Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in nprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Cd mvlvih de živih
Praznik pokojnih je imel letos čisto poseben pomen, čisto svojski nadih, ki ga morda ni nihče javno podčrtal in niti omenil, a srno ga vendar vsi čutili in ga še čutimo. ; živimo na prelomu vekov, v dobi, ko se človeštvo bori za novo, pravičnejšo ureditev družbe kakor so bile vse dosedanje. Odtod velikanska, nepremostljiva ločenost duhov, ki se izraža v revolucijah in krvavih vojnah, odtod trpljenje milijonskih množic, kj ginejo zdaj na bojiščih, kjer gospodari orožje, zdaj zopet v tihih borbah, kjer besni in davi svoje uporne sužnje brezobzirni kapital.
Kakor pa je človeštvo zabredlo v močvirje, ki iz njega skoraj ni mogoče videti izhoda, je vendar na dnu, v globini človeške duše ostal od-svlt božjega duha. Najsi tavamo v še taki temi, drhti v nas hrepenenje po svetlobi, po spoznanju, želja po resnici in pravici. V tej želji se vsako leto po enkrat poklonimo spominu vseh onih, ki so pred nami dokončali svojo življenjsko pravdo. Hvaležni smo jim za njih žrtve, za vse dobro, kar so nam ustvarili in zapustili, prizanesljivo jim odpuščamo vse zmote in napake, ki zaradi njih bičajo tudi nas. \
S posebno ljubeznijo in spoštovanjem smo se poleg krvnih svojcev spomnili zlasti vseh onih znanih in neznanih, ki so s svojo krvjo pomagali ustvarjati dom naše svobode. Najsi so padli kot junaki na bojnem polju, najsi so postali žrtve rabljev ali pa shirali kot uporni klicarji v vlažnih ječah, vsi so nam dragi in vsem smo hvaležni.
Pomen žpfev
Ko pa je odmeval v srcih te dni Jobov klic: »Človek, rojen iz žene, živi le malo časa in je poln nadlog —« smo se zdrznili. Ali je to res ves smisel življenja? Ali so res morale samo za to trpko spoznanje pasti vse milijonske in milijonske žrtve tekom človeške zgodovine? Ali bomo še naprej ostali pri Jobu in jegovi žalostni ugotovitvi?
V takih vprašanjih so nam misli z vrta pokojnih hitevale na zapad, kjer se Evropa na vročih tleh bori za svojo novo podobo. Romali smo v duhu na Daljni vzhod, kjer so še razgibale milijonske človeške množice in so se ljudje z besnostjo divjih zveri zažrli drug v drugega. Ali se ti ljudje res bijejo samo za — Jobovo spoznanje? Ali umirajo zato, da bodo potlej preostali žalovali in tarnali za njimi?
Ne, to nikakor ni mogoče. Vsaka človeška žrtev ima globlji pomen in težjo ceno. Vsaka žrtev pade namreč v želji, da bi to preostalim živim koristilo, da bi zboljšalo njih položaj v življenju.
Če torej hočemo resnično počastiti spomin pokojnih, moramo napeti vse sile za to, da njih dragocene žrtve ne bodo zaman. Zavedati se moramo, da so padli zato, ker so nam hoteli dobro. Klic pokojnih velja torej vsem živim, da postanejo res — živi, to se pravi, da na podlagi in po izkustvih vseh onih, ki so že odšli v več-
nost, urede življenje tako, da bo čim lepše, čim znosnejše in čim najbolj pravično.
Ta klic se ponavlja, odkar se je človek zavedel sam sebe, vendar ga ni človeštvo slišalo in razumelo, .V hrepenenju po pravici je omahovalo in premaknilo težišče življenskin uspehov v onostranstvo, v idealni svet breztelesnosti. Bilo je pripričano, da se s tem najbolj približuje božji misli o popolnosti in da samo na tak način pravilno služi Bogu. Svet in realno življenje je smatralo za solzno dolino pokore in očiščevanja, očiščenje pa naj bi se doseglo v najvišji meri z zatajevanjem samega sebe.
človekovo pravice
Ta nauk je našel najvidnejši poudarek v krščanstvu, čeprav ni njegova iznajdba in je obstojal že davno pred pojavom krščanstva. V tej ali oni obliki ga poznajo vse stare kulture, ki so zatonile morda že tisočletja pred našim štetjem.
Šele naša doba je imela, oziroma dobiva pogum, da se je začela odkrito in jasno boriti za človekove pravice tu na svetu. To ni nobeno brezverstvo, to ni grobi materializem, ampak ideja, ki uveljavlja pravice naravnega reda čisto v soglasju z božjim redom v vesoljstvu. človeštvo je namreč uvidelo in spoznalo, da v njegovih vrstah vedno vstaja plast, ki si lasti pod krinko izpolnjevanja in tolmačenja višjih povelj neke namišljene pravice več kakor ostalim. Na podlagi tega si potlej ustvari v družbi poseben položaj, ki je v škodo drugih plasti, zlasti kruha lačnih množic. Vrhu tega je beseda še često v nasprotju z dejanji.
Take kaste so poznali Babilonci, Egipčani, jih je poznal stari Rim, jih pozna še danes Indija in v raznih premenah in odtenkih ves civilizirani svet.
Temu načinu gledanja na svet in takemu pojmovanju življenja se je današnji človek uprl.
Zaslutil je, da tako gledanje nasprotuje božji misli in hoče z uveljavljenjem pravice na podlagi naravnega reda služiti človeštvu in Bogu. Poskusi, ki jih danes v raznih oblikah v tej smeri izvaja človeštvo, so dokaz, da je nova misel že čudovito močna. Kot ljudje, ki nam je Člo-večanstvo velika življenjska vrednota, ne pa samo puhla beseda, samo želimo, da bi človeštvo brez prelivanja krvi našlo kmalu odrešenje iz sedanje stiske, ki jo vsi brez izjeme občutimo kot strašen bič usode.
. ,'p OpUDMUlEGA*
'Borci za pravičnost
iVJ iK)L6UK) h
Naj se imenujejo struje v tej velikanski človeški pravdi kakor koli, mi vemo in se moramo tega vedno zavedati, da brez socialne pravičnosti ne bo miru in ne reda na svetu, mi vemo, da je socialna pravičnost prvi in najvažnejši temelj za resnično čaščenje Boga. Ne v okostenelih dogmah, ampak v duhu in resnici je pravica, v duhu in resnici je napredek, v duhu in resnici se moremo približati tistemu cilju, za katerega so vede ali nevede živeli, trpeli in padli vsi, ki so odšli pred nami.
Ko smo se torej letos poslovili od pokojnih, smo ponesli s seboj odločno voljo, da hočemo v počastitev njih spomina postati resnično živi. Nočemo biti več čreda stokajočih obupancev, ampak zavedna četa borcev za tako pravičnost v človeški družbi, v kateri bo vsak življenja zmožen človek lahko deležen primernega mesta na soncu — sebi v uteho in skupnosti v blagor. Tedaj bo življenje šele vredno svojega imena in le tako življenje bo slavospev, vreden božje veličine.
Dolga je nemara še pot od mrtvih do živih, toda cilj je tako vzvišen in lep, da nas ne sme biti strah. Mir torej vam, ki ste odšli, pozdravljeni pa tudi vsi, ki greste z nami — življeaju naproti!
Krvav spopad, v Novem @radca
Po poročilu A. A. o spopadu kmetov z orožniki v Novem Gradcu v virovitičkem okraju posnemamo tele podatke:
Kmet Stjepan Vrečič iz Novega Gradca v virovitičkem srezu je prijavil sreskemu načel-stvu, da bo danes dopoldne priredil v Novem Gradcu shod HSS. — Ker prijava ni odgovarjala predpisom zakona, je sreski načelnik prepovedal to zborovanje.
V nasprotju s to prepovedjo sta prireditelja Stjepan Vrečič in narodni poslanec z liste dr. Mačka Martin Mesarov iz vasi Gorja v sre?u virovitičkem le hotela prirediti ta zbor, na katerega so pripeljali njuni zaupniki nekaj sto nju~ nih pristašev, med katerimi je bilo neko število oboroženih z revolverji, skrajšanimi puškami in raznim drugim orožjem.
Po navodilu sreskega načelnika je vodja orož-
niške patrole, ki se je mudila v tej vasi, da bi čuvala red, sporočil Vrečiču in Mesarovu ponovno, da zborovanje ni dovoljeno, in ju je v imenu zakona pozval, naj prisotnim svetujeta, naj se razidejo. Narodni poslanec Mesarov tega nT hotel •storiti, nego je pograbil svoj revolver, oddal strel proti orožnikom in zapovedal svojim pristašem, naj navalijo na orožnike. Pri tem je vzkliknil: Jaz sem zakon! Skupina je navalila po zapovedi Mesarova na orožnike. Streljala je iz revolverjev in drugega orožja. Orožniki so se takoj zavarovali in so v obrambo proti napadalcem rabili strelno orožje, zaradi česar so bili trije kmetje ubiti, nekaj pa ranjenih, med njimi sam Mesarov.
