Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 215.
v Ljnmiam, v torti, 2L sememora 1915.
L610 m
s Velja po pošti: s
Za oelo leto napre] . . K 26 — za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en mecen „ . . „ 2'—
V	opravi preleman mesečno „ 1*70
= Sobotna Izdaja: =
za celo leto........ V—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. - 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice iti:
enostolpua notitvrsta po 2Jvln.
--: Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Toznl red.
ier Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Ste*. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne => sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen iist za slovenski narod.
Upravništvo le v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Vsi ruski napadi u Volhiniii odbiti. Hapredouanje naših čet o Li Galiciji mir. - Boj za in
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. septembra. Uradno se razglaša:
Močne ruske sile so včeraj ponovno napadale našo postojanko vzhodno v prostoru pri Lucku. Naše čete, med njimi Heb-čani in zahodnočeška deželna bramba, so povsod vrgle sovražnika nazaj, na mnogih točkah v boju moža z možem. Tudi proti naši bojni črti ob Ikvi so Rusi v odseku pri Kremjenjecu z močnimi četami napadali. Na posameznih mestih se je posrečilo sovražniku, da je pridobil zahodni breg Ikve, a naše rezerve, ki so hitele na pomoč, so ga vrgle povsod nazaj. Sovražnik je imel posebno vsled ognja naše artiljerije velike izgube. Do včeraj je bilo privedenih nad 1000 ujetnikov. Pešpolk Hindenburg št. 69 je zopet dokazal svojo bojno sposobnost. V vzhodni Galiciji je mirno. Položaj je tam neizpremenjen. V Litvi vojskujoče se c. in kr. vojne sile so pridobile vzhodni breg Luhozve. Namestnik načelnika generalnega štaba: p]. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. septembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Vojna skupina generalfeld-
maršala p 1. Hindenburg a.
V	ohmosiju pri Dvinsku se je moral sovražnik vsled našega napada iz Novega Aleksandrovska umakniti v svojo zadaj ležečo postojanko. Ujetih je bilo 550 Rusov. Pri Smorgonu je izkušal sovražnik prodreti, bil je odbit. Uvedel se je napad na sovražnika, ki se umika iz okolice Vilna. Tudi dalje južno od tam slede naše čete sovražniku, ki se umika. Dosežena je črta Mycdnizki—Lida—Sajane (Njemen).
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Sovražnik se je le mimogrede na posameznih mestih upiral. Vojna skupina je dosegla odsek Molčad pri Dvorcu in južno-vzhodno od tam in se z desnim krilom bliža odseku Mišanke.
Vojna skupina generalfeld-
maršala p 1. Mackensen a.
Sovražnik se je povsod zopet umaknil, J u ž n o v z h o d'n o bojišče.
V	manjših bojih so ujele nemške čete nad 100 Rusov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 18. septembra. Generalni štab poroča:
V okolici Rige so imeli manjši oddelki boje pri Ekavi, na nekaterih točkah zapad-nega brega Dvine in med Jakobovim in pa Dvinskom. Zahodno in jugozapadno od Dvinskega sovražnik še napada. Z artilerijskim ognjem sme ustavili sovražno ofenzivo med cesto v Dvinsk in i»zerom Sa-mara. Pri praski severno od Svvcnzjanu in pri vasi Davgelički je sovražnik obdržal zadnjo vas. Trdovratni boii, ki so se začeli okoli Vilne in proti vzhodu že pred dalj časom, se razvijajo. Na levem bregu Vilije, med kosoma železnice Vilna—Nowo Swen-zjany in Molodečno—Wilejka so sovražni oddelki na posameznih mestih dosegli železnico Nowo—Wi!ejsk (vzhodno od Vilne) —Molodezno. Na več krajih te pokrajine pri jezerih Miadzol Naroez in Swir in jugovzhodno od Swenzjany so bili boji konjenice.
Nemci odločno napadajo v smeri na Vilno, južnovzhodno od Mojszagole. Jugovzhodno od Orany smo zavrnili opnovne sovražnikove napade na vasi Tiemonty in Katziški. Južno od Daziškov se je Nemcem po trdovratnem boju posrečilo vzeti vas Raolziunv. Odbili smo vse nemške naoade pri vasi Jakubowice in med seli Nowy Dwor in Sita-Lile. Sovražnik, ki je prodrl do rečice Sazoza, nas napada pri vasi istega imena in je prešel na desni breg.
Med sovražno ofenzivo ob železnici Kobryn—Pinsk so se razvili boji na višini kolodvora Molotkovviezi, nekoliko na zahod od Pinskega. V boju za posest Derazna smo imeli zopet nove velik uspeh. Naše čete so navalile na Derazno in so zagnale sovražnika do vasi Rudakrasnoje. Vzeli smo tudi to vas in 4 strojne puške in 2000 mož. S protinapadom pri mejnem kraju Gontavva južnozahodno od mesteca Višne-vec sicer nismo vzeli vasi, pač pa 12 častnikov, 540 mož in 4 strojne puške. V boju vzhodno od vasi Babulince ob Strypi v smeri na sever od Bučane smo ujeli 14 častnikov in 800 mož. Zasedli smo vasi Ja-nowko in Pslawo severovzhodno od Bučane. Sovražnik je te vasi izpraznil in se v neredu umaknil. S smelimi akcijami naše čete na celi fronti južno od Rovna zadržujejo uspešen razvoj krajevnih piotinapadov sovražnika, ki jih je ta na nekaterih odsekih započel z znatnimi silami.
OB BESARABSKI MEJI. Bern. »Berner Tageblatt« piše z dne 16. t. m.: Pač na nobeni točki vzhodne fronte ni ruski odpor tako trdovraten kakor na besarabski meji. Ruski protinapadi postajajo že obupni. Že itak močno oslab-I ljene čete Rusi brezobzirno žrtvujejo, da bi vsaj za nekoliko časa vzdržali mnenje, da sila ruske armade še ni popolnoma zlomljena.
Budimpešta. »Az Est« poroča iz Črno-vic: Na fronti Bukovina — Besarabija so boji še v teku. Sovražnik skuša predreti našo fronto, vendar ga naše čete vedno s težkimi izgubami vržejo nazaj. V zadnjih bojih smo ujeli veliko Rusov, med njimi več častnikov in enega polkovnika. Med bojujočimi Rusi se nahaja sedaj tartarsko moštvo.
PRED IZPRAZNITVIJO BES ARABIJE.
Curih. »Secolo« poroča iz Bukarešta: Rusi se pripravljajo, da izpraznijo	: •
Uii° POSLDICE PADCA VILNE.
Berlin. Listi poročajo iz vojnega časnikarskega stana: Izpolnila se je usoda Vilne. Boj, ki se vodi za železnico v Petrograd, se je obrnil Rusom na škodo, kar je odločilne važnosti. Sodi se, da je železniška proga Vilna—Dvinsk izgubljena, Tega odseka Rusi ne bodo mogi več doglo držati in bodo prisiljeni, da se bodo morali umakniti proti severu in proti vzhodu, ker so Hindenburgovi voji na več krajih južno od Vilne prodrli. Usoda Rige je tudi s tem, kakor se zdi, zapečatena.
NASTOP NEMŠKE KONJENICE
VZHODNO OD VILNE. GenL Poročevalec vJournala v Parizu, ki se nahaja v carskem glavnem stanu, poroča: Resne skrbi povzroča nastop velikih množic nemške konjenice, Rusi cenijo, da je konjenice 13 divizij, ki se je pojavila na potih za Sjedlecom in Bologo-vem. V ruskem glavnem stanu sodijo, da je konjenica pričela operirati iz križališča Moledečno vzhodno od Vilna in Polotska. Dopisnik trdi, da v ruskem glavnem stanu ne verujejo, da bi Nemci po zgledu Napoleona I. prodirali med rekama Vilna ln Dvina proti Dnjepru. Nameravajo marveč prestriči umikanje tistim ruskim četam, ki so zbrane okolu Vilne.
CAR JE OBISKAL VILNO. Rotterdam, Iz Pariza se poroča; Car je obiskal pred dnevi bojno črto pri Vilni.
BOJ ZA RIGO. Berlin. Z ruske meje se poroča: Ruski krogi trde, da so sovražne priprave tako napredovale, da se boj za Rigo vsak čas lahko prične. Priznavajo, da bi bil hud udarec, ako bi Rusi izgubili Rigo.
ZVEZA MED RUSKIMA VOJNIMA SKUPINAMA PRI DVINI IN VILNI PREPREČENA.
Rotterdam. »Rječ« izvaja: Prodiranje
sovražne konjenicc proti železniškemu štirikotu Dvinsk-Polock-Molodečno-Vilno je odrezalo zvezo med našimi skupinami pri Dvini in pri Vilni.
RUSI IZPRAZNUJEJO VITEBSK IN LI-VONIJO.
Kodanj. Iz Petrograda se poroča: Od petka dalje izpraznujejo radi umikanja ruske armade gubernijo Viiebsk in Livonijo
RUSKO JAVNOST SKRBI POLOŽAJ NA BOJIŠČU.
Petrograd. Časopisje skrbi, ker stra-tegieen položaj na bojišču ni jasen. »Rusko Slovo« tolaži svoje bralce, češ da pozimi zavezniki ne bodo prodirali v Rusijo, če bi tudi operacije ne počivale. Upati je, da bodo prodirale ruske armade iz Kijeva.
Rječ« sodi, da nameravajo Nemci nadaljevati vojsko še dve leti, da osvoje kolikor mogoče veliko ruske zemlje. List »Bir-ževija Vjedomosti« trdi, da bodo Nemci spomladi na vzhodu in zahodu nadaljevali svoje operacije.
GENERAL RUSKI VICEGENERALISSl-MUS.
