KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Ivanka Zajc-Cizelj Manjšinski oddelek na celjski deški šoli 1931-1934 Po prvi svetovni vojni sta dekliška in deška mestna šola, ki sta dotlej uporabljali nemški učni jezik, postali slovenski. Za otroke nemške narod- nosti pa so osnovali štiri vzporednice pri deški in štiri pri dekliški šoli. Avgusta 1919. leta so se vzpo- rednice združile v mešane nemške razrede v ok- viru deške šole. Število učencev, ki so obiskovali pouk v nemščini, je naglo padalo - zadnji manj- šinski razred je imel samo še 32 učencev in je bil leta 1925 ukinjen.' Na osnovi odloka ministrstva za prosveto št. 2394 z dne 15/1-1931 so ponovno odprli manjšinski oddelek na mestni dešld šoli. Pouk se je začel 5. februarja 1931. leta. Ustanovili so en razred s šti- rimi letniki z nemškim učnim jezikom za dečke in deklice nemške narodnosti. ^ Proti odprtju oddelka z nemškim učnim jezi- kom je najprej nastopilo dvajset občinskih svet- nikov na seji mestnega občinskega sveta, ki je bila 27. februarja pod predsedstvom mestnega načel- nika dr. Alojza Goričan. Protestna nota je bila ob- javljena tudi v Novi dobi. Na omenjeni seji mestnega občinskega sveta so bili navzoči (po abecednem vrstnem redu): Bizjak Joško, Borlak Josip, Brinar Josip, Cestnik Anton, Cepin Miloš, Dobovičnik Franjo, Ferk Josip, Golčer Jernej, Hohnjec Miha, dr. Hrašovec Juro, Janič Makso, dr. Kalan Ernest, Koschier Franc, Lečnik Anton, Leskovšek Franjo, Mastnak Martin, Mrav- Ijak Franjo, Požun Martin, Prekoršek Ivan, Rav- nikar Ivan, Rebeuschegg Franjo, dr. Skobeme Juro, Turin Josip, Voglar Franjo, dr. Voršič Vekoslav, dr. Vrečko Dragotin in dr. Wolf Kristjan. Protestno izjavo, ki jo navajam v celoti, so ob- ravnavali pred prvo točko dnevnega reda; v njej v glavnem negirajo obstoj nemške narodnostne manjšine v Celju in s tem tudi pravico celjskih Nemcev do manjšinske šole. ^ Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju, Inventar 5, Ivanka Zajc-Cizelj, Mestne šole Celje 1777-1964, Celje 1993, str. 6. Zgodovinski arhiv v Celju (ZAC), fond Mestne šole Celje (MŠC), fase. 56, sig. 56/465, kronika. Protestna izjava: "Vsled odloka g. ministra prosvete od 15. ja- nuarja 1931 je bil v Celju otvorjen poseben od- delek osnovne šole z nemškim učnim jezikom. Ta čin je vzbudil v širokih slojih veliko začude- nje in nerazpoloženje. Temu nerazpoloženju mora dati izraza tudi občinski svet celjski kot poklicani tolmač mišljenja in čustvovanja mestnega prebi- valstva. § 45 zakona o narodnih šolah določa, da se smejo ustanoviti v krajih, kjer v znatni meri pre- bivajo državljani drugega jezika, za njihovo deco posebni oddelki šole, in da v teh oddelkih ne more biti manj kot 30 učencev. Le izjemoma sme g. minister prosvete dovoliti otvoritev takega od- delka tudi s 25 otroki. Ti pogoji v Celju niso podani in smo podpisani prepričani, da je g. minister prosvete dovolil otvo- ritev tega oddelka le vsled krivih informacij in ne- točnih navedb onih, ki so intervenirali za usta- novitev manjšinskega oddelka. Celje leži sredi sklenjenega slovenskega ozem- lja. V tem ozemlju ni nikake narodne manjšine, ker je vse podeželsko prebivalstvo izključno slo- venske narodnosti. Ravno tako je vse domače