Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV Lendava, 14. novembra 1937, Štev. 46 Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak Hiže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, I oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Blaženi Mikloš Tavelič. Denešnjo nedelo, novembra 14. svetimo v Jugoslaviji prvi novi osvetek. Obhajamo god mantrnika Mikloša Taveliča, koga je rodila hrvatska Dalmacija. Letos je, kak smo tüdi pisali, posvečen v Jeružalemi lepi oltar na čast blaženomi Mikloši Taveliči ob priliki hrvatskoga romanja, štero so vodili prezvišeni g. nadškof pomočnik, dr. Stepinac. Z dovoljenjom svete Stolice se bo odsehmao vsako leto obhajao nov. 14. god blaženega Mikloša Taveliča. Da bomo znali, koga častimo te den, na kratci popišemo njegovo živlenje. Tavelič Mikloš je rojeni v Šibeniki v Dalmaciji i to od poštüvane plemenitaške rodovine okoli leta 1350. Oča njemi je bio brščas Távelič Bogdan. Dobro odgojen mladenec je začüto v sebi pozvanje v redovniški stan i je zato stopo v mlado frančiškansko drüžino. Prva leta samostanskoga živlenja je preživo v Bribiri v severnoj Dalmaciji, šteri samostan so nastavili hrvatski knezi Šubiči. Dnesden ne stoji več v Bribiri frančiškanski samostan, samo razvaline od njega se vidijo, porüšili so ga Törki. Šubiči, ki so ga nastavili, počivajo v Trogiri v stolnoj cerkvi, deloma pa na Hrvatskom, kama so se izselili i gde so nastavili imenitno drüžino Zrinjskijovo, znano iz hrvatske i vogrske zgodovine. Madjari so jo zvali za Zrinyi-je. Mladi Mikloš Tavelič je zaželo v svojoj düši, da pride bliže k tistomi kraji, kde je živo sv. Frančišek, nastaviteo frančiškanske drüžine, da se tam napuni ž njegovim dühom. Njegova žela se je spunila i je z dovolenjom svojih naprejpostavlenih bio premeščen v Rivortoro, v mesto blüzi Asiza, kde je sv. Frančišek začeo i dovršo svoje bogolübno živlenje. Blüzi Asiza se je vado v jakostaj sv. Frančiška mladi Mikloš i proso svojega redovnoga Očo za njegovoga düha i dobo ga je. Kak sv. Frančišek, tak tüdi bláženi Mikloš je iz srca želo samo edno: Jezuša i rešenje düš. Njegovi naprejpostavleni so vidili njegovo gorečnost za božo diko i rešenje düš i zato so go poslali v Bosno, naj tü svoj hrvatski narod, ki je zajšo na krivapota v krivo vero bogomilcov, naj te svoj hrvatski narod pripela nazaj k pravoj Kristušovoj veri. Dvanajset let je bláženi Mikloš z vsov gorečnostjov delao v Bosni za pravo krščansko vero, povračüvao krivoverce i vernike potrdjavao v kreposti z deljenjom svetih svestev i z gorečimi predgami i molitvami. Spodobno k sv. Franciški tüdi Mikloš je zaželo iti med pogane glasit vero Kristušovo i za njo svojo krv prelejati, da bo ta tembole cvela. I ta njegova vroča žela se je spunila. Predstojniki so ga poslali v Sveto Zemlo v Jeruzalem, gde šo te gospodüvali Saraceni, poganski mohamedanci. V jeružalemskom frančiškanskom samostani so živeli z blaženim Miklošom še trije drügi goreči frančiškanje i to Deodat, Francoz, Peter i Števan, Italiana. Vsi štirje so živeli svetniško živlenje i hrepeneli po venci mantrništva. Dugo so molili i goreče prosili božo pomoč, da blagoslovi njihovo prizadevanje, da te poganske mohamedance spravijo v krilo prave katoličanske Matercerkve. Okrepleni po molitvi, stopijo vsi štirje leta 1391. novembra H. pred džamijo, mohame-dansko molitvarnico i iščejo poglavara, kadija. Kak ščejo v džamijo stopiti, njim Saraceni zakriči jo: Kama ste namenjeni i ka iščete tű? Ščemo gučati z Vašim kadijom od reči, štere rešijo vaše düše. Tü ne stanüje kadija, nego hodite z nami pa vas pred njega pripelamo. Kak so goreči misijonarje stopili pred kadijo, so njemi začeli ze vsem ognjom svoje düše razlagati krščansko vero, štera jedino more zaveličati človeka i ka je saracenska Poganska vera kriva vera. Pri toj razspravi je bilo vnogo lüdi navzočih tak kadijovij ta-načnikov, kak drügoga naroda, ki je vünej stao na trgi i poslüšao goreče predge misijonarov. Odgovorna razlago Kristušovoga navuka je bio te, da so Saraceni začeli goreče misijonare preklinjati i grdih. Razkačeni kadija je srdito pita: Jeli ste ví to, ka ste dozdáj gučali, premišleno gučali ali nepremišleno ? — Vse, ka smo dozdaj povedali, smo premislili. Mi smo pri popolnoj zavesti i zdravoj pameti, i vse, ka smo povedali, smo povedali zato, da rešimo vaše düše. Kadija je pita: Ščete vse, ka ste povedali, prezvati? Niti edne reči ne prezovemo, odgovorili so misijonarje ednoglasno. Mi smo pripravleni za našo sveto vero sprejeti verige, biče, temnico i smrt prle, kak bi samo edno reč prezvali. Na to je kadija s svojimi svetovalci obdržao spravišče, na šterom je misijonare to v velikoj srditosti na smrt obsodilo. Narod razjarjeni je pa kričao: Bujte je! Presmeknite je! Ne so vredni, da živejo! Mučenike so najprle bili z palicami. Z temi so je tak namlatili, da so sveti mučenicje na pol mrtvi, brez zavesti ležali na tleh. Kak so pa malo k sebi prišli, da je kadija v železo vkovati i v vozo vrči. Tü je privežejo k štiram stebrom, njim položijo na čela mučila i je ostavko tam brez jela i pila, V tom mučnom položaji so ostali tri cele dneve. Zatem je pripelajo na prosto, kde je bila naložena velika grmada. Pred gorečov grmadov je pita kadija: Jeli ste pripravleni prezvati vse, ka ste prle gučali? Jeli ste pripravleni se odpovedati Jezuši i sprejeti našo vero? Sveti mučeniki so odgovorili: Niti reči ne prezovemo i nikdar ne bomo zatajili sveto Ime i navuk našega Odrešenika. Na to kadija migne svojim oboroženim vojakom, naj izvršijo svoj poseo. I tej divjaki so tak razmrcvarili i razsekali te štiri svete mučenike, da iz razsekanih kotrig neso moglo spoznati, da je to človeče telo bilo. Nato so tak razsekana tela mučenikov vrgli na grmado, da bi tam zgorela. Pa glejte boži prst! Ogenj se ne dotekne toga razsekanoga mesa. Zakürijo zato vojaki ešče močnejši ogenj i zmečejo tela notri, pa zobstom, ogenj se jih ne dotekne. To posküsijo ešče tretjikrat, a tela ostanejo kak so bila, ogenj ne jih je niti posmodo. Oda je kadija vido, kak se narod čüdi tomi čüdnomi dohodki, da sveta razsekana tela zakopati, da bi je krščeniki ne mogli najti. To se je godilo ravno na denešnji den, novembra 14. A Bog se ne more premotiti. Zobston je dáo kadija skriti sveta tela mučenikov, narod jih je začeo častiti i se njim zračati v obrambo, pa ne zaman. Vnogo milosti so sprosili svojim častilcom i z čüdami je Bog potrdo njihovo junaško smrt za vero Kristušovo. Šibeniški püšpek Fosko so zaprosili sveto Stolico, naj njihovoga rojaka, Mikloša Taveliča, proglasi za blaženega. I ar so se zahtevane čüde potrdite, je bio leta 1889. proglašen od pokojnoga Leona XIII. za blaženoga. Zdajšnji sveti Oča so pa dovolili, da se njegovo častenje vrši po vseh püšpekijaj Jugoslavije. Tak smo prišli do denešnjega osvetka. Kda se je njegov oltar blagoslovo letošnje leto v Jeružalemi, je čüdežno ozdravila v Požegi od teške bolezni Engelmanova Fanica. Ozdravlenje mora ešče potrditi višja cerkvena