Pod pritiskom oboroženih pristašev Vrečiča in Mesarova, so se orožniki umaknili na konec vasi, odkoder so napadalce razpodili.
Po dosedanjih poizvedbah je bilo poškodovanih osem ljudi.
(Secmlzie krivice na vasi
Slovenska vas š« davno nima tiste podob®,
iti bi ji človek želel ia privoščil. Sledovi mrke pr®tekkwti še vedno živo režejo v sedanjost in kvarijo vasi njen pravi obraz.
Odkar j« naše zadružništvo zadalo smrten udaree vaškim oderuhom, smo upali, da se bo vaški človek naglo povzpel do vseh svojih pravic, razvoj, dogodkov pa je v marsičem hotel drugače. Ko se je vas i znebil a fevdnega gospoda, grofa, graščaka, ko je odstranila oderuhe, so se pojavili zopet gospodje, ki so se v drugem imenu I začeli boriti za posvetno,, gospodarsko in kulturno oblast na vasi.
Prav nič »i čudnega, če slovenski kmetski človek, ki je v svojem jedru globoko in iskreno veren, v tem novem navalu ni mogel takoj ločiti plev od zrnja. Postal je zmeden in ni niti slutil, da se za vzvišenimi besedami skriva bič, da tiče za njimi gospodarski okovi, ki ga bodo žulili. Tisti pa, ki so to takoj spočetka spoznali in dvignili svoj glas proti takemu ravnanju, so bili nekako prokleti in zavrženi od družbe izbranih in izvoljenih.
Tako smo pred več desetletji doživeli duhovno cepitev slovenske vasi, ki Je imela za posledico usodna gospodarska trenja in borbe, ki niso narodu prav nič koristile, da o drugih spremnih pojavih niti ne govorimo.
Po vojni so nekateri v zanosu narodnega osvobojenja prišli k nam s. klicem, da bodi teh starih bojev konee. Povsod je prodiralo spoznanje, da politika ni prvenstveno kulturna ali eelo religiozno kulturna zadeva, temveč gospodarska. Zato da je treba najprej »rediti gospodarsko plat, ki bo ob pozab Ije nju nekdanjih trenji polagoma kot nameček rodila tudi duhovno enotnost.
Ta zamisel, v svojem jedru tako lepa in plemenita kakor naivna, se je v praksi izkazala za •— neizvedljivo.
V tistem času, ko so jo idealisti najbolj navdušen.© in iskreno oznanjali, so si nje zagrizeni nasprotniki natilioma. a toliko bolj vztrajno utrjevali svoje postojanke in čakali primernega trenutka za — napad. In kakor hitro se je ponudil primeren trenutek, so ti ljudje s etničnim za,smehom vseh dotedanjih sporazumevanj in pozabljanja starih sporov brezobzirno prešli v
Oh	nate svofjcde
Dne 30. oktobra letos je Kumanovo in z njim vsa Južna Srbija obhajala srebrni jubilej svoje svobode.
V	počastitev padlih borcev so v Zebnjaku odkrili veličasten spomenik v obliki 70 m visokega stražnega stolpa.
proslavo je prihitelo na tisoče in tisoče ljudstva, zbrani pa so bili tod? predstavniki države, vladarskega doma, naše hrabre vojske iu» številni predstavniki cerkva.
V	nizu slovesnosti, ki jih ne moremo opisati zaradi pomanjkanja prostora, naj vendar omenimo pomembni govor nagega vojnega ministra generala Mariča, ki je dejal med drugim:
Doletela me je posebna čast, da se v imenu kraljevske vlade in naše velike in močne vojske in mornarice poklonim pred tem velikim spomenikom dolžne zahvale sinovom majhne, toda junaške in slavne kraljevine Srbije, ki so tn na Kamanovem žrtvovati svoje življenje na oltarju domovine in zgradili krepke temelje velike in močne kraljevine Jugoslavije. 25 let je minilo od velike zmage, ki si jo je priboril srbski narod na tem polj«, vendar pa mislim, da so dnevi pred bitko na Kumanovern in dnevi, ki so ji sledili, še v svežem spominu bojevnikom, ki so se teh velikih dogodkov udeležili. Srbski narod je bil diolgo suženj, vendar ni nikoli izgubil upanja in vere, da bo spet srbsko vse tisto, kar je nekoč že bilo. S iužnega Kosovega polja, na katerem je propadlo carstvo, so se oglašali junaški klici kosovskih junakov v pesmi in zvokih gusarjev in stok ranjencev je segal do najbolj osamljenih knaet-
ote-azivo. Vse nekdanje orožje, ki so ga sanja v i idealisti obsodili prej v ropotarnico,, so tli sedaj v poostreai podobi privlekli na daa ia ga še
pomnožili z novim
Lahko idealistom, ki so se ob takem pre-okretu stvari pač umaknili v eaatlje, kjer x<iaj čakajo boljših časov, težko pa slovenski vasi, ki jo je najhuje prizadela jezna pest.
Agrarna reforma, rešilni gospodarski sen toliko sto naših malih ljudi, je pahnjena v slepo »lieo, iz katere kljwb r®sww»» stremljenju i»e-rodajnih krogov vendar ni vide Si takega izhoda, kakršnega sr vsi skupaj menda odkrito želimo.
Vzporedno s tem slabo prikrit polom nekaterih gospodarskih ustanov, kakor Našieke in podobnih, o katerih so že govorila svojo besedo nepristranska sodišča. Ali niso preko njih težko prigarani narodovi prihranki — nued te sinemo in moramo namreč šteti tudi naravne zaklade — stekli v napačne struge?
Tako smo doživeli nemogoč, naravnost na zločinstvo cikajoč primer, ko naša kmetska posestva vise na miti, kdaj jim zapoje bobeo, a so aa drugem kraju mastno plačani visoki upokojeni uradniki, še bolj mastno plačani direktorji in upravni svetniki v podjetjih, za katera niso nikoli žrtvovali niti pare.
Če razmišljamo o podobnih pojavih, kako so se pri aas in povsod po svetu zmotili tisti, ki so upali, da bo volk spremenil svojo uaturo, če smukne v ovčji kožuh. V lasebnem življenju je' tako pričakovanje otročje, v političnem pa — usodno!
Res je politika prvenstveno gospodarska zadeva, toda dokler ima to gospodarstvo v rokah tvoj nasprotnik, si njegov hlapec, dokler ima moč nad tem gospodarstvom njen nasprotnik, se slovenska vas ne more tolažiti z mislijo, da bi bilo konec socialnih krivic. Samo smctreno delo in jekleno vztrajna borba nam tu lahko zajarn-čita izboljšanje. Vse drugo je utopija, sen, ki ne spada v politiko, ampak kvečjemu v muziko.
SiasJjs, obrtafki in podeželski delavci! Zahtevajte o vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka. „Kmetski list*!
skih bajt i« opozarjal srbsko ljudstvo na staro slavo in veličino in ga pozival k maščevanju. Kosovo je postalo silno in neugnano žarišče, na katerem se je grel in krepil duh srbskega
naroda.«
Nato je očrta! delo velikega kralja Petra L Osvoboditelja, borbe in zmage nesmrtnih junakov in delo mučeniškega kralja Aleksandia I. Zedinitelja. Kakor eden se je vsa množita pridružila prisegi, da hočemo v počastitev junaških žrtev biti vsi izvrševalci oporoke velikega kralja.
ž&li »e zalčzfci denarnim zaiodcm jpcdalfša ?
Kakor smo že poročali, je Narodna banka znova vzela v razpravo vprašanje sanacije denarnih zavodov. V tej zvezi razpravljajo časopisi tudi o Vprašanju, ali se naj denarnim zavodom podaljša zakonita možnost, da vlagajo prošnje za zaščito, kajti po sedanji uredbi bo 23. novembra potekel rok, do katerega lahko še vlagajo take prošnje. V nasprotju z zahtevami zadružnih organizacij in nekaterih bančnih organizacij, ki se sklicujejo na to, da je potrebno podaljšati ta rok, ker Privilegirana agrarna banka še ni končno obračunala izročene ji kmetske dolgove in mnogi denarni zavodi še ne vedo, kakšno je resnk"no njihovo stanje. Časopisi so se postavili na stališče, da tega roka ne kaže podaljševati. Mnenja so, da bi se na ta način podaljšala
negotovost v pogledfu onih »av«dovr ki še niso pod zaščito in ki lahka možnost zaščite izkoriščajo za grožnje nasproti svojim vlagateljem, ki prihajajo s svojimi aahteuaau. Sedanja uredba strogo loči novo poslovanje od starega, kar pa predstavlja danes za aavode, ki se ie približujejo normalnemu poslovanju, precejšnjo oviro. Med starimi posli je mnogo takih, ki so v zvezi s spremenjenimi gospodarskimi razmerami- spremenili svoj značaj, ker so si medtem dolžniki opomogli in so terjatve postale solventme in likvidne, kakor so nove terjatve. Zalo naj bi se to separiranje omililo^ tako da bodo zavodi lahko v doglednem času vse svoje posle prenesli na novi račun.