mestno prebivalstvo slovenske narodnosti. Edino izjemo tvorijo maloštevilne rodbine v mestu in še manjštevilne po deželi, ki se smatrajo za nemške. Pa le majhen del teh rodbin je resnično nemške narodnosti. V kolikor pa so nemške narodnosti, niso te rodbine domačega izvora, temveč priseljene pod prejšnjim avstrijskim režimom, ki je tako pri- selitev pospeševal v svrho čim uspešnejšega razna- rodovanja prebivalstva v slovenskih pokrajinah in zlasti v slovenskih mestih in trgih. Pretežna večina rodbin, katere se danes pri- števajo k nemški narodnosti, je slovenskega poko- Ijenja, tako, da so bili očetje in matere ali pa vsaj starisi ali dedi teh očetov in mater še slovenske na- rodnosti. To kaže že pogled na večino rodbinskih imen priglašenih učencev. Bivši avstrijski režim je v mestih, ki ležijo v slovenskem ozemlju in tako zlasti tudi v Celju, protežiral pri imenovanju na uradniška mesta lju- di, ki so se izneverili svoji narodnosti in s tem 100 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino povzročili, da so mnogi sinovi slovenskih starišev odpadli od svojega naroda in se začeli prištevati Nemcem. Za nagrado so dobili službe, katere so se dajale Slovencem v mnogo manjšem številu in še to skoro izključno le na deželi v manjših trgih, ki niso bili rezervirani za Nemce, ali take, ki so se iz Slovencev prelevili v Nemce. Ta kader uradništva je v centrih slovenskega ozemlja podpiral le tr- govce in obrtnike, ki so se prištevali k nemški narodnosti. Vsled tega se je tudi v pridobitnih krogih pričel pojavljati isti proces raznarodovanja. Tako so nastale v teh centrih navidezno nemške plasti prebivalstva, ki so vsled umetno prikrojenih volilnih redov, po katerih je moralo slovensko volilstvo biti vsled razdelitve na razne razrede vse- lej v vsakem posameznem volilnem redu v manj- šini, polastile tudi občinskih svetov. Veliko število v sedanji ali prejšnji generaciji raznarodovanih elementov se je po prevratu pri- čelo vračati. Mnogi pa so obdržali še staro men- taliteto in tvorijo tako navidezno nemško manj- šino, v kateri je pa le pičlo število resničnih Nem- cev, to je prebivalcev nemške narodnosti, dočim je pri ostalih le mišljenje nemško, nemške narodnosti pa se jim z ozirom na povedano ne more priznati. Besede "državljani drugega jezßca" v § 45 zako- na o narodnih šolah in v čl. 68 saintgermenske pogodbe ter čl. 9 zakona o varstvu manjšin od 19. junija 192D pa je mogoče razumeti le tako, da po- meni jezik narodnost, ne pa oni jezik katerega v dotičnih rodbinah več ali manj govorijo. Že iz tega razloga niso podani pogoji § 45 za ustanovitev posebnih oddelkov osnovne šole z nemškim učnim jezikom. Pa tudi drugi pogoji citirane zakonske določbe niso podani. Zakon določa, da mora biti v oddelkih najmanj 30 učencev in da se sme le izjemoma po določbi g. ministra prosvete tak oddelek otvoriti tudi s 25 otroki. V Celju se pa ni prijavilo 25 otrok, temveč le 23 in tudi od teh je le 18 otrok naših državljnov, dočim so drugi inozemd. Za inozemce pa ne velja manjšir\sko pravo v nobeni državi in tudi ne pri nas. Saj določajo tako gori citirane mirovne po- godbe, kakor tudi § 45 cit. zak., da se sme pri vprašanju ustanovitve manjšinskih oddelkov vpo- števati le državljane