine & Oie.. Pariz, »Aitrigent Speciil VenuSa^ Gerad fhal-terja^ Po.-pešu]e normalno dihanje in pravilno delovanje pljuč V 14 dneb «e pripognjen in grbast hrbet popolnoma poravna. Stane 52 Din. »CENTIPOLIA« kosmetlčnl zavod. Zagreh, JuriSičova 8. Za.htAva'1'0 breicplaČTif1 ilu^trovane cenike£ IV Vsakovrstne trgovsne kniige, «trace, mape, noteze, htrbari e od emalne knji žice, blake, zvezke i. I d. nudim po skrajno ogfdnIh cenah! na DEBELO---HR Of^BIlD Hnton Janeiic LJUBLJRČIR FlorjaDSkanl t'< Kn'lgoveznicainčrtaInica trgovskih knji % r ISudi Gatnen hi se zcfofcalt Kolje ... zavija v želodcu, grize v črevesja . . Ako se tudi Vam "edaj tako godi. tedaj se ne obotavljajte vzeti takoj aa sladkorja nekoliko kapljic Fellerjevega, prijetno dišečega Elsafluida Elsalluid je i zakonom zavarovan! AU ste se že kedaj prepričali o tem, kak« zna ublažiti bolečine, to že 33 let znano narodno sredstvo in ko-metikum? Kako deluje 7 drgnjenjem in pranjem ori bolečinah v prsih, sla-zavostl v grlu, ori gihtu in revmatizmu. kot zaščita proti gripi? Enako tudi pri nervozi. slabosti. e'avobo!u in aespancu — kot obkla-dek na čelo in senca! To pomaga! V lekarnah ta vseh podobnih trgovinah: poiztusne ete-klen;č-ice ti Din, dvojne steklenice 9 Din. specijalne steklenice 26 Din. Po pojtr. najmanj 1 zavoj z 9 poefcusnims ali ^ 6 dvojnimi ali 2 sperijalnima steklenicama staoe 62 Din. Trije taki zavoji že s poštniao in zavojem 6amo 139 Din. — Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elsatrg 245. Ako oa potrebujete dobro odvajalno sredstvo, ki kTepi želodec, tedaj zahtevajte Fellerjeve Elsa-krogljice. — Sest Skatljc 6ta,ne 12 Din. »JTJTRO« 31 13 Netfefla, 8. XII. 1929 Delovanje naših, rudarskih organizacij v Nemči^ za ugled Jugoslavije Krasna mauiiestadiT^ Zveze jugoslovanskih podpornih društev — Proslava vbodnega praznika v Reoklinghausn« Suder^icf^ 3 decembra. V južnem delu ^ecklinghausna, kjer ima tamošnja slovenska organi« »acjja svojo p/ostorno društveno dvo» rano v restavraciji pri Strucksbergu se je v nedelj a na narodni praznik uedi* njenja vrnila konferenca ali po^ naše glavna .cz Suderwicha smo par minut ko* ra^/H peš do glavne ceste in tu skoro napolnili udobni avtobus, ki nas je v iO minutah prepeljal po gladko asfal* tirani in od drobnega jutranjega de* ževja oroseni cesti, vodeči vseskoz mi* mo lepo urejenih uradniških in delav* skih kolonij, tja doli na južno stran. Dvorana, že vsa pripravljena za veli* ko zborovanje .nekoliko okrašena in prepolna miz ob obeh podolžnih stra* neh, se je naglo polnila. Po dve in tri ure daleč so se pripeljali vrli predsed* niki slovenskih organizacij v revirjih Vestfalije in Porenja. Mnogo pozdrav* Jjanja, mnogo iskrene prisrčnosti. Tu so naši dobri znanci, ki so bili zadnjič na obisku v domovini, z novimi se se* znanjamo, strežemo si s svežim pivom in cigaretami In Savinjčani smo kma* ha vkupaj, simpatični Korun prisede k moji poročevalski mizi in se v vsakem kratkem presledku tekom dolgotraj* Tiega zborovanja pogovarjava o doma* čih krajih in o premnogih znancih, ki so že šli v krtovo deželo ali pa še tla« cijo zemljo in ljubljanski tlak ... Tu* di mnoge zavedne žene so prišle na zborovanje. Lokarica, ki je blagajnica društva v Erkenschwiegu in najzve« stejša prijateljica »Domovine«, odteh* ta vse. — O, živela generalkomanda! — io pozdravljajo, ona pa se samo tiho smehlja in čaka, kaj bo novih zanimi* vosti od strani »generalštaba«. K predsedstveni mizi sc v?edejo predsednik Bolha, ob strani podpred* sednika Zveze Doberšek, silno delavni vodja organizacije v Recklinghausen* Siid, torej tokrat skcurO kučedomačin, in Anton Šnajden iz Hamborna, vodja tamošnje organizacije, ki je menda najmočnejša na Westfalskem. Naspro* ti njim se je namestil glavni tajnik Mažgon iz Marla. Bogme, že na prvi pogled sami bistri možje, pri nas do* ma bi jih po vnanjosti smatral za uradnike. In ko se ozrem po dvorani, ko so vsi na svojih mestih, se ne mo* rem ubraniti vtisa, da sem v malem parlamentu. Vsi naravnost odlično opravljeni,; mirni, skoro dostojanstvi* tu. Beležnico ima vsak pred seboj in vestno zapisujejo vse važnejše mo* mente, da bodo vedeli doma točno po* ročati o zborovanju, delu in sklepih Zveze. Predsednik Bolha toplo pozdravlja predstavnike, mnogo humorja sponta* no vplete v nagovor in koj nato vzdra« mi čut globoke pijetete do onih čla« nov. ki so v času, odkar se je vršila zadnja konferenca (decembra 1927.) legli v grob. Solze so stopale ljudem v oči, ko je končno nad vse plemenito tolmačil izgubo s prerano smrtjo ne« nadomestljivega, najzvestejšega prija* telja rojakov v tujini, blagopokojnega dr. Gregorja Žerjava. Desnice so se dvignile kakor k rimskemu pozdravu, ko je g. Bolha pozval prisotne, da iz* kažejo pokojnim poslednjo čast s tri* kratnim vzklikom: »Slava jim!«... Sla* va!... Glavni tajnik Ivan Mažgon čita za* pisnik zadnje konferenc in poda nato tudi blagajniško poročilo, ki seveda ni najsijajnejše, a bo o njem že še mo* rala izvedeti tudi domovina, ker se tu* di nje tiče vsaj polovico v toliki meri kakor tukajšnjih organizacij. V predsedsivenem poročilu referira g. Bolha poljudno, stvarno, učinkovito, koliko koristi je prinesla letošnja pot naših izseljencev v domovino. Vse kar se je svoj čas snovalo z dr. Žerjavom, je zdaj končno izpolnjeno. Rudniški upokojenci bodo uživali rente v do* movini, fantje v teh krajih so opro* ščeni vojaščine. Pa še marsikaj druge* ga. Tako ugodnih pogodb z Nemčijo nima nobena druga država. Nepobitne so zasluge tukajšnje Zveze, ki ni stre* mela sarno za koristmi svojih članov, marveč vseh tukajšnjih rojakov. Zato zaman vse klevete nasprotnikov, brez* uspešne vse intrige. Zveza pridobiva počasi vse, kar je zdravega. Nad vse zanimiv je bil razgovor c »Domovini«. Ta splošno priljubljeni ljudski tednik je postal najzvestejši prijatelj rojakov na tujem. Sleherno soboto jo pričakujejo nestrpno, marši* kateri raznašalec korači od kolonije do kolonije vse popoldne, naj bo toča ali dež, samo da pravočasno potrka na vrata rojakov in jim prinese ljubega glasnika iz domačih krajev. Kajpada, mnogi zavedni rudarji prejemajo tudi »Jutro«. Niti govora, da ne. Toda za večino je »Domovina« praznik. Gonja proti njej se je pač tudi tu izprevrgla v tako sigurno reklamo, da si jo iz* posojajo mnogi, ki so se je prej bali kakor zlodej križa. Med slučajnostmi se je nadalje še mnogo govorilo o naročanju knjig Vodnikove družbe in splošno o do* brem Štivu. Čitali bi radi, čitali ti ljud* je. Mnogi prebero eno knjigo po štiri* krat, petkrat. V prid akciji za sporne* nik je zbor po nagovoru predsednika Bolhe takoj soglasno izvolil odbor treh mož, ki bo zbiral prispevke, da izka* žejo slovenski izseljenci v Nemčiji tu* di na ta način svojo hvaležnost nepo* zabnemu pokojniku. Odbor tvorijo vzorni možje Šnajden, Koželj iz Hom« berga in Tičar iz Neumiihla. Zbirali bodo prispevke od Božiča do srede ju* nija in jih nato za Vidovdan poslali v domovino kot »jugoslovenski prijatelji dr. Gregorju Žerjavu v Nemčiji.« Zelo živahna, a dosledno resna in stvarna debata se je razvila o skup« nem nastopanju vseh slovenskih orga* nizacij v Nemčiji. Ni tu mesta, da bi do pike poročal o dosedanjih razme* rah, a navzlic vsemu, kar se je že gre* šilo na škodo složnosti vseh tukajšnjih rojakov, nudi Zveza vselej roko spra« ve in ne zahteva ničesar drugega ka* kor pravičnost, nacijonalno jugoslo* vensko zavest in odkritosrčnost. Ob splošni pozornosti je predsednik Bolha poročal o letošnjem potovanju tukajšnjih rojakov s posebnim vlakom v domovino. Nepozabni ostanejo ti dnevi, z navdušenjem se še zdaj goe vori po kolonijah o sprejemu na Je* senicah, na Bledu, v Ljubljani in po* vsod, povsod. Topla zahvala vsem, ki so k temu pripomogli. O, odslej bodo naši rojaki prihajali v domovino vsako leto. Avgusta pridejo zopet. Če se jih zbere vsaj 20, dobijo znaten popust na nemških železnicah in jih bo vsa vož* nja veljala 60 do 70 mark. Štediti bo* do začeli z novim letom nalašč v ta namen, — tako je bilo sklenjeno. V Diisseldorfu bo otvorjen poseben bančni konto in se bodo mesečno vpo* šiljali primerni prihranki. Seveda tudi vsesokolskega zleta se bo udeležila po* sebna deputacija. Pri volitvah, ki so tvorile poslednjo točko dnevnega reda, je bilo Pavlu Bolhi soglasno izkazano zaupanje s ponovno izvolitvijo za predsednika. Zaman njegova demisija. Istotako je bil v glavnem izvoljen dosedanji od* bor, o nekaterih izpremembah kakor tudi še o raznih organizacijskih zade* vah, ki so se razpravljale na konferen* ci, bo prinesla podrobnejše poročilo »Domovina«. Zaključeno je bilo zborovanje v krasnem redu. Ves čas razprav ni bi« la skoro niti beseda odv^eč. Opaža se Cač vpliv nemške discipline in velika 9 izkušenost v teh krajih, ki so dali že izvrstne organizacijske mojstre. Takoj x> zaključku se je razvila običajna do* mača zabava. Prišli so medtem že ro* jaki iz bližnjih kolonij s svojimi druži* nami, zapela je harmonika, oglasila se je prelepa domača pesem in stari mu* zikant in šaljivec Goljavšek je začel stresati svoje brezmejne zgode in ne« zgode in godčevske popevke. Bilo je krohota za dve taki dvorani Sredi najlepšega razpoloženja so vse naše prijetno presenetili s svojim pri* hodom gospodje iz Diisseldorfa: gene* ralni konzul Brana Markovi«:, izselje* niški komisar dr. Berislav Deželič, ata* šč dr. Vodušek in konz. uradnik Tu« čič. Izvršila se je po lepem sprejemu kratka, a zelo prisrčna proslava narod* nega praznika. G. generalni konzul je povdarjal v slavnostnem nagovoru po* men uedinjenja in tolmačil prizadeva* nje vladarja in vlade za kulturni in go* spodarski napredek Jugoslavije. Nje« govemu vzkliku na čast kralju in do* movini so se rojaki pridružili z burni* mi ovacijami. Pavlu Koželju, predsedniku Sloven« skega podpornega in pevskega društva »Bratovska ljubezen« v Hombergu* Hochheide (Por en i e). ki je letos v ju« niju praznovalo 251etnico, je g. gene« ralni konzul izročil krasno svileno tro* bojno ešarpo za društveni prapor z njegovim in izselj. komisarjevim po* svetilom. V zelo temperamentnih be* sedah je nato še izseljeniški komisar dr. Deželič poveličeval narodni praz* nik in vzpodbujal rojake k zvestobi in veri v močno domovino Jugoslavijo. Maršalatu dvora je bila poslana na* slednja brzojavka: »S proslave 1. de* cembra v sredini naših kolonij v Po* renju in na Vestfalskem prosim, bla* govolite predložiti pred vzvišeni pre* stol Nj. Vel. kralja v imenu kolonij, generalnega konzula in izseljeniškega komisarja izraze naše zvestobe in vda* nosti. Naj živi naša dična Jugoslavija, naj živi naš viteški kralj in njegov Na,boljši Vaš prijatelj le dober radijski aparat Dan za dnem Vas zabava: poje Vam in igra. pripoveduje novice, poučuje Vas ter daje nasvete za Vaš dom. Povabite ga v Vašo hišo! Obrnite se v ta namen na prodajni ta namen oddelek Radio Ljnbljana, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 Maribor, Gosposka ulica 37 Zahtevajte naš cenik, ki je v tiska! svetli dom. Generalni konzul Marko* vič. V prav odkritosrčnem razgovoru, ki je očitoval veliko priljubljenost ge* neralnega konzula in ostalih konzular« nih funkcijonarjev, je naglo potekal večer. Z avtom so se dragi gostje iz Diisseldorfa odpeljali po toplem slove« su nazaj v svoje mesto, delegati so se počasi razšli z vlaki, tramvaji in avto* busi; — a mi — »domačini« smo jo peš ubirali v polnočni uri nazaj prot Suderwichu. Za nami je bil dan veli* ke smotre žilavega delovanja sloven« skih organizacij na nemškem zapadu. Črtice o Francozih na Gorenjskem Napoleonova Ilirija in nsši kmetje — Črna zgodovina Črnega -Krvavega grabna — Napad iz zasede — Dvanajst parov volov m tucat prašičev — Kje leži zakopana francoska blagajna? Šentožbaiiski župnik — Manica, francoski častnik in dete za tisoč cekinov s>\ieža raizpo$1|a po dnevmflh oe-n/ah v zalbnijifi po 1440, 720 to 360 •komadov po povzetju CIRIL ŽAGAR, SUNJA. Ko smo pred kratkim proslavljali 120 letnico Napoleonove Ilirije, smo se le postrami dotaknili odnošajev med Francozi in našim kmetom. In vendar tvorijo baš ti odnosa ji velezanimivo poglavje, pri katerem se izplača pornu-ditL Kontribuoija, ki so jo bfli naložili Francozi slovenski deželi, je težko pritiskala ljudstvo na kmetih. Kme: je, mesto da bi obdeloval polje, moral na višji ukaz z doma, fiačanlti je moral vojski. ki je od njega zahtevala, da ji prevaža vojne potrebščine in živila. Ta pritisk so najbolj čutili kmetje ob veliki cesti, dočim so bile stranske vasi in naselbine v hribih precej očuva-ne. Tlaka, poleg nje pa še denarni davek in dajatve v živilih, usluge z živino in vozmi, vse to skuo je bib mnogo hujše od tistega, kar ja morai kmet svojčas opravljati graščakom. Jedva so bili Francozi zasedli deželo, že je moral kmet od vseh strani voziti v Ljubljano pšenico, rž, seno in drugo ter polniti vojaška skladišča. Dasi so Francozi pri vsem tem postopali obzirno, vendar so naleteli na odpor, ki je na prvi pogled imel značaj tolovajstva. a je v resnici bil vse nekaj drugega. Odpor je bil čisto naravna posledica tistega duha. ki ga je v našem kmetu pripravljala in '.meh izvesti deželna bramba. Im samo dejstvu, da je tej hrambi manjkalo pravega vodstva in glave gre hvala da so b»i konflikti le krajevnega značaja ter se niso kon-čavali z Velikim prelivanjem krvi. Iz-zvenevaK so pa le v obžalovani« vredne poboje častnikov ln vojakov. Med kraji, ki so prišli najbolj na glas kot Francozom protivni. spada v orvi vrsti Črni graben, prizorišče, ki ga s!i- Rudolf Lowit: Srečanje Sedel je, zatopljen v čitanje časopi« sov, v kavarni. V sosednem barskem prostoru se je vršila čajanka. Baš je ponovno zasviral jazzband. Zaglušeno je prihajala turobna melodija tanga od tam sem. Tango ga je zmotil. Srdito je odložil časnik. Stopil je proti baru. Pri vhodu ie obstal. Prav spredaj, s hrbtom pro* ti njemu, je sedela neka dama.