Vlcge do 1C.CCC din Usede pi?©sfe
Te dni ije sprejel upravni odbor Narodne banke v pogledu likvidnosti denarnih zavodov prav važne sklepe. Narodna banka bo odobrila na podlagi teh sklepov denarnim zavodom kredite za izplačilo malih vlog do 10.000 din. Te posebne kredite bodo dobili vsi denarni zavodi ('zaščiteni in nezaščiteni) z obrestmi in proti zastavi obveznic in terjatev v tekočem računu pri Privilegirani agrarni banki. Nadalje je Poštna hranilnica sfcfcnif®, da 80 ŠsfcŠa de?Mff*i» ža* vodom posebne kredite v tekočem računu s- 3% obrestmi na podlagi meničnega akeepta denarnih zavodov in njih terjatev do Priv. agrarne banke do 25% imenskega zneska teh terjatev.
jEncf čil&n ejlezs
V Banjaluki so »Vrbaske sovine« hkratu glasilo JRZ. V zadnji številki je bil v tem listu objavljen članek glede konkordata, kjer je med drugim objavljeno tudi tole:
»Katoliška cerkev nikakor ne more očitati vladi dr. Stojadinoviča nelojalnosti ako se je odločila, da konkordata ne predloži senatu. Vlada je upoštevala, ko se je odločila za ta ukrep, sovražno stališče skupščinske izvenparlamentarne opozicije, ogorčen odpor srbske pravoslavne cerkve in končno reaerviranoet in nezadovoljstvo Hrvatov, ki bi morali kazati največji interes za konkordat. Zato nosi odgovornost opozicija, da ni bil konkordat uzakonjen.«.
Kakor je iz tega razvidno, je nekje nekaj trenja in menda nekoga glava boli. Kako in kdaj bodo bolečine minile, bo pokazala bodočnost. Mi kot pošteni kmetski ljudje, želimo seveda vsem poštenjakom samo zdravje in dobro srečo.
Euvd /e p©d vedo
Med Slovenci splošno znana božja pot, znameniti Lurd v Franciji, je zaradi neprestanega deževja poplavljen. Voda je tako narasla, da je dosegla teraso, kjer so običajno procesije. Tudi skalnata votlina, v kateri je Marijin kip, je poplavljena. Ograja, ki je pri vhodu, je izginila v vodi. Tudi podzemski vhod je voda zalila, tako da obstoja velika nevarnost, da se duplina poruši. Voda odnaša pohištvo, mnogo lesa, a fudi živino.
Taka je usoda vsega na zemlji, da niti najsvetejši kraji niso varni pred elementarnimi katastrofami. Kaj naj potem rečemo mi, vsakdanji Zemljani, če nas kdaj oplazi bič neizprosne usode? Najbolj pametno je menda res, če začnemo po znanem receptu govoriti o dobri letini. Samo škoda, da nimamo vsi take podlage kakor tisti, ki so znašli ta recept. Je pač križ, ali ne?
Poplave v Siviji
Vsled neprestanega dežja so nastopile v Siriji velikanske poplave. Vsa okolica Damaska je pod vodo in so porušene vse hiše ob cesti iz Damaska v Alepo. Mnogo ljudi je utonilo. Poročila trde, da je nad 1000 ljudi mrtvih in 12.000 brez strehe. Vsi poljski pridelki so v poplavljenih krajih uničeni. Prizadetemu prebivalstvu pomagajo vojaške žete. Škodo cenijo na 10 milijonov frankov.
Doma in drugod
JVovc organizacijc napredno emladine
V nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor sreske ©mladinske organizacije JNS za Slovenj Gradec. Pri Golu se je napolnila dvorana odločnih in borbenih fantov, sinov naših uglednih pristašev in mladih gospodarjev. Med njimi je bilo tudi več starejših borcev za naše kmetske in delavske pravice.
Tov. Canjko je zborovanje otvoril in vodil do volitev novega predsednika. V imenu starejših je pozdravil mladinski zbor g. Ivan Roj-nik. Za njim je imel lepo in globoko zajeto poročilo tov. Pušenjak. V svojem poročilu se je dotaknil vseh onih vprašanj, ki so ostala nerešena v slovenskem narodu in ki jih mora rešiti nova generacija, ako hoče izvršiti svoje zgodovinsko poslanstvo v svobodni in neodvisni državi. Iztrebiti mora iz našega naroda nesrečno in škodljivo klerikalno miselnost, katera je zadnja leta zastrupljevala dušo našega naroda in ga vzgajala za večnega sužnja tujcu. Slovenci moramo rasti sami iz sebe v neporuš-ljivi zvezi z vsem jugoslovanskim narodom. Iz naših duševnih in moralnih zakladov moramo prispevati k skupni jugoslovanski kulturi in jo obogateti z vsem najlepšim in najplemenitejšim. Vse to bomo pa lahko napravili le, če se otre-semo nekdanje miselnosti, v katero nas je ukle-nila preteklost. Ta preteklost in jugoslovanstvo se izključujeta. Dokler Slovenci tičimo v njej, nismo niti Slovenci niti Slovani, ker to, kar je nekoč bik), napravi jz vsakega naroda nacionalno pokveko. Zato moramo biti usodi hvaležni, da nam je vsaj sedaj odprta pot v lepše dni.
Poročilo tov. Pušenjaka je bilo sprejeto z nepopisnim navdušenjem. Njegove besede so segle globoko v nacionalno dušo naše kmetske in delavske mladine.
Za banovlnski odbor omladinske organizacije je govoril tov. Andrej Uršič. Obrazložil je program nacionalne omladine in se v tej zvezi dotaknil najbolj perečih političnih vprašanj, ki so pri nas na dnevnem redu.
Tudi njegov govor je mladinski zbor z velikim odobravanjem poslušal.
Tov. Canjko je nato odredil volitve sre-skega odbora omladinske organizacije za Slovenj Gradec. Za predsednika je bil izvoljen tov. Kac iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, za tajnika pa tov. Pušenjak.
Po volitvah je dobil besedo narodni poslanec Milan Mravlje. Toplo pozdravljen od mladih tovarišev je Mravlje govoril o političnem in gospodarskem položaju v Jugoslaviji. Posebno se je zadržal pri »sporazumu« med beograjsko in zagrebško opozicijo, ki je postalo naenkrat osrednje vprašanje naše notranje politike. Razčlenil je vse točke sporazuma in jih podvrgel kritiki s stališča programa in načel Jugosloven-ske nacionalne stranke. Zlasti je podčrtal one zahteve sporazuma, ki ijili smatra tudi naša stranka za potrebne, da se čim preje uresničijo, a to je tiskovna in zborovalna svoboda.
Z jasno lučjo je posvetil v dvolično vlogo, ki jo igra v našem političnem življenju znaten del časopisja. Vsakomur pa je jasno, da se mora dvoličnost sama v sebi udušiti. To pa brez dvoma prav kmalu.
Dotaknil se je še najnovejših prekomasaeij nekaterih občin in nato pozval ves mladi rod v najodločnejšo borbo za program in načela JN9.
Dvorana se je tresla navdušenih klicov in odobravanja.
Tov. predsednik Kac se je vsem govornikom zahvalil in zaključil nadvse lepo uspeli občni zbor.
Drugi ustanovni zbor mladinske organizacije se je vršil v nedeljo v -1
!Prcscrja.	i
Tukaj sta poročala predsednik banovinske-ga odbora tov. inž. Jože Rus in narodni poslanec .tov. Albin Koman. Zbor je pozdravil še predsednik sreske omladinske organizacije za ljubljansko okolico.
Prosvetni in politični delavec na vasi F e r d o Toma z i n iz Šmartnega pri Litiji, o katerega prerani smrti smo spregovorili v zadnji številki Kmetskega lista.
liboFovfi nja združene opozicije
Beograjska združena opozicija je pričela po konferenci svojih šefov z dr. Vladimirjem Mačkom v Farkašiču pri Sisku vneto akcijo med narodom. V zadnjem tednu je priredila celo vrsto zborovanj, konferenc in sestankov po Srbiji. Na teh zborovanjih pojasnjujejo govorniki srbskemu narodu zagrebški sporazum.
Na nekaterih krajih je prišlo do večjih neredov in pretepov. V Kragujevcu je podlegel zadobljenim ranam občinski pisar. V Pirotu so lomili zborovalci stole in se med seboj do dobrega pretepli. Policijski oblasti je s težavo uspelo obdržati red.
Stranka, ki bojevito nastopa proti združeni opoziciji zaradi sporazuma je JRZ. Glavno glasilo JRZ »Samouprava«, ki izhaja v Beogradu, se ijezi in huduje na JNS, zakaj ne nastopa zoper sporazum in združeno opozicijo. Ni jim všeč, da se naša stranka noče vmešavati v njihove zadeve.
Zagrebška opozicija
je tudi priredila več velikih zborovanj po Hrvaškem, na katerih obravnavajo sporazum in se zanj zavzemajo.
Veliko zborovanje se je vršilo v Karlovcu. Na njem so govorili prvaki SDK. V imenu doktorja Mačka je govoril inž. Košutič.