oblast. To ozdravlenje da vüpanje jugoslovenskomi narodi, da bo dober Bog blaženega Mikloša podigno med vrste svetcov svojih, naj ga samo prosi za to jugoslovanski narod i naj verno nasledüje blaženega Mikloša v njegovih jakostaj. Glavna jakost njegova je pa trdna vera. Trdno se držimo vere svojih očakov, vere Jezušove, vere katoličanske, ki je jedino prava i brez štere se níšče ne more zveličati, ar je večna Istina, sam Jezuš tak to nazvesto. Glasi od Španije z Portugali. Hüdobija v Santander-i. Grozovitosti, štere so delali komunist! v tom nesrečnom mesti, pravi eden francuški časnikar, šteri je vido vse to, ka je napisao, si níšče nemre misliti. V 13 mesecaj rdéčega vladanja, so tej porüšili cerkvi, zropali hiže, zoštradáli celo okolico i spoklali so 11.000 nedužni lüdi. Vicente-ji so razpadi črevo; ednomi Varez-i, šteri je nej šteo vödati pajdašov, so djali bombe na telo, štere so ga raztrgale. Tren neprijatelskim soldakom so vzeli živlenje tak, ka so je žive na falačke razsekali. V Adi so dali plivanoši spiti eden liter bencina, šteroga so vüžgali v njem. Francuza Donnet-a so bujli samo zato, ar si je od mraza drgao roke, oni so pa pravili da se veseli zmagam neprijatelov. Po hižaj so hodili prosit peneze. Što je ne dao, či tüdi nej meo, so ga bujli. Nej so pitali maš ali nej; samo dáj ali pa smrt. Od 11.000 lüdij, so jih 3000 v morje vrgli pri svetilniki „Cabo Major". Prle so jim na noge zvezali kamenje, ka so sirmacje stali v vodi haptak kak soldacje. Časnikar Dutrey je sam Vidov vodi tri tak stoječe soldake. Bili so že na pou razjedeni i so silili gor, da pa kamenje je nej püstilo. Kda se je voda gibala, so se tüdi oni gibali kak stražila. Pazniki toga svetilka, šteri je vido nesrečno smrt taki v vodi, seje pamet zmešala. Včasi so komunist! pravili vlovlenim, da je vö püstijo če do plesali i jim Smej delali. Nešterni so resan vörvali i so resan plesali i dosta smeja napravili tem razbojnikom. Pomagalo pa nej nikaj. V vodi so najšli smrt kak drügi. Ne je redko najti v ribaj čunte i človeče lase. Največje veselje so meli v tom, da so mantrali svoje veščare. Kda so klali celo drüžino, so začnoli najprle pri najmlajšem. Oča je mogeo gledati smrt vsej svoji. Brat je mogeo Biti svedok, ka je brat mrtev i šče te samo so ga bujli. Tak se je zgodilo trem bratom Salinas, dvema Negrette i dvema Francuzama Chevalier. Od teva je najstarejši proso, ka naj njega bujejo na mesto mladoga, ka de bar té pomagao betežnoj materi, šteroj so tüdi moža malo prle bujli. Odgovor je bila smrt obema. Zavolo toga, ka so ^prijatelski zrakoplovi metali bombe, so se komunisti maščevati nad zgrableniki.Pod vodstvom edne bábe, zvane „La libertaria", štera je že zgübila edno nogo med takšim nesramnim delom, so vdrli na ladjo zgrablenov. V edno sobo so lüčUi štiri bombe i bujli 3, drüge pa ranili; v drügo so pa lüčili 6 bomb. Tü so bujli 7 i dosta jih je ranjeni. Zdaj so pa Prignali doktore i so pravili, ka so se že na-maščevali, ka zdaj do je Vračili. I resan v par minotaj so vsi bili zdravi pri lübom Bogi. Vrgli so se na ji z nožami i so je tak zdravili. Po imeni so je zvali, kak so pa šli vö, tak so je strelali. Kda so pozvali ednoga kapitana, je te pitao: »Kama strelate v hrbet ali pa v prsa? Jaz ščem biti streljeni vprsa." Tej so njemi pa odgovori: .Mi ne strelamo, mi kolemo." Nato so ga pa strelili. Eden Zgrablence je spomino komuniste, šteri so zakapati svoje žrtve, da šče eden je na pol živ. Siromak malo je falilo ka so šče ne njega živoga zakopali. Po tri dni so nej dobili nikaj, nej krűha nej vode. Vsi so bili betežni, bledi, sühi, z dugom bradom. Vsi so meli samo edno sobo za spanje, jelo, stranišče za vsako potrebo ... Časnikar pravi, ka vse to se je godilo v Santander-i i kase isto godi vse širom gde šče vladajo komunisti. (Da Voz.) JUGOSLOVANSKI PÜŠPEKI OD KONKORDATA. Poročale so že .Novine", da je bilo pred dobrim tjednom v Zagrebi spravišče vsej jugoslovanskih püšpekov. V svojem uradnom poročili so püšpeki povedali, da bode katoli-čanska cerkev v vsakšem primeri znala braniti pravico 6 milijonov katoličanov v Jugoslaviji i da je ne potrebno odgovarjati na licemesrko — kimavsko 19 letno zabavanje ednakopravnosti katoličanske cerkve v kraljevini Jugoslaviji. Püšpeki so se izjavili, da so edini s španskimi püšpeki glede presojanja dogodkov v Španiji. Nadale se drüžijo želi nemškim katoličanom, da bi tüdi nemški narod doživo mir Kristušov v kralestvi Kristušovom. Končno pravijo püšpeki, da z zametavanjom Kristušovih navukov rastejo krivice i nasilja, ki jih je ne mogoče odstraniti s krvavimi revolucijami i ne z novim poganstvom, liki samo s povratkom k Kristušovoj veri. Samostan de Mafra Mislim, ka de zanimalo čtevce Novin, če napišem par reči od toga samostana, šteri je eden od najvekši i najjakši spominov dobrosrčni kralov, Španije. Mafra je edna naselbina, pravijo, ka so jo Rimlani postavili. Jako dugo je bila pod Arabci. Šče komaj leta 1147. se je posrečilo krali D. Henri-kesi jo osvoboditL D. Janoš V. si je Zvolo te kraj, ka na njem zozida edno baziliko z samostanom, kak dokaz svoje pobožnosti. Z zidavom so začnoli leta 1717. Delalo je 45.000 delavcov trinajst let. Samo za blagoslavlanje vogelnoga kamenja je krao potrošo 80.000 tistokratni penez. Samostan ma dva törna; v severnom je 56 zvonov v jüžnom pa 54. Oba pa mata za 450.000 ki. kovine. Samo vörni zvon ma za 12.000 ki., njegov maceo pa 300. Pravijo, ka je krao Janoš V., kda je pogajao majstra, pitao ednoga kelko de koštao mehanizem za eden tören (vsi zvonovi so tak napravleni ka se na te lejko igra kak na klavir). Te njemi je pa pravo: .Samo dvej mUjoni." Krao se je Začüdo pa je pravo: .Sam mislo, ka de več koštao, zato morete dva napraviti." Tak se je tüdi zgodilo. Samostan ma 5.200 vrat i oken. V tom samostani so živeli redovniki, šteri so deco včili* Tüdi krao je meo tű svoje dvorane. Dnesden je inači. Zdaj so notri soldaki, ar je po revoluciji vláda pozaprla vse samostane i je pod sebe skopala. Narod, šteri je tak Želen bio samostanov i njihove zemle, je nej nikaj dobo. Vlada pa tüdi ne naišla cukra v samostanaj. Zdaj ne ve, ka bi ž njimi. Skoro vsi so zapüščeni, kak deca, štera so se notri včila, zdaj pa nega što bi jo včio, nega redovnikov. Njive so neobdelan. Tak je Bog pokaštigao lakomnost vlade i naroda. Zdaj idejo mimo samostanov pa pravijo: .Bole bi bilo, da bi bili notri redovniki i nam deco včili." Prle so je sovražili i vö naganjale zdaj si je pa nazaj želejo. Sprevidili so, da so po redovnika] meli samo dobro od Boga, zato je pa nazaj zovejo. Nesrečen je narod, šteri žele tisto, ka je božega, ar njemi Bog nedá sreče i mira na tom sveti, ka pa te na ovom. (Od našega poročevalca iz Portugalije) ). 