^ Pre* senečeno je opazoval nje bleščeče se, modročrne lase. Pogledal je še ostreje. Sedai je obrnila giavo v profil. Ni se motil. Z nekoliko koraki je bil ob nje* ni mizi. Njene oči so se kratek hip za* bleščale. Podala mu je svojo ozko, deh« tečo roko. Potem ji je sedel ob stran. »Zakaj vas takrat ni bilo?« je začel brez ovinkov. »O, vi pa vprašujete pre« cej naravnost.« se je nasmehnila. »Ta* ko sem se bil veselil na tisto popol* dne,« je menil očitajoče, »in sem bil potem tako strašno razočaran in uža* ijen in še danes... povejte mi, ali sem vam bil dei^l morda dan nrej karkoli pa sem bil zagrešil kakšno nespo* dobnost, da niste prišli?« — »Prav nič ne, čisto nasprotno, najin sprehod dan prej mimo vinogradov ie bil zelo lep in vi ste govorili zelo ljubeznivo in zelo mično, še vse vem, kar ste tedaj po* vedali. Pripovedovali ste mi o svoji ljubezni do dobrih knjig in o svoji zbir* ki kaktusov in o svojem hrepenenju, da bi spoznali kdaj prekomorske de* žele, in potem ste mi pripovedovali o tistem filmu, v katerem nastopa žen* ska, ki je prepotovala ves Kongo sa« mo v spremstvu nekoliko črncev...« — »Res je, res, ampak...« — »In v zvezi s tem ste sanjarili o tipu mo* derne, samostojne ženske in kako vas navdušuje današnja ženska moda, in sanjarili ste posebno o bleščavih, si* nječrnih laseh in zlasti o frizuri, ka* kršno je nosila svoj čas Asta Nielsen, o kodrčkih, ki vise čez čelo na levo in na desno v valovih...« — »Res ie, res, a zakaj vas takrat...« — »Bila sem tisto popoldne pri brivcu.« — »To vas vendar ni moglo ovirati?« — »In ven* dar. Dala sem si takrat frizuro — pre* drugaeiti, s kodrčki na levo in na des* no v valovih in to je traialo dolgo.« — »Ah tako ...« je menil tiho, »____a vse eno bi nič ne delo, takrat sem čakal dali nego celo uro pri postaji.« — »Vem « — »Kako? Veste?« — »Da, vem. Da bi prišla hitreje do postaje, sem si vzela avto. Ko sem vas pa vi* dela čakati, sem potrkala vozniku in mu namignila, naj b? vozil naprej.« — »Pa zakaj ...?« — »Zakaj? Zato. ker moški, ki mu je nekaj do kakšne da* me, in tedaj celo, kadar je v skrbeh in nesiguren, dadi bo prišla ali ne, ker takšen moški ne bi smel biti v takšnem razpoloženju, da si kar naravnost išče nadomestka. Prav tedaj pa ste ozrli za neko mimoidočo damo.« — »Če vi pra« vite, potem bo že tako. A vendar mi delate krivico. Moje razpoloženje je bilo zelo potlačeno in zgodilo se je lahko čisto slučajno in nezavedno.« — »Saj potem mi je bilo tudi zelo ... žal.« Za hip sta oba pobesila oči. Opazil je, da se pred njim nekaj na tleh ble« šči. Sklonil se je. Bil je kos staniolnega papirja, kakršni so v rabi za zavijanje čokolade. »Ni nič, menil sem, da je nekdo nekaj izgubil...« se je spet vzravnal, »... no, a če vas sedaj iz sr* ca prosim, ali bi se ne dobila lahko jutri, morda spet ob postaji in spet ob isti uri...?« Namignila Je natakarju. »Kako?« je zajeclial, »hočete že plačati?« Plačala je, pobrala svojo torbico in svoje ro* kavieje. »Kako?« je on jecljal. »Ali že greste? In kako, prosim, bo iutia?« Dvignila se je. »če ste bili v tak* šnem h?nu, kakršen je bil ta,« je deia« la. »toliko interesirani, da ste preisko* vali tla, tedaj je bolje, da preloživa na drug dan, morda nama da slučaj spet priložmost do srečanja.« S prijaznim pozdravom je odšla. kata pisatelja Jurčič in Kersnik v poljudnem romanu »Rokovnjači«. Zaradi hudih napadov, ki so bili tu izvršeni na Francoze, je dobil črni graben v francoskih ustih pridevek »Krvavi graben«. črni graben se razteza od Podpeči pod Brdom nad Lukovico do štajerske meje. To je ozka dolina, iz katere se na desni in levi strani dvigajo zarasle gore. Po dolini gre cesta proti Celju. Ti kraji so danes popolnoma vami m mirni. Pred stodvajsetimi leti pa so bili redko obljuden;. Železnice, ki grmi da nes za Savo. ni bilo, in po cestah se je razlegal kvečjemu glas poštnega roga, v katerega so trobili postiljoni. Vozovi so prevažali po cesti ljudi in bogato biago. Nič čudnega torej, da so se dogajali roparski napadi — priložnosti zanje je bik) dovolj. Ko so se Francozi jeK uimkati \z dežele, je marsikateri njihov uradnik in vojak posta! žrtev kmetov, ubit in oropan v Črnem grabnu. Vse to pa se ni godilo, kakor rečeno, iz gole samoprid-nosti. Smatrati je treba obžalovanja vredne dogodke za nasledke one črne vojske, katero so organizirali nekdanji Avstrijci proti zmagovitemu Francozu, ko jim je zasedel deželo. Izza določbe sehonbrunnskega miru leta 1809. je postala prejšnja deželna meja Nizu Trojan proti Štajerski državna meja. Povzel se je k Iliriji ob tisti priliki rudi trg Motmik. izločil pa jaselniški hrib. Ko je prišel pod Francozi avstrijski denar ob veljavo, so hiteli mejaši na Štajersko nakupovat karsibodi, da bi se iznebili ničvrednega novca. Mrtvaška knjiga pri sr. Goflhardu beleži suho dejstvo, da je bil v začetku junija 1809. leta ustreljen od Francozov neki Jakob Papež. Nekaj dni pozneje, v drugi polovici rečenega meseca, je napadlo na cesti 30 oborožencev, večinoma vojaških beguncev, šest francoskih častnikov, potujočih preko Sv. Ožbalta v Celje. Oropali so jih ter pomorili. Na cesti so imeli pripravljene zasede, izza katerih so streljali. Istega dne je ujela četa tridesetih mož nekega častnika, prišedšega iz vranske smeri v Št. Ožbalt ter nekega Dalmatinca, ki so ga nevedneži imeli za Turka. Mož je nesel brzojavke maršalu Marmorrtu v Ljubljano. Obema so zabranili, da ne smeta naprej. Napadi na Francoze so se v Črnem grabnu večkrat ponavljali. Najdrznejši med vsemi je bil pač napad, v katerem sta izgubila življenje kapitan adjutant Boissac in tajnik in tofrnač vojvode Du-brovmiškega. Vernazs. Kako je bil ta napad izvršen, sporoča zgodovinar Fran Sobami, ki je objavil kazensko sodbo vojnega sodišča te 1. 1810. Zgodovinar piše: Osemdesetletmi Koritnik fo Učaka) je pripovedoval: Nekoč so prišli štirje francoski častniki iz Vranskega v Št. Ožbalt. Bilo je ponoči. Vozili so s seboj denar, blagajno ln zahtevali na poŠti, da jih morajo odpraviti dalje. Poštar je velel zapreči in jih potegniti na Vransko. Ko so častniki sedli na voz, so opomnili, če ne vodi ta cesta v Ljubljano, ker so se bili po taisti poti pripeljali tja. Pojasnili so jim, da je cesta preko Učaka bližja in boljša. Nalagali so jih pač, da ne bi se prestrašili. »Za Drago« pri mostu proti Trojamom skoči izza cestne ograje petero neznancev, ki vele nstavitfi konje m kreniti na stransko pot proti kamnolomu, ki se vidi z državne ceste. Častnikom zaprete, da jih takoj pobijejo, če se le ganejo. Potem so napadalci potegnili častnike z 'Vaza in jih jeli pobijati. Čudno se bo zdelo, da so se dali štirje častniki umoriti petim kmetom, ne da bi se postavili v bran z orožjem. Toda stvar postane razumljivejša, če pomis-Emo, da je M izvršen napad v temni noči in so bili kmetje oboroženi s cepini. Vozniku so stopile solze sočutja v o^j, ko je vidd, kaj se pripravlja. Francozi so s povzdigmjenimi rokama prosili usmiljenja in obetali, da bodo molčali o vsem, če jih puste pri življenju. Toda kmetje so neusmiljeno udrihali po njih in jfh tako dolgo bili. da so obležali mrtvi. Nato so jih zakopali. Portepč ta sabljo Marmomtovega pribočnika Bois-saca so takisto zasuli z zemljo. Roparski napad se je izvršil zaradi blagajne, Duša odpornega gibanja v Črnem grabnu >e bil po avtentičnih virih šentožboltski župnik Ivan Rozman, ki je vnem al ljudi za boj in jim stavil za vzgled junaške Tirolce. Ob nedeljah popoldne so se brambovci vadili sukati orožje. »Kakor hitro se je raznesel glas, da pridejo sovražniki,« poročajo tiskani viri,« so kmetje zapustili svoje hiše in se poskrili po hribih in gozdovih. Če so Francozi koga dobili doma, so zahtevali od njega, da jih je dobro pogostil. potem jim je pa še moral pomagati. Voziti je bilo treba zelo hitro, a kmetu, ki se je časih smilila živina, se nt dalo, da bi priganjal. Hotel je časih počasneje voziti. Francoz mu je iztrgal bič, ga nabil in še pahnil z voza. Potem je sam v najhujšem diru podil voz naprej. Nekoč je minila St. Oa>a» ve$a francoska četa. namenjena v Celje. Vojaki so se ustavili in zahtevali, naj jim ljudje dostavijo v hišo, kjer je bila pošta dvanajst parov volov fn barfglo vtaa. Ko so pri§11 tja m niso našli ničesar, je poveljnik ukazal vojakom, naj gredo plenit in ugrabijo vse, kar jim pride v roke. Vonaki so poslušali in pleniB po okolici. Pri eni sami hiši so vzeli 12 prašičev in celo slamo so trgali s streh, da #m je služila za kurivo in ležišče. Župnik je bil s prižnice oznani!, naj se zbero kmetje in hlapci in naj udarijo na Franeoze, češ. da ni greh, ker je papež Napoleona izobčil. Vstaši so imeli svoje taborišče na hribu med Št. Got-hardom m Blagovico. Odtod so napadali posamezne francoske čete. Mnogi vojaki, ki so jim prišli živi v pest, so bili na mestu pobiti. Običajno so naj-poprei izkopali jamo. Potem sta dva kmeta privlekla k njej ujetega sovražnika in ga trdo držala. Tretji ga je udara po glavi m potem je bil precej zakopan. Ženo nekega generala so pa baje kar živo zagrebli. Pri Krasni so vstaši podžagali drevesa in jih navezali na vrvi. a tako, da ni bilo ničesaT opaziti. Ko s rt Francozi prišli mimo. so pritegnili vrvi. Drevje se je podrlo na Francoze 5-v n'li mnogo zmečkalo. Podoben napad kakor na Bk>'vsaca in . Vernazza se je zgodil med B ilovico in Trojanami »pri Kristofču«. Nt 'i; km Ti z Vranskega je ugrabil Francozom železno HagaMio. v kateri je baje bilo mnogo zlita. Zakopal jo je na skrivnem kraji' gozdu.' ' da ni nihče vedel. Ko je pozneje zboicl »JUTROc SI 288 14 rNWefla, S. XII. 1929 ta že tri mogel več gcrvortti, je kazal proti onemu mestu, pa nihče ni vedel, kaj to pomeinL Njegov sin, ki je bil za napada še majhen, se je domislil, da sta se nekoč z očetom peljala v gozd. Prekopal je vse hribčke po okolici, a ni našel ničesar. Baje leži ta blagajna še danes tam zakopana. Na šemtožbaftski pošti, ki Je Mla tedaj postajališče in prenočišče francoskih častnikov in vojakov, so se pogo-storna odigravali krvavi dogodki. Sam poštar je baje s pomočjo kmetov ubil nekega francoskega poveljnika. Ko je Francoz spal, so mu kmetje vrgli zanko okrog vratu ta ga vlekli po stopnicah. Prosil je, naj ga puste vsaj živega, pa ni nič pomagalo. V gozdu so ga pobili in še napol živega zakopali. Menili so namreč, da bodo našli pri njem ogromno denarja, pa je bilo vse, kar je imel, komaj par sto goldinarjev. Pod Babo. ob grf&i tik velike ceste med Jelševico im Zajaselmkom so Francoze čakali kmetje, jim zaprli cesto in jih slačili do nagega. Posledica teh grozodejstev Je bila srtroga vojna sodba nad šentožbaltskimi krneti in vsemi tistimi, ki so ščuvala liudi. Večinoma se je pa krivcem posrečilo pobegniti na Štajersko. 25 osumljenih morilcev se je odtegnilo roki pravice ki le enajst so jih zaprli. Še od teh pa so jih šest spoznali za nedolžne in izpustili iz zapora. Pet pa so 5h ustrelili (po eni verziji na strelišču, po drugi za pokopališkim zidom sv. Krištofa). Usmrčeni so bili: 56 letni cestar Martin Molka z Učaka; 50 letni kmet Andrej Gril iiz okolice Št. Ožablta; 30 letni kmet Luka Škoiec iiz Trojan; 43 letni kmet Luka Knez iz Trojan; 20 letni mladenič Jurij Dobovšek iz št. Ožbalta. Usmrtila so jih 31. januarja 1810. Na smrt im contumaciam je bil obsojen tudi šentožbaltskl župnik Aintoč cekinov odkupnine za obroka. Manica ni hotela o tem nič slišati im je s po vzdignjenim i rokami prosila, naj ji ne vzamejo otroka, ker ne more živeti brez njega. A njene prošnje so bile zaman. Ko sta oče in mati zagledala svetle Zlatnike, sta sama zahtevala, naj Manica prepusti fantka gospe in gospodu, češ, da se bo otroku pri očetu boljše godilo. Dečka so odpeljali na Francosko. Ma-rTico pa je ta izguba strašmo zadela. Prebedela im prejokala je več noči im vidmo hirala. Slednjič sklone, da gre za otrokom, da ga še enkrat vidi. preden umrje. Odpravi se v 9me;, kamor se je izgubila kočija, a se ni več vrnila. V obupu je baje končala v valovih Drave. Zavod za pospeševanje izvoza S posebnim zakonom je pri trgovinskem ministrstvu ustanovljen Zavod za pospeševanje izvoza, ki je razmeroma dobro doti-ran in ki začne v kratkem poslovati. Ustanovitev takega zavoda je bila že nujna potreba industrijca, obrtnika in trgovca, še bolj pa za kmetovalca, odnosno gozdarja, ker ta dva dajeta značaj našemu izvozu Druge države sistematično že davno delujejo ne samo za dosego carinskih in prevoznih ugodnosti za svoje izvozne pridelke in izdelke, nego tudi za obdržanje in pridobivanje trgov. Konkurenca in reklama sta danes dva odlična činitelja pri vnovčevanju blaga in čim dovršenejši ter odrejene:šl je posamezni pro izvod, tem lažje in bolje se vnovču;e. Danes smo v času konkurenčne dobe, ko je mogoče na svetovnem tržišču uveljavljati z uspehom le blago z znamko. Kar se tiče industrijski.! in obrtnih Izdelkov je stvar z racionalizacijo proizvajalnega procesa in standarizaerjo izdelkov spričo tozadevnega delovanja gospodarskih zbornic relativno lahka. Za kmetijsko in gozdno produkcijo pa je vprašanje mnogo težje. Industrijalnih in obrtniških izdelkov imamo za izvoz razmeroma malo in se vse vsaj sorazmerno dobro vnovčuje doma. Toda naša agrarna produkcija je tako velika in važna, da sta od n'e odvisna naša trgovinska bilanca in naše narodno blagostanje. Za našo agrarno produkcijo, ki je še razmeroma zelo primitivna, se moramo še prav posebno zanimati, zlasti glede vnovčevanja in načina razdelitve blaga (razpolaganja 2 njim). Tako kmetijska kakor šumska proizvodnja povečini ne dosega standarda, ki je potreben za ugodno vnovčevanie na mednarodnem trgu. Zavod za pospeševanje Izvoza bo Imel zadostiti veliki nalogi in to v dveh smereh-Stremeti bo moral za dosego standardizacije in ako ta ne bo takoj izvedljiva že pri pridelovalcu, vsaj potom odbire, egalizacije prikroiitve blaga pri trgovcu odn. izvozniku, po drugi strani pa moral iti za tem da temu blagu v inozemstvu pridobi čim-večjo vePavo in priljubljenost z razstavami muzeii in propagando. Pridelovalca in izvoznika bo moral obveščati o konjunkturnfh izgledih in vnovčevalnih možnostih. Poleg tega bo na podlagi