V	virovitiškem srezu ije prišlo na zborovanju do streljanja, v katerem so bili trije kmetje mrtvi, osem pa ranjenih.
v
Škofovska konferenca
ki je zasedala sedem dni v Zagrebu, je v četrtek 28. oktobra končala. Iz poročila, ki je bilo po zaključku konference izdano, je razvidno, da so katoliški škofje obravnavali pet točk dnevnega reda.
V	prvi vrsti so razpravljali vprašanje kon-kordata. Poročilo pravi, da katoliškemu episko-patu ne dopušča čast, da bi reagirali na ulične napade, ki so se pojavljali v zadnjem času proti končnemu sprejetju konkordata.
Katoliški episkopat, da smatra da ni potrebno reagirati niti na neiskrenost 191etnega zatrjevanja o enakopravnosti katoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji in da bo v vsakem primeru znal braniti pravice katoliške cerkve in šestih milijonov katoličanov v tej državi ter je za popravo krivic storil potrebne korake.
Nadalje pravi poročilo, da je episkopat so-
glasno uredil vprašanje katoliške akcije na ozemlju kraljevine Jugoslavije.
Polne simpatije se izrekajo nemškim in španskim katoličanom.
Na koncu pravi škofovsko poročilo, da so bile proučene splošne razmere na svetu in se je ugotovilo, da vzporedno z zametavanjem Kristusovih naukov rastejo na svetu nasilje, krivica in zlo vsake vrste. Teh, žal, ne morejo odstraniti niti krvave revolucije, niti nove poganske religije, niti nobena ljudska znanost, temveč samo popolni povratek h Kristusovemu evangeliju. Zato katoliški episkopat poziva vernike, da podvojijo svoje molitve, da bi Bog izgubljene privedel do spoznanja prave resnice, preganjanim pa vrnil mir.
Verjetno je, da se zaključne besede škofovskega poročila utegnejo nanašati na razmere v naši ožji domovini. Spričo tega je razumljivo, da javnost nestrpno pričakuje, koliko bodo imele odmeva v političnem življenju in kakšen bo.
cJzvoznz presežek žita
V	izvozniških krogih sodijo, da bo letošnji izvozni presežek naših žit znašal pri pšenici kakih 25.000 vagonov (medtem ko je višek lanske letine dosegel 60.000 vagonov). Izvozni presežek v koruzi pa znaša letos 85.000 vagonov, skupaj z ostankom iz lanskega leta pa bomo imeli za izvoz okrog 90.000 vagonov. Vrednost letošnjega izvoznega presežka pšenice in koruze znaša okrog 1400 milijonov dinarjev.
J« v ©z lesa v SVemcifiD
Na podlagi sklenjenega sporazuma z Nemčijo znaša naš izvozni kontingent za četrto tro-mesečje 1937 1000 ton hrastovega okroglega lesa, 1200 ton trdega okroglega lesa, 7500 ton hrastovega rezanega lesa, 15.000 ton mehkega rezanega lesa, 2500 ton trdega rezanega lesa, 500 ton hrastovih dog in 375 ton upognjenega lesa. Skupaj tedaj 28.075 ton. Del tega skupnega kontingenta je baje že prodan in celo po jako ugodnih cenah.
C&sedno stanje v Jeruzalemu
V	Palestini se borbe med Židi in Arabci še vedno nadaljujejo in sovraštvo vedno narašča.
Zaradi tega so angleške oblasti v Palestini proglasile v Jeruzalemu za stari del mesta obsedno stanje. Vse stroške za ojačenje policije morajo nositi prebivalci tega mestnega dela sami.
Tudi v drugih delih Palestine povzročajo arabski teroristi nerede in nemire. Vse kaže, da bo Palestina za angleško politiko še močno trd oreh, ob katerem si bo marsikak diplomat polomil zobe.
JVov vclilai zakon v fficl&a&iji
V	Bolgariji je grozila kriza vlade, ki jo je sedanja vlada Kjuseivanova preprečila tako, da je dosegla kompromis o novem volilnem zakonu. Vanj ne pridejo nobena določila, ki bi nasprotovala velikotrnovski ustavi.
Novi volilni zakon ne bo onemogočil kandidature bivših politikov, samo da bodo mogli kandidirati ne po listah političnih strank in organizacij, temveč posamič, ker ostane zakon o razpustu političnih strank v veljavi. Vsak kandidat bo osebno kandidiral v katerem koli okrožju.
Ko prečitate Kmetski list, dajte ga lepo o žep in pokažite ga sosedu. Opozorite ga na važnejše članke, ki so pisani v duhu kmetskega pokreta. Ne bo vam treba tega ponoviti trikrat, pa boste imeli pridobljenega novega naročnika za prihodnje leto.
Kaf se godi po svetu
br- izjavili, da njih vlade brez pridržkov sprejemajo te resolucije.
Medtem ko diplomatje tako modrujejo, je začela
Nemčija
z vso silo spet biti svoj diplomatski boj za kolonije. Italija ji pri tem iz razumljivih razlogov pridno pomaga, Anglija pa postaja vedno bolj nervozna. Po dosedanjih skušnjah sodeč bi dejali, da Nemčija tudi iz te borbe ne bo odšla praznih rok. Vprašanje je le, kdo bo. plačal ceho!
Velike spremembe v romunski vojski
Dne 1. novembra je bilo v romunski vojski upokojenih veliko število generalov in drugih višjih častnikov. Zlasti je bila javnost presenečena z upokojitvijo šefa romunskega generalnega štaba generala Sichitina, ki se nahaja zunaj države na sestanku šefov držav Balkanske zveze v Ankari.
Hkratu z njim so bili upokojeni vsi člani vrhovnega vojaškega sveta. Poleg teh je bilo upokojenih še 47 poveljujočih generalov, med njimi vsi armadni poveljniki in armadni inšpektorji, 132 poveljujočih polkovnikov in še 1600 drugih višjih in nižjih častnikov.
Za novega šefa generalnega štaba je bil imenovan doslej malo znani general Štefan Jo-niescu, imenovanje ostalih poveljnikov pa bo v kratkem objavljeno. Koj za temi upokojitvami je bila romunski javnosti sporočena vest o ustanovitvi nove delniške družbe, ki bo z večinsko udeležbo države izdelovala motorje za letala, avtomobile, motorna kolesa in kolesa za
vojaške potrebe. Država bo v novem podjetju, ki se imenuje »Industria Nationale Aeronautica< in bo začelo poslovati z glavnico 120 milijonov lejev, udeležena s 75% delnic, zasebni kapital pa s 25%.
Baje igra v novem podjetju važno vlogo lastnik jeklaren Malaxa pri Bukarešti. Mož je znan po svoji uspešni organizaciji romunske nacionalne železne industrije ter uživa kot tak na najvišjih mestih popolno zaupanje in priznanje.
Samcntcv znanega šcinika
Bivši šol. nadzornik A. Lechner, ki je napisal več čeških šol. učnih knjig, je prišel v sodno preiskavo. Očitali so mu, da je od raznih oseb izmamil skupno 200 tisoč čeških kron. Tik pred razpravo, ki je bila že razpisana proti njemu, se je zastrupil. Samomor ije v prosvetnih krogih vzbudil mnogo pozornosti, ker je bil Lechner zaradi svojih učnih knjig povsod znan.
Dr. TTjalmar Schacht, nemški gospodarski minister, se je moral na pritisk pruskega ministrskega predsednika Goringa umakniti s svoje postojanke.
Zadnji teden zaznamujemo v svetu več pomembnih dogodkov, ki utegnejo odločilno vplivati na nadaljnji razvoj svetovne politike.
Na Daljnem vzhodu
so se Kitajci po silovitih borbah morali pri Šanghaju umakniti na drugo obrambno črto. Japonci razglašajo to zmago kot uspeh, ki bo odločilno vplival na kon?ni izid japonsko-kitaj-ske vojne, kitajski maršal Cangkajšek pa pravi, da to še nikakor ne pomeni poraza Kitajcev in
da bodo Japonci šele v notranjosti Kitajske spoznali vso odločnost in silovitost kitajskega odpora. On je še vedno prepričan o končni zmagi Kitajcev.
Strah pred Rusijo
sili Japonce, da delajo z vso naglico in v največji meri skušajo izkoristiti vsak svoj uspeh. V tej težnji naglo organizirajo novo »samostojno« mongolsko državo — Mongolikuo, ki naj bi z Japonci vred bila boj proti — komunizmu. Nova država bi obsegala dvakrat toliko ozemlja kakor Jugoslavija, število prebivalstva pa bi dosegalo komaj milijon duš. V tem je pa tudi jedro: Japonci bodo v novi državi imeli dovolj prostora za naseljevanje in se bodo tako zopet za korak približali svojemu cilju: zasedbi in osvojitvi azijske celine.
Spričo tega seveda tudi odklanjajo Japonci udeležbo na
bruseljski konferenci
in pravijo, da nekatere izmed držav, ki naj bi bile tamkaj zastopane, sploh nimajo pravice so-odločevanja v kitajsko-japonskem sporu.
