Kako Iažnjiv nemčar hnjska zoper slovenske šole. (Izv. dopis od zgornje Savinjo.) Ne da se tajiti, da ie se narodna zavest ob izviikib bistre Savinje že zdavnej prebudila, ne le saino na kmetib; tudi naši trgi so uarodni. Nij se nam toraj bati, da bi nekteri nemčurji, ki še živijo med nami, mogli naše ljudstvo izneveriti naroda slovenskemu ter ga izdati ljutitn našira sovražnikom. Toda ene reči še mnogoterim Slovencem manjka, in sicer trdne značajnosti. Večkrat se da še ta ali oni premotiti, posebno, 5e pride v mesto med nemčurje; tu zalaji, če tudi le za kratko časa, svoj narod. Dozdevni dobiček, ki mu blišči iz blažene nemščine, pa zvijača na8protnikov, premagata slabotneža, da zapusti za trenotek svoj narod. In če se nasprotnikom po sreči, Slovenca izneveriti ter ga spraviti v tabor nemčurski, kakšno veselje rued njimi! Hvala Bogn, da je takih omahljivcev še le majbna peščica. Sledeči slučaj, ki se je pripetil v sreuji sv. Frančiška, naj pojasni moje besede! Naznauil je listič celjskib nemčurjev, ka je nek tukajšnji posestnik svojo bčerko, ktera je obiskovala do letošnjih velikonočnih praznikov slovetisko dekliško šolo pri šolskih sestrah v Celji, po veliki noči preselil v celjsko mcstno, trdno nemško deklisko šolo. rCillier Zeitaag** pravi, da, kakor ta kmet, tako tudi muogi diugi kmeti sprevidajo veliko korist zuanja nemškega jezika; ,,treba kmctoin le oči odpreti, pa bodo kar vsi hrepeneli po nemških učilnicab. Treba toraj, pravi list na dalje, na pribodujem spodnještajerskem nemčurskem shodu (nParteitag-u") kmete opozoriti na zvijačo njibovib dozdanjih voditeljev." Hotel 8em zvedeti resnico ter povprasara jako zanesljive osebe po naši okolici, kajjeooega sicer vsega spoštovauja vrednega moža pri sv. Frančisku nagnilo, da je svojo bčerko preselil iz dekliške šole v Celji, ktero, kakor splob slišimo, prav dobro vodijo častite solske sestre, ter jo vrinil v celjsko mestno, nemško šolo? Zvedel sem pa sledeče .* Imenovana učenka od sv. Frančiška 0. je prebivala še z diugo součenko D., rojeno pri Veleuji, pri nekeni sodnijskem služabniku v Celji. Ko je prišla uoenka 0. pred prazniki na počitnice k svojim starišeoj, je že pripovedovala, kako je žena imenovanega strežaja obema učeokama prigovarjala, da po prazuikih naj nikar več ne pristopite v šolo k šolskini sestram, temveč, da se imate preseliti v nemško mestno solo. Oca 0. 8premlja po veliki noči svojo bčeiko v Celje; uno učenko D. od Velenja pripelja pa mati v Celje. Zdaj ponavlja žena služebnika pri okrožni sodniji svoje prigovarjanje, kaže očetu 0. in materi D., kako srečni bote obe deklinici, če se v mestni nemški šoli dobro naučite neuiškega jezika. Zgovoruost nemčurske babe premaga in preslepi zdravo (?) pamet očeta 0. in matere'D.; obedve nčenki morate zapustiti dozdajšnjo šolo. nKaj pa deklinice", vprašara jaz, nso kaj rade zapustile samo8tansko šolo?"' Obedve 8te bile neizmerno žalostni, posebno učenka D. iz Velenja je na glas jokala in plakala, ter naravnost rekla, da nikakor ne more prestopiti v nemško šolo, kjer ne bo čula več nijedue mile slovenske besede. In ko dekle vedno joče in zuiiiom silneje plaka, se je morala imenovaDa strežajeva baba vdati; tudi lastna mati se je spametovala pa svoji hčerki in dekle z velikim veseljem zopet vstopi v dekliško učilnico pri solskib sestrab. Dasiravno je hčerko uašega kuieta 0. tudi 8ilno mikalo, poteguiti nazaj v poprejinjo šolo, je vendar grozno prizadevanje njene nemčurske gospodinje sibko dekliuico nagnilo, da je ostala v neinški šoli. Naj sc toraj uči nemškega jezika, da bo znala prestavljati nemška pisma gornjegraške s....je! Jz tega sprevidiš, dragi bralec, da je vse grdo zasukano in mnogo debelo zlaganega vmes, kar blebeče kosmati neuičur v celjskem vmazanem listu. Žalibog, da n(Jeljanka" ae vedno v par odtisih razliva po naši dolini svoj strup. Trdi, da kmetje spre^idajo 7eliko korist zaaaja nemakega jezika. Toda razumai aači kmetje 7ejo pra7 dobro, da ra7ao oai z Bemakira jezikom celo aič ae opra7ijo po s^eta ; ajim je treba zaati le slo^eaačiae, pa zaniorejo priti daleč okrog po 87ojib kupčijab z leaoai. Za^oljo peščice leaib aemčurje^ pa 8e ae bojo ucili tujega jezika. Le grde z^ijače aaših 8O7i*ažaiko7 zamorejo premotiti aeapametae ia aezaačajae aaae slabotaeže, da hrepeaijo po tujib šegab, po tujem jeziku. Vi 8lo7eaaki rojaki pa, ki poailjate 87oje siao7e ia hčeri 7 meato, pazite, da ae pridejo 7 pe8t ljudem, ki popolaoma spaeijo 7aae otroke, ter jih spra^ijo ob krščaasko ži^ljeaje, kterega 80 ae privadili 7 domači biai; gledajte saiai, da Vaae dece ae 7mori aam tolikaaj so^ražai duh aemčur8ki. — Taki otroci, ki so se po meataih šolah aekoliko oblizali z aemškim jezikora, 80 aajhujša šiba za aaše poateae slo7ea8ke aoaeske! Doata^ek. Kolikor mi je zaaao, se mo rajo ačiteljice seatre 7 pmatai dekliaki šoli 7 Celji ra^aati po aaučaem aačrtu za apodajeatajerske aole; zato se morajo Ba podlagi materaega slo7easkega jezika dekliaice poduče^ati tudi 7 flemakem jezika. Deklice se toraj pri šolskib sestrah 7 Celji (pa tudi pri 87. Petru pod Mariborom. Ured.) pametao, razumao učijo aemaki, a ob eaem oataaejo 7rle Slo^eake. To zaajo aemČurji ia zato lajajo aa takaae šole! Vaak pametBjak pa sedaj lebko saai razsodi ia oceai to, kar se je po^edalo!