2 NOVINE 14. novembra 1937. Oni samo spijo. (Misli za mesec november). Teško, otožno so zabrneli mrtveci zvonovje. Njihova jokajoča pesem je mirno plavala nad človečimi bivališči i naznanjala njihovim stanovnikom obisk Božega poslanca. Smrt je Šla mimo. Brez smilenja je s svojov krvavov kosov pokosila drago na bitje: brata, sina, prijatela, lübleno hčer, mater, sestro... Iztrgala nam ga je iz našoga naroča, srčno lüblenoga, razorala naše srce z mrzlov kak nož nabrüšenov ostrinov. Da je prišla i potrkala na okno, smo zadržali suze, da ne bi ožalostili vmirajočega. S pomočjov od zgoraj — smo njemi ob zadnji vöri zatisnili trüdne oči, zaprli lüblene vüstnice, sklenili njegove oslablene roke okoli križa, šteri sprejema njegov zadnji dih. Streti od žalosti, smo spadnoli pri mrtvom teli na kolena i nesmo znali kaj povedati; samo molitev je dehnola iz naših vüst... Zadnje molitve, pokopno spevanje v cerkvi, duga pot do pokopališča, odpreti grob i škrinja, štera je zdrknila globoko v zemlo, v temo, v vlago, v strašno zapüščenost, gde mrtveca ne čaka drügo kak črvi, vse to se je godilo pred našimi očmi kak senje... Potem smo se vnogokrat vračali na pokopališče i verno obiskavali grob. Pred belim mrzlim kamenom ali malim lesenim križom smo pokekali i v suzaj molili. Vsigdar smo se vračali domo s srcom, punim bridkosti. Tüdi te mesec hodimo na pokopališče, da obiščemo tiho domovanje naših dragih. Zatopleni v nežno otožne spomine, iščemo obraze svojih dragih z našim spominom, z našov düšov. Kelikokrat obiščemo pokopališče i tü količkaj malo molimo za pokojne, dobimo vsele sedem letne odpüstke. To vala za celo leto, včinimo pa to bar te mesec večkrat, šteri je posvečen vernim trpečim düšam v očiščilišči. Naši pokojni so tüdi hodili po toj zemli. S tokom časa so šli doli. Čüjejo se njihovi glasovi po bregaj, potem se zgübi vsakši glas. Gde so? Što nam pove? Blaženi mrtvi, šteri v Gospodi vmerjejo! Križ jih je vodo po poti. Toda ne so se vsi brigali za njega. Gde so ? Što nam pove ? Blaženi mrtvi, šteri v Gospodi vmerjejo! Pisano vnožico, stare i mlade je vlekeo val s sebov. Vsi so izginili kak ladja, štero zgrabi vihér. Skoro, da bi prle prečteli pesek v morji kak število onih, šteri so šli mimo nas. Gde so? Što nam pove? Blaženi mrtvi, šteri v Gospodi vmerjejo. Mi mo tüdi šli ta, odkod prihajala dva glasa: vzdihi i zmagoslavna pesem. Gde so? Što nam pove?Blaženi mrtvi, šteri v Gospodi vmerjejo ! Nemi stojimo kre grobov svojcov, kre grobov, šteri so svedoki trplenja, žalosti, a tüdi edine pravičnosti. Suze namakajo bivališče mrtvih. Pri pogledi na grob se pa tüdi naše düše plemenitijo, v trplenji raste naša notrašnja vrednost. V zapüščenosti poganjamo v novo rast, kajti tü pred nami stoji jasno napisano, kakša mora biti v delaj naša živlenjska pot... V trplenje i žalost nad izgübov svojih dragih pa sija tüdi žarek tolažbe i vüpanja. »Ve oni samo spijo i bodo vstáli!ˮ Spomnimo se reči angela, štere so bile ednok za vsigdar izrečene vsem tistim, šteri žalüjejo na grobaj: „Zakaj iščete živoga med mrtvimi ?“ (Lk. 24,6.) S tov močnov verov i tolažbov zapüščamo grobe. Živlenje za nas je ne samo meso i krv. Človeče živlenje je dühovno bivanje, Zemelsko živlenje je samo kep, odraz večnoga. Zato so za nas kristjane pokopališča mesta živih. Križ, šteri se zdigavle nad grobami, je za nas kristjane znak, da smrt more voditi samo v živlenje. Rože, štere so nasajene po grobaj, so samo Pozdrav matere zemle, štera nam pravi, da živlenje vzeme samo zato, da je znova lepše rodi. Svetlo nebo, štero se rasprestera nad grobi je poroštvo, da za smrtnimi sencami pride vstanenje. Naš obisk pri grobaj vala živim, ne mrtvim. Zato molimo: „Verjem... v vstanenje mesa i večno živlenje.ˮ Grački Vili 200.000 Japoncov obkolüje Šanghaj i japonski pogoji za mir. Čeravno proti močnoj kitajskoj obrambi, je Šanghaj spadno v roke Japoncom. V nekšem skladišči Sanghajskoga mesta se je 150 kitajskih vojakov smrtnoga batalijona branilo do zadnjega. Kitajske vojske se je umaknila proti jügi, pri umiki je spadnolo desetjezero Kitajcov. Z zavzetjom Šanghaja ešče ne bode konec bojne. Zdaj celo že Japonci stavlajo Kitajcem pogoje, v šterih zahtevajo neodvisno notrašnjo Mongolijo, prepüstitev velkoga dela šanghajske obide, pravico ribarenja ob kitajskoj morskoj obali i v kitajskih vodaj, izstop Kitajske iz Zveze narodov i opustitev vojaškoga letalstva. Težko si je misliti, da bi Kitajci, čeravno zadnje čase večkrat premagani, da bi pristali na te Japonske pogoje. Med tem časom se vrši v Japonskoj samoj notrašnji preobrat, šteri naj napravi v državi pravi fašistični režim. Čüjejo se tüdi glasi, naj Japonska napove bojno sovjetskoj Rusiji, šteri so pravi njeni sovražniki. Isto-časni Mussolinijov poziv na evropske države, da trbe bolševizem izrinoti iz Evrope, se da misliti, da prehdja svetovni fašizem v ofenzivo proti komunizmi. To pa zato, ar je Rusija po letošnjih številnih usmrtitvaj jako notrašnje oslablena. Domača i svetovna politika. Mussolini terja za Nemčijo kolonije. Ob priliki proslave 15 letnice Mussolinijovoga pohoda v Rim, je meo Mussolini velki zvünešnje — politični govor, v šterom je včasi v začetki povdaro italijansko prijatelstvo z Nemčijov, nato zahtevao revizijo mirovne pogodbe, za nemški narod kolonije v Afriki i streblenje bolše-vizma v Evropi. Le tak je po govori Mussolinija mogoče občuvati evropski mir. Po govori je Mussolini pozvao vor Mussolinija je bio v Nemčiji jako navdüšeno spreti, v Angliji i Franciji pa je nastalo za volo govora velko razbujanje. Tüdi Alzačani i Posaarci ob nemško-francuskoj meji razočarani Dozdaj je narodni socializem svoje protiverske sile skrivao pred lüdstvom novopridoblenoga zemla. Pred par dnevi pa se je vršilo v Alzaciji v mesti Freiburgi velko hitleransko zborovanje pod vodstvom prijatela Hitlera Rosenberga. Vsi govorniki so napadali krščanstvo. Napadnoli so tüdi freiburškoga nadpüšpeka. Zavolo toga Zborovanja i napadanja na krščanstvo je nastalo med nemškimi katoličanci i vsemi, ki verjejo v Boga, velko razburjenje, celo v Metzici v Franciji so v svojem tiski jako ostro pisati- proti novim nemškim brezbožnikom. Čehoslovaška odgovarja na nemške izpade. Kak so že „Novineˮ poročale je morala nedavno Češka policija nastopiti v Teplicah proti nemškim demonstrantom. Nato so bili ostri napadi nemškoga tiska proti Čehoslovaškoj. Na te napade je zdaj odgovoro ministrski predsednik dr. Hodža, ki je v nemškom govori na Slovaškom povedao sledeče: „Naša vlada ravna pravično politiko proti menjšinam, štera se bode ešče bole spopunüa. Liki odločno odklanjamo tüje vmešavanja v to pitanje. Te odpor bode močnejši, kem bole bode celi svet prepričan o pravičnosti naše politike. Mi z vsemi močmi delamo za mir...