Rusija, ki prav gotovo najbolj živo občuti resnični položaj na Daljnem vzhodu z vsem njegovim ozadjem, spletkami in prikritimi nameni, se te konference po zadnjih vesteh tudi ne bo udeležila. Ker je poleg tega v Belgiji z ostavko van Zeelandove vlade izbruhnila precej ostra vladna kriza, ki utegne imeti še usodne posledice, je bržkone usoda te konference, na kateri naj bi se skušalo na miren način rešiti japonsko-kitajski spor, že v naprej zapečatena. Zato ni nič čudnega, če trdijo nekatere vesti, da nameravane konference sploh ne bo — ali da bo vsaj odgodena na poznejši čas. Kaj to v praksi pomeni, pa je'itak vsakomur znano.
Rusija zbira vojne sile
Kakor poročajo iz Harbina, zbira Rusija v Zunanji Mongoliji velike množine vojnega ma-
teriala. Tudi voijaški transporti stalno prihajajo tja. Baje je zaradi njih vzhodno cd Urala ustavljen ves ostali promet.	»
V Španiji
je na vseh bojiščih nastal zastoj. Poplave in plazovi; ki so na več krajih porušili železniško progo, ovirajo vsako vojaško bojno delovanje v večjem obsegu.
Več Francovih napadov na Madrid so vladne čete v zadnjem času odbile.
V zmedi španskega vrvenja naj še omenimo, da so — pod pritiskom Italije — priznale režim generala Franca Avstrija, Madžarska in neka balkanska država. Ta korak je vzbudil v francoskih političnih krogih obilo nejevolje.
Odbor za nevmešavanje
je na neki svoji seiji pred kratkim sprejel vrsto sklepov, ki naj bi pomenili v tem dolgotrajnem trenju končno vendar vsaj nadih sporazuma.
Na tej seji so se zbrani zastopniki držav sporazumeli takole:
1.	Predsednik odbora naj stopi v stik z obema .strankama v Španiji, da bi dobil čimprej njihov pristanek glede sodelovanja pri umiku prostovoljcev, ki niso Spanci. Doseže naj tudi, da se sestavita dve komisiji. Ena komisija bi nadzirala umik prostovoljcev, ki bi se v enakem številu umikali iz obeh taborov. Odhod prostovoljcev bi naj bil tudi sorazmeren s številčnim stanjem vseh prostovoljcev na obeh straneh.
2.	Predsednik bo obvestil obe stranki, da bodo države, ki sodelujejo v sporazumu istočasno priznale pravice vojskujočih se strank obema taboroma, ko se bo začel odhod prostovoljcev in se bodo izpolnili pogoji iz 1. točke.
3.	Od dne, ko se bo začel od odbora določeni odhod prostovoljcev iz Španije, se bo tudi začela izvajati od odbora določena kontrola na francosko-španski meji. Ta kontrola bo tudi izpopolnjena z določbami, ki jih bodo za pomorsko kontrolo sprejeli pomorski strokovnjaki na temelju dopolnilnega poročila.
Vsaka vlada mora izdati potrebne odredbe za prevoz orožja in odhod ali prevoz prostovoljcev v Španijo, ki bodo v skladu z gornjimi določbami. Na ta način bo vlada pokazala, da pristaja na sporazum, ki je zgoraj načelno nakazan. Zastopniki Velike Britanije, Belgije, Francije, Švedske in Češkoslovaške so še pose-
Bodoči \ladar nove države Mongolikuo, princ T e h u , ki naj bi se pod japonskim vodstvom pomagal boriti proti komunizmu. Mož je nasprotnik Kitajcev in Rusov, sam zase pa prešibek, da bi bil Japoncem nevaren, zato so si ga izbrali za — zaveznika.
Bivši predsednik Poljske in svetovno znan umetnik Ignac P a d e r e w s k i se bo kljub svoji visoki starosti vrnil iz inozemstva v domovino, kjer bo kot 781etnik prevzel vodstvo gibanja za svobodnejši politični režim na Poljskem.
Kmeiska
mladina
Ločile zvno od. -plev 1
Ko smo se te dni spominjali svojih pokojnih, se je pač marsikdo vprašal, kako bi se najlepše in najtrajnejše oddolžili njih spominu.
Slovenska kmetska mladina ve odgovor na to vprašanje. Mi vemo, da je zemlja, da je naša kultura, da je vse, kar premoremo gmotnih in duhovnih vrednot sveta dediščina naših prednikov. Ohranili in zapustili so nam jo v želji, da jo množimo, gojimo in spopolnjujemo. In samo na ta način, če bomo vse to vršili vestno, iskreno, iz vseh svojih moči, se bomo oddolžili spominu svojih prednikov in si hkratu zagotovili hvaležnost rodov, ki pridejo za nami.
Veliko je delo, ki ga vrše na tem polju že danes naša društva, vendar se ne smemo nikoli zadovoljiti z njim, ampak moramo iskati vedno novega izpopolnjevanja. Pri tem naj ponovno naglasimo važnost in pomen prave, resnične ljudske prosvete. Kar nič si ne prikrivajmo in odkrito priznajmo, da nam v tem oziru še mnogo, mnogo manjka. Zlasti se premalo brigamo za to, odkod črpamo svojo prosveto.
Knjige in časopisi so pri nas močno razširjeni, kar je vse hvale vredno. Žalostno pa je, da bere človek vse brez kritike in izbire. Pomisliti je treba, da je tiskana beseda lahko — velik prijatelj ali pa smrten sovražnik. Zlasti velja to za
mlatil
H/llade punce, p&ztc!
V pobožnem »Bogoljubu«, kjer se obravnavajo same bogu in dobrim ljudem dopadljive in lepe reči — sem bral, če prav nisem koštrun, sledeče za naše podeželske lepotice tehtne in pomembne z ježevimi ocvirki zabeljene pikan-terije:
»Naj bi sledeči izreki zresnili vse v ljubezenski bolezni brezmiselno, lahkomišljeno, vehe-dravo zatelebane in zatopljene mladoletnike, dasi se je bati, da bodo gluhi in slepi za dobro besedo. Zadovoljni bomo, če jih le nekaj pri-vedemo do spoznanja in jih tako rešimo.
Plesišče je devištva morišče. Nedolžnost na plesu umira, na potu domov pa umrje. — Katera rada na plesišču skače, kmalu plenice namače.
—	Dolgo znanje, še daljše kesanje. — Bolj ko ovca mekeče, več volkov za njo teče. (Bolj ko se dekle gizdavo nosi in fantom nastavlja, prej je zapeljana.) — Tisti fant, ki se dobrega kaže, ti kmalu nedolžnost pomaže. — Katera od fantov rada sprejema darila, se bo osmodila. — Če ti fant na krilo sede, ne reci: Pridvigni se! marveč odreži in beži. (Odstrani grešno priložnost, četudi te kaj stane.) — Dosti prosa, dosti nezakonskih otrok. (Ko hodijo mladi ljudje na večerno delo, da proso manejo, repo obrezujejo, koruzo majijo in robkajo, ko hodijo na prejo, k čuvanju mrliča itd., si iščejo priložnosti, ki vodi v greh.)
—	Ogenj in slama ne ostaneta dolgo skupaj — ne mladenka nedolžna v fantovski družbi. — Pri poroki mašnik roke zveže, po poroki fant dekletu oči odveze.«
»Dekleta, ki danes tem pregovorom ne verjamejo, bodo verjele, ko se bodo ujele.«
Jaz piscu, ki zna gotovo več ko hruške peč, na pikantarijah iskreno čestitam ter mu želim, da mu bog ohrani dolgo krepko mlado življenje
—	obenem pa mu toplo priporočam, da obišče ob priliki naš obmejni kraj Rovte, kjer bo imel dovolj prilike pa tudi rodovitnih tal za svoje kot rečeno vsega uvaževanja in spoštovanja vredne naukel
mladega človeka v dobi, ko še nima tolikšnega obzorja, da bi lahko ločil zrno od plev, pravo od krivega, resnico od spretno zavite laži.
Na tem polju čakajo naša društva velike naloge. Jasno je, da se njih člani ne morejo zadovoljiti samo s čitanjem društvenega glasila »Grude«, ampak da morajo in želg posegati tudi po drugem čtivu. Prav. S' tem si bistre duha in si širijo obzorje. Kakor pa otrok ne more brez nevarnosti s prvimi koraki v svet, če ga ne spremlja ljubeča materina roka, kakor mlado drevo podivja, če ga ne goji skrben vrtnar, tako je tudi pri čitanju, tej važni duševni hrani človeku potreben zvest tovariš, ki mu pomaga izbrati in razbrati to, kar ihu bo v prid, in ga obvaruje vsega, kar bi mu skalilo in zameglilo pogled.