drugega jezika. Jasno je, da g. ministru prosvete to dejstvo ni bilo sporočeno, ker bi sicer gotovo ne bil dovolil preko zakona usta- novitve nemškega oddelka. Pa tudi teh 18 učencev, ki so našega držav- ljanstva, ni enega spola, temveč so dečki in deklice zbrani skupaj, da podajo številko 18. Zbrani so torej otroci iz dveh šol. To ne odgovarja smislu za- kona, ko govori že v prvem odstavku dt. o po- sebnih oddelkih "Osnovne šole", torej ene šole in ki in fine dt. določa, da smejo tam, kjer je v kraju več oddelkov iste narodne manjšine, imeti svojega posebnega upravitelj. Iz te slednje določbe se jasno vidi, da mora biti pogoj, to je število učencev državljanov drugega jezika podano za vsako šolo posebej in da ni pripustno sumirati učence iz raz- nih šol in na ta način ustanoviti oddelek, ki je sku- pen več šolam, kar je samo na sebi nemogoče in nezakonito. Podpisani občinski svetniki mesta Celje se ome- jimo na te zakonite razloge in ne bomo razpravljali o veliki nadjonalni in moralni nevarnosti, katera nastane ako se vzbudi vtis, da tudi naša nad- onalna država priznava poleg narodnih manjšin tudi narodno odpadništvo, da mu daje isto zašdto in podporo, kakor resničnim narodnim manjšinam in da ga s tem podpira. Tako prepričanje bi mo- ralo narodno odpadništvo na novo poživeti, otrod tega odpadništva pa bi prišli ob neprecenljive dob- rine nadjonalne šole za otroški naraščaj in za dr- žavo. Na zunaj pa bi se popolnoma po krivem in v nasprotju z dejanskim stanjem vzbudil vtis kot da v tem sklenjenem slovenskem ozemlju resnično eksistira nemška narodna manjšina kakor drugod, kjer stanujejo resnično Nemd v sklenjenih nasel- binah kot manjšine, kakor n.pr. v Kočevju, Apaški kotlini in drugod. Prepričanje, da se na ta način dejansko prekine in ogroža nadjonalna konsolidadja prebivalstva v naši državi, mora gnati narodno čuteče državljane v obup. Iz navedenih razlogov predlagajo podpisani ob- činski svetniki, da naj mestno načelstvo te naše globoko občutene pomisleke nemudoma predloži g. ministerskemu predsedniku, g. ministru prosve- te in g. banu s prošnjo, da se revidira ukrep glede ustanovitve manjšinskega oddelka na celjskih osnovnih šolah z nemškim učnim jezikom in da se ta odlok ukine. V formalnem oziru predlagamo, da se ta pred- log obravnava nujno in brez debate."^ Mestni načelnik je dal najprej na glasovanje, ali naj predlog obravnava brez debate in nato še predlog sam. V obeh primerih je bilo 23 občinskih svetnikov za in 4 proti. Občinski svetnik dr. Skobeme je po glasovanju izjavil, "...da je žalostno odvzeti na ta način članu občinskega sveta besedo. On ni imel namena v stvari govoriti z narodnostnega stališča, ampak le hotel navesti resnične podatke.""* Po začetnem odporu proti manjšinskemu od- delku v Celju so se nadonalna čustva pomirila in tudi v časopisih pozneje ni zaslediti kakšruh ostrih protestov proti nemškim razredom. 3 ZAC, fond Mestna občina Celje II. 1918-1941 (MOC), fase. 3, Zapisnik seje mestnega občinskega sveta z dne 27/2-1931. ■* ZAC, MOC II, FASC. 3. 