ˮ Kulturna pogodba med Austrijov i Polskov. Pred dobrim tjednom je bio v Varšavi državni tajnik Schmidt. Podpisao je kulturno pogodbo z Polskov. V pogodbi je predviden med drügim lektorat za polski jezik na bečkoj univerzi (lektorat za nemški jezik na varšavskoj univerzi že obstoji), ednakopravnost dijakov obej držav, vreditev šolskih knig v prilog drügoj državi, varstvo spomenikov, izmenjava umetnostnih rastav, koncertov, iger, radio-prenosov, kulturnih filmov, ožji stiki med znanstvenimi zavodi, knjižnicami i arhivi obej držav. Po tej pogodbi naj se obe državi med sebov približala i oba naroda pobliže spoznata. General Franko zmagüje naprej. General Franko zbira svoje čete poleg Madrida, šteroga si šče v najkračišem časi osvojiti. V mesti samom vlada delno razpoloženje za mirno predajo, štera je ne nemogoča, tak da bi Madrid prišeo v roke Franka brez prelivanja krvi! Tüdi v francuskom Maroki se pripravlajo. V francuskom Maroki v Afriki se tüdi Arabci pridrüžavlejo panarabskomi gibanji pod vodstvom Italije. Francuske kolonialne oblasti so izdale stroge ukrepe proti tomi gibanji: Vladna kriza v Belgiji. V Belgiji je prišlo do vladne krize. Vlado zdáj sestavla zvünešnji minister Spaak. Spaak se zpaj posvetüje z političnimi strankami, med njimi tüdi z katoličanskov strankov. Katoličani zahtevajo 6 ministrov. Vüpanje je, da bo zvünešnji minister Spaak sestavo naskori novo vlado, v šteroj bodo katoličani zastopani po 6 ministraj. Tüdi Madžari v Nemčijo. Madžarski listi pišejo, da bo sredi tjedna odpotüvao iz Budimpešta v Nemčijo k Hitleri na obisk madžarski ministrski predsednik Daranyi, obisk bode najbrž političnoga pomena. Ameriški velekapital proti Roosevelti. Prezident Zdrüž. držav Amerike je meo govor v Chicagi i povedao je tüdi sledeče: da Zed. države ne bodejo mogle ostati mirne, če se bodejo ponavlali boji kak so na Kitajskom, na to pa je velekapital nastopo proti Roosevelti, šteri pravi, da je Amerika že nad sto let bila nepristranska i tüdi naprej šče ostati. Močno agitacijo proti prezidenti je napravila republikanska stranka. Kak bo predsednik odgovoro na napade velekapitala, bodemo vidili v prihodnjih tednaj. Cerkvene parcele na občinskoj seji v Črensovcih Okt. 10. t. 1. se je vršila občinska seja v Črensovcih, na šteroj se je kak najvažnejša točka razpravlao dopis župnoga urada v Črensovcih, ki poziva občino, naj cerkvene parcele, štere je občina dala 1. 1934. na sebe vknižiti, prepüsti občina nazaj cerkvi, ar visitatio canonica (javna listina, ki jo je 1. 1830. podpisala cerkvena i Civilna oblast), samo cerkvi priznava te parcele. Navzoči odborniki zvün Kolenko Ivana so odklonili poziv župnoga urada, a so se izjavili, da so pripravleni zameniti te parcele z drügimi cerkvenimi. V slučaji tožbe pa zahtevajo, naj celo zadevo vzeme v svoje roke cerkveni odbor, ki se mora dopusti, ar ovak občina pravdnih stroškov ne bi mogla nositi. V Afriki je zmerom več püščave. V Afriki je zmerom več püščave. V Afriki prodira püščava i posipavle rodovitno zemlo z ogromnimi plastmi peska. Angleži i Francuzi že leta pa leta premišlavlejo, kak zastavijo prodiranje püščávskoga peska v rodovitne dele njihovih kolonij. Letno se zgübi rodovitne zemle po eden kilometerski pas, štero püščavski pesek preplavi da ostane samo skalovje. Dozdaj so si pomagali s pogozdovanjom, v zadnjem časi gradijo velikanske naprave za namakanje presüšene zemle. ____ Misijonarje na kitajsko-japonskem bojišči. Tüdi misijonarji se nahajajo na bojnom poli, šteri so zmerom v najvekšoj nevarnosti, tü nüdijo ranjencom prvo pomoč. SLOV. KRAJINA. Novi dekan za srez Sobota. Cerkvena oblast v Maribori je imenüvala dozdajšnjega dekanijskega upravitela, tišinskoga župnika gosp. Jožefa Krantza za dekana sobočkoga sreza. G. dekani iz srca Čestitamo i Želemo, da bo dugo let vodo svojo dekanije v blaženost i napredek katoličanske cerkve. Zahvala. Prezv. g. Dr. Ivan Jožef Tomažič, lavantinski knezoškof, so nam poslali 50 Din. nadplačila pri naročnini naših listov. Najlepša hvala Prezvišenomi nadpastir!. Naročnikom. Kalendare bomo te mesec začeli razpošilati naročnikom Marijinoga Lista. Oprosijo se zato Širitelje, naj poberejo naročnino za Marijin List i notri pošlejo. Vsi, ki plačalo letošnji Marijin List l do tüdi k leti naročniki na njega, dobijo kalendar brezplačno. Brezplačno dobijo kalendar tüdi novi naročniki Marijinoga Lista, kak toga plačalo. Širitelje začnite z nabiranjom novih naročnikov za M. List, poberite naročnino, nam jo dopošle, da mo znali kama keliko kalendarov naj pošlemo. — Uprava. Na podporo Novin je N. z Melinec darüvao 20 Din. Bog povrni. Lendava. V mučnom betegi, v raki na jetraj je vmrla v Lendavi skrbna mlada gospa, žena g. Deutsch Aladara, gostilničara, našega naročnika. Sprevoda se je vdeležila velika vnožina naroda. Zapüstila je dvoje dece. Naj počiva v miri. Pokojne soprogi i rodi naše sožalje. Sv. Sebeščan. Štiriletne tožba rk. cerkve z občinov Bodonci se je Zaklüčila z zmagov cerkve. Občina Bodonci je najmre dala kat. pokopališče na sebe vknižiti. Sodišče je rešilo, da se ta vknižba vniči i se vkniži na pravoga lastnika, na cerkev, ar je namen pokopališča spunjavala cerkev, ne pa občina. Visitatio canonica pri Sebeščani je pokopališče priznala cerkvi, zato je ta Zmagala i preknižba občini nikaj ne pomagala. Tüdi to naš kmet plačal Zadnje čase se je razneslo po našem srezi sledeče: Mož i žena, državniva uradnika, živita vküper i mata tüdi sküpno gospodinjstvo. Ar pa sta vsakši v drügoj vesi na slüžbi (mož se vozi vsakši den domo k ženi), vlečeta oba stanarino i oba mata cele doklade. Tak že mesece i mesece primleta okoli 400 Din na mesec več, kak njima zakon dovolila. — Mi kmetje že radi plačamo. Pitati pa zato tüdi smemo dvoje: 1. Ali je zakon za vse državlane vednaki, ali samo za ništerne? 2. Što odgovarja za dela, štera so proti zakoni? Beltinci. V nedelo 14. novembra bo drügi sestanek tiskovnega odseka K. P. Drüštva. Vsi dečki i dekle vlüdno Vableni. Za člane toga odseka obvezno. Črensovci. Na seji občinskoga odbora se je sklenilo, da občina da 200 Din. podpore vzdržavatelom plemenskih bikov i da küpi dva ple-menjaka, ar se v občini ne goji zadosta plemenjakov. Naš sotrüdnik pri vojakaj. Geder Joško z Vančavesi slüži v Niši i pozdrávla celo Slov. krajino, tišinske faro, domačo ves, gosp. dekana Krantza, ženo, dete, mater, sestro i vse poznance. Zakaj so krumpli pri občinaj falejši? Mamo se zahvaliti g. dr. Klari, nar. poslanci, ki je sproso podporo za nas, ar smo dobili malo iz fondov, z šterimi je razpolagal banovina. Iz penez, ki ga občine dobijo po odaji krumplov, se küpijo znova krumpli, ki do se siromakom brezplačno delili. Potrebno bi pa bilo, da se teliko krumplov spravi v občine za odájo po 40 Din., ka je ne dobijo samo nešterni bogatejše, ki bi lejko tüdi 100 Din. dali za meter, nego srednji posestnik, za štere je po pravici banovina to podporo dala i šterim 30 — 40 Din. popüsta ne samo prav pride, nego so toga tüdi v istini potrebni. — „Dr. S. Sedlaček, Radenci, ne-ordinira od 15. do 27. novembra. Ordinirati začne 28. novembraˮ. Črensovci. Črensovski občinski odbor je soglasno sprejelo v stalno slüžbo obč. tajnika, triletnoga prakti-kanta v občinskoj pisarni, g. Kohek Martina. Čestitamo. 14. novembra 1937. NOVINE 3 Cene vaganja na občinskoj vagi v Črensovcih. Črensovska občina si je postavila poleg cerkve na prostori, šteroga cerkvene knige za cerkveni prostor pravijo, a se je 1. 