Da se razumemo. V teh besedah ne mislimo nikakega ukazujočega jerobstva, ampak tova-riško vodstvo, ki naj ga društva preko svojih najzrelejših in najsposobnejših članov vrše v svojem območju. Več ljudi več ve, a največjo zrelost da človeku življenjska skušnja. To je veljalo vedno, velja in bo veljalo, zato pa ni mogoče nikoli dovolj naglasiti važnosti debatnih večerov in sestankov, kjer se tovariši in tovarišice v neprisiljenem kramljanju poraz,govore o tvarini, ki so jo prečitali. Društvo, ki bo to gojilo smotreno in dosledno, bo brez dvoma doseglo tak uspeh, da bodo iz njegovega področja izginile same po sebi vse slabe, kvarne in proti-kmetske tiskovine, brošure in -asopisi iz enostavnega razloga, ker ne bo zanje nobenega zanimanja več.
Prepričani smo, da zna kmetska mladina ceniti važnost takega uspeha. Saj je to velik korak k cilju, ki ga ima slovenska vas!
Ucadm papčavek
Glasilo g. dr. Koruna in g. dr. Puca je prejelo in tudi pošteno priobčilo od mestnega poglavarstva v Ljubljani sledeč popravek oziroma pojasnilo:
»Ni res, da je sedanja občinska uprava vo-tirala za Vincencijevo konferenco v Trnovem 800.000 din, da bi ta (Vincencijeva konferenca) zgradila tam otroško zavetišče, namesto da bi to zavetišče zgradila mestna občina sama. Res je le nasprotno: Vincencijeva konferenca je dala mestni občini zemljišče, na katerem bo mestna občina sama zgradila otroško zavetišče, ki ostane slej ko prej njena last. Otroško zavetišče bo namenjeno izključno le namenom zavetišča, raJi česar o kakem Prosvetnem domu v zavetišču ni govora.«
Sedaj res ne znam reči, kdo tukaj nima prav. Če pa slučajno v kaki oštariji zvem, kateri frak se komu ne prilega, bom že o priliki sporočil. Dotlej pa vsem skupaj voščim po stari kmetski šegi dobro zdravje^ Saj tesra božjega daru smo vsi ljudje potrebni.
p/liasnifo
V zadnji številki Kmetskega lista smo o g. dr. Dragotinu Lončarju trdili, da- je postal načelen politik, odkar je prenehal biti načelnik prosvetnega oddelka, na katero mesto da ga je postavil prejšnji režim diktature in fašizma.
Vsled pojasnila g. dr. Lončarja smo se prepričali, da je prišel svoječasno drugič do mesta načelnika prosvetnega oddelka iz razloga, ker je državni svet s svojo sodbo z dne 5. aprila 1930 razveljavil ukaz ministrstva prosvete z dne 27. februarja 1928, ki ga je razrešil svoječasno mu dodeljene službe ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani in ga postavil v nižji položaj, kot ga je zavzemal do tedaj. S to sodbo je državni svet odločil, da ni imelo ministrstvo prosvete pravice brez pristanka g. dr. Lončarja postaviti ga v nižji položaj, kot ga je že zavzemal in da je bilo vsled tega dolžno, da mu v podrejenem re-soru, potem ko ga je razrešilo službe ravnatelja Narodnega muzeja, poišče mesto, odgovarjajoče njegovemu dotedanjemu položaju.
Xo sodbo je ministrstvo prosvete moralo izvršiti in je za to g. dr. Lončarju podelilo mesto načelnika prosvetnega oddejka, ki je ustrezalo njegovemu položaju.
G. dr. Lončar torej ni prišel do tega položaja, češ, ker bi se strinjal s politiko tedanjega režima, kar je bilo glede na njegovo prejšnje politično mišljenje in delovanje splošno znano.
V kolikor je bilo iz spredaj navedenega članka razvidno, da hočemo g. dr. Lončarju očitati z omenjenim odstavkom nenačelnost in ko-ristolovstvo, ta očitek glede na gornja dejstva kot povsem neosnovan preklicujemo in obžalujemo.
,, žiVifa, stavensUL
Najboljši katoliški dnevnik je poročal v ponedeljek iz Beograda sledeče: »Slovenski fantje in dekleta, ki jih je prišlo v Beograd s salezijan-sko godbo nad 250, so priredili voditelju stranke prisrčne ovacije, za katere se je dr. Stojadinovič zahvaljeval globoko nagnjen iz avtomobila in z mahanjem desnice ter vzklikanjem: »Bog živi, venski fantje — Zdravo!«
tiFaiiline knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po natboMši ceni in takojšnjemu izplačilu, i i (i o s i u i e vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle naikulatifneiis
MHIZIJ PLANINSEIT
| trgovska ageniara Janinih peslov
j umiiMt%,	ulica 14
5 f. nadstro"5"'	Tnieion 35-1C
X Na svinjski sejem v kariboru je bilo 29. oktobra pripeljanih 258 svinj. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 65 do 100, 7 do 9 tednov stari 85 do 105, 3 do 4 mesece stari 130 do 170, 5 do 7 mesecev stari 210 do 310, 8 do 10 mesecev stari 350 do 440. 1 leto stari 620 do 780 din: 1 kg žive teže 6 do 7'5Q- 1 kg mrtve teže 9 do 11 din. Prodanih je bilo 149 svinj.
X Naš dan je lepo urejevan in priporočila vreden mladinski list, ki po svoji vsebini ustreza potrebam podeželske šolske mladine in je tudi po ceni zanjo dosegljiv, zato vse starše in učiteljstvo toplo opozarjamo nanj. Pojasnila o njem dobite v vsaki soli. Zavedajte se, da je mlademu človeku dobro čtivo najboljši prijatelj in vodnik.
X V zaporu se je obesil 241etni Marjan Šču-kot, po rodu iz Trsta. Prestal je bil neko zaporno kazen v zaporih okrožnega sodišča v Ljubljani zavoljo nekih tatvin. Medtem pa se je nabralo proti njemu novo gradivo in bi bil moral zaradi slicnega greha spet stopiti pred sodnike. Zato ga po končani kazni seveda niso izpustili na svobodo. Ta grenka usoda je mladega človeka tako potrla, da je obupal in se s pasom obesil na cev centralne kurjave v svoji jetniški celici. Ko so ga našli, so mogli ugotoviti samo še smrt.
X Pismo ga je izdalo. V Razvanju je bilo zadnji dve leti 17 požigov, v Hočafi pa 10, zato so ljudje sumili, da tu deluje zločinska roka. Ko pa je pred kratkim ponoči spet izbruhnil požar pri gostilničarju Grašiču v Bohovi in kmalu za tem še v osamljeni koruznici na polju, je bilo vse prepričano, da je oba požara zakrivil isti požigalec. Orožniki so našli blizu pogorišča neko pismo, naslovljeno na brezposelnega ključavničarskega pomočnika, 22letnega Franca Lubanška iz Razvanj. Ko so ga prijeli, je priznal 5 požigov in med temi tudi zgoraj omenjenega.	.
Gospodarstvo
v
žvep/an/e v scdcbuem vinarstvu
Med najvažnejšimi deli v vinarstvu je žvep-lanje sodov oziroma vina, s čimer preprečujemo razvoj za vino škodljivih bakterij, ki bi utegnile povzročiti razvoj raznih bolezni in nedostatkov.
V naši državi lastniki kleti opravljajo to delo večinoma še po zastarelem načinu, t. j. z zažiganjem žveplenih trakov v praznem sodu. Ta način v ozkem krogu naprednejših vinogradnikov smatrajo za nesodoben.
Ta stari način žveplanja z zažiganjem žveplenih odrezkov je vsekakor izboljšan z uporabo raznih, v ta namen zgrajenih apairatov (priprav) in z uporabo boljšega in čistejšega žvepla in žveplenih vložkov. Kljub temu ima ta stari način še vrsto pomanjkljivosti, kakor so tele:
Pri zgorevanju žvepla ni mogoče natančno odrediti količine žveplovega dvokisa, ki jo je treba dodati vinu, zaradi česar lahko pride v vino preveč žveplovega dvokisa iu bo dobilo vino v tem primeru močan okus po žveplu. Temu nasproti pa lahko pride v vino tudi premalo žveplovega dvokisa in je tedaj vino izpostavljeno nevarnosti, da se pokvari. Drugi plini, ki hkratu nastajajo pri zgorevanju žvepla, lahko takisto pokvarijo, vino.
Z gorečim žveplom lahko pokvarimo dogo ozjroma sodček in s tem ustvarimo v lesu gnezda za bakterije.
Vsi li nedostatki odpadejo pri žveplanju s kaliummetabisulfitom.
Kaliummetabisulfit se dobiva y kristalih, tabletah ali v prahu, v lekarnah ali v trgovinah s kolonialnim blagom. Lansko leto je začela tudi znana domača kemična industrija »Zorka« d. d. (Beograd, Kralja Aleksandra 70) proizvajati to
sredstvo, ki so ga medtem mnogokrat preskusili najboljši strokovnjaki v državi. Potrjeno je, da je domači kaliummetabisulfit boljši od tujega.
Kaliummetabisulfit je razen tega, da je zelo uspešno in zanesljivo sredstvo za gojitev in zdravljenje vina, še zelo poceni. Kilogram v kristalu velja din 24'—, v tabletah (100 tablet = 1 kg) velja din'50'—. Ker je za en hektoliter vina treba 5—25 gramov, oziroma Vi do 214 tableti, tedaj ves postopek za zagotovitev okusnega in zdravega vina ne stane na liter več kakor 0'1 do l-— pare.