Stockholm. Car je ukazal, da postane general Ruski nameslni vrhovni poveljnik, novo mesto, ki so je ustanovili, in da so mu opdrejeni vsi vojskovodje. Zakaj, je bil svoj čas Ruski odstranjen, je zdaj pojasnjeno. Ruski je prvi svaril velikega kneza Nikolaja pred podplokovnikom Mjasojedo-dom, češ da vohuni sovražniku v korist. Veliki knez je pa izjavil, da Ruski obre-kuje in je izjavil carju, da osebno jamči za Mjasojedova. Ruski jc nato odstopil. Ko se je pozneje izkazalo, da je imel Ruski prav in je bil Mjasojcdov usmrčen, je pozval car Ruskega v avdijenco in mu je ob tej priliki naznanil, da hoče sam voditi armado, nakar je Ruski takoj izjavil, da je carju na razpolago.
CAR SE ŽE NAVELIČAL VRHOVNEGA POVELJSTVA.
Stockholm. Iz Petrograda se poroča, da namerava izročiti car vrhovno poveljstvo generalu Ruskemu. Petrograjsko časopisje z ozirom na to piše, da mora biti car navzoč pri vladnih posvetovanjih.
VELIKI KNEZ NIKOLAJ IZGNAN V T1FLIS.
Haag. Iz Petrograua. se poroča: Car j« ukazal velikemu knezu Nikolaju Nikola-jeviču, da Tiflisa ne sme zapustiti, dokler traja vojska, kar pornenja, da je Nikolaj v Tiflis izgnan.
Tržaško pismo.
V Trstu, 17. septembra.
Počasi je polzel vlak iz Nabrežine k morski obali. Iz noči je zablestel kot bajka v sanjah grad Miramar sredi oljčnih in la-vorovih gajev. Kakor težak črnosvilen prt je ležalo morje pod menoj in dihalo mirno v nočnem pokoju. Kamor je seglo oko, le temna, črna noč. Tudi nad Trstom. Onih tisoč in tisoč lučic je umrlo, ki so prej, posejane po obrežju, pozdravljale popotnika, ki so mu prijazno mežikale iz ladjic, tra-bakljev in parnikov.
Ko so mi na kolodvoru, kjer je brlelo le nekaj petrolejk, skrbno pregledali listine, sem stopil na ulico, temno kot v rogu. Nobena ulična svetilka ni gorela, nobeno okno ni bilo razsvetljeno. S palico sem si tipal pot po obrežju, dokler nisem zavil v ulico, ki vodi v osrčje mesta. Tu je brlela vsaka tretja svetilka. Tupatam si je nekdo posvetil z žveplenko. Vsa okna na ulico so bila zaprta ali pa skrbno zagrnjena in pokrita s plavim papirjem, v katerega smo si kot učenci zavijali šolske knjige. Le zdaj-pazdaj je šinil čez tlak trak svetlobe, če je kdo odprl vrata kavarne ali gostilne, a vse lc za hip. Sicer sama tema. To jc bilo okoli osme ure.
Ko sem pritaval do svojega hotela na Vojaškem trgu, mi je vratar posvetil z žvep-lenkami po stopnicah do sobe, kjer sem si smel prižgati le svečo. Tudi tu so bila , okna pokrita s plavim papirjem kot drugod, da se ne ukrade noben žarek na prosto. Čudne, zanimive reči za Trst, a vojna je in stroga uredba je nadvse potrebna!
Življenjska žila Trsta je za sedaj mrtva: trgovina in promet počivata popolnoma. Skladišča, kolodvori, prosta luka so prazni in mrtvi. K obrežju, med pomole in v kanale se stiskajo mali parniki, ladje in tra-baklji, vsidrani ali privezani, boječe in otožno, ko so prej ponosno in brezskrbno pluli po sinji Adriji. Stroji počivajo, sirene molče. Pomoli so zapuščeni, prazni, življenje, ki je valovilo po njih šumno, glasno in iskreče, je izumrlo. Le morski valovi pljuskajo ob nje in šume in vabijo. In v to tišino, ki duši, udarja iz daljave zamolklo grmenje topov z doberdobske planote,
Skoro vsi večji hoteli so zaprti, ker ni več bogatih tujcev in trgovcev. Po ulicah ne vrvi več ono južno, veselo življenje, brez katerega si Trsta niti misliti ne moremo. V velikih kavarnah je tudi ob koncertih večina miz praznih. Saj je nad 100.000 ljudi hote ali nehote zapustilo Trst.
Tudi žurnalistika, ki bi smela v teh ] časih pač najmanj trpeti, je silno uboga za
tako veliko mesto. Po »Piccolu« je zagledalo nebroj novih listov beli dan, ki so hoteli napolniti nastalo vrzel, a vsi so kmalu žalostno utihnili (med njimi tudi »Risveglio Triestino«). Dva glavna vzroka sta temu kriva: pomanjkanje pripravnih ljudi in posebno tiskaren (tako se tiska n. pr. ~Citta-dino di Trieste« v tiskarni ^Edinost).
Drugo življenje poteka v Trstu kakor v drugih mestih. Italijanski zrakoplovi ne strašijo več, zato se ljudje polagoma vračajo, kar je popolnoma pametno. Prvotni strah, da Lah zasede mesto, jc popolnoma izginil. Kako malo se je vgnezdil irreden-tizem v širše mase Trsta, priča ogromna svota, ki se je nabrala na cesarjev rojstni dan za južno armado, kar je vzbudilo v Italiji veliko ogorčenja. Prej se jc laška masa skoro nezavedno vdajala omamljive-mu irredentizmu, zdaj so se ji odprle oči, da se je v prvem hipu maščevala na barbarski način nad zapeljivci in da je spoznala vse protiavstrijske namene bivše ma-gistratne klike. In to spoznanje je drago-| ceno za nas Slovence, ki smemo in moramo v naši ljubi Avstriji, ki jo branijo kot ! levi tudi naši sinovi, zahtevati iste pravice i in privilegije kot drugi narodi, ker plačujemo isti davek v denarju in v — krvi. Laske irredentc pa jc konec in to je mnogo!
A. R.
BosnjoKi in Hercepci no ilolpsKem
Prof. Lovrič poroča splitskemu »Je-dinstvu« dne 10. septembra:
Po celih šestih tednih so naši Bošnjaki in Hercegovci končno zlezli iz svojih strelskih jarkov. In kaj se vam zdi, kakšni so bili? Naj vam povedo pohvalne besede, s katerimi jih je počastil naš junaški divi-zionar v svojem dnevnem povelju:
»Bos.-herc. bataljon št. . . . je bil celih šest tednov v strelskih jarkih v odseku . . . . Ko sem včeraj obiskal ta bataljon, je napravil name izvraten vtis. Možje sveži in veseli, v izbornem stanju, oskrba popolnoma dobra, puške in obleka v popolnem redu.« Nato se tem junakom izraža priznanje in pohvala, v imenu Najvišje službe. Glejte, na koga je izdajalski Lah, ta večni naš sovražnik naletel! Tak duh mora slavi pridobiti le slavo!
Pri D. je 2. sept. sovražna artiljerija živahnejše delovala. Italijani so nato poizkušali, da bi se približali našim strelskim jarkom. Ob slabem času zanje: naši so jih junaško odbili. Da bi pa ne pozabili tega dne, so jim naSi topovi razrušili tri mostove. Naslednji dan isti »ritornello«. Naši odgovore na enak način in jim razbijejo zadnje ostanke mostov.
3. sept, jc sovražni ogenj jel padati na V. Oh, pa ravno tu so naletcji na hrvaško
RUSKE IZGUBE OD 1. DO 15. SEPTEMBRA.
Po uradnih poročilih so Rusi od 1. do 15. septembra izgubil; .aa ujetnikih 127 častnikov, 70.000 'mož, dalje 12 topov in 113 strojnih pušk.
ODGODITEV DUME.
Kolin. »Corriere della Sera« piše, da je zatvorilev dume neprijetno učinkovala. Upa, da bodo ruske socialne organizacije in ljudstvo to mirno prenesle.
Kodanj. »Politiken« poroča: Dasi se je odgodila duma, sc vedno več zemstev pridružuje sklepu moskovskega zemstva.
Kodanj. »Berlingske Tidende« poročajo iz Petrograda: Svobodomiselne člane dume so pregovorili, da niso povzročili demonstracij in da niso odstopili. Vlada je namreč obljubila, da prouči program, ki ga je sestavila večina dume.
OPOZICIJSKI POSLANCI DUME MORAJO NA BOJNO ČRTO.
Geni. Tukajšnji ruski krogi so obveščeni: V Petrogradu se je sklenilo, naj se odpošljejo vsi opozicionalni poslanci dume na bojno črto, čc so le količkaj sposobni za vojno službo.
PROTI NASPROTNIKOM VLADE V RUSIJI.
Stockholm. V Petrogradu so na povelje najvišjih oblasti pod vodstvom generala Grigorjeva zaprli nad 300 oseb. 32 jih je takozvanih inteligenclerjev, 40 mož je bilo nastavljenih na vodilnih mestih v Putilo-vih tvornicah, nad 100 jih je organiziranih delavcev iz tvorniškega mestnega dela. V Moskvi so zaprli istočasno 25 voditeljev konsumnih drqštev. V bližnjem Novgorodu so zaprli nad 20 učiteljev in dva odvetnika. Tudi v Kijevu in v Somari so jih več zaprli.
Kodanj. Osem prijetih poslancev dume so odvedli v Peter Pavlovo trdnjavo. Ostale prijete poslance dume so izpustili.
RUSKE STRANKE SE UDAJO.