proučavanja obveščal interesente o zahtevah inozemskih tržišč ter tako vzgojno uplival na pridelovalca, da se tem zahtevam čimbolj prilagodi, da blago čimdalje bolj standardizira in zastremi za tem. da bi najraci onelneje prideloval le kva litativno na boljše, strogo kontrolirano blago (Marken-Ware), s katerim šele bo mogel uspešno stopati v krog konkurentov. Naša agrarna proizvodnja danes, kakor že rečeno, ni na višku in težko je njene pridelke vnovčevati tudi izpod svetovne cene. Novi zavod za pospeševanje izvoza bo tedaj imel široko polje dela, ki bo upoštevano od vseh, ki se jih tiče in bo moglo biti kronano z uspehi že v razmeroma kratki dobi nekai let. Ko bo to doseženo, bo konec agrarne krize in s tem tudi našiega narodnega siromaštva. Če bo ves narod s to institucijo vestno in uvidevno sodeloval, je ozdravlienle razmer in izboljšanje prilik' mogoče, ako pa se posebno prizadeti pridelovalci ne bodo zavedali silne važnosti takega zavoda, tedaj tak zavod sam ne bo mogel ustvarjati čudežev- «= Aktualni industrijski problemi. V petek se je vršila dopoldne in popoldne seja industrijskega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani, na kateri so bila obravnavana naj. važnejša vprašanja, ki zadevajo slovensko industrijsko produkcijo. Razpravljalo se .je o načrtu mednarodne konvencije za carinsko premirje, o predlogu rudarskega zakona, zakona o elektrifikaciji države in zakona o razlastitvi ter o reviziji splošne carinske tarife. Ker eo ti zakoni izredne važnosti za razvoj industrije, je tem vprašanjem posvetila Zbornica največjo pažnjo. Dalje se je bavil odsek z raznimi prometnimi vprašanji (pomanjkanje špecijalnih vagonov pristojbine za industrijske tire, sprememba pravilnika o gradbi dovlafilnic itd.). Podrobno poročilo je bilo podano o zbornični akciji za nkinjenje 20% sezonskega povišanja železniških tarif za premog, dalje glede naknadnih kreditov za nanravo telefonov, glede ukinjenja polnomočij pri carinjenju blaga, glede direktne tarife z Grčijo, glede odobritve posebnih industrijskih ugodnosti m LJubljano, glede organizacije Industrijske statistike, glede uveljavljenja avtobusnega pravilnika za Dravsko banvino, glede sestave zborničnega proračuna za leto 1930. in glede aktiviranja delovanja posvetovalnega odbora pri ljubljanski železniški direkciji. Posebna pozornost je bila posvečena tudi novoosnovanemu zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. V zadnjem času so bile na Zbornico stavljene težke zahteve. V razmeroma kratkem času je oddala mišljenje o bodoči ureditvi samoupravnih financ, o reviziji socijalne zakonodaje, o zakonu o poštah, o zakonu o zdraviliščih in zbrala gra. divo za trgovinska pogajanja z Rumunijo, Nizozemsko in Portugalsko. = Vprašanje izvoza žita prek naših Ink. Splitska trgovska in obrtniška zbornica je predložila pristojnim minristnslrvom spomenico, v. kateri iznaša potrebo izvoza žita preko naših luk. V zvezi s tem zahteva, da bi se istočasno s tarifnimi ugodnost, mi za izvoz žita preko Rakeka vzelo v pretres tudi vprašanje tarifnih ugodnosti sa izvoz žita preko naših luk, zlasti o reko Solita. Id ie že letos navzlic visokim prevoznim. stroškom pritegnil nase nekaj izvoza žita. V oktobru je bilo preko Splita izvoženih 260 vagonov žita, v novembru 100 vagonov, dočim čaka sedaj na prevoz preko morja v Grčijo Ln Italijo nadaljnih 250 vagonov. Ker pa je prevoz našega žita do naših luk dTažji nego preko Brajle. zato bi bilo potrebno spremeniti luško tarifo v toliko, da bi za žito veljal tarifni stav 20. namesto dosedanjega 15. Uvedba nižje tarife bi bila važna tudi iz razloga, ker bi bila s tem dana boljša možnost za izvoz v času. ko je Dunav zamrznjen in možnost večjega prometa naših luk in naše trgovske mornarice. Zahteve splitsldh gospodarskih krogov 6e povsem skladajo z zahtevami vojvodinskih izvoznikov, ki že davno na-glašajo potrebo, da ee prevozmi stroški preko naših luk (Splita in Sušaka) izenačijo s stroški preko Brajle. = Razvoj naše rudarske in topilniške produkcije. Jnroslovenska rudanska produkcija se v tekočem letu prav ugodno razvija. Predvsem se je povečala produkcija premoga, ka je že v prvih 9 mesecih tek. leta pre. koračila 4 milijone ton, v septembru pa je dosegla pol milijona ton. (To povečanje produkcije odpade predvsem na slovenske premogovnike, katerih produkcija se je v avgustu in septembru gibala na višini 200 tisoč ton). Tudi v ostali rudarski produkciji opažamo napredek, kakor ie razvidno iz naslednjih produkcijskih številk za prvih 9 mesecev t. L (v oklepajih razlike napram lani): ton ton premog 4.1'^ 000 (+492.000) železna ruda 310 400 (_ 25.300) bakrena ruda 226 382 (+ 7-100) svinčena ruda 20.900 (+ 9 000) kromova ruda 2.8.700 (+ 19.800) bavksit 74.200 (+ 31.400) Kakor je iz pornj._ številk razvidno, opažamo malenkosten zastoj le v produkciji železne rude. vendar pa produkcija sirovega železa letos ni nazadovala, temveč se' je v prvih treh četrtletjih t L napram istem razdobju pret leta celo povečala od 24.800 na 26.200 ton. Produkcija bakrene rude je le nebistveno višja nego lani, produkcija svinčene rude (ki je zadnja leta močno nazadovala) pa se je povečala za okrog 80 %. Ogromen napredek vidimo pri produkciji kromove rude i-n končno pri produkciji bavksita, ki je še lani zelo nazadovala. = Vprašanje srbskih predvojnih posojil. Iz Pariza poročajo da je berlinska vest (ki so jo objavil tudi nekateri jugoslovanski listi), da je rok za neposredna pogajanja o ureditvi srbskih predvojnih posojil v zve. zri z razsodbo mednarodnega razsodišča v Haagu podaljšan za 3 mesece do 23. februarja, netočna. Zaradi pretiranih zahtev, ki so tih stavili predstavniki francoskih obli-gacijonarjev, kakor znano, ni moglo priti do sporazuma v predvidenem roku 3 mesecev, ki je potekel 13. novembra. Na podlagi sporazuma med našo in francosko vlado (iz 1. 1928) bo seda i vprašanie valorizacije teh posojil predloženo posebnemu arbitražnemu razsodišču, katerega člani bodo določeni sporazumno, če pa ne bo mogoče doseči sporazuma glede sestave tega razsodišča, bo razsodnika imenoval predsednik Mednarodnega razsodišča v Haagu. To razsodišče bo moralo končati svoje delo do 13. iulija prihodnjega leta, ko poteče eno leto od baaške razsodbe. = Carinsko premirje in vprašanje povišanja agrarnih carin r Avstriji. Avstrijski agrarni krogi se trudijo da bi se akcija za povišanje agrarnih carin izvedla čim prej. ker obstoja možnost, da pride še pred uveljavljenjem teh carin do sklenitve mednarodne konvencije o carinskem premirju. Načrt te konvencije, ki je bil pred kratkim predložen vladam, predvideva celo uveljavljenje konvencije za nazaj, kar bi lahko onemogočilo vso akcijo, če se konvencija v taki oblika sprejme. Ker so izgle- II j a Erenburg: Margotka Mala črnooka Margotka je bila lep model. Kadar ni sedela pred slikarjem ali spala, jo je bilo vedno mogoče naj« ti v kavarni »Rotonde«, kjer so se zbi« rali umetniki. Tam se je srečala mesec pred pričetkom vojne s stasitim in mračnim Normandcem Corvejem, ki« parjem«kubistom. Tam sta drug druge« mu šepetala sladke besede, se včasih kregala, največkrat pa sta se v kakem kotu poljubovala. Prve dni mobilizacije je Corvd odšel na vojno. Margotka je ostala sama, plakala in delala. Šivala je vojakom obleko, denar pa shranila im vsako so» boto pošiljala Corveju škatlo cigaret in z višnjevim trakom prevezano 5o* kolado. Pisala mu je pisma in se seve» da v kavarni »Rotonde« posvetovala s tovariši o tem, kako naj napiše, da bo lepše. Jeseni petnajstega leta je Corvd ma* homa prestal pisariti. Margotka je ča» kala, plakala, letala po vseh uradih m poizvedovala po njem, potem pa je umolknila Preje živahna in zgovorna deklica je zdaj ure in ure presedela v kakem kotu in molčala. Tako je minila zima. Nekega po« mladnega }utra pa je radostno prihite« la ▼ kavarno im vihtila ▼ roki dopisni« co. Corvč je pisal, da je bil v Argonah ranjen in ujet. Odrezali so mu levo no» go. Okreval je in prosi svojo Margot« ko, naj se ne razburja. Čez tri tedne, ko bodo zopet izmenjani invalidi, se vrne domov. »Živ je!... Kako sem vesela!... O Bog, brez noge!... Siromak!... Vrne se in spet bova skupaj!« S solzami v očeh mi je dejala: »Če bi mu tudi obe nogi odrezali — vedno bi rada živela z njim.« Pripravljati se je pričela na njegov povratek in stokrat predelala svoj stari klobuček. »Kaj misliš, ali miu bo ta trak uga« jal?« Corv6 se je vrnil še bolj molčečen in mračen. Njegove oči so bile kakor ugasle. Presedel je večer v »Rotondi« za čašo piva in ni cul niti tovariških pozdravov niti veselega ščebetanja svoje Margotke. Naslednji dan ga ni bilo. Zvečer je plakaje prišla Margot« ka in povedala vsem: »Ne ljubi me več! Da, da, z goto« vostjo vem! Dejal je, da mu manjka noga in še... še... duševna druži« ca!...« Zaman smo jo tolažili. Margotka je znova, kakor pozimi, umolknila v tež« ki muki. Tako so minevali dnevi Nekega večera pa se je ▼ »Roton« dl« zgodilo nekaj nenavadnega. Mar« gotka, neutešljiva Margotka. je ves večer pila šampanjec in se poljubova« la s starim in bogatim Američanom, ki je bil prišel iz Chicaga »pogledat Evropo v času vojne«, ter po naključ« ju zašel v »Rotondo«. Brez ozira na ostale se je potem v avtomobilu od« peliala z njim. Tri dni je ni bilo v »Rotondo«, če« trto jutro pa se je vrnila — mirna, to« da zamišljena in s temnimi kolobarji okrog oči. Peljala me je v stran in mi pokazala neko pismo. »Dobro je narnsano. kal ne?« Evo, kaj je stalo v pismu: — Tovarna umetnih nog »Selec« tton.« — P rila Sam 300 frankov in Vas prosim, da pošljete eno umetno nogo gospodu Corveju na naslov... Poleg tega Vas prosim, da mu ne sporoči+e ničesar o teh frankih in rečete, da raznošiliate noge za reklamo. — »ČHala sem oglas v časopisu.« mi je dejala potem. »Te noSe so videti ka* kor prave. Ni iih moči razločiti. Samo nikar mu ne povej tega! Nočem. da H vedel Nogo bo zdai imel. duševno družico s? bo pa že sam znal najti. Mar ni tako?« ruščina B. Z. rav ugodno obrestuje. Sredi tedna ee je zaradi znatnejših nakupov iz Jugoslavije tečaj obveznic Sodstotnega Blairovega posojila dvignil že na 90 dolarjev za 100 dolarjev nomi-nala, tečaj 7odstotnega Blairovega posojila pa na 79.25 dolarje*- Koncem tedna eo ti tečaji zopet za malenkost popustili. Zanimivo je pri tem, da notira 7odstotno posojilo v Londonu zadnje dni za več toč višje kakor v Newyorku. Na zagrebškem efefklmean tržišču so ee tir- žavni papirji v prvi polovici tedna zopet okrepili. Vojna Skoda ee j« sredi tedna tigo-vala po 437 do 437.50. včeraj pa je zwpet popustila za več točk na 434. Tudi investicijsko posojilo se je dvignilo in trgovalo po 85.50 do 88* koncem tedna pa eo je nucffl denar po S5.2t\ Agrarne obveznice eo se trgovale pri višjihv .tečajih po 51.50 do 51.75 in <» tudi konoem^tedna obdržale doseženo višino. Tržišče zasebnih vrednot je ostalo tudi tekom tedna bolj zanemarjeno. V tečajih bančnih papirjev ni opažati posebnih sprememb. Med industrijskimi papirji je bila Slavonija ves teden čvrsta ter" se je koncem tedna nudila denar po 175 brezv blaga. V ostalem se je tr. govala Trboveljska 7^0 450, Tvornica vagonov po 135 in Oceanija po. 180. Devize in valute. Ljubljana. (Prosti promo^..) Berlin 13.5025, Budimpešta 9.8825, Curiis 1086 9. Dunaj 7.9375 London 275.27, Ne\vyty-k 56 285 Pariz 222.11, Praga 167-13. Trst i®o.l5. Curih. Zagreb 9.1275, LomiJsm 25.1175, Newyork 514.425, Pariz 20.26, MEten 26.935, Berlin 123.21, Dunaj 72.13, Praga 15 2625. Dunaj. Beograd 12.5825 — 12.6235, Berlin 169.86 — 170.36 London 34 625—84.725. Milan 37.13—37.23. Newyork 709.00—71J-50, Pariz 27.92 _ 28.02. Praga 21.02 in sedem osmink do 21.10 in sedem osmink, Curih 137.82 — 138.32; dinarji 12.525 — 12.585. "—»na Bicayu? Žitni trg t® L ' Ljubljana, 7. decembra. Na svetovnem žitnem trgu je pretokli teden prižla do izraza čvrstejša tendenca. Ameriški tečaji so se sredi tedna znatoeje dvignili in je decemberska pšenica v Chicagu dosegla sreda tedna tečaj 130 centov. V enakem razmerju so ee oene dvignile tudi na ostalih tržiščih. V drugi polovici tedna je chicaški tečaj popustil na 126 7/8 centa, nakar se je včeraj z»pet dvignil na 127 3/8 centa. K011-sum v Evropi sicer še ni nastopil na trg a večjim povpraševanjem, vendar se bodo morali mlini pri sedan jih nizkih ralo^ah kmalu v večjem obsegu pokriti z blagom. Četudi ni izključena ponovna reakcija v cenah, vendar vse kaže, da je za daljšo bodočnost računati z višjimi cenami, zlasti v Jugosiavija. ki bo najbrž že te/kom decembra izvozila ostanek za izvoz razpoložljive pšenice in potem naše cene ne bodo več v toliki meri odvisne od svetovnih cen. Na vojvodfosSoem žitnem trgu »o m c*>oe pšenici v preteklem tednu dvignile za vež točk ter je baško vagonsko blago prekoračilo ceno 200 Din za 100 kg. V koruzi je položaj ostal v glavnem še nespremenjen- ker te bo ircvozna sezaja šele pričela in situacija še ni J povsem razčiščena. Tudi glede koruze oi verjetno, da bi sedanje itak nizke cene še dalja nazadovale. Za moko »0< Je bilo res teden prav JFvah-no zanimanje ter se je cena ponovno dvignila tako, da danes v Vojvodini ni dobiti »ničle« izpod 310, medtem ko stene to biago za boljše znamke 320 — 330. Na Sjubljanski borzi so se tečaj! tekom tedna prav tako dvignili ter velja baška pšenica, postavljena na slovensko postajo in po plačilu ▼ 30 dneh po mlevski tarifi za 79 kg težko blago 247.5 _ 250 in za 77 kg težko blago 240 — 242.5. Sremska ia slavonska pšenica notirata nekoliko nižje. Moka >0< se je foo Ljubljana pri takojšnjem plačilu okrepila na 370 — 375. + Dunajska bona za kmetijske prolrrod« (8. t m.) Položaj oa dunajskem tržišču j« ostal r glavnem nespremenjen- Povp^aSa-vaaje konsuma se ni bistveno povečalo, čeprav Je prišlo do nekaj večjih zaključkov. Jugoslovenska pšenica plavajoča notira 1.50 Kč ei šlep Dunaj, podunavska koruza za marc . april pa 1.02 Kč. Uradni tečaji so ostali v glavnem nespremen.ieni + Novosadska blagovna borja (7. L m.) Tendenca nespremenjena Promet: 27 vagonov pšenice, 29 vagonov koruze in 6 vagonov moke. Pšenica: baška 77 kg 200—202.5; 78 kg 202.5 — 206; gornjebaška 77 kg 190 do 192.5; sremska 77 kg 185 — 190. Ječmen: baški 122.5 — 127.5 Oves: baški ia banaSki 13745 _ 142.5. Koruza: baška in sremska 105 — 107.5; s kakovostno garancijo 110 — 115: za december - januar 115 do 117.5; za marc, ladja Dunav 132.5 do 135; umetno sušena 130 — 135. Moka: ba-ška ,0g< 300 — 310; »2< 275 - 285: »5< 235 — 245; >6« 185 — 195. Otrobi: baški 95 — 100._ otroške v vseh velikostih od Din 110 > danske obleke iz bari od Din 175 » jutranje halje iz barhenta in baržuna, otroške igralne in dekliške obleke iz barhenta in baržuna v vseh velikostih, damske in otroške predpasnike iz listra, klota, kretena, batista in Sifona, v vseh najnovejših fazonah nudi: P. In L GORIC AR. Ljubljana, St. Petra e. 29. Oglejte si blago in cene v naših povečanih izložbah! ZA HTKLAV2A PRIPRAVLJENA VELIKA IZBIRA PO ZNIŽANIH CEN AR. Križanka »Letalo" Pomen besed. Vodoravno: 2. Del obleke; 5. de! trdnjave; 9. moško krstno ime;; 11. ptica; 14. naša pisateljica (psevdonim); 18 reka ▼ Jugoslaviji; 20. češki grad; 2L moško krstno ime; 23. igralna karta; 24 mesto v Sloveniji za časa Rimljanov; 25. ruska rcika; 26. kazalni zaimek; 30. glina; 32. posoda za tekočine; 34 zver; 37. otok v Dunavu. Na v. Dično: L veznik: 2. krai na naši obaM Jadrana; 8. grad celjskih grofov; 4 kvartaški izraz; 5. ruska reka; 6. ptica; 7. draga kovina (francosko); 8. veznik; 9. gla-golska oblika; 10. francoska reka: 12. paradiž; 13. nevarna zverina; 14. medmet; 15. kazalni zaimek; 16. kras vsake hiše; 17. žensko 'ime; 19. nikalnica; 22. pritrdilnica; 28. podložnik; 30. žensko ime; 31. predplačilo; 32. predlog (hrvatsko); 33. preilog; 35. francoski spolnik; 36. .novralni zaimek. •JUTRO« 91 288 15 Nedtffe, 8. XTL 1529 ' ' VB? - ' Spisek za Božše posebno znižanih cen! Kljub nizkim cenam prodajamo le kvalitetno blago! n.