1934. po nekšoj nepriliki vknižo na občino, občinsko vago. V smisli sklepa občinske seje de se za vaganje pobiralo do 200 kg. Din. 2, od 200 do 500 kg. Din. 3, od 500 do 1000 kg. Din. 4, od 1000 do 1500 kg. Din. 5, od 1500 do 2000 kg. Din. 6, od 2000 do 2500 kg. Din. 7, od 2500 kg. naprej za vsako težo Din. 8. Pri terhi se kola ne bodo računala. Čepinci. Nasledüvanja vreden primer. V Slov. krajini ma že skoro vsaka ves gasilsko četo, tak so jo tüdi Čepinci osnovali leta 1934. Toda težko gospodarsko stanje i veliko siromaštvo kraja sta pripomogla, da četa še do dnes nema niti doma, niti koščka orodja, ar nema kje črpati peneznih sredstev. A v teh težkih časaj neso pozabili na nas naši rojaki, ki živejo v Argentini, ki so nam že lansko leto, pa tüdi v letošnjem leti poslali prav lepi dar v iznosi 127.50 pezov, ki so jih darüvali: Žido Jožef 10, Škaper Jožef 5, Črnko Štefan 5, Korpič Viljem 5, Dravec Jürij 5, Kalamar Karol 5, Korpič Herman 5, Grebenar Marija i mož 5, Ožvald Emerik 2, Gostonj Jürij 2, Svetec Jürij 1, Bohar Aleksander 2, Andrejek Karol 5, Prajninger Marija 1 i Fujs Ana 5 pezov, vsi iz Čepinec; Trplan Karol 5, Žlebič Jožef 5, Bočkor Lovrenc 3, Časar Štefan 2, Gorza Mikloš 1, Korpič Vince 2, Časar Karol 3, vsi iz Markovec; Konko-lič Koloman 11, Talaber Štefan 5, Lanj- ščak Janoš 1, Lepoša Franc 2, Korošec Karol 1, Žlebič Franc 2, Dančec Štefan 1, vsi iz Dolenec; Mešič Jürij 3, Gašpar Karol 2, Bedek Jožef 1, Filo Aleksander 1, iz Büdinec; Trplan Jožef 1, Lepoša Koloman 1, iz Šalovec; Bočkorec Janoš 1, Balek Štefan 1, Žankoč Aleksander 1, iz Adrijanec; Hujber Avguštin 1, Kustec Štefan 1 iz D. Bistrice; Štesl Aleksander 2, Korn-hauzer Alojz 2, iz D. Slaveče; Kardoš Alojz iz Lucove 1, Časar Franc iz Otovce 1 i Smodič Anton iz Domajinec pol peze. — Vsem darovnikom, ki so si imenüvane zneske odtrgali od svojega zaslüžka i s tem pokazali velko lübezen do svoje rodne grüde, najiskrenejša hvala, vsem drügim pa zazavamo: Nasledüjte! Predsednik: Tajnik: Gašpar Janoš. Jakič Jožef. Proti domi. Štiri leta sam bio sezonski delavec na ednom mesti, pri dobrom gospodari v Franciji. A dale ga ne morem slüžiti zavolo padca franka. Ne vem, kak preživem to zimo na lübom domi, kama se zdaj vračam, z ženov i dvojov decov. Z zahvalnostjov Priznavam, da so me vaše dobre Novine podpirale v tüjini i sam je vsigdar žmetno čakao. Tak mislim, ka mi je brezi teh lepih Novin ne mogoče živeti, pošilajte mi je zdaj domo i mi pošlite tüdi vaš kalendar; za krščanskoga človeka je Kalendar Srca Jezušovoga najlepši. Pozdravlam vas, g. Vrednik, Bog vam dáj zdravje za vrejüvanje naših listov, potem pozdravlam g. dühovnika Kolenca i njihovoga pomočnika, koga ešče ne poznam.— Lehner Karol, Grad 155, dozdáj v Franciji. PO DOMOVINI. Volitve na univerzi v Ljubljani. Preminočo soboto so bile na Ljubljanskoj univerzi volitve v »Akadem-sko akcijo" za izpopunitev Slovenske univerze. Pred temi volitvami se je pokazalo, da so slovenski katoliški akademiki najmočnejša sküpina. Pri volitvaj so dobili 408 glasov i jim pripadajo 4 odborniki, nacionalna lista, ali lista pristašov JNS je dobila 295 glasov i 2 odbornika i lista .slovenskih .demokratičnih študentov", to je lista maksistov i komunistov 221 glasov i 2 odbornika. Slovenec znajšeo leteče kolo. Iz Sarajeva v Bosni poročajo, da je znajšeo rudar Ivan Zajc iz Slovenije leteče kolo. Kolo ma peroti kak letala i tüdi propeler, samo da ne žené propelera motor, liki kolo samo. Leteče kolo vaga 50 kg. Zajc pravi, da s svojim kolesom šče ne leto, pač pa vüpa, da se njemi bo to naskori posrečilo. 27 letni zdravnik vmro. Pred dvema tjednoma je vmro v bolnici v Ljubljani 27 letni Zdravnik dr. Fran Verbic Iz Ljubljane. Pokojni je bio Zdravnik v bolnici v Celji. Bio je dober katoličan i znan kulturni delavec med katoličanskimi akademiki, posebno za časa svojega akademskoga včenja. Skoro vsi akademiki so ga radi meli, zavolo njegove poštenosti. Bog dáj njegovoj düši dobro. Pogosti požari v Slovenskih goricaj. Leto za letom so številni požari v Slovenskih goricaj, tak tüdi letos je bilo jako dosta požarov, šteri so vničili po cele kmetije. Vzrok požarov je ne znan. Razbojnik Urbanc znova kradne. Poročali smo, da je pobegno iz voze razbojnik Urbanc, šteri je bio straj na Dolenskoj. Pred tjednom dni se je palik pojavo na Dolenskoj i vlomo v hižo nekšega kmeta, šteromi je odneseo 20.000 dinarov. Tüdi vlom v šolo v Mokronogi je njegovo delo, lüdje se vüpajo, da bode naskori prišeo nazaj v roke pravice i tak brzo več ne bode vido slobode. PO SVETI. Kak živejo v Rusiji? S Poljskoga piše nekši novinar sledeče: Iz Rusije so se pelali prek Varšave domo v Nemčijo inženeri, ki so pet let živeli v Rusiji. Radi bi kaj zvedeli od njih. Tej inženiri so meli nogé zasü-kane v cote. Ne so šteli niti gučati za pravice. Novinarom so pokazali čaren, trdi krüj — ki so ga v Rusiji mogli čakati več vör na dén! Tak izgledalo tisti, ki pomagajo Rusiji delati njene velikanske fabrike, elektrar-ne itd., ka se telko hvali med nami! Hvala lepa za takšo bolševiško srečo! Tüdi pri nas bi trbelol Na Talijanskom prej radi psüjejo, kunejó pa Preklinjajo. Poštenim Italijanom je to že žmetno prenašati, zato so se odločili v velkom mesti Turini za »tjeden proti psüvanji". Po cerkvaj so bile predge v té namen, da se prepravi grda návada, po cestaj pa bodo nedühovniki, vučeni svetski lüdje gučali za to. da se ta grda navada odpravi. Pri nas pa psüjejo — vogrski, srbski pa talijanski, slovenščina najmre nema na srečo dosta nesramnih reči. Tüdi pri nas lekaj državni zakon kaznüje preklinjanje Boga — trbelo bi na to misliti. Glavno pa je — vzgoja! Na otoki Sahalini. Na otoki Sahami, za šteroga se prepirata Rusija i Japonska, živi zanimivo pleme ljilja-kov. To pleme prištevajo vučenjaki med najnerodovitnejša plemena, Ijiljaki verjejo v dühé, ki prebivajo v vsakšoj stvari i v sakšem bitji. Ne vmivlejo se, da ne žalijo düha vode, njihove male lesene hiže nemajo okenj, da ne žalüje boga svetlobe, ognja na ognjiščaj ne vgašajo, da se ne pregrešijo proti dühi ognja, stare pükše majo rajši, kak nove, ar so njihovi dühovje starejši i pametnejši. Pri ljiljanaj nega roda, ne poznajo očo, matere, sina, strica, vsi so ednaki. Imena mrtvih smejo izgovoriti, gda je že streljeni prvi medved, inači düh mrtvoga ne bi našeo pokoja. Medved njim je najmočnejša stvar i jo zato zovéjo „modriˮ, „gospodar goščeˮ, „mali starčekˮ itd. Strašno se branijo kulture — znanosti, ar verjejo, da je bolše živeti v zvezi z bogovi i dühovi, kak z lüdmi. — To so ešče pravi pogani. Gošča iz samih kaktej. A ameriškoj državi Arizona se nahaja gošča, štere drevje je iz samih visikih kaktej. V vsej mogočnij oblikaj rastejo znane mikave rastline iz zemle i dosegajo višino 12 metrov. Najlepši pogled na to čüdovito goščo, je v časi cvetja, gda se na drevji odpirajo cvetlične korone v vsej mogočnoj barvaj. Kak gošča tak pisan je tüdi živalski svet. Nekše vrste psi, lisice, divje mačke, kače, škorpijoni, sove i čuki oblüdüjejo