Petrograjske vnesti italijanskih listov Javljajo, da tudi časopisje levice poziva k miru, slogi, hladnokrvnosti in želji po
zmagi vseh patriotov. Iz Moskve poročajo, da hočejo vsi družabni sloji razpust dume sprejeti brez odpora. Ženstvo je v izrednem zborovanju sprejelo resolucijo, da se mora vsak državljan žrtvovati za brambo domovine in nadaljevanje vojske do končne zmage. »Secolo« poroča, da je med levico sicer veliko razburjenje, vendar se poziva, naj se vsled nemške nevarnosti ne spravlja v nevarnost tudi notranjega miru države.
VELIKE DELAVSKE STAVKE V RUSIJI.
Christšania. »Dagen« poroča iz Petrograda: Ker se je odgodila duma, je pričelo baje stavkati 24.000 delavcev državnih tvcrnic v Petrogradu in v Kronstadtu, v Moskvi pa 17.000 in v Harkovu 21.000. Prostore socialnih revolucionarjev je pa ruska sodna oblast zapečatila. V prostorih kmetske skupine so zaplenili nad 100.000 letakov, ki so jih bili že pričeli razpošiljati po Rusiji in ki pozivajo ljudstvo na boj zoper vlado in vladarsko hišo in ki dokazujejo, da je naaaljne vojskovanje brezuspešno.
IZDELOVANJE MUNICIJE V RUSIJI.
Kodanj, 20. septembra. Iz Petrograda se poroča: Gibanje, da bi se vse prebivalstvo pritegnilo k izdelovanju vojnega materijala, trajno raste. Po celi državi se je ustanovilo nacl 100 krajevnih odborov, katerim načeljuje osrednji odbor v Petrogradu. Mnogo tovarn in delavnic so postavili v službo armade. V laboratorijih vseučilišč in tehniških šol izdelujejo pod nadzorstvom profesorjev in dijakov razstrelilne snovi.
V RUSIJI PRIMANJKUJE BOLNIŠNIC.
Kodanj. »Nationaltidende« poroča iz Petrograda: Ker primanjkuje bolnišnic, so priredili velike dvorane v gledališčih za bolnišnice.
ŠVEDSKA ZOPET ODKLONILA PREVOZ VOJNEGA MATERIJALA V RUSIJO.
Kodanj. »National Tidende« poroča iz Stockholma: Švedska vlada je odklonila novo angleško ponudbo, naj bi se dovolil prevoz vojnega materijala v Rusijo.
1200 mož, ki je v mestu pod pretvezo, da varuje srbsko poslaništvo. To laško zahtevo je odbil ministrski predsednik z motivacijo, da Srbija ne sme dovoliti, da bi ji
tuja država predpisovala sredstva, za katera ona misli, da so potrebna za varstvo njenih podanikov v ozemlju kake tretje države.
Pri Bovcu se Italijani umaknili 19 svoje
stare postojanke.
Preti Srbiji.
Mrliške m nemške Mm o&slreljevale sriiski irflelavi Nase tele porazile srUske oddelke 013 izlivu
Beigraa in Seraenflrijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. septembra. Uradno se poroča:
Avstrijske in nemške baterije so obstreljevale včeraj srbsko postojanko na južnem bregu Save in Donave. Tudi trdnjava Belgrad se je nahajala pod našim ognjem. Blizu izliva Drine so naše čete napadle in uničile naprej potisnjene srbske oddelke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. septembra. V/olffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
S severnega donavskega brega je pričela nemška artiljerija boj na srbske postojanke južno od reke pri Smederevu. Sovražnik je bil prepoden in njegovi topovi so morali umolknili.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
junačino polkovnika Sekuliča! On jih je hitro umiril. Kako? To vemo: sovražna baterija je bila prisiljena k molku. Naslednji dan zopet začne druga sovražna baterija z vročim svincem obsipati našega Sekuliča. Junaški polkovnik preskrbi tova-rišici enako uso>do kakor včerajšnji, nato pa začne z grozn!m topovskim ognjem razganjati italijanske delavske oddelke in točno zadevati sovražno trensko kolono. Dočim se je to dogajalo pri V. blizu D., je naša druga artifjerija razrušila sovražne okope. Zlezli so iz njih kakor miši. Da bi mogli bolj teči, jih jc naša artiljerija spremljala do nevida.
Napočil je 5. september in naše to-povje je jelo bombardirati sovražne okope pri Z. Italijani so zbežali kakor zajci, naše strojne puške so jim pa na tem trnje-vem potu želele srečen pot. Istega dne je sovražna artiljerija strašno, brez prestan-ka bruhala ogenj na D. Nato je sledil odločen napad, ki je bil še odločnejše odbit. Sovražnik je utrpel strašne izgube; tako je naš ogenj gospodaril in pustošil v njegovih vrstah, da je bil prisiljen izprazniti nekatere postojanke, v katerih se je bil že ugnezdil. Prava smola: Navaliti, biti odbit, vrhu tega pa še izgubiti, kar si že imel! Po vsem tem je sovraina artiljerija celo noč besno sipala ogenj, toda brez najmanjšega uspeha. Rekel sem svojim tovarišem, naj se temu ne čudijo, ker Italijani radi delajo »fuochi arlificiali« (umetne ognje). Šesti dan septembra nam je prinesel 120 italijanskih ujetnikov, med njimi 50 ber-srglierov z 1 častnikom. Pred našimi postojankami pred M. leži 50 mrtvih Italijanov.
Po daljšem odmoru čujemo danes zopet o večjih podjetjih na srbskem bojišču. Najprej je seveda prišlo do artilerijskega delovanja, ki je bržkone pripravljavnega značaja. Iz obeh generalštabnih poročil se vidi, da so se resnejše akcije vršile pri izlivu Drine, pri Belgrndu in Smederevu. Ker so Srbi vporabili za obrambo reke zelo močne artilierijske sile in so naše ier nemške baterije po razmeroma kratkem četudi zelo hudem obstreljevanju mogle doseči hitre uspehe, smemo upati, da bo naša akcija tudi naprej dobro uspevala.
LAHI NA SRBSKEM BOJIŠČU.
Sofija. »Kambana« poroča iz Aten: Angleški poslanik v Atenah je obvestil grško vlado, da se laške za Dardanele določene čete ne udeleže tamošnjih operacij. Čete so marveč napotili v Solun, odtam jih nameravajo poslati na srbsko boiišče. Grška vlada še ni izjavila, če dovoli, da se smejo laške čete voziti skozi Grško.
PREMIKANJE ČET V VZHODNI SRBIJI.
Sofja. »Kambana« poroča: V vzhodni Srbiji živahno premikajo čete. Polki blizu bolgarske meje so vedno pripravljeni. Srbske vojake pomirjujejo, češ da pridejo Srbom zavezniki z armado preko Soluna na pomoč.
VESTI IZ SRBIJE.
Iz Srbije prihajajo poročila, glasom katerih je padec ruskih trdnjav med ljudstvom povzročil streznitev. Vse želi, da se konča nesrečna vojna, toda vrhovno ar-madno vodstvo noče o tem, kakor se zagotavlja, ničesar slišati, kajti Srbija da je popolnoma pripravljena za nov napad in da se bo znala boriti. Res je, da je srbsko armadno vodstvo od januarja neprestano delalo, da napravi armado zopet sposobno za boj; delalo se je takorekoč noč in dan in vežbanje rekrutov in milice še vrši s pospešeno naglico.
Medtem ententa nadaljuje svoje transporte vojnega materiala za Srbijo, vsak angleški, vsak francoski parnik pripelje nove množine, tako da so morali izpopolniti progo Dievdjeli—Žibevče, da se more zmagovati promet.
Iz Srbije dospeli potniki pripovedujejo, da so se med Kumanovom in Štipom ukrenile vojaške odredbe proti vpadom bolgarskih čet ter se odposlali tjekaj močnejši oddelki čet; zdi se pa, da nikakor ne gre za sistematično gibanje bolgarskih če-tašev.
LAŠKA NOTA SRBIJI.
Sofija, 20. septembra. »Kambana poroča iz Niša: »Laški poslanik je izročil srbski vladi noto, v kateri sc zahteva od Srbije, da odpokliče iz Drača posadko
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. septembra. Uradno se poroča:
V tirolskem obmejnem ozemlju poizkušajo Italijani mestoma brezuspešna podjetja v visokih gorah, posebno na Adamelle in v Dolomitih. Na koroški bojni črti je položaj neizpremenjen. V kotlini pri Bovcu se je umaknilo desno krilo sovražnih napadalnih čet iz našega bližnjega strelskega okrožja v svoje stare postojanke nazaj. Nek naš letalec je metal bombe na kolodvor in na tabor Arsiera.
Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl. Hofer, fml.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 20. septembra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana: Poročilo italijanskega generalnega štaba: V noči na 17. septembra je napadel sovražnik po strašni artiljerijski pripravi naše postojanke na Monte Coston severozapadno Arsiera, bil pa je z izgubami vržen nazaj. Prihodnje jutro so naši napadli sovražne sile na Monte Val Piano v dolini Maso in jih razkropili. Nek drugi naš oddelek je porušil sovražna kritja pri Campo Fossernica. Pri Bovcu smo prešli iz svoje dosedanje defenzive v pred kratkim osvojenih postojankah z obnovljeno silo k napadu, da popolnoma zapremo dohode v kotlino. Ko se je napad na celi črti od strmih prepadov Velikega vrha do gozdnih pobočij Javorčka in golih skal Lipnika pričel, se je naši pehoti s pomočjo trajno uspešnega artiljerijskega ognja posrečilo priti v izredno utrjene in v več zaporednih vrstah napravljene žične ovire in napraviti nove široke vrzeli. Na Javorčku smo vzeli nekaj okopov. Opazovalno postajo in dve stražnici smo razstrelili ter ujeli 50 mož in 2 častnika. Na Krasu je sovražnik v noči na 17. septembra poskusil dva manjša napada, pa je bil odbit in je pustil nekaj ujetnikov v naših rokah.