— 54,- 75.— 118.— 128— šara -14S-— 185.— SvOas Pongia, 90 cm Jb\ m »oučnike , , m Dte !J5.— Tafletas, 90 um St sa obleke . . m Din 78.— Ceianese v 00 barv. Belo trpežna . m Din 79_ Lami, svilen Ia- kvaL v barvah . m Dihi 88— Crtpe de ehine, težka kvaL a obleke ........od Dta Crčpe georgetto, ▼ raznih barvah aa obleke ........od Dtn Luni, riaU »rebrn......m Din Baržun sa ročna dela, O cm Hr. < m Din 35.—. Pletenin« Dna. mth« Is Strte rob« . . > , Dto D*o. Testira tx med brane vota« a tm. • Dom. vestica, jaquard, raoirčasta . . > miiiover, ji^oara, vaore. iz In. Dam. pnlloTsr k m ©Prane rofei« . , > i.iiiiotvr z »vr. m jaquajd bor*- d uro ....... * . . > Dam. ve*dea, Športe« n osnjem obSfta a Dam. puliover iz najfinejše unelč volne .......Din 198___ 175.—, Dam. pullover, totareija, apartoi vzorci ..........od Dta 190—* Dam. veatiea, tetamofje, eleg. vzorci morci .........od D4n 1-10.— Dam obleke, Sista vohia, moderna fa». Din 225.— Dam. obleke iz meti rane volne, ruska basona . . .......Wn HM,— Dam. obleke, iK^JfinejSa tawha vohm tatarrija .........■Mt— Dam. jopice, povrftne, jaqnard> nw- foste .........od Dtn 235.— Dam. areater sa Šport t raznih barvah Din 240.—, 1«.— Za ttnktt ponor« TBorCaui ......Od Dtn ff.— eestiea raurOoeta ......od Din 48— obleke« aa deklice. najTin. fedelava od Din 165.— (jami t ara »Eakimo« 4 delna te Ia. volne .........®d Din M0*— Rolkarvice-nogavic« D. fcteot kioske........ D. prakne rokavice mjeM , > • H-* D. pocfložene rokavice umijene In. • > 7-L— D. nogavice svila >Bemberg< . , , » 83—. D. nogavice ovilene »Zeilwag« ■ 1 ■ » 49—< Dfa » > » » > > 25._ »L— 49__ 6 L— 75^— 45,— 138.— Damsk» petra!« KombineSa, beti»t berv. 1 čapKamrf Kombinei«, Mftm bat. bela a čajiKanri Kombineia 1 barv. robom , , , Spalna »rujca, bele a čipkami ta« Spalna »rajca, barv. a čipkami . • , Kouibinefct, »vil tricot a Str. čipkami Hlače, ovileo tneot garantirana kvaL Kombineia 3rop de ehtno , , , Dom. ha^e in pyjasnes D. podlofcene h 1*4« tx aaimehkej&o-kal)« is če>3ke flmieAe . . , * halja iz double flauete . a kal ja iz vzori, baržuna, eleg.. PjJaini lz erepa pj-jaine iz ČeSke fiianele „ * Pyjam« a double fiaaele , « Pjrjame iz »vil poplina . . „ a p v jama iz svilenega brokata . Otr. pyj&iua, tianeia . . , . c od Trifkctažas D. trlcot hlafe, bonitsti ... t D. tricol hlate ifviL flor . , a , Dam. tt&lja iz Jap. oretp« , . • ga materijala...... • k D. hlače, čitrta volna ..... D. hlaie, tinta volna, naJOnejSa kvaliteta .......... > tia— D. tricol kombineia, barv. Din 33.—, bela Dan M— D. kombinefta la. flor....... • S5U— D. komblneta n n«)fitief5e votae . > H7-— D. maje, patenl bele z rokavi Din 29.— brest rolkavov........ » 2S.— D. maje a. &sle volno z dolg. rokavi > 98.— a > » » > > » ts,— 175.— 885.— f«.— 128.-198.— U8,-590— •3— Din » Din «8 ia— Nogavice čista volna Nogavice vobta, kraBoo H.—, 85,—< 87.—> 131— alo* garnitura r kaseti Din 83.—* * 42.— Ce»alna garnitnra 4 dekca 1 ogled. , > 12ft — Otročje torbic« , , , , Din 18.—> > 15.— Dajnske torbico ......»d > 48__ D. tioae n cigarete Dtn 51—, Dto Sa—, Din 17_ fiacprdilnik aa parfum , , , , od Dkn 22.— Moška modas Srajca Ia. tren?, w«rča«u a 1 ovr. , Dte 68.— grajra ftitoa, »ečeroa e pique prai , > 70.— Srajc« trak a trdimi pique pnd . , > T®.— Srajca svilen poplin s 2 ovr. ... * 129,— Elegantne samoveiniee po Dki M, 46, 29, 28 Srajca spalna, zelo trpefem , . « , Din 98,— Pjjame flanela, vaorčastn , ■ « , > 188.— Pyjama ii double flanela . • • 1 » — Suknjič, domač iz double flameJe . . > 220.— Sukujič domač, vokia. »Kainolhaar« > 335.— Sali modni volneni po Din tžy 39 in 29 Rut« »vilene, križani« in bele . . . Din 118.— Naramnice telo trpežne Din 24 kv > 20.— Garnitura oarauinice, podveze eleg. » 82— Rokavice nsnjene, podloženo . . » > — Robci — Brisače; D. robe) bnflst a Jirokim roboin tao. , Din 28— D. robci boUit, beli, tn«. , ... , > 82.— Otroki robd, fiUrkaoi tao. ..... a 20.— Bri»ače trotirke 8 bar-voe Ia. krvni, kns Din 24.— S®5 — Rute* 8afl večerni, arfleni a dolg. reftarai . Din 248_ ftafl večerni, »vfl. 1 resami, slikani . a 298.— Sati kaaha, najuovejSI vnord . . od > 29.— SvlL apoft« ru«, atmjat po Din 65, 58 ta A GaAoSes Otrobe >Tret«m< rasprod. oeita Dtn 36, 15, 6R Oue^ke »Tretorn «nefkc< raapr. a. 118, 110. 100 Dtuu. g»ioie .Trotom« raapt. oena . . Diu 88.— | d?ri no^upu so htvvotte s * brusEptačno /tcn« kartone * Za belič S Največja izbira: Blago ra plašče, kostume in obleke. Baržun r vseh modnih barvah. Pralni baržun za oomače obleke. Crepelh, volne.>1 Georget e. Najnovejše za buue in krila Telovniki in DUiovri za dame, go^ >ude in otroke. Trikot perilo. Nogavice tn rokavice. Športne nogavice Srajce, kravate, natamnice in 15833 žepni robci. F. N cheirtfch mo ra ugovina Maribor, Oaspcstka u\ 14 NAJPRIMERNEJŠA BOŽIČNA iN NOVOLETNA DARILA Aleksa*ntrwm C. 15. 15843 Zapustila na}n je danes, Drevidemi s tolažili sv. vere, najina ziata mama, goapa Pavla Okorn roj. Seebnrger Pogreb se bo rrSfl r nedeljo 8. decembra ob pol 4. uri popoldne. Rade čet, 6. decembra 1929. Heglu« in Zofka Okorn. »o hstnice, donamice, tobačnico, Šolske, 9pi«nc, potne m rodne torbice, kakor tudi potni trn 6ki v največji izbiri pri Ivan Kravos, Maribor Tclof in ter. 2207. ^ % ^ ' « -o Zahvala odmm očeta, testa. Povodom smrti naAega prodragefca oopro^ brata m svaka goepud« Franca Bafona 90 asm bita ickazana mnoga iskrena Čustva aod&IM. aa katero M tem potom prav »rčno rahvalju,cmo. lakrciMt bvaia bc posebej vaora pevcena sa ganffVve iseui darovaik-om vcncev in svetja, gasiiinemvi druStvu v P obrežju io va;m prijateljem m rnancCTii, ki »o v tako obilnem Ste viki »prcruiii biagopokoj« n»ka na njegovi zadnji po+i Prav tako ae zahvaljujemo za ftcvftn« pismeno btraz« globokega ao-častv oranja. Pobrežfe pri Maribor*, d»o 4. doe«mbra 192». Globoko HtuJoR mtdL C REVA sortirana v vseh pogubnih debel nah za vse različne kobase krvave, jetrne in mesene, za salame i t. d., imam na zalogi oo na novo znižanih cenah Trgovcem in večjim od?ema*cem morem nuditi primeren popust. Priporočam se vsem svojim losed^njim odjemalcem in vabim nove interesente, da si og edaio zalogo. 8EBGM8N JOSIP, L3U6UANA, Poljanska cesta 85-87, trgo/lna črev na d obno in chbelo I Gradbeni inženier SteOTCTl staifiSc, pro^eJrtant in samostoflesi koffistnikter v ž©ka«jbe(toinsk)i stavtml stroki za komOnukcJlMco pisaimo se Kče. V poštev pmjde samo iižwyar -aikadonrit a prvovrsiftnftm strotkovnim zman>etm in tedoušnjatrli. — Taflcugšnae poaudibe na ogisaism oddekflE »J utira* pod •Oradbenj inženger*. §odavicar|i! Sifonske, pokalične in limonadne steklenice, sifonske glavice in stroje znamke »Pochtler* kakor tudi vse ostale potrebščine kupite najugodneje pri LJUBLJANSKI KOMERCIJALN1 DRUŽBI 254 Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Centralne k u rjave \4-- vodovode 278 Inženir Gustav Zemdnek & Co, družba z o. z. Knafljeva nlica št. 10" Telel. 2621 JKe^ite jih pijančevanja2 MATERE ic Z ENE, ki z obupom crete, kako vaši dragi s pijančevanjem uničujejo sebe, družino, imetje in »vajo čast, ko puščajo v kavarni zadnjo paro, ve jih lahko rešate, ne da bi sami vedeli, z >AVINALOM<, preparatom berlinskega lekarnarja Francka, absolutno zdravju neškodljivim. — Mnogo zahval o»iTavljent«v. — Cena Din 220.—. Ra»-pogiija v originalnih škatljah: Generalni sistopuik za Jugoslavijo N. P0P0VIČ, BEOGRAD, Kolar6eva 9t 7- 1680J HEMOROIDE Mentn hemoroidni kecio Seral prodre »vtoion. v o^tjed traiozeiaHkib Uic, Da^r:« od^ravii nadloge, ar-Ue6ioo dJkukc, ejtaleo]« in druge boie&ae ter povxro-6.. da hemoroidi nkrkno.o. Velik« unij* t nvodoo čerjo Din 75. — V lekarnah gruj* pro^eM *or. C — od kemične tvornica Men & Co., FranMart us Main 15571 li skozi ZO let prodaja najboljše češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno bla» go, platno, šifon, flanel. odeje, prepro« ge perje, puh itd. L N. SOŠTAR1C, THarfBor, Aleksandrova cesta !t. Ti. Najnižje cenc, točna postrežba. Blago« volite se prepričati! Izvanredna ponudba! Za deCevnl ktoi čsas priporočamo, da SC Biltfl^ltl kožno pelerino za dež C. O. V. tehta samo 110 sraononr, krotacSa rit)4o kož« Imm Odtečno se )« ta pelcriro izkaiala. ke» n« PTefvuSča mokrote, k koroodm« zložSiva, kakor mafbna ieptra beležnica. In se k) nosj vedno ta-hko s seboj, ter i« na<1 vse trpežna. Zelo priporočljiva ta daime in eosoode (tudi ta otroke), v deihi ia snegu, tt izide in spor^. Reklamna cena s posebno kappco In etufleai m mo 70 Din iranco, cacartnieoa, poskon po puM nem povzetfa, 2 kosa 138 Dia. RaapoOSa JL Maflk, export. Praha XIU Londonska 57. (Ce ne bi ireajalo. Jamčimo sninmnj Dostojevski) — Vladimir Levstik Sel© §iepančik®TO in njegovi prebivalci C st BamortsfKol i«uw > . Izdala Tiskovna zadruga t I^dblfaoi g IX« kakor pomladni i MTCMHk ia pntocm D« 28. Po&m*: »Veda tal znanost«, Cefje, Raztefm t. IMPORT' HU1 Hn gramofon, glasno doneč, z. dveletno garancijo in 10 ploščami po Vaši izbiri Najboljši in najcenejši ,Minerva' šivalni stroji •dlno le pri ..TEHNIK" 1 JOSIP BANJA I - Ljubljana Miklošičeva c. 20 V palači Okrožnega urada 15 letna garancija Brezplačen pouk v vezenju I Brezplačen pouk » vezenju 1 k vsakovrstna prodaja Ciril Žagar, Sunja edino le pri Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 20 II palici Okrožnega urada (issproli ssdišcaj 15866 mssm Mestni magistrat mariborski Stev. 37394 4859 — 1929. Mestna občina mariborska razpisuje za leto 1930 sledeča tekoča dela In dobave: 1J Zidarska ki težaška dela, 2.) tesarska dela, 3.) betonska dela, 4.) kleparska dela, 5.) mizarska deia, 6.) dimnikarska dela, 7.) kovaška dela, 8.) pekarska dela, 9.) kolarska deia, 10.) ključavničarska deta, 11.) steklarska dela, 12.) slikarska dela, 13.) pleskarska dela hI 14.) sedlarska dela. Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzet! gor! navedena tekoča dela pri mestni občini v letu 1930, se vabijo, da predložijo tozadevne s Din 5.— kolkovane prošnje ob navedbi enotnih cen do 16. decembra 1929 do 12. are v vložišču mestnega magistrata. Prošnje je oddati v zaprti kuverti t označbo: »Ponudba za tekoča dela 1930«. Ohrazcj se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Franči&anski ulici štev. 8, II. nadstr., soba štev. 1. Enotne cene je vpisati v izkaz, oprem&cn s kolkom za Din Z.— ter ga prflaSti prošnji. V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik pri mestnem gradbenem uradu razpoložene pogoje že pregledal ter na iste popolnoma pristaja. Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti ponudnika ne oziraje se na najnižje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu. \ Najpopotaijo. ia aajceoejii ap*.*. ^ me~ ;.aaje. poslednji s.vpeh ■em&e Htdnstri)«. Aaltor Gos Beograd, Obtiičer nuc br. Telet. 33-01. 2UU Elektrarna »e proda k predle rake, m »fcatnd vodi, » najboljšem stanj«, poleg tega Je tudi fciga »venecajankat • trend noži in cirkularko; srn vem Je tudi preoej eemljiSfia. Nasinr t oglasnem oddelku »Jutra«. 16648 eafcfeme ln cšrssso parocrtno rw> puči ja y zabuo<3k!ii od 3 fcs cfe^lie po puvrzeoju ii po ctoevoS] ccasač CIRIL ŽAGAR, SUNJA. al bral okras oeaoovaak, «»Jpr&k»&Kd8 m Bal* ki aev^etc. ker ao M VM <&) aaovvt*, t nei BdeWrati m Ha&nf&Dctc 0t arietaje MTOC R U B C R S, Vlažite «L a S4BJ4 Elektrotehnik-akviziter iobi trajno aame&enje. Reflekt&aa »orsje biti moj absolventi arednje tehelčae toke tn imeti dobro prakso v prodaji električnega toka, v tarttoJ politiki elektrarna, v »eaia*-lj&o|o dobaTaih pogodb itd. Ponudb« g ree-ml usposobi }eoostnuni dokazili ta curncultaa vita o je poslati oa oglasni oddelek »JutnK pod ftitro »Elektrotehnike 15758 sili ura! Dne 16. decembra t L ob pol 10. nri se vrši na sodniji v Marenbergu, soba štev. 2 vi. St 6 in 8 k. o. Brezno ob Dravi, ki sestofi fz stanovanjske hiše tik ob cerkvi z gostilno,' špecerijsko trgovino, gospudais^mi poslopji in poleg tega njive in gozd. Z ozirom na ugodno iego posestva, posebno pripravno za lesno trgovino. 