Postopek pri žveplanju s kaliummetabisulfitom je veliko bolj enostaven in vzame mnogo manj časa kakor postopek* po starem načinu. Kaliummetabisulfit se enostavno zaveže v čisto platneno krpo, pa se obesi v sod, ki je poln vina. Ko se vsebina razstopi, vsamemo krpo ven in ves postopek je končan.
Mnogo važnejše je, da se že mošt na tropinah ali vsaj čisti mošt vzatue v ta postopek in se goji s kaliummetabisulfitom, ker se s tem zagotovi pravilno vrenje iu se onemogoči razvoj škodljivih bakterij. Ako smo to storili, se nam ni treba bati, da bi se vino pokvarilo. V primeru kakih vinskih bolezni ali nedostatkov pa kalium-. metabisulfit s svojimi reduktivnimi lastnostmi ozdravlja in vrača vinu bistrino in dober okus.
Posestnike opozarjamo na to odlično sredstvo, ki ga že leta in leta uporabljajo v res naprednih in na tem polju merodajnih državah: v Franciji in v Nemčiji.
Da bi naši vinogradniki spoznali prednosti tega sredstva, jim priporočamo, da napravijo poskus z 1 ali 2 sodoma in da v ta namen pišejo ravnateljstvu »Zorka« d. d. (Beograd, Poštni predal 669) po brezplačne vzorce in obširna navodila. Tako se bodo sami prepričali, kakšen blagor pomeni kaliummetabisulfit za vinarstvo.
0. M.
X Po 2W) dinarjev nagrade za vsak požig je baje dajal zastopnik neke zavarovalnice mlademu mizarskemu vajencu Ivanu Cencu, ki se je učil pri posestniku in mizarju Jožefu Korošcu v Luše3ki vasi. Dotični zastopnik je namreč na ta način hotel prisiliti ljudi, da bi se pri njem zavarovali. Ko je fant pred kratkim zažgal gospodarsko poslopje svojega delodajalca, je končno prišlo vse skupaj na dan in se bo s čudnim primerom zavarovalske vneme še bavilo sodišče. Vsekakor se človek mora zgroziti, ko na takih primerih spoznava, kam vse zapelje ljudi pohlep po denarju.
X Spopad v Kragujevcu. Poročilo notranjega ministrstva, da je prišlo pred konferenco, ki so jo hoteli prirediti pristaši združene opozi-' cije v Kragujevcu dne 30. oktobra ob 20., do spopada med pristaši združene opozicije in pristaši JRZ. Med spopadom so oddali več strelov, Od teh jo eden ranil nekega občinskega pisarja, k: služi v predstojništvu mestnega redarstva. Drugih žrtev ni bilo.
X Poroka, V soboto sta se poročila gdč. Metka Grad iz Beričevega in France Rode iz Dev. Mar. v Polju. Nevesta je članica in marljiva delavka v društvu kmetskih fantov in deklet, ženin pa praporščak Sokola v Dev. Mar. v Polju. Nevesta je hčerka ugledne Gradove družine iz Beričevega. Obema kulturnima delavcema so se društva prisrčno zahvalila za njuno delo v globokem prepričanju, da bosta ostala še naprej naklonjena nacionalnim in kulturnim društvom.
X Cesta se je udrla, ko je peljal iz gozda nad Cirnikom pri Tržiču posestnik Vrubec voz bukovih drv. Voz je zdrknil v globino in je potegnil s seboj oba konja. En konj se je ubil, drugi si je zlomil nogo, da ga je tudi bilo treba pokončati. Vrubec trpi 8000 din škode.
X Na Jesenicah se je smrtno ponesrečil 421 et-ni železničar Rudolf Jakoš z Zidanega mosta. Na potu domov je z železniškega mostu pri Hrušici po nesrečnem naključju padel v narasli potok Jesenico iif utonil.
X Zopet prometna nesreča. Na cesti nasproti Visokemu je omahnil pod žirovski avtobus posestnik France Vari, po domače Vrbanač iz Poljan. Peljal se je s kolesom proti domu in se pravilno umaknil avtobusu, ki je pripeljal za njim. V zadnjem trenutku pa je iz neznanega vzroka izgubil ravnotežje in padel pod voz tako, da mu je zadnje kolo strlo glavo in je bil takoj mrtev.
H H W w m
>}iiS Ci|« mešanica domačih
čajnih rastlin!
Najboljši nadomestek za inozemske čaje!
Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935. S. br. 14.004
Naprodaj pri:
Kmetijski družbi r. z. z o. z.
v Ljubljani
X Strašen zločin je zagrešil 431etni posestnikov sin Anton Pongrac v Tinju na Pohorju. Njegov 841etni oče Martin, ki je bil vdovec in še vedno gospodar na gruntu, se je namreč hotel vnovič poročiti s svojo deklo in prepisati nanjo velik vinograd v Okoški gori. Zaradi tega sta se s sinom, ki ije bil tudi že oženjen, zadnje čase stalno prepirala. Končno je sin pričakal v gozdu očeta, ko se je vračal s sejma, ga s težkim kamnom pobil in mu na dveh krajih prerezal vrat. Antona, ki je svoje dejanje že priznal, in njegovo ženo so orožniki prijeli in oddali v sodne zapore, njune tri otročiče so vzeli k sebi sorodniki, grunt pa, ki je na tako žalosten način nenadoma prišel ob gospodarja, ije prevzela začasno v varstvo občina.
X V ciganski voz se je na cesti blizu Mokronoga zaletel s kolesom delavee Kromberger iz Bistrice pri Mokronogu. Pri tem je padel in se mu je zapičil v čelo kol, ki je molel z voza. Razen tega si je izbil več zob in se je tudi drugače močno potolkel in poškodoval. Zdravnik v Mokronogu je ponesrečencu nudil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v Kandijo v bolnico.
X Novi bankovci. Narodna banka bo izročila 1. novembra v promet nove bankovce po 100 din stalne prve izdaje. Novi bankovci se razlikujejo od dosedanjih, ki so v prometu od 1. januarja 1925 in od 21. januarja 1931, samo v fili-granu. Na dosedanjih stotakih se vidi v filigranu glava kneza Miloša, na novih pa bo lik blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja.
POZOR!
Ta isissrai dobro prečrtajte!
Blago za zimske moške suknje, površnike, ženske plašče, moške in ženske obleke, barhente, tlanele, pletene iopice, triko maje in hlače, -umske rjuhe in deke. kovtre, damske in moške dežnike vseh vrst i. t. d. dobite najceneje edino pri splošno znani domači tvrdki
F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29 in 30
Na zalogi tudi velika izbira izgotovljenih damskih in otroških plaščev in hubert.usov. — Pri nakupu nad din 100'— dajemo robček, nad din 200'— nogavice zastonj, in sicer le, ako se sklicujete na današnji inserat.
X Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem v Mariboru je bilo prignanih 258 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: prasci od 5 do 6 tednov stari 65 do 100 din, 7 do 9 tednov stari 85 do 105, 3 do 4mesečni 130 do 170,
5	do 7mesečni 210 do 340, 8 do lOmesečni 250 do 440, enoletni 620 do 780 din za komad. Prodanih je bilo 114 rilcev. Cene svinjam za kg žive teže
6	do 7'50 din, za kg mrtve teže 9 do 11 din.
X Vinogradniki se opozarjajo, da naknadne prošnje za dodelitev trošarine prostega sladkorja za sladkanje mošta pošljejo čim prej, a najkasneje do 5. novembra, ker bi se sicer moglo zgoditi, da se sladkanje ne bo dovolilo, če je mošt že prevrel in je iz njega nastalo vino. Dovoljenje banske uprave se namreč glasi le za sladkanje mošta, ne pa vina.
X Nečloveški mož je Jože Dornik, posestnik v Drnovem na Krškem polju. Z ženo Marijo, ki je bila stara sedaj 48 let, je toliko časa živel v zakonu, da se jima je rodilo 11 otrok, od katerih jih 9 še živi. Kljub temu je čudak bil na ženo tako ljubosumen, da je ženo večkrat strahovito pretepal. Ondan jo je z ročico tako udaril čez trebuh, da je reva v krški bolnici podlegla poškodbam, ki so bile po izjavi zdravnikov neizbežno smrtne. '	-t
X Sto milijonov smo letos že dali za inozemski premog. Medtem ko se je v prvem letošnjem polletju naš uvoz premoga držal na lanski višini in je bil celo za malenkost manjši nego lani, zlasti pa manjši nego leta 1935, opažamo v tretjem letošnjem četrtletju naglo naraščanje tega uvoza. V tretjem letošnjem četrtletju smo namreč uvozili 13.774 vagonov inozemskega premoga nasproti 6300 vagonom v lanskem tretjem četrtletju. Zaradi tega je celotni letošnji uvoz v prvih treh četrtletjih narasel na 29.757 vagonov v vrednosti 101.6 milijona din (lani 22.854 vagonov v vrednosti 63'9 milijona din).