V tem italijanskem opisu bojev pri Bqvcu je zamolčano najvažnejše, uspeh približanja pehote k našim žičnim oviram. Vsled učinkovanja artiljerije, ki se mora vršili pred napadom pehote, da postojanka dozori za napad, vedno nastanejo vrzeli v ovirah, skozi katere potem sovražna pehota vdre v našo postojanko. Na čisto izviren način sc je Italijanom 18. t. m, posrečilo priti v neko našo postojanko v bovški kotlini. Ta ognjena črta je sicer dosegla napadalno ulico, katero je prej napravila njih artiljerija v naših ovirah, nato so jo pa naši junaški branilci zastavili pot s stotinami trupel vseh tistih, ki so se upali priti skozi napravljeno verzel, med tem ko so se napadi na vseh ostalih delih fronte v divjem ognju pušk in strojnih pušk zlomili pred nedotaknjenimi ovirami. Kakor potrjujejo izjave ujetnikov, so se pred našimi ovirami ležeči italijanski vojaki vsled moraličnega pritiska krvavo izjalovljenega napada in v gotovosti, da bodo ubiti, če vstanejo in gredo nazaj, hoteli udati, pa niso mogli priti skozi ovire. Naše lastne čete so v pravem spoznanju položaja same napravile odprtino v ovirah in napravile napis »Entrata« (vhod). Ta pomoč je vidno učinkovala, kajti do večera 18. septembra je natančno šteto prišlo 392 mož v naše postojanke, seveda ne kot zmagoslavni napadalci, temveč prostovoljno kot sedaj zelo zadovoljni ujetniki.
Proti Sv. Luciji so Lahi posebno v noči od 16, na 17. septembra pošiljali svoje težke granate.
Kako se Lahi vojskujejo.
: Pester Lloyd« poreča: Znani laški hujskač Amilcare Cipriani se ogorčeno jezi, češ da so iz avstrijskih letal metali med laške vojake sledeče letake:
Italijanski vojaki! Ob napadu 30. juni-nija na vrhove pri Podgcii je obležalo veliko težko ranjenih Vaših vojakov pred našimi obrambnimi črtami. Radi bi bili nesrečne spravili na varno, ker smo čuli njih klice in njih stokanje. Ogenj vaših čet nam je onemogočil, da bi jim bili mogli pomagati. Ko si je končno neki naš častnik izprosil dovoljenje, da bi se zbrali ranjenci in mrtveci, smo pritrdili, d&. preiščejo naši vojaki ozemlje, da vam izroče zapuščino mrtvih, ranjence bi pa odvedli z največjo skrbjo v naše bolnišnice z edinim pogojem, da bi se med tem samarilanskirn delom ne streljalo na naše vojake, fco so pa ob določeni uri pričele naše sanitetne patrulje delovati, so bile ljuto napadene in so morale popustiti svojo rešilno akcijo. S krvavečim srcem smo čuli, da so postajali mozeg pretresujoči klici in stokanje vedno slabolnejši in vaši vrli vojaki so bedno umirali na ranah, lačni in žejni. To je za-
hvala vaših poveljnikov, ki so odgovorni za žrtve vašin tovarišev. — Cipriani se jezi, ker se je obvestilo posrečilo. Pristavlja se še, da se je res tako zgodilo, podpisal je letak poveljnik goriške armade.
»Lahi drve v smrt.«
Kolin. Posebni dopisnik »Kolnischer Zeitung« opisuje brezuspešnost laških operacij ob tirolski bojni črti. Izvaja, da' sovražnik z vso močjo poizkuša, da bi dosegel na Tirolskem kak uspeh, še preden zapade sneg. Neki ujeti častnik je izjavil: »Vemo že, da z našimi napadi drvimo v smrt«.
Inomost, 20. septembra. Z ozirom na današnje poročilo generalnega štaba o napadih Italijanov na naše gorske postojanke poroča nek vojak, ki se je udeležil teh' bojev: V nedeljo zjutraj so nas Italijani živahno napadali, a so bili sijajno odbiti in so samo v našem odseku izgubili nad 300 mrtvih. Mi žalujemo le za enim možem, ki smo ga izgubili.
Na Laškem brzo »labricirajo« častnike.
Milan. (Kor. ur.) Profesor Didia v Milanu, zdaj desetnik, jeu stanovil s podporo vojnega vodstva šolo, ki lahko »ustvari« v enem mesecu podporočnike, ne da bi veliko trpel njih civilni poklic. 500 starejših in mlajših mož, med njimi mnogo brezposelnih trgovcev in nastavljencev se je žc prijavilo v prvi tečaj.
Rim. (Kor. ur.) Uradno vojno poročilo objavlja, da je bilo imenovanih novih 20 polkovnikov, 2800 mladih mož, ki so obiskovali tri mesece vojno šolo v Modeni, je vstopilo v armado.
V	Italiji objavijo sezname izgub.
Geni. »Agence Havas« poroča iz Rima: Italijanska vlada se namerava ukloniti pritisku javnosti in prične bodoče dni najbrže izdajati uradna poročila izgub.
Salandra ne stoji več trdno.
Berlinski »Lokalanzeiger * poroča iz Chiasso, da po laških mestih vlada terorizem. Nihče si ne upa več odkrito govoriti o vojni. Vsakdo čuti, da so Salandrovi dnevi šteti in treba jc le kakega zunanjega sunka, morda večjega poraza vsled avstrijske ofenzive, in notranji položaj se bo v Italiji kar naenkrat čis4o izpremenil.
V	zvezi s to vestjo je opozorili, da je nacionalistično časopisje začelo zopet ostro nastopati proti Giolittiju, katerega je pred kratkim po obisku pri kralju obiskal senator Garonni. »Idea Nazionale« strašno napada Neapoljčane, češ, da so Giolitti-janci in niso ustanovili niti odbora za Bar-zilaiev sprejem. Minister ri šel govorit v Neapelj, ker je župan izjavil, da se boji fia-ska. List pravi, da nihče ne veruje temu izgovoru župana, ki si v resnici misli v svo-jem src ui » Naj gre k vragu la demokratični
I minister z vojsko, ki so jo nam vsilili po-hajači.«
Postranska vlada v Italiji.
Berlin. »Nationalzeitung« poroča iz Lugana: List »Popolo d' Italia«, ki zastopa koristi Salandrovega ministrstva, je 20. t. m. priznal, da obstaja v Italiji postranska vlada. Izvaja: Državni organi in upravne oblasti ne ubogajo vlade. Osobito notranje in zunanje ministrstvo bi lahko veliko povedalo o trmastem in o nepokor-nem uradništvu. Uradništvo sledi neki tajni vladi, ker upa, da prejšnja vlada zopet kmalu prevzame vodstvo.
Italijani prevažajo čete v Malo Azijo.
Curih. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča, da so pričeli Italijani prevažati čete v Malo Azijo.
V Italiji obsojeni goljufivi dobavitelji armade.
Lugano. Vojaško sodišče je prisodilo 8 let ječe goljufivemu dobavitelju Peronu v Chiu.
švedski pisatelj obsojen na Italijanskem v 20-letni zapor.
Kodanj. Švedski pisatelj J. Hertz je bil med študijskim popotovanjem v Italiji prijet. Sumili so, da je vohunil. Iz Rima se poroča, da je bil obsojen v 20-letni zapor.
Z italijanskega Uojišča.
Zanimiva poročila čitamo z veseljem od naših vrlih vojakov z bojnega polja v »Slovencu«.
Naj se oglasi s poročilom o vtisih in dogodkih, ki jih je doživel v bližini vojne fronte, enkrat še kdo drugi.
Da izpolnim svojo željo, pa še posebej materino, si oskrbim vse potrebne listine za potovanje — na južno fronto k bratu Matevžu. Boril se je na severu, bil je dvakrat v ljutem boju na jugu, In sicer pri Plaveh in pri Sv. Martinu. Torej pač zasluži, da ga obišče brat
V nedeljo zvečer se odpeljem do Ljubljane in odtod z nočnim vlakom dalje. Vožnja v vojnem času pač nima onih ko-nioditet, ki smo jih vajeni v miru. Natla-čili so nas v vozove in s precejšnjimi zamudami se je pomikal vlak vedno bliže k morju.
Izstopim. Brat me je čakal. Zagorel in utrjen je, zato mi opisuje svoje dogodke mirno, udano, češ tako mora biti. Vojaki smo in radi trpimo za domovino. Drugo boš videl kmalu, kako se imamo v neposredni bližini polentarja.«
Med pogovorom se zasliši brenčanje — kakor raglje veliki teden — nad nami. Pogledamo kvišku. Bil je sovražni aero-plan; krožil je visoko in ni imel poguma, spustiti se nižje. Odšel je nazaj v deželo pomarančarsko.
Kmalu se odpraviva dalje. Dobiva kluse, suho in majhno, da se je komaj videlo iz velikega nero.dnega voza. Pože-neva — pa kaj, saj ne more nikamor sestradano živinče. No, slednjič se uda usodi in tako drdramo po visoki cesti. Na levo in desno vojaki, konjiki, tren. Povsod le prijazni obrazi, vsak vojak pozdravi. Čudil sem se tej vljudnosti. Semkaj na fronto naj bi se šel učit marsikdo in prepričal bi se, kako vojaki spoštujejo duhovnika.
Konja pustiva pri trenu, izročiva ga prijatelju-vojaku iz Bohinja v oskrbo, sama pa odrineva peš — v taborišče. Povsod vojaki — priletni, ljubeznjivi! Na dvorišču stoji sredi med njimi, kakor oče sredi svoje dece, poveljnik.