15869 1 1 'mm Zahvala ^Hcscmcme ftn&Nche LaufoHte te KhcfA-kari ifpfcrelkmite) čš«e pasme, iro-pofftinane u Hotaeidslke pnoeto. CIRIL ŽAGAR, SUNJA, DR. 80HABFKR-JBV EPLLEPSAJ proti ep lepsiji, krčem, padavici Z« petnajst let aajbolJSe preizkušene ared-ftvo. Vsak das dohajajo nova priznanja. Pobližnja pojasnila daje hi razpošilja Lekarna pri Sv. Štefana, Mr. M. Fistez, Osijek IIL Najlepša ta naj« koristnejša Ele ktavteva ta botičnsdaril« »o Šivalni «tro| CJritzne* is Adlcr ter pisalni stro| Urania, feiele* m* poleg Prežernovega spomenika; •b vodL Teflets« (ttnmeifa, Eabtevaite ponudbe. Slovenka ? ▼sob, H K ofi smrti naSegs isfcreootjub{}enegs soproga, očeta, brsta !M gospoda Nande Fer jasi a lesnega Industrije* tm potetnlkm ^kaijrfl neperaboem« pofeojnflco ▼ tako abfkil med apo9burau)b, mm pa tolažili kn čutiti a našo neizmerno tugo. Pcertmo eahvaio veem mnogcštevibitm prfjatdjera ia znancem, Id ao a«Sega pirodobi«ga pokojnika apremili na njegovi poslednja poti ia dsro> 'Mili krasno cvetje in vence. Jesenic*, 7. decembra 192S. veso Globoko žatuJoO mhA. Konzorcij flustrirane revije »Žena in dom« razpisuje lepotno tekmovanje za častni naslo-v »Na/jSLepš« Slovenk««, Natančnejša pojasnila bodo razvidna iz revije »Žena in dom«, ki izide v nekaj dneh. Že danes pa povemo, da dobe tekmovalke tele nagrade« L UrrtvoTsuSni fcrtetefcflrms!?* mrfio aparat »U 3« za pr9cWnček m Emmfrrčnr ^ k 110, 130, 150 m 220 voitov vatk>vtx> d)c£-žnmo 20 do 2000 nv darilo konzorega revije »Zena in dom«. 20 do 2000 m, darilo konzorcija revije »Žena in dom«. 2. Pirosto voaovTKCo I. razrsda za rumistovsko tadjo s Stišaka oreko Maikorske v Kotaoff 5n oaizaš, darilo Jadranske plovit-be d. dL Sušak. i Zvočsmlk »Raimona«« ba nswf!b tapairat, ki Je sgoral rrervr^en. darilo reprezentance Radio tovarne »Inselen«, LjubLiana. 4. Krasno kaseto, naJaštč ncpravijerio za »Najlepšo Slovenko« z izdend »Elide«, darilo Jugoslovanske d. d. Georg Schichi v Osijeku. 5. Vočm?m z avtojn »ArBvskw banovino Ure me ca PW8LOV3il ADiiESAB. Pimnene ponudbe la osebno ee predstaviti ckuuo r peaedeljek k k m. od 14. do 15. v hotelu UNION. (Prijavit! se pri vratarja.) CENIK _ Bivališče: pošta: -1» I V f(WwW fck^ Bavm^mo pretu&>o vest, da je cufcte sad v»e ljubljene soproga, mamica, hS, aestira, goepa Pavle Zupane roj. Pečnik dbe fl- t m. po dortgl moAri bo. les«, prerideua • tolažek rrete vere, mimo v Goepo»hi Bu«pala. Pogreb nepoaiibne pukojnice •b bo vršil t nedeljo 8. decembra ob 4 uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Kranj, dne i itiiiinirfau M BALCJDCI OSTALA. »JOTRO« 3t 288 17 Votete, S. XTI. 1929 BELFEGOR P««tolovski roma« DRUGI DEL MoJe domneve so se oresoiaBa. ZJočfoca sta me 'brez ceremonij vrgfe 6etz oenaoo mosta in pefi sem v reko sreda vrtimca, ki se fe talkcc zgrnil nad mesjaj. Tema je btiio kakor v rogiu, S tam sam se okaresni «i piavefl pod vodo, doidler se tifusom mo®al ^tonrft za vefffloo k>0Bxx Moija mordlca sta seveda mislifia, da sem utonil Zvfo»3a se je ipo&pecffla. Čez pest minurt sem začii! bnneurje n*une®a ■MomobSa, iS se tje oddaffievafl pM Paaiizm.... Bn« sem rešen. Zdfe* sera spiaval proti sramnemu bnagu.. „ a ko sem ga dosegel so me zapusft&e moči Za jxrvim gjrmoon, tik mad vodo, sem se onesvesti No sem se spet zarvedieft, jeba že beli dlan... Pcfbnal sem se na noge... Čevr&v me udarec ra M zadel teto), kakor je -bffl maime!r:«n, sta me vendar tSnflc ki desna irama še zefto bofiefla. A vedež sem, dJa poškodfca mi nevarna. Le zdblo ime je hudo... Skobacal sem se na cesto iti krenil proti krami, kjer sem na dušek •tepfi kozarec vročega groga. Nato sem šel k prDajtefflju Denmorobu; ud «6 tnefca ornemdaje bil zdrarv kakor rifba v vodi Nšt? i besedico mu imseim omeni zasede, v katero sem b® zaišeft, tmpcik sem mu prrvedlaž fizimSlijono istoržjo, 'kfi jo je vat dečko menda tudi verjel. Toda pnisM m« je, da sem se paeofcvleikefl Hn wjtmatjai tudi oa tem, da ostanem pni zasjfcrku. Ostal sem, zakafi lasčen sem kakor vofflk. Pred odhodom sem še proscl prijateflja, nani6neff» pretiknifraliAt*) KemnantiaMe — Neudun t Nemčiji. Začeta* brsin* pridn« i 319 m narip 75.7% S. Ročonda, Zagreb, Ilica 40. Har«9(W po poM n odpreml}*)« teteg* do«. Loko Telefon 20-S1 dostavljamo t htto 144>3 T&e tn&še HoCcdmjev od nedoreproetejSedoneiSineSe isdelave s« ose atrofce t aSoveoskesn le ssfasfco-hrva^ens je-iifku W šartfošci in cUHciO se dobijo pd z&^oszfel t. g. I O. jRpuhlfctna Zairtevajte ponudbe! Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo tvrdka M. Trebar Sv. Petra c. 5 LOVCI! Divjačino iz velike oddaljenosti privabi preizkušena, ne strupena vaba: za lisice, volkove, D n 70—, za kune de-horje» podlasice Din 65"—, za vidre, Kr-tice, ribe po Din 65'—' Uporabljiva večkrat Petri č & Co. Zagreb T!. Poft pretinac 99 Citajte vedno naše ogl^e! l£J m 13 Ej jD —i ii a EbJ Izrada 65.000 kom. tabaka speciialne hartiie za štanipanje obveznica Na osnovu člena 94 Zakona o državnom računovodstvu, a prema rešenju Gospodina Ministra D. Br. 47.026 od 2. decembra 192^ godine održače se u Odelenju državnih dugova Ministrstva Finansija (Bosanska ulica broj 70, soba br. 20) druga naknadna javna ofertalna licitacija sa skračenim rokom na dan 18. decembra 1929. godine uit časova pre podne za izradu 65U00 komada tabaka specijalne hartije za štampanje obveznica. Ponude se primaju najdalje do 11 časova pre podne ozna-čenog dana. Kaucija propisana po čl. 88 Zakona o državnom računovodstvu ima se položiti blagajni Odelenja državnih dugova najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije 18. novembra 1929. godine. Kaucija za državljane Kraljevine Jugoslavije je 5 %, a za strane 10% i polaže se prema sumi od Dinara 50000 a po svr-šenoj licitaciji prema izlicitiranoj sumi. Pravo učestvovanja imajo samo domača preduzeča u Kraljevini Jugoslaviji. Ponuda mora biti u zapečačenom kuverta sa adresom: „Po-mida za izradu 65000 kom. spec. tabaka hartije za štampanje obveznica." Ponuda mora biti propisno taksiiana. Uslovi za ovu licitaciju mogu se videti u Odelenju državnih dagova (soba br. 5) za vreme kancelarijskog rada. Ik Odelenja državnih dagova D.Br 47026 od decembra 1920. gudine. U 3 «3 3 t iS is i-ii i iB EE3 IB EC3 eI3 Ie C3 E0 Mladost, svežost. lepota! CREME DARUVAM NajboJI duvifcm protrvod nioderac ie »nanstvene kozmetike Kat po upo- rabi postane ko ia »veža, rrvchk« in fina odstrani »so (KSstoM. mozol)e. spažia-|e. pese rdečico nos« la iroeo N« ««-ht«vo smo razposlali okoli 30.000 po-ikušnjih puš&c ter m temellu teta p«e-leli oitiozo priznaaic to nad 10 000 naročit. Ne veralt« nikomur, ampak tatrte-vajte brezplačno poskusno puščjoo. da se prepričate. Pošljemo Vam K> bre»-»lačno, ako nam poiljet« n stroSke « mamkah Din 2.—. Orl«ii*alne triortat« puščice dobite po ceni od Din 15.— v vsaki bolifc strokovni trtovni. S poŠto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Suhoflca 3. Kupim stalno ^ kostanjev taninski les smrekove skorje oele in droMjene, rabljene sode od stroj, in jedil, olja, po natrugodineišilh cenah, takojšnje plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Sav. dol MICHELSOVA MOČILANA~ KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Bačka po-štoi predal 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni ceni t r T I za transmisijske pogone kakor različne vrvi za dvigala, ladje ta splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v različnih dimenzijah. Specijaliteta: tranSmisijske vrv! z patentiranimi spojkami (Seilschloss). amo 49 Din Sa. 125 budika, 16 cm vfcofeai dobro koCe^je, 3tetoo jbimstvo. §L 105, isto, 19 am vftsoflffli, Dte 6420. Sit. 106. iiste, z radSskiima kaeraScfi Jn unrakofn, Din 7C. »L 120, ko\'inska žepna ura, z dcfcnim ko&esjem, po- oljema, to reguffinam, 3 letino jamstvo, Din 44. št. 121', iis'ta*. z radijskim urnfSocm in karaatai Din SS. Katalog gratis in franko! ff. SUTTNER, Ljubljana 4 Prešernova ulica 4 Lastna p r o t o k o 1 I r a n a tovarna nr v Švici Knjigovodjo 158TO bilancista z dolgoletno prakso, fugoslov. podanika, zmožnega korespondence v slovenskem, srbohrvat-skem in nemškem jeziku, z vstopom po možnosti 1. januarja 1930 fšeemo Ponudbe z referencami m prepisi spričeval pod »Verziran« na anončni zavod Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 2, L nad. Žahtni kanarski v MM M pord * mo£*er*k* Me r Harca. I« mark ■ v&fc. preevoi. pfc-menski! pat«, Metk«, pKa, tšEt* »Jravih. Vetemtere«®«-tea oecKvvrUk s dr&zocenta pobudan« tastooj — (Vele. reja) GrosszacM Reyde»re4ch, Bad Snderobc 150, Bara. Rcsfavractia Beiievue Šmarjetna gora pn Kranju (654 m) Oskrbovana skozi celo leto. - - O daja sob za letoviščarje — Na razpolago <^orka in mrzla jedila ter dobra kapljica. Priporoča se MATKO AMBROŽ * * mon 1 parium .... '.• i •••••.•.v.-.. . ,. __ . Pil. BELAY\RY Rachoga ulica Za ZAGREB Kreditni zavod za trgovino in industrijo i. LJUBLIANA, Prešernova ulica štev. 50 (\ lastnem poslopju)---- ObrestOTaaja vlog, oakop (a prMUJi vrstnih trednumoib papirjev, de»i» i* ralat, borzna naročila, predujmi krediti t take rrste, exkompi to inkaso menic ter nakani« t ta- is inozeinst*« sate • depesite itd. itd itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana — Telefon it 204(1, 2457. 2348 Interurban 2706 2806 87-L I »JUTRO. 28b Cen« malim oglasom s Za oglase ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj vove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 NedfeCk, b. n«■» c(Mdor hoee so malih oglasov naj p f i 1 o sat o da se mu pošlje po posti naslov ali QaQo drugo informacijo tičoco ^ sicer ne bo xnamšeah prejel odgovora t Vene malim oghtsomt Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. V £1 Placiino natakarico 6 kavcijo in dobrimi spri ievaii, kj govori skxv. i ce-inško, zmcžno serviranj t restavraciji, sprejmem ta koj. — Lastnoročno pisan Praktikanta (injo) sprejmem za vsa trg. pi. ar niška dela, z lepo pisave. Pogoj:. dvomesečna brei-ponudbe s slibo in opisom plaona praksna doba. Po -obratov službovanja poolati nudbe na oglasni oddel s aa hotsl »Tr*t«, Koče-vje. »Jutra« pod »Braktikant 43313 435L9 Natakarico { Služkinjo -prejmem takoj v Ljublja- izobraženo, veščo kuhanja, ni. — Naslov pove oglasni ki bi opravljala vsa hišna oddelek »Jutra«. 43421 iela, aprejmem k 2 oseba- ___ . ma. — Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samostojna in varčna« 43319 ^uJL Strojnik trezen. zanes.jdv in vestem, zmožen vseh popravi] strojev na žagi ter električne naprave. dobi službo De-tajlirane ponudbe z navedbo me-ečnih zahtevkov je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Esterer 105« 43312 2 kroj. pomočnica v stalno delo sprejme ta koj Anton Hrastar, krojač BrSijin - Novo mesto. 4331 Vajenca poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejme Alfonz Kastelic. Slivnica ob Savi. 43269 2 kleparska učenca sprejme takoj Franc Žužek, Bled L 4319S Trgovski pomočnik fiobro izvežban v špecerijski stroki, doba takoj mesto v veletrgovini Alojzij Mastnak, Celje. 43114 Gospodična M igra klavir in violino, dobi mesr.o pri boljši dam-fcki kapeli. Oglasijo naj se tudi začetnice. Ponudbe s »liko na naslov: Slavko Raškaj, Banjaluka. 43452 Strojnik-kurjač trezen, zanesljiv in ve-fcten, po možnosti e šof. npitom. zmožen vseh popravil strojev parne žage kakor tudi avtomobila, se sprejme Stanovanje, kur java prosta. Ponudbe 8 spričevali sposobnosti, kakor tudi o dosedanjem službovanju ter mesečnimi zahtevki ia s sliko j" voosiati najka-neje do 10. rieef-m.br a t. 1. na Milan Modie. parna žaga. Nova vas pri Rakeku. 42840 Upravitelj veleiposestva, ločen, ®Se gazdarico-gofipodinjo. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Izvrstna gosipa«. 43546 Brivskega pomočnika dobro tearjenega sprejme takoj Seme, brivski in frizerski salom v Ptuju. Modni salon za izdelavo ženskih oblek sprejme v pouk gopo'lično z vso oskrbo a'i tudi brez. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Znanje«. 43567 Boljše dekle za vse popolnoma zdravo, pošteno. poslušno in marljivo dobro kuharico io veščo vseh gcspodinj.-ikih del, sprejmem takoj. Ponudbe s sliko in plačilnimi pogoji poslati nujno na gospo Kis® Al., Zemun, Markov, čeva 13/1. 43458 Strojnika za parno žago, vežčetra vseh popravil strojev i žagi ter elektrike, ki n;j bodi po možnosti tudi šc-fer, sprejmemo. — Obširne ponudbe pod značko »Vesten in zmožen« na cgla -ni oddelei »Jutra«. 434S9 Potnik za Ljub'jano in okolico se sprejme za vpeljan galanterijski artikel. Ponu *be pod »15% provizija«. 43451 Gospodična pridna m poštena, trgovsko ' in gospodinjsko naobražena z ZDanjem stenogralije in strojepisja, vajena nekoliko ! šivanja in lepega vezenja, išče kakršnokoli službo. — Š a bi v pisarno kot steno-gralka in strojepiska, kakor tudi v trgovino aii kaj eličaega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra stenogralka«. 43441 V damskem frizer, salonu iščem službo za takoj ali po dogovoru, kot pomožna Potnike e in pošt stOipnike ter agente sprejme . . , . l.__„:_ mamkuro in vodno ondu a- zanosljive in poštene za- - Absolvirala sem pa ___;X„ .„. a,„imp Dunaiu kurz za fnziran.'e, proti dobri proviziji tvorni- .. oa pijač. Ponudbe pod šifro f"?- .Event. grem tudi nezanesljiv 38« na oglasi brezp ačno. Cenj oddelek »Jutra«. 43590 Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Volonierka«. 43433 Potnika kemično-tehnične stroke. ti bi kot postranski zaslužek prevzel neka'* speci "a'n:h predmetov, iščem za Sove-nijo. Ponudbo na ogla ni oddelek »Jutra« pod šif-o »Šelak«. 4-3624 Gozdar v neodpovedan. službi, 5eh t.remenit' mesto — Dopise prosi poo »S'ručn:ak« na oglasni oddeiek »Jutra« 41287 Kot mesarski po-t » ^ ^ 1 i j- Z.'t ii močnik, oz. mojster ' prevzamem službo v kakšnem večjem kraju Dravske ali Sav.-ke banovine.— Pismena obvestila * poslati ia oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesarski pomočnik«. Zobotehn'k vešč dela v zlatu in kavčuku, išče službo s 1. januarjem. Cenjeno poauIbe pod »Zobot-ehnik« na oglas, oddelek »Jutra«. 