edinstveno pokrajino, štero je država zavolo njene zanimivosti proglasila za državno lastnino. V pesji želodec je skrio nekši tihotapec (švercar) v Jüžnoj Ameriki diamante. Pomešao je drage kamne s pesjov hranov i dao psovi pojesti. Gda sta prišla prek mejé je psa strelo i vzeo iz želodca drage kamne. Statistika od dežja. Vnožina dežja na posamičnih delaj sveta je jako različna. Najmenje dežüje v Avstraliji i to letno približno 46 cm. Sledi jo Europa 161 cm., Azija 163 cm., Severna Amerika 163 cm., Afrika 381 cm., Jüžna Amerika 1140 cm. Profesor Fritsche ceni vso vnožino dežja, ki spadne letno na zemlo, na 120.000 kubičnih kilometrov ali 112 milijard ton. Na najvišišoj gori v Evropi Montblanki v Švici, so postavili ogromen Kristušov steber, šteri je visiki 20 m., stao pa bo na 10 m. visokomi kamni, v šterom bo kapelica. Kep kaže odküpitela, ki drži v levoj roki križ, s právov pa blagoslavla. Brezbožno delo komunistov. V Parizi so ustanovili novi muzej z imenom »Brez Boga". Tü je zbrano vse, s kem se komunisti borijo proti Bogi v človečoj düši: podobe, novine, knige itd. Kaže nam ta zbirka, da komunisti delajo z vsemi silami i na vse načine, da bi iztrebili iz človečih src vsakšo vero v Boga. Če bi verni lüdje s takšim ognjom širili svoje Osvedočenje, ne bi dnes vladali v večini držav popunoma brezverni lüdje. Harakiri, japonski samovmor. Japonski narod je jako občütliv. Njihova čast jim je sveta i rajši idejo v prostovolno smrt, kak da bi onečastili svoje ime. Za časa šanghajske bitke je znan dogodek, da je sküpna oficirov nekšega japonskoga oddelka, šteri je bio premagan od Kitajcov, napravila harakiri. Vzeli so nože i si prvezali čreva i tak skrvaveli. Vlada proti toj prostovolnoj smrti nemre napraviti nikaj, ar je to starodavni japonski narodni običaj se zna, da je greh. V Monakovom na Nemškom. V Monakovom na Nemškom je vmro vodja zeppelinovih podjetij grof Ferdinand Zeppelin. Francuska razstava ponovno odprta. Svetovno varstvo v Parizi bodo sprotolje ponovno odprli. Spomin na soško fronto. V spomin na soško fronto pri Kabaridi i Bovci so se vršile velke svečanosti, ravnotak tüdi v Nemčiji. V tej bojaj je spadnolo okoli 20.000 slovenskih dečkov i možov. Za uradnike v Nemčiji. V Nemčiji je zakon, šteri določa, da nemški državni uradniki nesmijo küpüvati od židovov krav. V Rusiji naprej tečejo potoki krvi. V Rusiji je ponovno prišlo do smrtnih sodb. Zdaj se je Stalin vrgeo na Ukrajino, gde duguje, da so vodilne osebe delale za samostojno Ukrajino i za štrajke. Dosta tej voditelov je dao krvoločni Stalin obsoditi na smrt, šteri so bili včasi strelni. Kulturni boj v Nemčiji zmerom vekši. Hitler i njegovi pomagači so prepovedali v Nemčiji vse katoličanske zasebne šole. Strašen vihér v Siriji. V Siriji v Maloj Aziji ne daleč od mesta Damask, je nastao grozoviti vihér, šteri se je z vsov silov zaganjao v okolico pokrajine Damaska, tak da je ta mo- C EN E. Penezi. Dinarov vala: Angleški fünt ............ ._ 214.54—216.59 Nemška marka.................. 17.40—17.54 Austrijski šiling... ... _____ 8.40 Vogrski pengő _ ... 8—8.76 Grčka lira______ ... __ .. . 31.50 Amerikanski dolar ......... _. 43.80 Holandski goldinar ......... _ 23—24 Švicarski frank ... ... ... 9—10 Belgijska belga._ ._ 7.37 Italijanska lira......... 2.31 Francoski frank................ 1.40 Češka korona ____ ____ ._ ._ 1.54 Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 6.50—6.75, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 4.20—4.50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—3.60, telice 4.70—5.50, teoci 7.50—5, praščiči 8.50—9.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 210, žito 205, oves 150, kukorica 100—110, grah 110—180, ječmen 110—125, proso 130, hajdine 150. Pošta. Kolmanko Alojz, Korovci. Gomboc Jožefi samo edne Novine pošilamo, ove so hodile Jožefi i smo je stavili. Treziki začel; pošilati v Nemčijo: Kr. G. Grosuplje. Samo Novine pošilamo, položnica M. Lista se porabi za odplačilo Novin, če naročnik nima M. Lista. Žökš Jožef, Kruplivnik: Horvat Ane, domači. Vaše Novine so prišle nazaj. Če je doma ali ne, dajte nam njeni naslov. Asilo de S. Antonio, Estoril, Portugalla. Po vajnoj želi samo Maučeci bomo pošilali odsehmao. Hvala za lepe vrstice. Kerec Adela, Francija. Dva naslova mamo, eden za Rapse coud par Dampierre, drügi za La Chapelle Feloux. Prosimo odgovor, štero je te pravi naslov. Benkič A. Buenos Aires. Hvala za poslano. — Zorko H. i Magdič O. Zagreb. Spada v Marijin List i tam pride. I 102/37 - 10 Dražbeni oklic. Dne 15. Novembra 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Melinci št 276 njiva, vl. št. 74 B 29a parc. št 277 njiva, vl. št 93 B 29a parc. št 275 njiva; v naravi zdrüženo in sedaj njiva in zelenjadni vrt cenilna vrednost: Din. 1.750 vrednost pritikline: najmanjši ponudek: Din. 1.167. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 11. okt 1937. I 538|37 - 7 Dražbeni oklic. Dne 29. novembra 1937 dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 21 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Lipa vl. Štev. 239 B 38 parc. Štev. 728 travnik sedaj njiva, vl. št 299 B 6 parc. št 89 hiša, dvorišče in vrt sedaj hiša št. 102 z gosp. poslopjem in grünt, vl. št 303 B 3 parc. št. 553 njiva, vl. št 426 B 12a parc. št. 682 travnik sedaj 3|4 njiva, 1|4 travnik vl. št. 500 B 13a parc. št. 340 njiva vl, št 739 B 1 parc. št. 814J91 njiva. Cenilna vrednost: Din 50.000, vrednost pritikline: Din 4.200, k vl.št 299 B 6 spadajo sledeče pritikline, 2 kravi, 1 gospodarski voz, plüg s kolci in brana, najmanjši ponudek: Din 36.468. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 18. okt. 1937. I 17|37 Dražbeni oklic. Dne 6. Decembra 1937 dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava vl. št 956 B 6 in 7 parc. št. 190 hiša št. 97 dvorišče in vrt z sadovnjakom in vrino lopo — dvorišče oziroma vrt je ograjeno z visokim zidom. Cenilna vrednost: Din. 120.540 vrednost pritikline: .najmanjši ponudek: Din. 60.270. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 13. Okt 1937. Vabilo na redni letni občni zbor Hranilnice i posojilnice v Črensovcih, ki se bo vršo 21. novembra 1937 pred poldnevom ob 11 vöri v uradnom prostori v sledečim dnevnim redom; 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskoga zaklüčka za 1.1936. 3. Poročilo načelstva i nadzorstva. 4. Slučajnosti. Če te občni zbor v napovedanom časi ne bo sklepčen, se vrši pol vöre kesnej drügi občni zbor z istim dnevnim redom i na istom mesti, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Hiša v Murski Soboti z električno razsvetljavo, obstoječa iz 6 sob s pritik- linami in velikim vrtom se proda. Prekmurska banka, Murska Sobota. 