Predstavim se mu. »Tako je prav, da nas obiščete v tem zapuščenem kraju,« je rekel, ter naju z bratom peljal v svoje pri-prosto bivališče. »Tu smo vsi črnovojniki, ne delam razlike. Imam samo pridne tovariše. Poveljnik, Nemec sem, a mi ni treba poveljevati, le rečem, in vse, vse z voljo store. So večinoma priletni očetje raznih narodnosti. Pravzaprav sem nepotreben, taka disciplina, tak red je med nami. Nikogar še nisem kaznoval, ni treba. Glejte! niti ena tatvina se ni prigodila. Zato nas imajo radi domačini. Pa jim tudi mi radi pomagamo pri delu tem siromakom, ki tako ljubijo svojo kamenito domovino.« Tako prijaznega — primeroma mladega poveljnika — morajo spoštovati vojaki in domačini. Pripovedoval mi je tudi, kako hrabro so se naši borili pri Sv. Martinu. Šli so v boj kakor levi, niti eden se ni ozrl nazaj — vsi z junaškim srcem naprej ... »in vrgli smo nazaj z gore Italijane. Ti nas bodo pomnili!« In oči so se mu svetile, zazdelo se mi je, da se hoče dvigniti in znova napasti sovražnika. Prav junak! Postregel je s tem, kar je imel, zahvalil se za obisk in tako sem se od njega poslovil z najblažjimi jpomini.
Nato sem se podal med moštvo. Podčastniki sami vrli domači možje iz Kranjske in Štajerske. Le eden je bil Dunajčan, sluga v državni zbornici. Pozna vse naše državne poslance, posebno mu je v spominu blagi ranjki dr. Žitnik.
Svetinje hrabrosti dičijo marsikomu prsa, a zagoreli obrazi povedo, da so ti junaki mnogo mnogo trpeli za domovino.
Pojdimo malo navzgor po skalovitem, z nizkim drevjem obraščenem svetu, oglejmo si morje. »Morje, morje adrijansko« tiho zapojemo —• »ostalo boš naše . . .« Ostati moraš, branijo te naši junaki, ki tebe ljubijo ... in vsak napad odbijejo z neko lahkoto. S tako sigurnostjo se borijo naši vojaki, tako trdni so naši okopi in žične ograje, da se nam ni treba bati vpada perfidnega Italijana.
Zopet hreščanje v zraku. Dva aero-plana kakor dva orla krožita nad fronto. Bila sta naša. Beli oblaki — nekateri višji, nekateri nižji in teh je vedno več — spremljajo drzna ptiča. Italijani streljajo nanju, a nič ne zadenejo. Ko vse ogledata, se vrneta mirno nazaj. Gotovo sta dobila zanimive informacije, kako je na italijanskih tleh vojna priprava.
Nedaleč od tu pa stoji mirno balon
—	tam iz naše trdnjave so ga izpustili, da opazuje iz višine laške obmejne operacije. Zanimiv pogled! Vmes pa se čuje grmenje sovražnih topov, ki brez posebnega učinka nadaljujejo svoje peklensko delo.
Čas hiti, treba se bo posloviti. Želeč pomoči božje in hrabrosti do konca, sem se od njih poslovil.
Nazaj grede se ustaviva še pri trenu. Zopet večinoma Slovenci in Hrvatje. V vojni so od začetka. »Gospod, nujte čašico našega vina!« — »Prijatelji, s čim naj Vam vrnem Vašo prijaznost in gostoljubnost?«
—	»Imamo vsega, ničesar ne potrebujemo. Potrebovali bi le — urlauba, a tega nam ne morete dati. Radi bi videli svoje otroke in žene.« In naštevali so, koliko ima kateri dece. »Ko zapodimo Laha, vrnemo se nazaj. O, da bi le ta čas kmalu prišel!« Pri teh besedah so se marsikomu zasvetile solze v očeh. »Drugega Vam ne morem dati, kakor obljubim Vam, pri sv .maši sc Vas bom spominjal, da Vas ljubi Bog vrne zdrave Vašim družinam.« »Gospod, hvala Vam, to je najboljše, to nam dajte.«
In odpeljali smo se nazaj. Povsod prijazni, ljubki pozdravi. Vojak, višji in nižji, je veren, zaupa v Boga in duhovnika spoštuje.
Le prehitro je minul čas — in z vlakom sem se odpeljal z nepozabnimi spomini domov, s polnim prepričanjem — Lahi bodo tepeni!
Pred odločitvijo na Balkanu.
JBolgarsko-turška pogodba. — Poraz entente. — Angleško mnenje.
Manchester, 20. septembra. (Kor. ur.) »Manchester Guardian« piše v svojem uvodnem članku, da znači podpis turško-bolgarske pogodbe diplomatičen poraz entente. Turčija gotovo ne bi odstopila ozemlja, če ne bi dobila zagotovila, da ostane Bolgarija vsaj najmanj še nadalje nevtralna.
Berlin, 20. septembra. Dopisnik dunajske »Zeit« je imel razgovor z bolgarskim poslanikom Rizovom, ki je rekel, da se ne ve za natančno vsebino turško-bolgarske pogodbe. Prepričan je, da bo pogodba v veliko korist obeh strank. Zelo važno je tudi, da je razmerje Bolgarije do Grške in Rumunije zelo dobro in se Bolgarija od njihove strani nima ničesar bati.
Besedilo zadnje ententine note in položaj.
Bukarešt, 19. septembra. Iz Niša poročajo besedilo note, katero je ententa 14. septembra izročila v Sofiji:
Zastopniki zaveznikov ponujajo in jamčijo vsak zase in vsi skupaj, da dobi Bolgarija po končani vojni macedonsko ozemlje v smislu pogodbe iz 1, 1912.
Bolgarija ima z imenovanimi silami skleniti vojaški dogovor in se zaveže napovedati vojno Turčiji.
Če Bolgarija želi, zasedejo angleške in francoske čete odstopljeno ozemlje.
Če Bolgarija ne odgovori v kratkem, Ki predlogi ne veljajo več.
Grška in Bolgarija.
Poroča se, da je položaj tak, da bo tmel zadnjo besedo kralj.
Grško opozicijonalno časopisje piše, da Venizelos ne sme spraviti Grške v odvisnost od entente, zlasti ne sme neodložljive rešitve finančnega vprašanja zvezati s političnimi koncesijami ententi.
Z ozirom na govorice, da misli ententa preko Soluna poslati poseben ekspedicijski zbor Srbiji na pomoč (baje italijanske čete. Op. ur.j, vsi merodajni politiki in med njimi tudi bivši ministrski predsednik Phallis opozarjajo, da bo Grška v tem slučaju branila svobodo grške zemlje. Tako je tudi razpoloženje v grški armadi in med ljudstvom. Zatrjuje se, da se med Atenami in
Sofijo nadaljujejo razgovori v prijateljskem smislu.
»Vossische Zeitung« javlja iz Carigrada od zelo dobro poučene bolgarske strani, da ententini poslaniki še sedaj ne jenjajo opozarjati Radoslavova na nevarnosti, v katere bi zašla Bolgarija, če nastopi v korist osrednjih velesil. Kakor pa stoje stvari v resnici, je ves ta trud zaman, ker so celo bolgarski rusofili prepričani, da je Rusija vojaško poražena, proti Dardanelam pa vsak napor brez upa na zmago. Sicer je pa gibanje za združenje z bolgarsko Macedonijo tako močno, da se nobena vlada ne more ustavljati tej zahtevi.
Agitacija bolgarske opozicije. — Prof.
Kristev aretiran.
Bukarešt, 19. septembra. Iz Sofije se poroča, da je vojaško poveljstvo zaplenilo oklic opozicije, ki je imel namen, nabrati med prebivalstvom dovolj podpisov. V tem oklicu so zahtevali opozicijski agitatorji od prebivalstva, naj stavi zahtevo po sestavi koalicijskega ministrstva, odpravi cenzure in vojnega stanja. Vlada je nastopila zelo energično proti agitatorjem in je dala sestavljača tega oklica prof. Kristeva aretirati.
Bolgarski kralj in Radoslavov odlikovana.
Haag, 20. septembra. Poroča se, da je vojvoda Meklenburški pri svojem obisku v Sofiji izročil bolgarskemu kralju in ministrskemu predsedniku Radoslavovu visoke avstrijske in nemške rede.
Bolgarski general Kovačev o položaju.
Carigrad, 20. septembra. (Kor. ur.) Bolgarski general Kovačev, ki biva nekaj časa tu in ki je med balkansko vojsko poveljeval četrti bolgarski armadi, je izjavil, da Dardanele ni mogoče vzeti, prvič radi zemljepisne oblike polotoka Galipoli in drugič radi hrabrosti turške armade, ki razpolaga z lastnostmi, katerih angleško-francoski armadi manjka. Kovačev sodi, da bodo Angleži in Francozi prisiljeni sramotno opustiti dardanelsko ekspedicijo. Glede turško-bolgarskih odnošajev je izjavil Kovačev, da so zelo prisrčni. Danes so oči vseh Bolgarov obrnjene proti Macedo-niji, sovraštvo vseh Bolgarov je naperjeno proti Srbiji, ki je to deželo Bolgariji iztrgala. Kovačev se ie ze'o optimistično izja-
vil o vojnem položaju osrednjih velesil, ki od začetka vojske niste napravile nobene vojaške napake in ki bosta, če tako nadaljujeta, končno zmagali.
V Srbiji proti Rusom.
»A Nap« javlja preko Sofije iz Niša, da srbsko časopisje vedno bolj ostro napada entento in posebno Rusijo; ententini zastopniki so se že pritožili pri srbski vladi. Iz zanesljivih virov se poroča, da vlada danes v Srbiji in v srbski armadi Rusom sovražno razpoloženje kakor svoj-čas v bolgarski armadi. Ententa bo izročila Srbiji in Grški noto v obliki ultimata.
Obletnica združitve vzhodne Rumelije z Bolgarijo.