101 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Tako je nemški manjšinski oddelek, ki je bil ustanovljen kmalu po sprejetju odloka ministrstva za prosveto, začel svoje delo. V njem je poučeval teoretične predmete učitelj deške mestne šole Stanko Gradišnik, ročna dela pa učiteljica dekliške mestne šole Emilija Ažman. Pouk je potekal v popoldanskem času, ker so bili dopoldan razredi zasedeni s slovenskimi učend. Banovinski šolski nadzornik dr. Franc Kotnik je 17. marca 1931 nadzoroval samo manjšinski od- delek. Nadzornik Rihard Pestevšek (3/6-1931) in Milutin Mihajlovič, nadz. ministrstva za prosveto iz Beograda (19/6-1931), pa sta nadzorovala vse od- delke. Vsi trije nadzorniki so ocenili vzgojo in izobraževanje na mestni deški šoli v Celju kot zelo uspešno. Nadzorniki tudi v poznejših letih (do 1934) niso imeli posebnih pripomb na vzgojno- izobraževalno delo na tej šoli.^ Manjšinski oddelek je bil na podlagi sklepa kra- jevnega šolskega odbora 1. septembra 1934. leta ukinjen. V obrazložitvi je navedeno, da je do uki- nitve prišlo zaradi premajhnega števila otrok nem- ške narodnosti. Kronist je ob navedenem dejstvu pripisal: "Pripomniti je, da so celo starši nekaterih nemških otrok odobravali ukinitev. Z ukinitvijo manjšinskega oddelka je bil izbrisan temni madež celjske nacionalne zgodovine."^ Kakšno je bilo dejansko stanje otrok z nemškim matemim jezikom, bi nam najbolj verodostojno pokazali šolski katalogi, ki pa žal niso v celoti ohranjeni, zato sem se pri obravnavi nacionalne strukture posluževala podatkov, navedenih v obeh šolskih kronikah. Nacionalna struktura šoloobiskujoah deklic na mestni šoli šol. leto Slovenke Nemke Hrvatice Srbkinje ostalo Jugoslov. 1929/30 279 7 8 7 0 1930/31 267 4 8 5 0 1931/32 271 5 6 7 0 1932/33 273 6 4 4 0 1933/34 259 6 0 3 1 1934/35 14 279 1935/36 274 18 2 2 0 1936/37 277 14 2 2 1 1937/38 274 15 1 1 1 1938/39 293 15 1 1 2 7 Nacionalna struktura šoloobiskujoah dečkov na mestni šoli šol. leto Slovenci Nemci Hrvati Srbi ostalo Jugoslov. 1929/30 263 22 5 3 2 1930/31 234 10 4 3 2 1931/32 239 32 7 2 1 1932/33 263 29 4 5 2 1933/34 22 1 256 1934/35 13 267 1935/36 228 12 0 3 1 1936/37 242 9 0 2 1 1937/38 248 9 0 2 1 1938/39 280 13 1 0 2 8 ^ ZAC MŠC, fase. 32, sig. 32/325 in fase. 56, sig. 56/465. 6 ZAC, MŠC, fase. 32, sig. 32/325. " ZAC, MŠC, fase. 56, sig. 56/465, kronika. 8 ZAC, MŠC, fase. 32, sig. 32^325, kronika. 102 43 1 KRONIKA 1995 časopis za slovensico krajevno zgodovino Iz razpredelnic je razvidno, da je šoli obisko- valo v povprečju 25-30 nemško govorečih ofa'ok. Odkloni navzgor oziroma navzdol so bili majhni; izjema je bilo le šolsko leto 1930/31, za katerega pa šolski katalogi niso ohranjeni in zato nisem imela možnosti, da ugotovim dejansko stanje. Dopuščam pa možnost, da v navedenem podatku niso vklju- čeni otroci, ki so obiskovali manjšinski oddelek - marca 1931. leta se je namreč v ta oddelek vklju- čilo 27 otrok nemške narodnosti, od teh je bilo 23 jugoslovanskih državljanov in 4 tujci. V šolskem letu 1931/32 je obe mestni šoli ob- iskovalo 37 otrok nemške narodnosti, od teh jih je bilo v manjšinskem oddelku le 29 - torej vsi otrod nemške narodnosti niso obiskovali manjšinskega oddelka. To je razvidno tudi iz ohranjenih šolskih katalogov - predvsem gre tu za dekuce. V tem času so bili otrod v šolah ločeni po spolu, manj- šinski razredi pa so bili mešani. Verjetno je to tudi eden od vzrokov, da