43632 Lesni manipulant zmožen nakupa vseh vrc.t lesa, z dobrimi trg. zvezami, ki bi položil večjo kavcijo, išče nameščanja pri večji leni industriji.— Cenjene ponudbe pod šifro »Lesni manipu'ant« na ogl. oddelek »Jutra«. 43596 Modistka Anica Puhek. Šelenourgova ulica 6/1 nudi najcenejše in najlepše da.mske klobuke že od 60 Din naprej. — Preoblikovanje 28 Din. 43245 Smrekove kolobarje nudimo v prodajo, za stalno dobavo po 2 vagona tedensko. Ponudbe na oglas, oddelel »Jutra« pod šifro »Pama žaga, Celje«. 43125 Obrača se pažnja • a^topnik jjd in oodzastop nikom da dobe najugon nejše pogoje za prodaj* Iržavnih vre.mostmh uapi' ev tn zlatnikov na odoU čilo — kikor tudi drugit TM.imetov ur* banki .As-ra -m« B°nwrad. Obiličev v. .ae b' 25 806 Čiščenje pieaniiSkih in sličnih loka lov prevzame v tem vajena zdrava snaži1'a sre. rnj-h let. Dopise na oglasni od. 700 bal za oglje težkih proda A Grebene. Ljubljana, VeL čolnarska št. 15. 43084 Inteligenten fant (PtiUHjrbo) i£6e primerne zaposlitve kot natakar ali dr. v restavraciji, kavarni aLi večji gostilni v Ljuh-Ijani. Naslov pove ogla - i cddelek »Jutra«. 433.1 Jedilno orodje (Berudorf) 91 koma'ov po rizki ceni proda Stanko , Jaoel, zlatar, Cankarjevo T„,... 43363 nabrežje št. 7. 43445 'Jutra'- J - 000'0t9 nia "J3?of -Ag 2 stružnici za železo Kompl. posteljo, | Kože nmQm ;n rlivsn zajčj« in IL-ič^i po najvišji omaro in aivan uej[Jj kupuj, gemi0i ^ikio zelo uobro ohranjeni prodamo. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43616 Otroškj voziček s', oraj nev, ma o rabljen prodam. Na lcrv v oglas, oddelku »Jutra«. 43654 jK&nirm Radio-aparat dvocevni Kap^h, akumulator. ano la. dvoje slušal prodam za 700 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. . 43237 Radio-aparat 8-elektron ki, a umulator, zvočnik, kompeten za 4000 Din prodam. Aparat je prvovrsten Na?!o"t v oglas oddelku »Jutra«. 43460 Radioaparat štiricevni, prvoi-rstni Hart-lev ugodno ptoda-m. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43553 Radjoaparat štiricevni. zelo dober — zvočnik in afcumu'ator. za 1600 Din proda Hešik — Šiška, Medvedova št. 36. dobro ohranjeno, ■ uipuu. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »»Postelja«. 43500 Opremo ia slaščičarno ali slično obrt, skoro novo prodam. Poizve 6e vsaki dan med 13. in 16. uro v Kapiteljski ulici lil, pritličje, desno 43588 Opravo za špecerijsko trgovino — rabljeno, kupim. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 43626 Več divanov !zof), omar, miz, stolov, pisalnih m! z in španskih 6ten kupim. Ponudbe s ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kazno«. 43609 ši&eva cesta 14. 267 Vsakovrstno zlato kupuje at najvišjih cenah Čer ne — juvelir Ljubljana, Wollova ulica 3. 38 Razloibe z rolo vrata, okna, 6topnjLce, balkon, stelaže s šipami in pu't kupi Cerar, trgovec v LukovicL 43549 Mlin za kavo rab'jen, kupm. — Ponudb na cglaeni oldelek »Jutra pod šifro »Mlin«. Pozor, vsem ii nameiavaJ.e ^poin-aai zidati vilo ala hišo. Za lastno ceno prodam nov-ozida-no enonadstropno hišo, 6 parcelo 700 ms, na prometni točki v lepem kraju Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43332 Pisarniške prostore s Lsčeui za ta- koj v bližini kojodvora. — Ponudbe na og.as. oddelet »Jutra« pod »Teljnika«. 43160 Pisarniške prostore v &rei.jn. mueta takoj oddam. Poizve se v trgovini »Eite«, Prešernova u.. 7. 43122 Prostore prkpraflme za oK-.a lišče aS obrt, ob Dunajski c&-ti oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43474 ........... ............Lokal VtSeČo petrolejko polnojarmenika, venecijan- dobro vpeljaut mešane tr- >upim. Ponudbe na oglasni ka, stroj za remeljne, stroj govine, pri lari, ob glavni oddelek »Jutra« pod šifro za ladijski pod in vsa dru- cesti, event. tudi gostilno »Sv«ti'.(jkM.c. 43618 ?a opr<-ma. Pojasnila daje oddam takoj. Naslov pove Hišico z lepim «a Hi:m vrtom in njivo ter gospodarskim poslopjem, v lepem kraju na Gorenjskem prodam za Din 35.000. — Ivanka Resman, Dvorska vas, Gorenjsko. 43242 Parna žaga v Kranju 43413 glavnfltn erediš&u lesne trgovine Slovenije naprodaj radi bolezni lastni a. Dva polnojarmenika, veoecijan- Spainico rabTjeno, al; posamezne dele in že'ezno peč topim. — i njeno kupim. Ponndbe na Železno peč srednje veliko, dobro ohra^ Ponudbe na ogla«, oddelek Jutra« pod »Oprava«. 43646 43552 Nekaj moške obleke Radio-deteVtor z dvema slušn'ikama cero prodam. Naslov v oz'a . jirodajn. N-a^iOv y ogia- ntm oddelku »Jutra«. 43449 Modeler delek »Jutra« pod znaf s m& slllž,bo T Uakem veJS_ »Higiiena«. 433t« jsm p01]jetjii ali tovarni. Zmožen je vseh vrst mo- Kroj. pomočnik zmožen vsakega dela, se takoj sprejme. Hrana in ' delovanja" in kolekcij, spe- stanovanje^ t hiša. _Gašpar, Postranski ZaSlUZCK C:jalist ortopedije in anato- kj mije (modeliranja). Krebel, krojač, Slovan1 gradeč. 43482 dober, osobito onim. Po- Lesnl strugar-mizar prvovrsten, zmožen, trezen. zanesljiv, se sprejme. Prednost imajo tisti ki posedujejo kompletno miz orodja. Ponudb" s spričevali dosed službovanja ie ■viposlati na M Medic, parna žaga Nova vas pri Rakeku. 42S39 Bolničarko za sanatorij, veščo inš+rn-mentarko, z dobrima spričevali in daljšo prakso sprejmemo. — Kuharica, ki razume d i j e t n o kuhanje lahko nastopi takoj. Novi Sad Dr. Uzelac. 42736 Kroj. pomočnika prvovrstnega, za velike ko- imajo vipogled v goapoda - nudbe na oglasni oddelek sko in družabno življen i »Jutia« pod »Modeler«. večjih okrajev Drav.-ke b - 43554 novine Vprašanja z zna: » = . — - ko za odgovor na ogla i „ koj stalno Opara, Draža oddelek »Jutra« pod ši » Vpokojen zeieZmČT Kroj. pomočnika zares dobrega, sprejme tr- Loče pri Poljčanal'. 43487 »Zastopnik«. sprejme perilo v pranje in 'ikanje. Pride sama na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43478 Milijonski predmeti Trgov, pomočnika veščega vseh panog, posebno pa manufalcture ia železnine, sprejmem. Kot prvo moč reflektira se samo na dobro moč ter dobrega prodajalca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jv-. . . tra« pod »Dcber izložiberi pridejo na trg. Agente aranžer«. 43494 a'i agentiaje, ozrr. druge sl-užbo isikajoče potrebujemo v to svrho f^a-u primeren visok zaslužek. Ponudi« 9 priložitvijo znam-k tovornemu m osebnema ke za 50 paT pod značko avtomobilu, veščega, po- .nnflbprtroffen« na polnoma samostojnega vsa- oddelek »Jutra«. 43506 kega popravila, ciprejmem. Dober vozač ter antiajko-holik ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Stalna služba 95« 43495 435 1) dvši postajenačelotk i e privatno e'užbo, proti ni i _ plači. Naslov v ogias.r a Dobra pertca | oddelku »Jutra«. 43 1 Dobrega šoferja Kuharico made sprejme takoj M. samostojno, vajeno drngih Škornik. modno krojaštvo, | hišnih del, pošteno, srednje Zidani most št. 14. 43388 starosti sprejmem proti do-____bri plači. Naslov v oglas. Kot voditeljico trg. z glasbeninr predmeti sprejmem muzikaiično naobraženo moč. Pogoj: S'ov.. srbe, hrv ter nemški jezik v govoru in pisavi, strojepisje, dostojen nastop pri obsevanju z občinstvom. Reflektira se samo na reprezentativno, samostojno oddelku »Jutra«. 43563 Hlapca h konjem z dobrimi spričevali sprejme hotel Štrukelj. 43603 Gospodično Nemko iščem k šestletnemu otroku n za popoldan, event. s ko- energičeo boljšo moč. Nastop ta' oj. Ponudbe ev j 6liko, katera se vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pol »inteligentna«. 43385 Trg. vajenca poštenega značaja, s predpisano izobrazbo za kon-Jfri/tijsko stroko sprejme takoj Jos. Rojlna. Ljub"'ia-la. 43376 Učenko eprejime šivilja .To-ipin Molan. modni atelje, Kre kov trg 11. 4335 Vešče pletilje sprejmem takoj, po mež nosti z lastnim strojem, za Gtalno plačo po -'oo-ovo —————————- Kuuim dobre stroje št. Sv, „ ., ,, , . . -9. 50—60 cm. - Janko KnjgOVOdjO (kinjO) Krapec, Pejačevičev trg '.."ancista »nrewm tokoi. l tuuu,^ u ' gre 43510 Na4ov v oglasnem odd='iku' oddelek »Jutra« pod ---»Jutra«. 43650 »Romanist« lilom. Na=Iov v oglasnem od-Jelfai »Jutra«. 43604 Vaienca za 5ervl'arsko obrt sprejme Anton Kunstelj, Ljubljana. Vodovodna cesta — "nova hiša. 43515 Mizar, pomočmka boljšega — fcaikor tiudi vajenca sprejme takoj D. Laneos, Wolfov» 12. 43593 Mizar, pomočnika m'ajšega. dobro izvežbane-ga spre:me ta'o i D. Lan-cc«2, \Volfova ulica št. 12. 43581 Pletilja mlada in isurjena, i 8 5 e službo v Ljubljani, event. eiprepne tudi strojno delo na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43274 Žagar vajen veneoijanike. iž?,e dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43275 Prodajalka Drva, premog, koks pri družbi »Kurivo« Du oajska 33 — Javna skla lišča Telefon 3434 431106 Foto-aparate ž manjša na lilm eden 9 X 12 na plošče dobro ohranjene prodamo — B-a'a Sinuc, fotogr.. Wolfova 12. 43346 MOKO dobro, svežo m suho do liite na:ceneje v F Juvana valjčnem mlina Sr Gamelj-ne pošta St Vid nad Ljub Ijano. — Zahtevajte cenik 263 Drva rastovf odpadk» od par -tov im« stalno zalogi m ib nudi v vsaki ^oHčini tvrdka J Pogačnik. Skofja Loka — ob kolodvoru. 239 Premog in drva prodaji Je7eršek. Vodmat 20f. AJfa kotel dobro ohranjen poceni r podaj. Naslov v oddelku »Jutra«. Zimsko sukalo 43- 7 poceni proda Muršič. Stari trg lla. 43576 Radio-Jioarft dvocevni. men;am za gramofon. Prodam kijri^iv »'•utrirator za Din 150.—. Pouudbe na podr. »Jutra«. Maribor, pod »Akun"''a-t-or«. 43469 pqd;0"oarat tricevni, zvočn:.k a>umula-it. nai^ro^a1' na Mirju — Murnikova 24. 43600 Fiat 503 odprt avto v najboljšem stanju proda Lampret in drug, družba v Ljub jani Nunska ulica 19. Damski kožuh krt, malo rabljen, poceni proda krznar T a š k a r, Stara pot 13. 43634 2 suknji in cbleko pro lam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43641 Pisalno mizo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjeno«. 43651 02'as. oddelek »Jutra« pod »Peč«. TehMco »BerVI« ali »Schulz«. ralb-ijeno kir.r D. Marušič — Gregcričeva 4/II. 43627 Karel Schindler, Kraji'. 43311 oglasni oddelek »Jutra«. 43359 Trgovski lokal Kapitalisti Z večje gotuvuio ae absolutno sigurno in lahko prav mnogo zasluži. Dopise z navedbo razjK) ožljive gotovine prosim pod značko »Lukrativno« na ogla ni oddelek »Jutra«. 43324 Hišo trodrufinsko, novo. na p - z lepimi, velikimi skladišča riferiji mesta, ali parce) in stanovanjem oddam s 43623 . 4g^_50(i m na 511hem sv - 1. januarjem v najem t tu. kupim. Naslov v o?'. Mo ronogu. tik farne cer- oddelku »Jutra«. 435:5 kve. — Cenjene dopise na __naslov; Al Beretič, Smar- jeta pri Novem mestu Mala hišica 433« (2 sobe) 5 minut iz mesta _____________— Celje, naprodaj sa 42.000 Din. Realiletma pisarna Arzenaik, Celje. KraTja Petra cesta 22. Na prodaj ima še mnogo drugih sestev. Pekarijo s prodaja-lnim lokalom, ca prometnem pro-toru v Ljn3>-! ijani vzaniom v najem aH 43466 v zakup. Naslov v oglas. _ oddel;.u »Jutra«. 432S1 Vila na Dunaju T . . .... (mieterechutzfrei) s« zainv- LOKal ali delavniCO n :a z vilo v Ljubljani. —j za čevliars-ko ob-t iščem Več pod »Novo leto« na za 1. februar. Ponudbe pod oglasni oddelek »Jutra«. I šifro »Cevljarna« na o^L 43455 oddel. »Jutra«. 43517 Graščinsko Din 1,000.000.- tudi več ali manj, v zdra- posestvo i vo, solidno in dobič anos- (350 oralov), po ceni. no podjetje ali tovarno —I' POSESTVA pri Maribo- .. kot tih aJi sode ujoč dru- ! ru (120 or. 400.000 Dir) 6tr;J° ^ avtogaražo. m Žabnik. ali proti garantira- po 18 or. itd. opremljeno eobo oddam ni obrestni meri. Le resne, mcA * mm Na-lov v cglasnem oddel- 2 suha velika prostora prikladna za indn- stvarae iii točne ponudbe z referencami pod »Zajamčena tajnost« na oglasn" oddelek »Juti a«. suha. Motorno kolo BSA. komjplttno. z ali brez prikolice, z električno ra^-svet javo. vože-no 1500 km. molel 28. rad: preselitve ,pro'am. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 43262 Abonente 43401' sprejmem na dobro domačo hrano na Gallusovem nabrežju št. 7/II. Motorno kolo novejši model, z ali brez i p-ikolice kupi Muhovič, *J4;a Rečica ob Savinji. 43373 Trgovsko opravo Nemško konverza-cijo in pouk rnidi izobražena gospa po Din 10 uro. Poljanska c. št. 13/11, levo. 43187 Otvoritev novih tečajev!! francoščine nemščine, ita lijanščine- angleščina in ru sčine. Akalem--ko naobra ženi predavatelji Temelji to. hitro, veselo! Višnja kova 4, pritličje — 10 12 in 18—20 h. 4293S L obl. kon. šoferska šola famernfk. Ljubljana. Dunaj ska cesta 36 (Jugoavto). - Tel 2236 Pouk in prakt č ne vožnie 251 Strojno pietiljstvo je nima ugodna orilika o, takojšnji) dOM-gu .iot»irgi> in ta-topga por. jetja Drez oOM-hnib -tro& Sov in samude časa Učn, tečaje s1- lahktt oasi-n, sak 'an. Najboljši pletilni stroji »VValter« relut » veliki izbiri na jalogl t Koa Ljubljana Zidov-t* 5t 5. 191 Akademik-frozoi daje srednješolcem instruH cije iz vseh jezikev in r temat:ke Ponudbe na o Motorno kolo nemške znamke S. D., v dobrem stanju, 175 cms z nudbe" ood »Soeceriia* na -—v-" "* dvema prestavama, poceni 43550 špecerijsl-e stroke, pridri eiega!1t.no. razen lep inven-in zanesljiva, išče_ služb.. tar_ R^^er blaga:no. iz-Nastopi takcj._ Cenjene P^jožbena stojala in odeda'a 43518 Prodajalka mešane stroke, vestna in poštena, išče službe. Naslov v oglasnem oddell-iu »Jutra«. ljana. 43488 Kolarji, izdelovale! smučk Hotelski kuhar samostojen, išče nainesče- Prodamo peč in vse druge 43-122 potrebščine za izdelovanje smučk. Naslov v ogla n m oddelku »Jutra«. 43555 nje za takoj ali 1. januar, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden kuhar«. Motorno kolo znamke Sarolea, 350 ccm. v brezhibnem stanhi, zelo ugodno pro lam. Na ogled pri Express, Ljubljana — Vegova ulica 8. 43589 Avto v zelo dobrem stanja ugodno prodam Pismena vpra-1 šan;a pod »Kleinauto« na Službo hišnika sprejme vpekojen orožnik brez otrok, pošten, zane.-l.iv. Gre tudi za oskrbnika ali slično. oglatnem oddelku 2 lestenca za električno razsvetljavo, !«t6Dec ^ pliasko razsve- ]asn.- { 4Ž4v0 Ijavo, nekaj pohištva tn nekaj igrač prodam v Frančiškanski ulici 10/11 43402 43585 43361 Hrano domačo, brezme no. tščerr. Ponudbe na oglasni odde'. »Jut»a« pod »Vegetarran- la«/17. 