Sofija, 19. sept. (Kor. ur.) »Agence bulgaire« poroča: Bolgarski narod slavi danes 30-letnico združitve nekdanjega vzhodno rumelskega ozemlja s severno Bolgarijo, ki pomenja prvo stopnjo na poti do uresničenja narodne enote Bolgarov. Jubilej se v celi deželi slovesno praznuje.
Francozi o Rumunih.
Ženeva, 13. sept. Pariški »Temps« razpravlja o rumunsko-srbskem razmerju. Iz poročila se da jasno spoznati, da v Parizu nimajo posebnih nad na Rumunijo. List poudarja, da se Rumunija ni z nobeno določno obljubo zavezala Srbiji, pa uničenje Srbije ne bi odgovarjalo rumunskim interesom. Sploh pa je bukareška vlada mnenja, da še ni prišel pravi čas, da bi se pečala z balkanskim vprašanjem v velikem obsegu. Z Bolgari se sedaj pogaja le o gospodarskih zadevah in le mimogrede se je tudi omenila možnost poprave meje.
Poraz angleške politike na Balkanu.
»Corriere della sera« poroča iz Aten: Razglašenje turško-bolgarske pogodbe ravno v trenutku, ko je ententa Bolgariji sporočila, da je Srbija pripravljena odstopiti ozemlje, je zelo zadelo ugled četvero-sporazuma. Bolgarija ne veruje v končno zmago zaveznikov. Poraz angleške politike na Balkanu bo Anglijo menda vendarle prisilil, da stori potrebne korake proti Bolgariji.
Važen ministrski svet v Bukareštu.
Bukarešt, 18. septembra. Kakor poroča »Minerva«, se bo v ponedeljek (to je včeraj, op. ur.) vršil važen ministrski svet, katerega se bosta udeležila tudi predsednika zbornice in senata.
»Steagul« pravi, da je vsled strankarskih razprtij mogoče, da dobi vlado konservativec Marghiloman.
Nejasnost grške politike.
Atene, 20. septembra, »Akropolis« naslika položaj tako-le- Na Grškem ima da-
nes vso moč krona. V zunanji politiki odločuje izključno beseda kralja. Grška politika pa je danes pravcati labirint, kajti niti v zunanji niti v notranji politiki ni enotnosti. Nikjer ni sledu o kaki organizaciji in na deželi se vidi, da se deželo vi i da prav po vzhodnem načinu.
Angleška in Grška.
Atene, 20. septembra. (Kor. ur.) Pogodba med grško in angleško vlado o angleškem mornariškem odposlanstvu se je podaljšala za eno leto.
Srbija kliče svoje Turke.
Solun, 20. septembra. Srbska vlada je v Novi Srbiji vpoklicala vse Mohamedan-ce do 30. leta.
Francosko kupilo bolgarsko letošnjo letino.
Dunajska »Information« poroča:
Iz Sofije nam pišejo dne 14. septembra 1915.: Sedaj se je pojasnil vzrok svoje-časne navzočnosti bivšega francoskega zunanjega ministra Crupyja. Crupy je sklenil z Gelterješem dogovor, glasom katerega pokupi imenovani večji del letošnje letine za Francosko; v to svrho so dospeli pred štirimi dnevi tukajšnjim zasebnim bankam zneski v skupni višini 50 milijonov frankov v zlatu. Ker se to zlato ni oddalo Narodni banki kakor se je ono v Nemčiji najetega posojila, marveč je ostalo v posesti zasebnih bank, je vrednost bolgarskega leva vsled obilega dotoka zlata poskočila ter so vsi kurzi znatno padli.
Krone, ki že preje vsled izvoza fižola, kož, tobaka, jajec itd. v Avstrijo niso prekoračile kurznega stanja po 110, so sedaj padle celo pod pari. Ravnotako so padli francoski franki od 118.— lei na 109.—, marke na 137.—. Jasno je, da to nazadovanje kurza ne more ostati aktivno, ker se je takoj začela špekulacija ter se kupujejo velike vsote inozemskih vrednot. Danes so se dobile krone že po 105.—.
Nadaljni vzrok za domnevo, da to stanje kurza ne bo dolgo trajalo, je okol-nost, da je ministrski predsednik deputa-ciji, ki se je oglasila pri njem in se pritožila nad dviganjem žitnih cen, izjavil, da namerava zopet upostaviti »komisijo za ukrenitev potrebnih odredb proti podra-ževanju živil«, kar se po vsej priliki zgodi v najbližjem času.
Ta komisija bo brez dvoma energično prepovedala vsak izvoz žita, ker se že danes kažejo one špekulacije, ki hočejo cene umetno tirati kvišku. Na podlagi prepovedi se bo znesek 50 milijonov zlatih frankov nedvomno zahteval nazaj in kurzi bodo rapidno poskočili.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 20. septembra (K. u.) Agence Telegraphique Milli poroča: Glavni naznanja:
Dardanelska fronta. V odseku Anaforta je presenetila artiljerija dne 19. septembra sovražne čete, ki so bile zaposlene z utrjevanjem na našem desnem krilu. V odseku Ariburnu je naša artiljerija porušila na sprednjem levem krilu velik del sovražnih postojank za metanje bomb in strelskih jarkov. Sovražna pehota, ki je zapustila strelske jarke, je bila uničena. V odseku Seddil Bahr so bile sovražne čete, ki so na našem desnem in levem krilu delale okope, prisiljene, da so spričo našega ljutega ognja ustavile svoje delo. Sovražnik je iznenada otvoril ogenj proti našemu levemu krilu, o čemer je razsul na milijone razstrelkov, a nam ni mogel prizadeti nobene izgube. Dne 9. t. m. smo prisilili k begu sovražno torpedovko, ki se je približala ustju KeresvLIere in obstreljevala našo postojanko. Sovražnik je odgovarjal z ognjem s kopne strani, a ni mogel doseči nobenega učinka. Sovražno letalo je vrglo na bolniško ladjo, ki je bila vsidrana pred Deginmen Burnu, 4 bombe. Dognali smo, da uporablja sovražnik svoje bolniške ladje za opazovališča s tem, da na jamborih nastavlja straže.
Iraška fronta. Dne 18. t. m. smo zopet izvedli nenaden napad pri Komi; sovražnik je bil prisiljen, da je svoje topove in izkrcane čete zopet spravil na ladje, o čemer je utrpel velike izgube. Istega dne je naša s prostovoljci ojačena kavalerija prodrla zadaj za sovražni tabor, uspešno poizvedovala in pregnala sovražnika. Ena naših ladij je torpedirala naložen angleški parnik »Patagonia« in ga pred Odeso potopila. Na ostalih frontah je položaj neizpremenjen.
JOFFRE ODRINE NA DARDANELE.
Carigrad. »Embros« poroča: Joffre namerava osebno potovati na Dardanele, da organizira poveljstvo. S francoske strani se to poročilo ne potrjuje.
PODALJŠANJE ANGLEŠKE BOJNE ČRTE PRI ARI BURNU.
Carigrad. (Kor. ur.) Da prikrijejo neuspehe zadnjih dni, napovedujejo Angleži bahavo, da so podaljšali svojo črto pri Ari
Burnu in cla so dosegli zvezo s Kelešom. Kljub tem praznim puhlicam Angleži ne morejo prikriti, da jc njih položaj težaven in tudi ne svojih velikanskih izgub. Izvedeli bodo pa tudi kmalu, da jih bo drago stalo, ker so podaljšali svojo bojno črto, kar ostane sicer brez pomena.
POTOP FRANCOSKE KRIŽARKE PRI RODU.
Pariz. (Kor ur.) »Temps« poroča, di je sovražni podmorski čoln v bližini Roda potopil francosko pomožno križarko »In-dien«. Posadka je štela 62 mož, 11 jih pogrešajo.
ENVER PAŠA O MOČI TURŠKIH ČET.
Berolin. Dopisniku lista »Berliner Tageblatt« je izjavi! Enver paša, da ima Turčija sedaj že dva milijona vojakov pod orožjem. Veselili bi se, če bi prišle nemške čete v Turčijo, vendar pa bi jih ne potrebovali, ker je Turčija dovolj močna.
Pogovor z Enver pašo.
O Bolgariji je Enver paša rekel, da tudi nič ne ve o kaki skorajšnji vojni. Mogoče bo Bolgarija marširala, toda iz interesa za časopisje entente gotovo ne. Za Turčijo in Nemčijo je položaj vsak dan boljši.
Boji na Kavkazu.
Rusko kavkaško poročilo.
Štab kavkaške armade naznanja 15. septembra popoldne ob 5. uri:
13. septembra v primorju kanonada in pehotni ogenj. V smeri na 01ty v okolici Ihkany so naši posamezni strelci razpršili Turke. V okolici Melišgert spopadi med rusko in turško kavalerijo. Slednja je bila na zapadu vržena nazaj. V okolici Vana zasleduje ruska konjenica Kurde.
Ruski Dlavoi stan v Smolenska.
Berlin, 19. septembra. »K5ln. Ztg.« sc poroča od švicarske meje: Iz okoliščine, da je v Smolensk odpotovalo toliko uglednih oseb in ministrov, sledi, da sc mora tamkaj nahajati ruski glavni stan.
Preiskava proti Sutiomlinovu.
Pariz, 21. septembra. (Kor. u.) »Echo de Pariš« poroča iz Petrograda: Preisko-
valna komisija, ki proučuje pritožbe proti bivšemu vojnemu ministru Suhomlinovu, je sklenila, da predvsem preišče Suhomlino-va dejanja.
TiliODi.
Lugano, 20. septembra. (Kor. ur.) Poslanik Tittoni je zopet odpotoval iz Pariza v Italijo.
Nemčija in Združene drŽave.