so nemški starši pustili svoje hčerke v slovenski šoli. V šolskem letu 1932/33 je bilo r\a obeh mestnih šolah vpisanih 35 otrok nemške narodnosti, manj- šinski oddelek pa jih je obiskovalo 33, in sicer 21 dečkov in 12 deklic. Tretje leto delovanja je manjšinski oddelek obiskovalo samo 21 otrok, in sicer 12 dečkov in 9 deklic, od skupno 28 otrok nemške narodnosti. Iz šolskih katalogov dobimo zanimive podatke o učencih, predvsem gre tu za rojstni kraj in šolski uspeh, in o starših, kjer nas zanimajo priimek očeta, dekliški priimek matere in morebiti še poklic očeta oziroma matere. Šoloobiskujoa otrod v manjšinskem oddelku 103 2 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Deklice nemške narodnosti, ki niso bile vključene v manjšinski razred. 104 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Zaradi že navedenih dejstev ni bilo možno za- jeti celotne populacije nemških otrok, ampak le del. V ugotovitvah, do katerih sem prišla na os- novi proučevanja šolskih katalogov, so upoštevani samo otrod nemške narodnosti. Otroka slovenske narodnosti, ki sta tudi nekaj časa obiskovala manj- šinski oddelek, pa verjetno kažeta na drug prob- lem. Iz obstoječih podatkov lahko povzamemo na- slednje ugotovitve: - na osnovi priimkov lahko sklepamo, da so ob- ravnavani otrod izhajali iz nadonalno dstih (nem- ških) in iz mešanih zakonov; - otrod so bili v glavnem rojeni v Celju ali bližnji okolid; torej gre za družine, ki so že dalj časa živele v Celju ali kje drugje na slovenskem ozemlju; - glede na to, da se učni uspeh pri prestopu iz nemške v slovensko šolo ni poslabšal, sledi, da so obravnavani otrod dobro obvadali oba jezika - slo- venskega in nemškega; - otrod so v glavnem izhajali iz dobro situi- ranih družin, njihova sodalna struktura je bila nad povprečjem, starši so bili obrtniki in izobražend. Iz vsega povedanega bi povzeli, da v obrav- navanem obdobju čas za manjšinski oddelek na celjski mestni šoli vsekakor še ni bil zrel. Ni vzrok samo v tem, da je bila javnost nastrojena proti vsa- kemu priznavanju celjske nemške manjšine, am- pak tudi v tem, da so nekateri celjski Nemd z ne- zaupanjem gledali na nemški oddelek - kar je raz- vidno predvsem iz tega, da so svoje otroke po- šiljali v slovensko šolo, čeprav so ti imeli možnost obiskovati pouk v svojem matemem jeziku. ZUSAMMENFASSUNG Die Minderheitenabteilung an der Celjer Knabenschule (1931-1934) In der Knabenschule von Celje (CiUi) wurde im März 1931 eine Sonderabteilung für die Kinder deutscher Nationalität gegründet, und zwar als be- sondere Klasse mit vier Jahrgängen an der städtischen Knabenschule, die sowohl von Knaben als auch von Mädchen besucht wurde. Die Entscheidung des Unterrichtsministeriums, in Celje, eine deutsche Minderheitenabteilung zu gründen, wurde von der Öffentlichkeit nicht mit Begeisterung aufgenommen. Auch von einigen deutschen Eltern wurde sie alles andere als unter- stützt, schickten sie doch ihre Kinder weiterhin in die slowenischen Schulen. Die Minderheitenabteilung existierte noch drei Jahre lang und wurde im September 1934 wegen zu geringer Schülerzahl abgeschafft. ^ ZAC, MŠC, fase. 18, sig.: 18/255, 18/256, 18/257, 18/258 in fase. 41, sig.: 41/366, 41/367, 41/368, 41/369. 105