4 NOVINE 14. novembra 1937. NEDELA po risalaj dvajseta i šesta. Evangelij (Mataj 8.) Tisti čas pravo je Jezuš vnožini priliko eto: Spodobno je Kralestvo nebesko k muštárskomi zrni, štero je vzeo človik, i posejao je vu svojo njivo: štero je toti najmenše med vsem semenjem, gda pa gori zraste, vekše je od vsega želenja, i drevo bode, tak da ftice nebeske prihajajo, i prebivajo na njegovi vejkaj. Drügo priliko je njim pravo: spodobno je Kralevstvo nebesko k vasi, šteroga je vzela ženska, i zmejsila ga je vu tri drevenke mele, dokeč se je vse skvasilo. Eta je vsa gučao Jezuš vu prilikaj vnožini; i brezi prilik je nej gučao njim: da bi se spunilo, ka je povedano po proroki govorečem: odprem vu prilikaj vüsta moja, vö povem skrita od začetka sveta. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divini Redemptorisˮ o brezbožnem komunizmu. Beseda katoliškim delavcem. 70. S posebno očetovsko besedo moramo tu nagovoriti katoliške delavce, mladeniče in može, ki so prejeli v teh težkih časih morda vprav radi svoje možnate verske zvestobe, kakor za plačilo, častno, dasi težko poslanstvo. Pod vodstvom škofov in duhovnikov naj bi privedli zopet k Cerkvi in Bogu velike množice svojih delavskih bratov, 'kateri so, žal, odpadli od Boga, iz gneva, da se niti niso pravično upoštevali niti se jim ni dajala čast, ki jim po pravici gre. Katoliški delavci naj tem svojim tovarišem, ki so krenili s prave poti, z besedami in zgledi dopovedo, da goji Cerkev nežno materinsko ljubezen do vseh, ki se trudijo z delom ali trpe in da ni ne v preteklosti in ne bo v bodočnosti nikdar zanemarili svoje dolžnosti, da jih kot svoje sinove brani. Ker je treba to apostolsko delo opravljati po rudnikih, tovarnah, ladjedelnicah in sploh povsod, kjer so zaposleni delavci, in zahteva včasih žrtev, naj se katoliški delavci spominjajo, da je dal Jezus Kristus ne le zgled dela, temveč tudi trpljenja. Potreba sloge. 71. Vse sinove Cerkve in Naše kateregakoli stanu ali naroda, katerekoli skupine, religiozne ali laiške, zopet in zopet nujno opominjamo, naj bodo, kar le moči, složni. Že večkrat so Naše srce z bolestjo napolnili prepiri med katoličani, ki nastanejo dostikrat iz praznih vzrokov, a imajo neredko žalostne posledice, ko se bore med seboj sinovi iste matere Cerkve. Tako dobe prevrati ljudje, ki jih sicer ni toliko, usodno priliko, da te prepire nete in dosežejo to, česar si tako žele, da namreč katoličane druge proti drugim nahujskajo. Dasi se bo zdel komu, ki dogodke naših časov le površno motri, ta Naš opomin nepotreben, ga vendar ponovimo radi njih, ki ga niso razumeli ali ga niso hoteli razumeti. Tisti, ki nete prepire med katoličani, si nalagajo strašno odgovornost pred Bogom in Cerkvijo. (Dalje.) Pisma naših iz tüjine. Tigy, 18. IX. 1937. Velečastiti gospod vredniki Dovolite, da se palik malo pri Vas oglasim. Sezna, da je že za nami nikelko dni, a vseedno mi je šče v dobrom spomini naš lepi sestanek. Potek našega dneva bi Vam rada v celoti opisao, pa nemorem, ar so mi dnevi že šteti. Bom pa samo na kratko, Oprostite. Tak je büo: Že včasi po beloj nedeli so me vnogi spitavali: kda bomo pali tak srečni i veseli, kda pride tisti srečen trenutek, Slov. sv. spoved, Slovenska predga, lepe slovenski pesmi i tisto nedopovedlivo veselje. Kda bo prišo lübi Jezuš v naša siromaška srca. Veliko je bilo hrepenje i težko pričaküvanje. — Vlč. gospod Fr. Orešnik so mi oblübili, da bomo meli lepi sestanek na svetek Marijinoga iména, 12. septembra. Dobro, velko veselje za nas vse. Včasi sem razpošila vabila, kak tüdi Vam poročilo v Vaš cenjeni list „Novineˮ. Ništerni so se včasi odzvali vabili, drügi poznej. Vse se je lepo pripravlalo. Vej to so najlepši dnevi za nas, ki nas je Usoda v svet prignala. Živlenje naše brez dühovne pomoči je kak den brez sunca. Vlč. g. Franc Orešnik so prišli v Tigy že 4. septembra. Srečanje je bilo jako veselo. Tak smo se že v nedelo popoldne vküper zbrali, ki smo tü v bližini. V veseloj drüžbi se nesmo kisilo držali. Med tjednom pa so hodili okoli obiskat svoje domačine, po jako dugi potaj. Njihov obisk je napravo globoki vtis na vsakoga. Sami so pripravlali, da bi bilo zaistino Iepo v nedelo 12. sept. Pa resan prišlo je nad 70 Slovencov v Tigy k sestanki. Ne so se bojali trüda, prišli so daleč, daleč. Eden je prišao nad 450 km., ednih par nad 150km., ostali pa 60 —20km. daleč. Vlč. g. Orešnik so spovedavali že v soboto večer pred 8 vörov, bilo nas je 13 Slovencov. Drügi so pa prišli v nedelo že na vse rano. Spovedavali so do pol ednajste vöre. Potom je bila predga, zaistino v srca segajoča. Z veseljom smo jo poslüšali. Toda — Žao, da se je veselje spremenilo v žalost. Na konci predge so se poslovili od nas, za vedno. Srca je napunila bridkost, bridke suze so zahvale oči. Predgo so končali s tem: „Lübite se med sebov, lübite se, otroci moji, lübite se, lübite se !“ Nato je bila meša s sküpnim sv. obhajilom. Spevali smo lepe Slovenske pesmi. O, da bi nas Vi vlč. g. Vrednik čüli, kak lepo so donele iz slovenskih mladih grl. Ne smo meli nikše vaje zá spevanje, pa vsaki je iz svojega kraja prišao, pa nazlük tomi nej bilo pomote, Pred sv. obhajilom smo molili sküpno obhajilne molitve i tüdi po obhajili. Potom smo pa spevali: „O, srečna düša blagor tiˮ. Da zaistino srečne düše, kelko jih zdihava, hrepeni po Jezuši, pa zobston so njihovi glasi i zdihlaji. Po meši smo se fotografirali i nato odišli k obedi v župnišče. Med obedom je bilo malo šale ino spevanja. Po obedi pa so vlč. g. Orešnik držali lepi govor i se šče ednok poslovili od nas. Končali smo z rečmi: „Hvala lepa vsem za vse i na svidenjeˮ. Med govorom so nam priporočili v molitev bodočega dühovnoga pastira. Večernice so bile ob 3 vöri popoldne. Molili smo sküpno rožni venec. Po vsakoj desetine smo spevali edno Marijino pesem. Po rožnom venci smo molili litanije Matere bože. V molitvaj smo se spomnili tüdi na Vas, našega bodočega dühovnika i vseh drügih nam oseb i molili smo vsem tem za vse potrebe. Potom smo pa spevali blagoslova pesem: Najsvetejši Tebe počastimo... Za tistim pa šče lepe Marijine pesmi. Po večernicaj smo pa spevali pred župniščem narodne pesmi. Tisto je pa bilo nikaj zaistino veseloga. Dečki i mladi moški so jih vrezali ednih par, tak, ka se vse zibalo. Šče bi radi več spevali, da pa vöre so prenaglo šle. Malo pogovora šče, pa je bio konec vsemi, razišli smo. Osvedočena sem, da nišče se ne vrno domo s slabim spominom. Najbrž je pa bio te sestanek tüdi zadnji tak veseli. Mogoče pa tüdi, da se šče što sreča kdaj v lepom Tigy. Da bi pa vsi prišli kda tak nazaj vküper, kak 12. septembra, toga pa že ne bo. Oblübimo si, da bomo v dühi vsikdar vküper. Tüdi vreme je bilo šče zadosta potrpežlivo z nami, tisti den. V soboto je sploj deževalo, proti večeri pa nas je že začelo skrbeti, kak bomo obhajali naš svetek. Na zadnje smo pa vse prepüstili božoj voli. Pa glej božo dobroto, vreme se je zjasnilo, čeravno je büo nikelko hladno. Prilagam Vam tüdi edno fotografijo, kak znak lübezni i hvaležnosti do Vas, vlč. g. Vrednik. (Bog povrni Vr.) Ob konci pa šče, sprejmite vnogo lepih pozdravov od Vaših rojakov. Rada bi Vam poslala tüdi podpise, pa žalibog, nemrem. Reči neso sestavine najlepše i tüdi slaba je pisava. Pa znate, jako se mi müdi i mam vnogo