Frankobrod, 18. septembra. (Kor. ur.) »Frankfurter Ztg.« poroča: »Agence Ha-vas« poroča iz \Vashingtona: Državni oddelek je sprejel nemško noto, ki odklanja vsako odgovornost glede na uničenje parnika »Hesperian«. »Frankfurter Ztg.« pripominja: To poročilo zopet dokazuje, da naši sovražniki tudi najnedolžnejše stvari tendenčno zasučejo. Gre najbrže za to »nemško noto« za pred kratkim po Wolf-fovem uradu razširjenem obvestilu, da, kakor se zdi, »Hesperian« ni bil torpediran, marveč da je zadel na mino. To zgolj informativno obvestilo tolmači »Agence Ha-vas« tako, kakor da končno veljavno odklanja vsako odgovornost. Z vso silo se hoče neugodno vplivati na neinško-ameri-ške zveze.
Kil® iiiosefliijd?
Rotterdam. Iz Tokia poročajo: Juan-šikaj je začasno izročil vso postavodajalno oblast državnemu zboru. Ta bo sedaj odločil o izpremembi vlade in o tem, če naj zasede kitajski prestol najstarejši sin Juan-šikaja. Vsi visoki vojaški in uradniški krogi so zaio, da se zopet uvede monarhija. Podpredsednik republike je odložil svoje mesto.
Darovi.
IV. izkaz darov za zavod za slepce.
Marija Krenmuller, Pfaffendorf, Nižje Avstrijsko 5 K; župnik Jožef Ocepek iz Ovsiš 10 K; župnija Prem na Notranjskem 150 K; Mijo Blaznik 12 K; po upravništvu »Slovenskega Naroda« 11 K; župnija Homec 90 K; neimenovani 3 K; neimenovana 5 K; Metka Dobrovoljec nabrala 6 K; župnik P. Šve-gelj v Movražu, Istra 2 K; Marija Bonač, Begunje pri Cerknici 5 K; po upravništvu »Slov. Naroda« 20 K; župnija Reteče na Gorenjskem 26 K; Marija in Pavla Šerc v Ljubljani 4 K; Franc Schweiger 20 K; neimenovan 4 K; župnija Staritrg pri Rakeku 48 K 14 v.; Andrej Stenovec, kaplan v Starem trgu pri Rakeku 6 K 86 v.; kaplan iv. Razbornik v Jarenini 5 K; župnija Šmartno pri Litiji 85 K; občina Trzin 80 K 26 v.; po upravništvu »Slov. Naroda 16 K; dekliška Marijina družba v Žireh 77 K 3 v.; trgovec Silvester Franc v Vipavi 10 K; kaplan O. Bernardin Šalamon pri Sv. Trojici v Halozah 2 K 50 v.; Franc de Cecco, Čatež ob Savi nabral 10 K 70 v.; župnija Javorje nad Škofjo Loko 25 K; župnija Stara Loka 25 K; gostilničarka Minka Perlič iz Toplic pri Zagorju 4 K, ista nabrala pri svojih gostih 9 K 10 v.; neimenovani iz Amerike (1 dolar) 5 K 60 v.j neimenovana 5 K; neimenovan 5 K; duhovski urad Pregarje v Istri 25 K; Janez Pečolar v Topolšici na Štajerskem 5 K; učit. vod. Lijana Kobal, Drenov grič pri Vrhniki 5 K; župnija Ihan 7 K 65 v.; neimenovana 100 K; neimenovan duhovnik 20 K; neimenovana 10 K; zbirka na Vrhniki 25 K; župnik P. Švegelj v Movražu, Istra 6 K; župnik Jožef Strancar v Ri-hembergu na Goriškem 10 K; katoličani v Meerbecku na Nemškem 20 K; župnija Za-graaec na Dolenjskem 50 K; Delavsko kon-sumno društvo v Ljubljani 50 K (II. dar); Hranilno in posojilno društvo v Ptuju (po uprav. »Slov. naroda») 400 K; dr. Franc in Lojza Jurtele v Ptuju (po uprav. »Slov. Naroda«) 50 K; po upravništvu »Slov. Naroda« 20 K; neimenovana 5 K; več darovalcev skupaj 6 K 6 v. — Znesek 1607 K 90 v. — Zraven znesek prejšnjih izkazov 2370 K 15 v. — Skupaj 3978 K 5 v. — Protialko-holna zveza »Sveta vojska« v Ljubljani. — Darovi naj se po dogovorjeni enotni akciji odslej pošiljajo na naslov: Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani.
Dnevne novice.
-j- Položnice smo priložili v današnji številki p. n. naročnikom, ki jim koncem tekočega meseca poteče četrtletna oziroma mesečna naročnina. Naj se jih izvolijo poslužiti čimprej.
—	Cesar je zaslišal 20. t. m. ob 11. dopoldne v daljši, posebni avdijenci ministrskega predsednika grofa Stiirgkha.
—	Tretje avstrijsko vojno posojilo. Z Dunaja se poroča: Pripravlja se tretje avstrijsko vojno posojilo. Kdaj se razpiše in kako, še ni določeno, a najbrže takrat, ko bo že zaključeno vojno posojilo v Nemčiji.
—	Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 6 drag. p. Adolf princ Auer-sperg, pri 48 inf. brigadi. Ponovno najvišje
pohvalno priznanje je dobil nadporočnik inf. bat. št. IV./87. Julij Coretti. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: major 87. pp. Evgen Czak pl. Koronavar, nadporočnik 7. polj. top. p. Franc Fasching, nadporočnik 16. gorskega brig. poveljstva Julij Treo in poročnik inf. bat. št. IV./87. Josip Ulbing. Srebrn zaslužni križec na traku hrabrost-ne svetinje so dobili: četovodje Pavel Gaš-perčič, Andrej Božič in Josip Winkler, vsi trije pri 3. pion. bat,, poddesetnik Ivan Ogrinc in pionir Leopold Pečar, oba pri 3. pion. bataljonu. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil lovec 4. polka tirolskih lovcev Valentin Prinčič. — Poveljstvo jugozapadne fronte je podelilo srebrno hrabrostno svetinjo: poročniku Miorini pl. Sebentenberg Albertu, naredniku Silvestru Prašek, četovodji Martinu Truschner in poddesetniku Ivanu Čarf, vsi štirje pri 7. pp. (10. maršbaon). Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste- praporščakoma Otonu Sturm in Oskarju Podeprel, kadetu Ivanu Unterholzer, četo vod jem Josipu Mori, Juliju Schuss in Antonu Lexer, pešcema Davidu Fasching in Francu Zraunig, vseh 8 pri 7. pp. (10. maršbaon). Bronasto hrabrostno svetinjo tit. podlovcu 9, lov. bat. Leopoldu Lončarič.
-j- Imenovanja v domobranstvu. Za praporščaka sta bila imenovana kadeta: Miroslav Klaus, 4, dom. p.; Henrik Czer-ny, 27. dom. p. Za kadete so imenovani enoletni prostovoljci: Kamilo Železnikar, 3. dom. p.; Mihael Lipuš in Ivan Škrjanc, oba pri 4. dom. p.; Josip Moljk, Josip Sed-lak, Josip Verbič, Peter Fillak, Ivan Mil-harčič, Helmut Hiitter, Karel Flerin, Ivan Muha, Franc Ontrata, Heliodor Kreuz-mayer, Ivan čerček, Ivan Mihler, Jakob Potočnik, Andrej Podgornik, Viktor Ko-ban, Valter Lavrenčič, Karel Grandi, Josip Zupančič, Julij Maver, Rihard Jug, He-ribert Hirschmann in Karel Zalokar, vsi pri 27. dom. p. Za sanitetnega praporščaka v rezervi je imenovan sanitetni kadet v rezervi Pavel Krajec pri 27. dom. p.
—	Občinski odbor v Bohinjski Bistrici je v nedeljo izvolil častnim občanom za občino velezaslužna preblagorodna gospoda generalmajorja Gustava Globoč-n i k in c. kr. okrajnega glavarja Frana Ž u p n e k.
—	Vojaške zadeve. Polkovnik je postal za časa vojske aktivirani vpokojeni podpolkovnik Edmund Pistetnik. Stotnik je postal nadporočnik »izven službe« Viktor Bresnik. Vojaški zaslužni križec 2. vrste >a častnike je dobil polkovnik Razlag Jakob, pri nadomestnem bataljonu 7. pp.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 25. septembra od 8. do 10. ure dopoldne v pritlični sobi zasilne bolnice v Pungratu št. 27 na levi. S seboj morajo prinesti krstni (rojstni) list, šolsko naznanilo in spričevalo o stavljenih kozah. Od 10. ure naprej se bodo vršile sprejemne skušnje. V višje razrede se bodo učenci sprejemali dne 27. septembra od 8. do 12, ure dopoldne. Ponavljalni in dodatni izpili morajo biti dovršeni 27. septembra. Šolsko leto se začne dne 28. septembra s slovesno službo božjo.
—	Knjige in časopisi za ranjence slovenske narodnosti. Vsak dan prihajajo na Rdeči križ v Ljubljani iz raznih bolnic na Nižjeavstrijskem, Zgor. Štajerskem, zelo pogosto iz Ogrske in Sibinja, včasih tudi iz nekterih čeških krajev prošnje tam na-hajajočih se slovenskih ranjencev in bolnikov za slovenske knjige in časopise, katerih pa ne moremo pošiljati, ker jih v taki množini nimamo. Zato se ponovno obračamo do si. občinstva z vročo prošnjo, da nam blagovoli poslati mnogo raznih slovenski knjig, morda tudi revij, da ne ostanejo naši ranjenci v tujini brez štiva, katerega si zelo žele. Knjige se oddajajo pri Rdečem križu v II. drž. gimnaziji v Ljubljani.
