700 Med revijami.
noma g. olski nadzornik v p. Vodopivec, vodja olskega doma". Jaz sem napisal za knjigo, ko je bila br malone e dotiskana, na pronjo g. nadzornika le e uvod, nekoliko proze deloma v vezani, deloma v nevezani besedi", kakor se je duhovito izrazil g. kritik v Dom in Svetu". S pepelom sem si potrosil glavo, oblekel sem raevnik in priznavam v globoki poninosti in s skruenim srcem: Res je slaba! A Bog pomagaj, jaz ne morem! emu pa je ni maral napisati nihe drugi! Saj imamo toliko in toliko boljih, zmonejsih in duhovitejih mo, ki piejo lepo in prijetnejo slovensko prozo, deloma v vezani, deloma v nevezani besedi". Resnino, iz srca rad in brez najmanje zavisti bi jim bil prepustil ta astni posel!
Gosp. nadzornik je zbral tudi tvarino iz razlinih listov, pridejal kazalu tudi letnice in pripisal raznim besedam opombe in pojasnila. To sem pojasnil kmalu po oceni g. dr. Tominka v Zvonu" na pristojnih mestih; utim pa se v vesti dolnega, da storim to tudi javno in se mi ne bi prisojale zasluge, ki jih, al, nimam, kratile pa se seveda nevede in nehote onim, ki so si jih res stekli z velikim svojim trudom. Ksaver Meko.
Slovinsky modernista Fr. Ksaver Meko". Pod tem naslovom je priobil N. Pata v Vychodoeskem kraju", tedniku, ki izhaja v Litomvli, podlistek o pisatelju Meku. Pata poroa na kratko o nai literaturi prejnjih stoletij, prikazuje nastanek slovenske moderne, ki je nastala iz istih dispozicij in iz istega vzduja kakor eka moderna, namre iz tujih virov, a Meko se je rano reil tujih vplivov, in kar nam je podal v dosedanjih svojih knjigah, je njega lastna imovina, v kateri nam je narisal ne le obraz lastne notranjine in duevnega ivljenja, ampak tudi obraz svojega ljudstva, preprostega seljaka slovenskega in svojega naroda vobe." Vidi se iz poroila, da pozna Pata dobro Mekove spise; oskrbel si je tudi natanneje ivotopisne podatke o Meku Manj oividno pozna nae sodobne pisatelje. Vsekakor pa zaslui mladi profesor eko-slovanske akademije v Pragi nao hvalo, da opozarja celo v pokrajinskem ekem listu na Slovence in na slovensko literaturo.
Dr. Fr. Ilei.
Zeitschrift fiir angewandte Psvchologie und psychologische Sammel-forschung. (Lipsko.) Tako se imenuje revija, ki izhaja e tretje leto in je glasilo psihologov in vzgojevateljev, zanimajoih se za to stroko. Sicer ima list bolj pedagoki pomen, a tudi drugi izobraenci bi morali dandanes vedeti to in ono iz dueslovja, katera veda je pri nas e zelo zanemarjena. Ne le uitelja in profesorja, vsakega inteligenta bi morali zanimati duevni pojavi lastni in drugih. Mi Slovenci do danes nimamo niti navadne olske knjige. Dotini gospod profesor, ki si je izbral ta predmet, precej dolgo aka in odlaa in segati moramo e vedno po raznih nemkih knjigah, ako se hoemo pouiti o tej ali oni stvari iz dueslovja. Lampe-tove knjige so e precej redke in tudi dokaj teke; oitna potreba je torej, da dobimo jedrnato in lahko umljivo olsko knjigo, ki bo sluila seveda tudi drugim.
Psihologija je dandanes veinoma empirina in raziskuje na podlagi poizkusov. Omenjena nemka revija prinaa vedno tudije o takih eksperimentih, ki so zanimivi za vsakega, kot na pr. Aussage und Aufmerksamkeit", ali Uber Horen und Verstehen". To so stvari, s katerimi nima opraviti le ola, ampak druba sploh. Ravno tako na pr. Die Entwicklung der Raumwahrnehmung in der ersten Kindheit", kar bo zanimalo vsakega, ki ima opraviti z majhnimi otroki. Zanimivi so tudi rezultati o duevno bolnih, o duevni utrujenosti itd.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si