skrbi. — Iskreno Vas pozdravla v Kristuši: Farkaš Anica. Tü pa šče napišemo par reči vlč. gospodi Fr. Grešniki, v zahvalo i slovo, ar jim vüstmeno nesmo mogli. Zahvalüjemo se Vam, vlč. gospod, iz src globin, za vse Vaše lepe nasvete i opomine, štere smo slišali iz Vaših vüst. Kak srečne smo se počütili vsakokrat, je nedopovedlivo. Zaistino, srečne nas je včino Vaš obisk. Žao, da je bio zadnji 12. septembra. Vaši obiski so bili še zadosta gosti, koraki pa ne prelehki. Pa vendar ste prišli z lübezni punim srcom, z sme- hlajočim se obrazom. Da bi Vam poplačali vse to, so preslabe naše roke. Oblübimo Vam pa, da Vam vmemo; lübezen, za lübezen. Vsemogočni pa Vam naj bo bogat plačnik že zdaj, na tom sveti, na drügom, pa z večnov srečnov ino naj blagoslavla Vaša pota, da vsaka žrtev Vam rodi uspeh. Po vztrajnom i vestnom deli pa venec slave i palmo zmage. Zapoved dano nam v slovo, bomo ispunjavali. Reči, ki so bile tak prijazne, tak prijetne, bomo ohranili v naši srcaj i se po njih ravnali. Lepi reči, ki bi Vam jih izrekla kak v zahvalo i slovo, — izbrati neznana. A edno Vam zagotavlamo: molili bomo za Vasi še ednok za vse hvala i z Bogom! I, na svidenje indri Vaši hvaležni, tižinski i okoliški Slovenci. Na konci toga pisma se pa tüdi jaz poslavlam od Vas. Nevem, či bom Vam mogla kda več pisati. Prosim Vas, pa tüdi se me spomnite včasi kaj v molitvaj, da bom verna Gospodi v oblübi, ki sem Njemi jo naredila. To je, da 1. oktobra stopim v samostan č. sester, usmiljenk, sv. Vinc. Pavlanskoga v Parizi. I če bo boža vola, poznej, šče dale, v tüje i dalne tak zvane divje kraje v Afriko, kak misijonarka. To so moje žele i moje hrepenenje. V domovino pa se najbrž nikdar več ne vrnem. Iz lübezni do Boga bom vse zapüstila. Dozdaj sem bila pri ednoj dobroj krščanskoj drüžini 3 leta i 6 mesecov. Srčno Vas Pozdravla v Kristuši, pa pravi z Bogom i na svidenje nad zvezdami! Farkaš Anica. (Bog blagoslovi tvoj junáški stopaj, moje molitve te bodo vsikdar i vsepovsedi sprevajale. — Vrednik.) I 656|37 - 6 Dražbeni oklic. Dne 15. Novembra 1987 ob pol 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražbe nepremičnin zemljiška k. o. Melinci vl. št. 716 B21|2ica parc. št 488|58 gozd. Cenilna vrednost: Din. 1.200, vrednost pritikline: najmanjši ponudek: Din. 800 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 11. okt, 1937 ________ Dražbeni oklic. 1 607/37 - 10 Dne 22. Novembra 1937 dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Kobilje vl. št 38 B23 parc. št. 706 vinograd travnik, parc. št. 788 vinograd travnik sedaj obe parceli združeni ter v naravi vinograd in travnik brez kleti in stiskalnica. vl. št 51 B 18a parc. št. 477 njiva, vl. št. 82 B 48a parc, št. 157 travnik, vl. št 260 B 34a parc. št 588 njiva, vl. št. 277 B 42a parc. št. 213 njiva, parc. št. 639 travnik, vl. št. 324 B 35a parc. št. 582 njiva, sedaj do l|33inke travnik, vl. št. 325 B 34a parc. št. 614 njiva, sedaj do 1/3inke travnik, vl. št. 326 B 19a parc. št. 496 njiva in travnik parc. št 505 vinograd travnik sedaj njiva in travnik, vl. št. 327 B 32a parc. št 763 vinograd sedaj tudi travnik do 1/3inke, vl. št 612 B 6a parc. št. 31|5 stavbišče sedaj travnik in vinograd, vl. št. 777 B 19 parc. št. 62 hiša št. 105, dvorišče in vrt, zavezana stranka uživa le zemljišče ki predstavlja njivo in travnik ni pa lastnik stavbe, dvorišča in vrta, vl. št. 323 B 34a parc. št 72 vrt, sedaj ledina z grmovjem, vl. št 502 B 1020a parc. št 328|1 gozdič pašnik, vl. št. 640 B 1122a, Krila parc. št. 558 pašnik, k. o. Dobrovnik vl. št, 342 B 4a parc. št 1102b travnik. Cenilna vrednost: Din. 32.190 najmanjši ponudek: Din. 21.469. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 22. okt 1937. I 407|37 - 7 Dražbeni oklic. Dne 22.Novembra 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica vl. št. 575 B 15c B 19c hiša št 11 dvorišče in vrt, sedaj stavbišče brez hiše in vrt, vl. št 758 B lic parc. št. 965 njiva. Cenilna vrednost: Din 1107 vrednost pritikline: najmanjši ponudek: Din. 738. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdrüžitev, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 18. okt. 1937. „Ciganski otrok!ˮ Lep jesenski popoldan je bil! Solnce je pripekalo in ogrevalo zemljo z svojimi toplimi žarki! Ljudje so spravljali svoje zadnje pridelke iz polja. Bila sem sama v svoji sobici, nikogar ni bilo, ki bi me motil pri mojem delu. Sklenjena nad ročnim delom, sem se vsa razmislila vanj! Ure in ure so mi potekale kakor trenutki ! Iz te razmišljenosti me prebudi pred vrati lepo ubrano otroško petje, spremljano na kitaro. Dolgo sem poslüšala nežne glasove, dokler niso popolnoma utihnili! Takoj sem spoznala, da poje ciganka! Vstanem toraj in grem, da ji podarim milodar. Ko sem dospela do sobnih vrat, so se ta naenkrat odprla, in pred mano je stala v tanki raztrgani obleki, deklica dvanajst do trinajst let stara, s prekrasnimi črnimi očmi, zroča mi neprestano v obraz. Dolgi črni kodri so ji segali čez ramena, bila je ta deklica tako lepa v svojem uboštvu, da nisem mogla odmakniti pogleda od nje! S tihim, komaj slišnim glasom me je zaprosila za milodar. „Kdo si dete, ki tako samo hodiš po svetu?ˮ sem jo vprašala! „Ja nimam ne otca, ne majčice, mila moja!ˮ Ob teh besedah se je izvil iz njenih prsi globok, težek vzdih. Povabila sem jo k sebi v sobo. Neprestano mi je zrla v obraz, ter mi odgovarjala na vsa moja vprašanja, kratko in jedernato. Kdaj ti je umrla mamica? „Imala sam več osam godina!ˮ Tako nimaš več nikogar od svojih dragih? „Ne, mila moja, tužan je moj život!ˮ Zasolzilo se ji je oko! Čez nekaj časa sem jo znova Zaprosila, naj mi še kaj zapoje. Segla je po kitaro, ter začela peti! Peta je s takim globokim čuvstvenim glasom, da sem bila do solz ganjena! Tožba in bolest, je donela iz vsake njene besede! Bridka žalost je objela vso njeno dušo, po njej, ki ji je data življenje; nemo sem zrla tega zapuščenega otroka, ko je dospela do kitice: „Zapüstila samo si mi na tem svetu, za tabo majka, mi oko rosi, zakaj o majčica premila, nemorem biti, kjer si tiˮ, nisem se mogla premagovati več, ljubeče sem objela nesrečno deklico, ter jo srčno poljübna, na belo čelce! Tisti hip, pa so se — njene ročice krčevito oklenile mojega vrata, je radostna je vzkliknila! „Tako me je ljübila, moja majka!ˮ Nekaj časa sva se še prav prisrčno razgovarjali, nato pa je vzela slovo od mene. Obljubila mi je, da me čez leto, ko jo bo vodita pot po naših krajih, zopet obišče! — A ni je bilo! Leto je minulo, sedem dolgih je že prešlo od tistega dne, kar me je ona obiskala. Ciganske sirote prihajajo in odhajajo, proseč daru ali nje ni nikoli med njimi! Kje hodi, kje blodi, zapüščeno nesrečno dekle! Mogoče je našla kje plemenito dušo, pri kateri je našla varno zavetje, ali pa mogoče tava okrog brez tolažbe in srčnega miru?? Mogoče pa je že našla poslednji počitek in uteho ob strani ljübljene majčice! — Bog ve!---------Bog ve! — Vika Razlagova. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.