43118 Cvetlični med zajamčenu pristen raz^oši Ija po 5 kg za 105 Din franko Franc Markelj, ee-belarttv., Vrhnika. 42067 Kupujem krompir in iižol v vsaki množini Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov: Milan Stojčid, Zagreb — Mesnička ulica 19 — telefon 4006 238 Med lastnega pridelka — cvet ] čn: kg 17 Din. jelkovi ke 17 Dir ajdovi ka 15 Din 5 kg po pošti 105 Din frk., pri večjem odjemi, cene po dogovoru A Maček, čebe lirstvo. Vrhnika 247 Fotoaparat Naslov T 6 Vi X 9 (Doiipelanastigma') Moško kolo Trgov, sotrudnik _ . . vojaščine pro,-t, star 24 TenOr-DatljO let, zmožen slovenskega in popolnoma nov, zelo pooe- ueuiaMfca jezi. a, aebro ni .pr» '®m . Vekoslav R-- Namizna jabolka prvovrstna, kg 5—6 Mn. • ---------- se razpošiTjajc v zabojih 43OO0 lovarnisika ulica št 303 f^amko posta;a. Ponudbe »Jutr? . poceni pro"'am. Naslov v ma'o rabljeno poceni pro-43463 oglasnem oddelku »Ju'-> da Rozina, Zelena iama — Družabnika ta dobro idočo re.-tavTaci-io v mesta sprejmem ta' oj Naslov v oglasnem odidelku 6ti 18/11. »Jutra«. 43642 v okolici za 50.000 Din. STA V HNA PARCELA jiri po. taji za restavracio 43631 (1000 m.2) za 14.000 D n. 7.AGA z gostilno za D:a 550.000 Din. fcu »Jutra«. 43513 Majhno trgovino r>-'iT>ra-mo za prodajo živil. delikates itd. nrodam. ,SOBO, opremljeno, oddam Nahaja se v sredini m-e-ta Vprašati pri K. T r o h a, in na prometni u'ici. Na-Maribor. Aleksandrova c - slov v ogla-nem oddelku 43472 »Jutra«. 43506 Posestva hiše, gostilne, trgovine ia K elektro-mehanični . reparaturni delavnici, tudi i avnice se prodajo, tnaniši vstopim kot dru- farmacije daje zastepni Pozor krojači! Oddam LEP LOKAL ss " i .T»romet.nem prostot-o r ____ ... , . cpnik t; tnanjSem mestu na dezei. žabnik, event. kot dolo- I Jnt.i'i.a-1, Eistriška u. Krojači prednost, ozira se vodja, — Imam večletno prakso ter sem absolvent "'ektrodelovodske šole. — Ponudbe na oglas, oddelek »Julra« pod »Perfekten delavec«. 4 t 43412 fimo na neoženjene. dobre moči. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Eksistenca sigurna«. 4S496 Kot družabnik nri*to->i k podjetju 2Sletni obrtnik z dežele, z ali brez sodelovanv. — s ka.r>i*aVm 10—25.000 Din. Event. položim kavc.iio Z3 primerno s'užbo. Do.nise na otrla^ni o-^elefc »Jutra« t»d šifro »Varnost zasigurana«. 43594 Trgovsko hišo na Glavnem tr^u v Kamniku proti takojšnjemu plačilu prodam — Pcja-nila daje anončna pisarna Hln-ko Sax v Mariboru 43315 Stavbne parcele v neposredni bližini Koza-rij naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43260 Hiša z vrtom event. tudi nek.-j 43645 cjiv in travnikov, v bliži.ii _ - LjubMane, 15 minut od ž -j Čevljarji pOZOf! Jszniške m avtobusne pc- prodam 20 let obstoječo staje, poceni naprodaj. _ — | £evljarsko delavnico z " ov v oglat, od'"-"'-- vsem inventarjem, na naj-43419 bolj prometni ulici L:ub- ov »Jutra«. Hotel na Bledu 2 lazgledom na jezero, 36 Ijane. Na»lov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 43611 sob, "kompletno opremlje:, | Prostore pod ugodnimi plačilnini pripravne za delavnico ali ipogoii na prodaj. Pismen s'-'a.dišča oddamo v najem vprašanja pod »B'ed 100« Naslov v oglasnem oddelku na oglasni odd. »Jutra- »Jutra«. 43617 43490 _ Enodružinsko vilo z vrtctm kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »300.000 Din«. 43159 izurjen špecerist, delika te-iar, skladiščar, želi mesto uaioj a,i pozneje v veSji trgovini. Ponudbe pod šifro ogla: podružnica Maribor. 43484 Otroško kolo ftricikel) naoro^ai na Zrinj-jovič. Vitanje. 435:1 skega cesti št. S/II, desno. 43628 43625' ra podr. »Jutra« v Celo 1 StavbiŠČa Za Vile rod šifro »Jabolka«. 43464 ? d RoZnikoffi proda po lojninski zavod, Gedališka ulica 8/IV. 40255 Tračna žaga 1 šifro »Delikatesar« na' (Baudsage) malo rabljena, lasrn _ odde.ek »Jutra«. ždeziDa konstrukcija z Starejšo gospodično do-hro gospodinjo in kuharico sprejmem v dobro hišo. — Ponudbe pod šifro »Dobra hiša« na o^la- oddelek »Jutra«. 43557 Ključavničarskega vajenca močnega km«čkih staršev eprehnem. Hrana in ?tano. vanje po dogovora. Naslov ▼ oglasnem oddelku J""- . 43407 Čevljar, vaienca spre-me Ivan K ostani "k Ljubljana, Breg 2. Prodajalka izučena v trgovini z mešanim blagom, starejša — •'uč. že'i službe kjerlio i i 0 v deželi ali mestu keti" 9 odajaka a,li poslovod i-Sil J ija. Na lov v oglasnem 435o oddelku »Jutra«. kro~'"<'iiTai. .ležisCi (Ku-gella ^ i se proda za ceno Din 3000.—. Cenj. doipd--e P! d »Trač'ia« na oglasi oddelek »Jutra«. 43454 iškdškl 20% ne kron. bone pačuje na boljše »Pučka Stediona«. Osijdi 235 Ročni voziček majhen, na štiri kolesa, za prevoz težjih stvari, kupi tovarna žebTl'ev y Tacnu, pošta St. Vid. 43276 Bukova drva suha in pol suha. kaikor tu. jmv Realitetna pisarna družba z c- z. Ljubljana. Miklošičeva c. i odda v oaiem sledeča stanovanja: Dobro gostilno na periferiji Zagreba — « m»sečnim prometom 30.000 Din. s stanovanjem poceni prodam. Ponudbe na o^las. ortde'ek 'Jutra« pod šifro »Borongej«. 43606 Redka prilika! Plet'Wca kompletna, dobro vpeliar.a, z več stro;i naprodaj. Do-i. DVOSOBNO, kuhinja, pri- ee na 0Dober promet«, kuhinja. kopalnica, v.e i 4S130 pritikline, Podrožnšk, D'i! ■ brez kuhinir.i Velik0 trgovino drvarn;- l^^ro vpeljano trgovino s dnut ol er.eeerijo in delikatesami. Gostilna dobro obiskana, 10 minrt od Maribora, velik hlev : i konje, 10 oralov zemljišii takoj poceni naprodaj. — PET SOB, Marentič Jože. Maribor | Dunai ika cesta, Din 1000 mešanega blaga, ren.. v le-Smetanova ulica 48. 433"! DVOSOBNO, kuhinja, pr- I>em trgu Slovenije dam v t5" line. Tržaška cesta, Din 500.— ENOSOBNO, kuhinja, pritikline. začetek Sp. Š> Ugodna prodaja ,. v , • _ .Valjčni mlin za menja'' ' o — ------- d. bukovo oglje, več va-! a polnojarmenik - ške, Din 3600— letn pfinnr tiir^m Porm-k« «« .. ^ s & i iptcadva i____r. IiSsSSSSS Praktikanta za s 4 razredi srednje šole nore*Tne7n taiVo; Na^^ov v oglasnem oddeJlkju »Jutra«. 43636 Kupcem, prodajai-43633 cem in najemnikom za po eetva. hiše. gostilne, trgovine, line itd najugodneje po=tr°že »Marstan« — Maribor, Koroška cesta 10 43545 Veščega ooekaria Kroj. vaienca i zdraves-a. s h»am> rn rta-novani-Tti v hiši ..-^renn" Itako? Franc K'nn. krojač, išč-ra za novou- tanov^ico MrnU va-» pri Ribnici. _ epikamo. za izdelavo z.'- Natančneje po dogovo-n on°ke 0*»anciia 8^0 4*'647 Din G->š->er Šmid, Kom«----- da pri Kamniku. 433*7 __Vrftw»,r _T , . eame«. nooo^oima v««« vt- Uro^oietica ta, pa-Va ter kot pi^ar^iško mo? spreirre ro možnosti tiu^i eedTar- p*oti primerni pna5i ele>- flva in arvtomolVa. se tra-na v Icm^m ' ra*'n ra enre^ne na no^a^n r»i«me. d»želi. Predrto-"t rmaic on:, r« no"iidbe in r>r«iri->or iz- ki "o vešč: ktiiicrovodstva. n-'č~vai'. z o-i Zahteva se roanip slovr- "^^Vi na G.o.o.nJ^keui In nerršii-^Ta iezik*. Po-mi^h« na o-1 a.-. Pormdbe pod »28« na ogl. »Jutra« pod šifro oddelek »Jutra«. 435% 1 »Samostojen vrtnar«. 43620 Lep ptič Sokol mavca), čez 1 m-et-ir _ raaprostrt. in ena go-4ootJ1, vorilna ' croara (euilcrka- *.tj,|{Ji __ „__ I steni. nairirolai. Istotam J>a U za nar* nOS J (prodam. Nascrv v ogla- PlSaiTlISkO OPremO stroji "za lesno industri. , Sl'IRISOBNO, komfortno, sten). naprodaj. Brivski in frizerski,86 6praimex pomočnik u?enec mlad, išče nameščenja v LJubljani ali v okolici. — Vinko Gortan pri Iv Seks. Litija. Dolenjsko 43326 Strojepisje ■poučuje drž. konc. zaselbno ■ učilišce Gita Petač. Ljubljana, Valvazorjer trg 6. 43560 Hrvatski, italijanski, francoski in druge reali;e poučujem. ronov kupim Ponudbe na o^as. oddelek »Jutra« pol v Večiem m'e?tu Šl oveni''I center, Din 1800— »Bukovo oglje«. 43250 ca. gooo ms velik komnlek , DVOSOBNO. Dunajska sestavljen iz večjih objek ce;ta. kabinet, kuhinja, tov, sposobno za vsaki nTi','i,' line. Din 700— nem oddeL »Jutra«. 431T9 v «edlar=ko obrt. Ivan Cerne, sedlarstvo, Ig. 43511 Strešni železni nosilci Spalno opravo Kot pomočnica rvo:™, močni, 4 ko- ® madi, in 1 nova naslovna iščnm služfbo pri boli® 5i. vilji. Grem tudi v konfek-civko trgovino. Nastopim lahko takoi. Naslov v oel. oddelku »Jutra«. 43559 Manufpktuma moč boljša, s prvovrstnimi referencami. :ž6e v me^tu služ- Ponu'be na orlas. oddelek bo za takoj. Ponudbe na »Jutra« pod šifro »Aka^n- i orlas oddelek »Jutra« pod mik 10«. 43608 Trgovec agilen, s prvo-vr-tnimi zvezami in nastooem. bi prevzel še kak bo!,;Si predmet. Po nov.-TTi letu potiriftm v Da'imaci!o in Primorje — CenVne ponudbe na o?lai takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas oddelek »Jutea« pod Šifro »Bo1'5a« 43649 ta.bla nanwoda.j. I. Zorko, GMnce H/6. 43479 prašno pal^o proda Adamič. Dalmatin o- skoro novo ter kuhinjsko Otroško posteljico be'o emajilirano, železno. va ulica 10. Barve, firnež in lake najboljše in na:cenejše nudi »Lustra«, Go^iposvetska resta — poleg restavracije Novi svet. 43562 4357111: edenco prodam. Rožna dolina, cesta II, št. 7. 435i2 lobro ohranjeno kupim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Pisarna« 43157 Skladiščno opremo kupimo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Sklaiišče«. 43158 Bukova drva kupuie družba »Kurivo« — Ljubljana. Dunajska e 33. 43007 Pozor avtomoVPsti P-odam 10 zračnic 32 X 6, 775 X 145. vse v dobrem stanja. — i^zerše-k. parna vuHkaniiacre L^Nj.ina — Domobranska cesta št. 3«. Naslov 43G221 iu »Jutra«. Omara za obleko dobro ohranjena, naprodaj Frankopanska ulica 11/11. 434E1 2 postelji ž^ezno zložljivo in S žimnata modrcca. noč^o "■"arico in nmiva'nik. — odde Mahovlno Hrasta al' sliv in bučne košfice suhe ta rešetane kupujemo Ponudbe z vzor •em aa naslov G Hoff nann & Co. Zagreb. Be -Islavčeva 8. 42480 Božičnih smreke od 1—3 m, prvovrstne kti-p:m takoj več tisoč komadov. Nnine ponudbe takoi na oglasni oddelek »Jutra najem. Za prevzem lepo forii-ane zaloge potrebno KK1.000 Din. ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglas, cddelek »Jutra,« pod »Cilj veletrgovine«. 43157 Trgovino - , ------ __ ..... t . opremljen o, v industrijskem drugo industrijo in 6tavl * v O SOBNO, SiJka, Diujlrraiu. na prometnem pro-ni.a, radi starosti takoi — . štoru dam p 1. ja.nuariem poceni prodam ali oddau TRISOBNO, ves komfort, ali pozneje v na:em. Po-v najem. Dopise na ogl.- . februar, blizu Erjav- nu^be na os-'asni oddelek oddelek »Jutra« pod šilo čeve ceste, Din 1600. - ».Tutra« t»d wač'o »Opr»m-435-_i 1NOSOBNO, začetek Rož- *-——- — »todustrija« ne doline. Din 350.— Več sob s štedilnikoir, Vrtnar Ho Rožna dolina. Dunajska 2500 m«, z dvosobnim rta. I«- P° »i? ^ , novan=em, v bližini poko- pa i; čl Sv. Križ oddam. f0v6klh lckalov lW- ^ * Na-.lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43565 Ijena trgovina«. 43148 Posestvo 20 oralov, rodovitno _ proda za 160 000 Din Za- | goreiki. Ma-ibor, Tetterb--434?S z 2000 m' prstne »em- ^^ Ije. blizu Ljubljane, pri- '' ly'u- pripravna za kakega peka, ker v o' olišu ni pekarne, ra ze'o prometni točki prodam. Ponudbe na o»'a«Tii Vilo dvodraKn^ko. OostPno vzamem z novim lefiom v "iipin pff*oti nre^ačila in "vent. kavcij. Tmam osebno nrjri^n Ponudb« do 25. dec. "19®9 na o^afim oddelek »JuVa« pod značl-o •Interesentu«. 42694 Planinski dom ra Kofcah nri (vi damo « 1. 'anTiar^eim 1931 7 vcem 'Tiven+a-'em v na m 7* eno ali v»5 let. — t^.^oln c^elek »Jutra« pod šif^o P'o',a ra '.(o.OOO D;n 7 . Ti!a na »P'» »HKa 550«. 43585 gorski, Maribor, Tatenba- r^-v; dom« r. z. z o. r. i 43o(jŽi pod »Smretkce«. Enonadstropno hišo 6 3 stanovanji in dvema veli' ima poslovnima prosto- hova 19/II. 43485 Tržiču. 43381 Oostiino z lenim: »obami. tis nrt5 T>ro« 43583' trgivcu T Pteji. 434j?.»Promat 26«. ga| »JUTisOc st ass T9 IfcdeSa, 8. Xn. 1929 Osebno pravico I Stanovanje «a 1MM »a »*«ile» sob, k«Wa> ia p Bih« «idaaa. Poimdbe :-» wid«m ▼ » aaaeeljivi oeebi. Po«ttdi9 u podrniisieo »Juitra« r C«'.m pod Šifro »Zanesljiva ■aseba«. 4837Ž V najem •Mu t L jaoaarj«« gw-stiin-o • posestvom t Rimskih toplicah- 2 minuti oi Jro&otror*. Naslcv: Gosp* Korber. Rimske toplir« «3465 2 dijaka «re£meia ca rtano*v«m>je in za-Juk. Breg 1, I. latte. «4« Mlajšega dijaka j*rejme«n t poookso oskr y> '2 ns^n-atl od bomar.i <26ne grmnazi}« Naslov r Dgla^neaa odde&A »Jti ITM. DSaka aSl dSaklnJo h raitJEh razred crr — tu-fl imovc« Sols. spre)»e bo?j-ta ro ^Mr^a v poipolno oskr-Mfcl^uSn« aemčka kon-rcrzar'-ja I*rt>ra hran» tn nnerea etektrike rolo vo lom le drugo s kuhinjo te pri-giklinacni oddam N s, io r r gglasaen ®d 43tw6 Stanovanje ?obe in pritiklin dobi solidna strank* Ukoj »H piranejo. Nasior ▼ oiri-•be, kahinja, prostor »a kopalnico, elefctrika, Todovod, Poljansko predjnest}«, Din 150.000.— VILO, MK>aade>tropoo, trir ftanovani)FBo. velik vrl, mestoi del Roin« dol-ne, Din 280.000.— VILO, encnadfitrotmo, rte presKiTljeDO, kra^ea vrt, HiaO, eooiMwtotroipw), Se ne dodelano, projektiran t: rrta. Trnovo, Dm 125.000.— HISO, mr>r)a.(X) HISO, pritližoo, 2 parketi rani sobi, kiot, knhi-sja, 1 etal tra-mLka v na Doien^kejn, Dia «.000,— HISO, prkiiČD*, Jirmovije-no, 2 stanovanji, vrt, 2000 mJ vrta, ak kolodvora Bretic^ Di« 50.000 HIŠO, novoiidaao, visoko-j-rLtnfe)®, 2 stanovanji, »00 m« rrta, Cernain, Dia 71).000.— H1S0, zidaso, • »lire« kri 110, 3 at&acvanjitki prostori, iirpa, 5000 m1 "Vrta, pri Medvodah, Dia 15.000,— Poleg tega r*i »tanovas.-ekih, trgo-vs&ii, obrtnih U2 v »eeto, aa deželi stavbene parcele r vseh legah ia ugodnih cenali, knirčka ' m velefosestva. industrij« Itd. 4350S Sobo ln knMnJo takoj oddam etranki brei otrok. Jaaihška eeeta 27. 43480 Stanovanje S e»b, kuhinj«, abr&ntbe hi s>reds-obe oddam t 1. janti-arjemt v pritličju r Gle "]arjpJ iilra«. 43610 Dve stanovanj! b »obo ln kuhinjo oddam — mo tako; in drogo poaneje Vilar, CelovSfca eerta GS. 43653 Sobo z vso oskrbo v rili oddj profesor Naslov Poljanska eesta 15i'ntl 43387 Opremljeno sobo mese&io, iraino, e po^efe-niin vhO'lfOm 1b elestri-ko oddam v Janševi ulici 8. Ljubljana 7. 43142 Sobo v er^Tfei mes»ta SCe dr?. uradni«a. Ponudbe »a og'. oddelek »Jtitra« pod 5-lfj »Soba 21«. 