Položnice
Naročniki, ki ste prejeli v zadnji in današnji številki Kmetskega lista priložene položnice, se naprošate ponovno, da poravnate v najkrajšem času zapadlo naročnino, sicer bomo neljubo primorani; zamudnikom ukiniti nadaljnje pošiljanje >Kmctskega lista«.
TfMETSffT ITST
1
Jz lufme
■	Nfsr^a ▼ tovarni. V Breseiji v Italiji se
ije v neki tovarni udria streha in podsula pod ^eloj 15 delavcev. Izpod ruševin so doslej izvlekli 2 mrtva in 8 težko ranjenih, ostalih 5 pa je bržkone še tndi mrtvih pod ruševinami.
■	Strahovita železniška nesreča v Rusiji. Po poročilih nekaterih evropskih listov se je na transsibirski železnici osebni vlak zeletel v tovorni vlak, ki je bil poln municije. Ob trčenju je 5 vagonov municije eksplodiralo, pri čemer je 30 oseb dobesedno raztrgalo na drobne kosce. Iz ruševin so nato edkopali še 85 strahovito razmesarjenih trupel in 105 nevarno ranjenih oseb. Grozna nesreča se je primerila zaradi napačno postavljenih kretnic.
■	Silovit orkan je pred kratkim divjal ob vsej braziljski obali. Največ škode je v pokrajini Santa Marija. Porušenih je veliko število hiš in drugih zgradb, 20 ljudi je mrtvih, nekaj sto pa bolj ali manj ranjenih.
■	Dragocen tovor. Zveza šanghajskih bank je odposlala v London tovor srebra v vrednosti 42 milijonov dolarjev. To je doslej največja pošiljka srebra, kar jih je bilo kdaj s kitajskega poslanih v inozemstvo.
S Nenavauen dimnikar je Vaefav Rosof tz Brna. Dovršil je pravne študije in je tudi rezervni častnik. Ker pa v svojem poklicu ni mogel dobiti nikjer nobene zaposlitve, se je vzlie visoki izobrazbi odločil za dimnikarski stan. Pred kratkim je že položil izpit za dimnikarja in bo prevzel očetove posle. Njegov oče je namreč tudi dimnikar.
■	Nov Napoleonov muaej so odprli v Rusiji v georgijskem mesteeu Zugdidi. Vnuk Napoleonovega maršala se je pred časom poročil z geor-gijsko princeso in je tedaj dal prepeljati v Zugdidi opravo iz Napoleonove sobe in celo vrsto drugih predmetov, ki so bili nekdaj Napoleonova last. Vsi ti Zanimivi predmeti so sedaj shranjeni v novem Napoleonovem muzeju.
■	Atentat na — kamelo! V monakovskent zoološkem vrtu je pred kratkim nekdo ponoči izvršil atentat na kamelo- Ko so namreč čuvaji zjutraj prišli v prostor za kamele, so našli tamkaj najlepšo teh živali vso krvavo. Imela je Štiri rane. povzročene z revolverskimi streli. Za izsleditev neznanega napadalca je monakovska policija razpisala 1000 mark nagrade.
■	V Palestini je izbruhnila r»>v»liieija Arabcev. Neredi se vrste eden za drugim. Tri velike stavbe na letališču v Jeruzalemu so do tal pogorele. Oblasti so poostrile predpise glede javnega reda in miru. Kljub temu pa je položaj vedno bolj napet. Na južni meji Palestine se pojavljajo čete Vahabitov. Pričakuje se nastop Ibn Sanda. Velikemu muftijn se je posrečilo, da je pobegnil iz mošeje, v kateri se je skrival, v Sirijo.
Sejmi
7.	novembra: v Kropi, Selnici, Sv. Barbari pri Halozah.
8.	novembra: v Št. Jerneju, Višnji gori, Kranju, Središču, Novem mestu, Pilštanju, Braslovčah.
9.	novembra: v Kamniku, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Dol. Lendavi.
10.	novembra: v Ljubljani, Tržiču, Ptuju, Trbovljah, Hrastniku-Dolu, Mariboru, Brežicah, Celju, Puconcih.
11.	novembra: v Turnišču, pri Sv. Petru v Slov. goricah, v Šmartnem ob Paki, Studencu pri Krškem, Črnomlju, na Vrhniki,v Marenbergu, Sred. vasi, v Bohinju, Moravčah, Poljanah, v Sp. Gorjah, Ormožu, Laškem, Št. Gotardu, Oplotnici.
12.	novembra: v Bušeči vasi, Mariboru, Ptuju.
13.	novembra: v Domžalah, Kamniku, Škof ji Loki, Tržiču, Brežicah, Hrastniku-Dolu. Celju, Mariboru, Prevaljah, Sevnici, Trbovljah.
... dokler ni obrisala otrokov obraz pri prijateljici, ki pere z Radionom.
Čeprav imate morda dovolj izkušenj v gospociinjsfvu — Vaša perilo bi mogio bili vseeno še lepše: s pomočjo Rac! i o na! V primeri z bleščečo belino z Radionom opranega perila, se zdi vsako drugo perilo stvUaslo. In zakaj? Ker navadna mila in pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, R a d i o n pa vsebuje kisik, ki skupaj s peno izbornega Schichto-vega mila prodira skozi tkanino in opere vsako perilo temeljito in snežnebelo. Zato	t
je z Radionom oprano perilo bolj belo nego drugo perilo. Pri prihodnjem pranju uporabite Radion, ki Vam bo pomagal, da boste dobili inežnobelo perilo.
Schichtov
iADION
pere sam
ZEivinsfci @e|222i
' Na mariborski živinski trg je bilo prignanih 26. p. m. 100 volov, 10 bikov, 15 konj, 480 krav, 22 telet, skupno 627 komadov. Povprečne prodajne cene so bile naslednje: debeli voli od 4'60 do 6 din, poldebeli. voli 3'75 do 5'50, plemenski voli 3"40 do 4'75, biki za klanje 3'50 do 5, klavne krave, debele 4 do 4'75, plemenske krave 3*25 do 4, krave za klobasarje 2'25 do 3'60, molane krave 3'25 do 4, breje krave 3'10 do 3'60, mlada živina 4 do teleta a do (>75. Prodanih je bilo 338 živali.
Važnejša radio predavanja
od 7. do 14. novembra 1937. Nedelja. 7. nov. 17.00: Čebelarstvo v letošnjem letu.
Ponedeljek, 8. nov. 18.00: Prirojene bolezni. Turek, 9. nov. 18^40: Krščanstvo in nacionalizem.
Srrda. 10. nov. 18.00: Glasbeno oblikoslovje. Petek. 12. nov. 11.00: »Martin Krpan z Vrhac. Izvajajo breaposelni učit. abiturienti. Vodi g. Silvo Mehora. — 18.00: Zena v literaturi. — 1&.5A: Zanimivosti W iivljeuja izseljencev. Sobota, 13. nov. 2t).0tt: 0 zunanji politiki.
Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajte to najprej v svojem „Kmetskem listu"! --Cena malim oglasom je samo 1 dinar za besedo.
TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklam*
Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine
ter vso v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
ne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in poceni!
MEDIC - ZANKL
tovarna olja, lakov in barv
družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu Tovarne v Ljubljani, Medvodah inDomžaljfh
TELEFONI STEV. 25-52
osrednja gospodarska zadruga r. z. z o. z. v UUBU9NI
dobavlja na veliko vse deželne pridelke po najugodnejših cenah
Ob 117 letnici obstoja — 4. novembra 1937
ifmntclji hranilni in nomlifni
iUilKUIU lliHililili HI mUjiilll llUHI
OClpreffVd
V LJUBLJANI, Tavčarjeva ul. 1
reg. zadr. z neomejeno zavezo Brzojavi: Kmctskidom
Račun poštne hranilnice štev. 14.257 RAČUN PRi NARODNI BANKI
Trg kralja Aleksandra št. 84
Vršila bo vse posle denarnih zavodov. — Sprejemala bo vloge na knjižice in v tekočem računu in jih obrestovala po 3 — 5°/o. Dajala bo posojila in kredite proti vknjižbi, poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev po najugodnejših pogojih. Vloge bo izplaie-vala brez omejevanja. Blagajniške ure: od 8 do pol 1 in od 3 do 4
<P	Eskontuje menice
^cfc v Osje >	kratkoročna posojila
* Izvršuje ostale denarne posle
Zaupajte denar domačemu zavodu!
preje Kranjska hranifinica
povečavajo dohodke in prinašajo kmetu velike koristi. Zahtevajte prospekte in ponudbe od proizvajalcev:
„Zorka" d. d. Beograd
(tvornice v Subotici in Sapcu)
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. Tvornica za dušik, d. d. Ruše La Dalmmatienne, Split
znamke „V6NOB&AN" je nenadkriljivo sredstvo za zdravljenje vina, mošta in drugih vinskih napak. Zažveplavanje in pretakanje vina ni več potrebno.
Zahtevajte brezplačni vzorec in prospekte.
wZorkaw d. d. Beograd
Kralja Aleksandra ulica 70 (tvornice v Subotici in Sapcu)