4342 2 prazni sobi pritlični v cen*r» me«'a o Ida »Posredovalec«, Ta" Carjeva 8. 63418 Strojne tovarne in livarne d.d.Uublian^ Td fon 2880 5rso|av: »troi Cer t ala Dunaitka cesta 35 rmature za ved?, psro, plin. kakor za vse druge tekočine, p pe, vodni z-j&u iki centrifugalne sesa! jke, sesaljke «a vino, a ma ur« za p$*0, vrtne ročne brizga ne. ročne sesaiks kSetarske Nsdtane >n podtalne hdrante, — Viktoria vodnjake, sesalne k jske armatu e Opremljeno sobo I Opremljeno sobo s posebnim vhodom od !am e 15. decembrom na K «• grcsneai trgu. Naslov po»r. oglacDi oddelek »Jutra.«. 43564 Mesečno sobo ali sobico z otkrbo — pri boljgi družini blizu bolnice '.-če gosjHjdičaia e 1. jao. Ponuco na Poljanski cesti St. 54/1. vrata 18 — oddam tako' gospodu. 42963 Prazno sobo veirbo oddam v Rožni Solini, c-esta IV/28. 43619 Prazno sobo 5 sftpariranim vhodom, elektriko in parketi. v centra mest* cddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43643 Prazno sobo soteSno, i£5n starejši gu- s.ptid r, vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43655 Sobico prazno ali oprem13efl«, centru mesta Bče solidna uradnica z lastnim perilom za 1. januar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elektrika in dobra peč«. 43591 Srčno želim dopisovalce zveze z izobraženim Jugoslovanom, dobrega srca. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tiha želja«. 48525 Dama z dežele inteligentna, samotna, želi potom dopisovanja najti diskretnega, odličnega prijatelja, zrelejših let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Simpatija«. 43308 Dvajsetletna mirna gosjvdičma želi dopisovati t boljSiara gospodom. Na ogla-nj oddelek »Jutra« pod »Samevam«. 43243 Dame In gospodje ki žele pristopiti v krog smučarjev, naj pišejo na og-as. oddelek »Jutra« pod »planine«. 48348 Gospodična stara 44 iet, varčna, želi znanja i boljšim gospodom nad 50 let, najraje i železniškim uradnikom. — Vdovci niso izključeni. — Ponudbe pod »Dobra gospodinja 44« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 43519 Dva nadpaznika delavska. U Belgije, se želita seznaniti t dvema gospodičnama, 18 do 36 starima. Naslov v cglss-Eom oddei. »Jutra«. 435i8 Inteligentna gdčna državna činovnica iz bolj-ie hi#e, želi sjpoznati solidnega io snačajnega gospoda. Prednost imajo re-flektanti, ki ee žele iim-pr«je [»rcčfet. Nea-nouim-ne dopise na oglasni odd. »Jutra« pod Šifro »Prelepi Božič«. 43377 li AJL. Dve lepi gdčnl Ze'ita manja z dvema gr-dim«, — ter energičnima go«podcm*. — Pod šifro »Kontrast« na oglae. »Jutra«. 43463 Srčkano damlco za motorne izlete želim spoznati. Sike io pisma na cgla«ni oddelek »Ju tra« pod »Koc^)resor, 43504 Srečnega zakona kažipot zaročencem in ne-sat-čaim zakoncem. Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Koroika 10 Pismenim vprašanjem priložiti 10 Din 43544 Obrtnik z dežele 33 let star, lepe zunanjosti in neomadeževane preteklosti. a lokali aa gostilno rn trgovino, v indu^tr. kraju, želi poročita gospodično, dobro gospodinjo, srtiro do 3S let, trgovsko naobraženo, z vsaj 15.000 gotovine. Ptrnadbe e sliko na oglasni oddelek »Jutra« DOd »Lepa prihodmjost«. 43263 Nižji državni uslužbenec 31 let star. ee želi poročiti z izobraženim deikletom, v starosti od 18—34 let, ki je lepega vedenja in mirne preteklosti. Resne ponudbe s sliko pod šifro »Poštenost 3!« na oglasni oddelek »Jutra«. Tajnost zajamčena. 43235 Katera gospodična bi poročila 28 let starega, resnega teteligenta. Resne jsonudbe e polnim na^lo-tom na ogiiasni od lelek !oinii»TainFh pc*etih in c napisom pcow\-a-jatoa: LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA. Gramofon His Master'9 Voice aB Kolu mbia buttvim. Ponudbe * ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gramofon«. 43629 Irits-seter 7 mesecev etar. felokrvco pes naprodaj. Vprašati in ogledati: Ing. Korber, Rimske toplice. 43199 Pslco CookeiHpaniel, 11 mesecev staro, izrretmo za lov, prodam StariAi smagoval-ci v lepoti ia sledenju divjačine. Naslcv v ogla-', oddelku »Jutra«. 49468 2 elektromotorja I od S ta H k. za 880(298 kupi Bloadffc ta Ga., L}ul. Ijaam VIL Eamniika ul. 5 485-2 Nov pdetllid stroj | 8/50 naprodaj. Kopca na ' učim pia»S zastoaj. Nis'o I ▼ »glas. »ddetaa »Jutra-485 7 Elektromotor 6L I. proda ►Gospodaric ■'rttStro« pri Sr. Trojici v Halozah, p. Poiflehnik pri Ptuju ia 10.000 Dan. 43316 Pletftnl stroj 8/90 5/50 za entlanj« ta osrcnključni zeta ugodno prodam. Dopis« aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »OpusAiter«. 4B652 Bencinski motor 19 L ^ sUhiliu, poraben tudi sa »esalui plim, r zelo dnfcrem stanju ugodnO prodam. Zaiterajte ponu»lbo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motor 22«. 43586 Ravnalni stroj (AibricfatoMecbito) T dobrem stanju poceni prodan Doipise na oglasni oddelek »Jutra« pod cnaSk« »Porav-naluik 400«. 4SS«4 novosti Norost! Železna služinsKa Brozovič-patent postelja z!o2> Siva, s tapeciranim ma-racom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, ppenočišča, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 450.— Ras pošiljam po po6t> nem povzetju. Lesena patent postelja tložliiva. s tapeciranim madracom, rele praktična stane Din. 28a — TrodelnJ t »olno pol-nieni madraci stanejo Dm. 750.- Pes čuvaj najprodaj pri vratarja Ju stične palače. 4'E>74 ' Malima, zelena papiga je a IJ a v bližini kolodvora. Ako ee je h komu zatekla, i;aj jo proti nagradi odda v Kolodvorski ulici 28/H. levo. 43664 Visi? žel. trradnJk išče družico. Neoma.de-*eva. nost in izobrazba pegoj. — Natančne ponudbe na ogl. | oddelek »Jutra« pod Sfro i »Pridna žena«. 42992 Kdo je tafco usmiljen, da bš pomagal materi (ločenki) e posojilom is obupnpga položaja. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nujna pomoč«. 43323 Gospodična dobro eituirana, išče resnega znanja z boljffim gospodom državnim uradnikom, v starosti do 42 let. Le resne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Šivilja 1930«. 43586 — ne biti« Sem mlad ip inteligenten_ reš;te mi življenje — dajte mi kakršnekoli zaj>o<"itve! Naslov v oglasnem oddelftu ►Jutra«. 43597 Gospodična išče prijateljico — smučarsko začetnico. Dopise pod ►Prvi sineg« na oglasni oddelek »Jutra«. 43665 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr Piccolija v Ljubljani, gp priporoča ble dim. slabim osebam 229 Polovični bas v d o b r o m etamj« poceni pr»iam. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 482jT Harmoniko Aoraj noro, kromatiftnu s 96 basi, ugodoo prodam. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 43082 Kratek klavir dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43399 KLAVIRJI! Svarm prei nakupom navideznega blaea emlh klavirjev' Kupujte na obrok« od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B8sendo'fer Steinway F8r ster. FiHizl Sfing! original ti eo nesporno naiboljši' (Lahka orecizn« mehanika'! Prodaja jib izključno lt «od. izvedenec in biv. učit Glasbene Mafce Alionz Breznik Mesta; trg S - Velikanska iibira vseh glasbil in strun 193 Življenska vprašanja sed! nattežja; zdravje, zakon, poklic, gosipodaretvo, razdoliiter, ugodno posojilo itd. reši posvetoralni-ca »Marstan«, Maribor. — Preskrbi tudi razna naro-5i'a. Dopisom pritožiti 10 Din. 43643 Želim vpeljati izdelovanje brczkonlrurenč-nih predmetov velikega konsuma. SkJadiRa, elek-troonoč. poleg kolodvora. Oferirajte nasvetovmnje: »Velik promet« aa »glasni odd. »Jutra«. 43518 Kočijo lahko te modenro Baprar-Ijeno prodam. Naelov j>Dva oglasni oddelek »Jutra«. 43394 3 vozički 2 n igračo in 1 «roSkl naprodaj. Naslov r oddelku »Jutra«. 43406 Vino Opolo zajamčeno pristno, do korv-ca decembra čez ulico po 10 Din r hotelu »Belle-vue«. Ne zamudite ugodnosti. 4S551 Brez konkurence znano dobra dalmatinska vina toči edino staroznana tvrdka Brača Laaan v sledečih lokalih: Kersnikova (Nova) ulica, Cankarjevo nabrežje 5 in na Vodnikovi cesti pri Anžoku. Vsaki dan morsike ribe. — Se priporoča Ivan Lasan. 43572 Opremljeno sobo elegantno, krasno In mc-derno, v centru messta ta koj ali s 15. dec. oddam finemu stalnemu go^pf"'". Nwlov t oglasnem orld«'' t Jutra«. 43410 Večje stanovanje i , So50 , . rt, -. • X ■ O 1- i ju -' f hrano ah brez, t bližji efcsto.ečo rz 3 al, 4 sob. t hi ;wk „.Voda ali S T^tčUJ J8PoV^ne žeTe^nice išče dama ar~m al, f^arj^ Po I oddelek na osrnmz odnpril T . _, n-u^.._ »Jutra« pod šifro ^ ^60 Opremljeno 2 lepi prazni sob! oddam e 15. dec. solidne- Preselltev •oboslikarske delavnice v Križervniško ai. 4, dvorišče. Egidij SuSteršžč, so-boslfkarelri mojst,9r. 43877 Pekarno v Mariboru dobro ido6o oddam takoj ▼ najem. Pojasnila daje gosp. Fran« Arzenšek, Maribor, Tržaška eesta 57. 434C7 Urarska popravila izvršuje najceneje ta uaj-precizneje Frane W81fing. urar, Gospoeretska e. 12. 43561 Vaga oblačila bodo najboljše tadelana t irojačnici MurSič, Stari trg št tla. 43577 Pisalnj stroj prodamo, Tehua, Mestni trg 25-1. 43117 Pisalni stroj svetovne znamke »pader-wood« ugodno prodam. -Naslov v ogiasaem odde' a »Jutra«. 430 4 3 pisalne stroje hupim. Poatkdbe pod šifro »Cena« na oglasni oddelek »Juirm«. 43610 Elektromotor Dinamo. dofcro ohranjen. » predstavo, stenskimi tečaj in zaganjati, istosmemi to; 110 Volt 11/2 HP k u pi t Povod'na preselit- ^ * g r e b sem iz. ■JSIP' dil a0T Telik ------ ' Ilustriran eenlk za aaanik« aa leto 1939. Razpošiljam skupno a 100 različnimi rumunskimi znamkami vsakomur, ki mi pošlje t naprej 20 Din. — Najstarejša trgovina s znamkami r Jugoslaviji Izidor Stelner, Zagreb Zrinjskega trg 14. Z40 SS998 _ Najden denar* Trgovski ta bastei »a- sta/vljenci, i zr e ž i t e vse znamke in pošljite jih kot vzorec brea Tredji»štl pri-poročeno na nael-or: Preje, Wien V., Krong. 7. Dober zasluf-ei! Iran Kuralt, Domžale. 43366 Potem mam veliko ta» lego puhastega perja kg po D 38. - cisto be> Io gosje ng po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— In celo tapetniško In posteljsko blaga . L BBOZOVIC Zagreb. Ilica 82. Pozor! Dober zaslužek. Prodajalce za naše švedske , posnemainike' iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu »Tcbna* iiikiiiL Ljubljana, Mestni trg 25/1 Francoski pasovi za dame se dobijo samo pri tvrdki A de I a Besednik LJUBLJANA. Selenburgatra 6. Premog In drva ^^ Bajboljle v«t« dobavlja ^ L Pogačnik Bohoričeva ulica itev, S. Telefon it. 8059. 9« Tarnost pred nahodom m njegovimi spremljevalci, kakor sor glavobol, utrujenost, pomanjkanje apetita, rporaca in de-Isnezniožnost, vam nudi pra&ek sa nosljanj® proti nahoda. Je zelo prijeten za »porabo, ne za* baše nosu, temveč omogoča prosto dihanje skozi nos. V lekarnah in drog. po Dfo 10.— Proizvaja: lekarna Mr. BAHOVEC, LJuMfcara Pozabljene stvari! v stranišča »Zveode« dežnik, pas, očala, rokavice, jopca, in ta&ka a denarjem ee dobi istotam. 43631 Paket volne j« bil najden na Miklavževem sejmu Dobo «e r No-. TITO V o.ima tu 887. 48666 Stanovanje mu gospodu, ali pa za mir. pfočai« ((tešeča* ta t pob, kuhi"n!e in pritiklin. ■v eer.fm mp^ta oddam « 1. Jarni-ieim. Na^r r oddelku »Jutra«. 43548 no pisarno r Tavčarjevi niid 12/1. rrata 4. Ogledati med 10. in 12. uro. 4336? p & mesecih je gramofon (S? a s t Šivalni stroj dobro ohranjen, vporabeo za Svanje vreč kupim. — Ponudbe s opiwm in ceno na oglasna oddel(*k »Jutra« rod Šifro »Šivanje vre?« 49330 Elektromotor- Dynamo •to^merta tok. 280 Vo'*, 15 HP — tvrdke fflemi"-«' Schunkert proda JoSk« M -jaron ▼ Borovnici. 2*9 Pietilnl stroj »Wederman« St. 8,'KO. (ta-bro obranj(*i pro- dam. Kt»wa ntnčiim brse-plačno pleeti. Naslov pove o »lasni oddelek »Jutra«. 43356 Poravnalnfk dra motorja 3 in 4 ks. prodam. Celovika 31. mi-raretvo. 43512 ■v?e ffrupaj al? se pa »deleži pri pareelceljl velikega posestva ▼ eentru Maribora eestoječega ia rač posUpij za stanoraHMa ta delavnice. velik prostor ta skladanje ter krasna staawrat>j-ska Mži in vrt. Kapo« rtiti zvedo vei v porredovalnici »RAPID« — MARIBOR Gosposka alte« K. 28. Lisičje, polhove kože eea okrepitev in življenjsko potolažitev ter ee obrača na vt« bolnik«, ki «• zanimajo za eedaaje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. — Moj na?lov Georg Fnlgner, Ker I in-Nenkolln, JRingbahnstrasse Nr. 24 Abt. 619. kokošje, purje gosje, naravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini * -^-TVI?.*. E. V A «1D A, Cakofee (Medjimnrie) Teief<>n ^ Veliko izbiro snežnih čevljev in gpaoš nalboljgih svetovnih znamk ter nepre-močljivrh športnih čevljev in gojserjev na.8>oljšega domačega izdelka priporoča tvrdka A. Žifeert Ljubljana, Prešernova ulica 14205 Vi morete zidati ga-lične vž ga ice. čudežne sveče, sveče, držala za sve ice, jaslice v raznih velikost h, pastirčke, vogalne prtičke, bož čne 'n novoletne razglednice v *el ki izbiri in najceneje pri tvrdki Osvald Dobeic v l^jabljani.pred Škofijo 15 istotam kupite zelo ugodno razno trikotažo, pletenine, nogavice, rokavice, žepne robcei kravate, naramnice, dokolenice gamaše, ovratnike i. t d. 14o92 Na debelo: Velika zaloga pisemskega svilen In krep pap rja Na drosno! I ■■■ m pteatne dhoje Telefon 29-80 za potovanje in pisarne dobite najceneje pri tvrdki LUD. BARAGA, LJUBLJANA Selenburgova ri. 6 I a lj in© pehi- VVJ^M »a oprem« lUUB^UANA mtanovaniin P'»am dbunaf&fta ce&ta 17 tr>A------- Budilke poceni L. Vilhai urar LJUBi JANA Sv. Petra c.3fc Vi izgubljate lase? Kako Škoda jih je. In vendar imate sigurno odpomoč. Po parkratni uporabi zmagovitega sredstva: INES se bo rast las pospešila in živci oblažill Lonček Din 38. Naročila na: INES, glavno zastopstvo, LJUBLJANA, Merosodna ul. 1, L Hišni posestniki Stavbeniki Najdovršenejš a s koksom kurjena peč sedanjosti je AMERICAN HEATING Samo 4 kg koksa za vsakih 100 kubičnih metrov za 24 ur. Neprekinjen ogenj od jeseni do pomladi proti samo en k r atoli dnevni minimalni dopolnitvi Ne opustite, da se ne bi obrnili na generalno zastopstvo za Jugoslavijo AMERIK AN HEATING, Marovska ul. 15, Zagreb. 14569 Podzaistopsitvo za Slovenijo: Trgovska In gospodarska družba z o. z., Ljubljana, Cigafletova 1, Telefon: 33—62. I