—	Požar. — Nesrečna družina. Pišejo nam: V Studencih, župnija Sela, je pogorela o polnoči 24. avgusta hiša št. 4 in žit-nica. Divjal je strašen vihar, rešili so komaj življenje, vse je zgorelo do temelja. Gospodar je v vojni. Mislili so, da so zavarovani, a so dobili od zavarovalnice poročilo, da je zavarovanje poteklo letos pred nezgodo. Škoda je velika, pogorela je še nova streha, kraj je visoko v gorah, kjer je dovoz silno težaven. Pogorelci prosijo usmiljena srca za pomoč v silni bedi. Darove sprejema podpisani, da jih izroči po-gorelcem. Vsak dar se hvaležno sprejme, — Ant. Jamnik, župnik na Selih.
—	Ranjeni ujetniki 17. pešpolka na italijanskem bojišču se nahajajo v bolnici v Rimu,
Kadet Jos. Ilc ranjen. G. Jos. Ilc, kadet	.	piše našemu uredniku iz Chrudima (Češko), Trgov, akad.: Dne 2, t. m. sem bil ranjen na severnem bojišču pred trdnjavo Rovno. Dobil sem šrapnel-kroglo v desni bok. Rana je precej težka. Sedaj ne morem še premikati desne noge, a upam, da pojde kmalu bolje.
—	Smrtna nesreča prostovoljnega strelca. Zagorje ob Savi: Dne 17. t. m. ponoči je smrtno ponesrečil na železnični progi med Savo in Zagorjem Mihael Lah, prostovoljni strelec, rojen leta 1897, na
Klancu pri Kamniku. Kakor se da sklepati, je pokojni patruljiral po železnični progi in se nasproti njemu prihajajočemu vlaku izognil, medtem pa je za njim pri-vozil drugi vlak, katerega nesrečnež niti opazil ni in tako je prišel pod lokomotivo ter bil takoj mrtev. Kose trupla so pripeljali v mrtvašnico v Zagorje, kjer se je 19. t. m. vršil tudi lep pogreb. Pogreba se je udeležilo mnogo domačega občinstva, orožništvo iz Zagorja, pa tudi vojaštvo iz Litije, na čelu mu g. nadporočnik Debevc, v spremstvu z g. vladnim tajnikom Svete-cOm. Nadalje so se udeležili pogreba tudi tukajšnji ranjenci iz Toplic. Pogreb je vodil naš prečastiti g. župnik in duh. svetnik Rott v spremstvu obeh domačih g. kaplanov. Na zagorskem pokopališču počiva sedaj že peti branile? naše domovine.
—	Mesto venca ob smrti Mateja Lončarja, hotelirja v Tržiču, je gospa Marija Jelenec, trgovka v Križah, darovala 15 K za »ženski kronski zaklad« v prid ubogim vojnim invalidom.
—	S srebrno svetinjo I- razreda je bil odlikovan praporščak France Ž a r e n.
Hrvatska umetnika na laški fronti. Kakor se poroča, gresta te dni hrvatska umetnika profesor Robert Frangeš in profesor Oton Ivekovič z dovoljenjem vojnega poveljstva in deželne vlade na italijansko fronto.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Kozjem učitelj Ludovik Ulčar. — Umrl je jurist Karol Ogrizek na bolezni, ki jo je dobil na južnem bojišču.
—	Na ogrskih srednjih šolah se prične učiti nemško. Ogrsko naučno ministrstvo je temeljito izpremenilo učni načrt za srednje šole. Vsak, ki jih absolvira, bo moral znati nemški. V I. razredu srednjih šol se bodo učili 6 ur na teden nemško. Mesto telovadbe se uvede vojaška izobrazba.
—	Nabava raznih predmetov za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi v drugi polovici meseca septembra razne predmete, med njimi signalne piščalke, razne znake za delavce, beležnice po predpisanih vzorcih, telesne preveze, male žaklje za oskrbovalne predmete, blago za cgaliziranje v raznih barvah, podlogo iz bombaževine v raznih barvah, jermene za čevlje, platno za podloge, ogrevala za reke, kaliko za podlogo, cele garniture predpisanih montur za kaznjence' z ovratnicami, robci in brisačami, zaponke za plašče, vrče za napajanje iz blaga, vrvi, predpisane svetilke. Natančen seznam je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ponudbe je poslati c. in kr. vojnemu ministrstvu, oddelek 13. Ponudbe je kolkovati s kolkom za 1 K; vsebovati morajo dobavno ceno, dobavno množino in dobavni termin.
—	Slike »Ilustriranega Glasnika« številke 4., letnika 2.: »Tam gori, tam gori za tretjo goro planina dviguje se v neb6 ...«
—	Spravljanje naših strojnih pušk na dolomitske pečine, — Vojska z Rusi: Spopad naše in ruske konjenice pri Kobrinu. —• V višini 2000 metrov. — Ob prisegi v častnike povišanih kadetov Terezijanske akademije v Dunajskem Novem mestu. — Usoda leva v Zagrebu. — Padli junaki. — Bojišče v mraku. — Slovenka Mara Dejale.
—	Bomba iz aeroplana v konjski staji. — Znamenita božja pot sv. Višarje.
—	Interesentje na Kranjskem, ki imajo pendentne kupčijske zadeve na Grškem, v Turčiji, Bulgariji in Egiptu, naj sporoče svoje naslove trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
—	Notar Viktor Poznik v Senožečah je premeščen v Lož.
—	Novi bulgarski predpisi o potnih listih. Potujoče občinstvo se opozarja, da morajo biti v prihodnje do preklica potni listi inozemcev, ki potujejo v Bulgarijo, opremljeni s fotografijo imejitelja in da jih mora vidirati bulgarsko poslaništvo ali kak bulgarski konzulat.
—	Umrla je v Celju gospa Josipina Marinšek, vdova po celjskem poštnem oficijalu Marinšku. Pokojnica, rojena Ravnikar, je bila iz znane ljubljanske rodbine in sestra celjskega trgovca Ivana Ravnikarja. Umrla je v Rogaški Slatini, pogreb pa se je vršil v Celju.
—	Novice iz Amerike. Nadškof Ire-land postane kardinal. — V Milwaukee Wis je umrl škof Kozlowsky. — V Čikagu je umrl beneški Slovenec, bivši trgovec Ivan Hvalica. Bival je 15 let v Ameriki. Sedaj je bil zidar. Pred tremi tedni so pokopali njegovega brata, katerega je ubil neki črnec. — V New-Yorku je umrl uslužbenec »Glas Naroda« Fr. L u p š a , star 44 let. V svoji mladosti je živel v Novem Mestu na Dolenjskem.
—	Šolski pouk v Bosni. Šolski pouk se otvori 15. oktobra na zgornjih gimnazijah v Sarajevu, Mostarju in v Tuzli, na sarajevski zgornji realki in na učiteljišču.
—	Radeče pri Zidanem mostu. Tukajšnje žensko pomožno društvo »Rdečega križa« je poslalo za mesec september kot dar vojakom domačih polkov na južnoza-padnem bojišču 36 gorkih srajc, 36 gorkih hlač, 50 robcev in 12 parov cunj.
—	Dobava odej. Vojno ministrstvo namerava nabaviti odeje v velikosti
130X190 cm, Ofertom je priložiti vzorce ter je navesti množino, velikost, težo in dobavni termin 12. oddelku vojnega ministrstva. Natančnejše podatke glede te dobave je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—	Iz seznama izgub št. 252. Kadet Dolleschall Edvard, 87. pp., 9. stot,, ranjen; stotnik Ferlinz Adolf, 27. pp., mrtev (20. nov. 1914); poročnik Kanduč Norbert, 24. dom. p., Celovec, mrtev (20. julija 1915); praporščak Klement Josip, 87. pp., 4. stot., ranjen; kadetaspirant Maričnik Ivan, 3. d. p., 5. stot., Slovenjigradec, ranjen; kadet Mraz Gustav, 3. dom. p., 2. stot., Ptuj, mrtev (12.—13. junija 1915); kadet Plaček Rudolf, 87. pp., 9. stot,, ranjen; kadet Podobnik Aleksander, 87. pp,, 4, stot,, ranjen.
Nesreča, Najmlajši sin ključavničarske vdove Sinkovič v Mariboru je te dni v Ptuju popravljal neki motor, o čemur mu je odtrgalo kazalec leve roke. Ponesrečencev oče je šele pred nekaj tedni izgubil življenje ob priliki neke avtomobilne nesreče v Mariboru.
—	K požaru Schratlina, Poddesetnik Ivan Dermota, ki je kot rekonvalescent bival v Schratlini na Zgor. Štajerskem, piše svojim starišem v Ljubljani, da je grad, v katerem so bili nastanjeni mnogoštevilni vojaški rekonvalescenti, popolnoma zgorel in da je sedaj seveda velika zmešnjava. Superarbitriranih vojakov s Kranjskega baje ne bodo pustili domov.
—	Na italijanskem bojišču je padel 24 let stari Štefan Krepfl iz Račja pri Mariboru.
—	Tržičanke hodijo letos same h kmeticam kupovat mleko, jajca, krompir.
—	Umrl je v Karlovcu vojak 87. pešpolka Šnajder Josip, rodom iz Bre-brovnika (?) na Štajerskem.
—	Veljavnost frankovanja s znamkami I. emisije. Na podlagi najnovejšega odloka c. kr. trgovinskega ministrstva se smejo do nadaljnjih odredb za frankovanje uporabljati voj. znamke I. emisije. Poštni uradi so prejeli nalog, da s tega razloga nc zadržujejo s takimi znamkami frankovane pošiljke.
—	Nova ncsllnica za ranjence. Z
Dunaja se poroča, da so se zadnje dni na Hochschneebergu vršili poizkusi z neko novo vrsto nosilnic za ranjencc. Ta je konstruirana za gorske vojske, a izumil jo je vseučiliščni docent dr. Sti-gler. Sama nosilnica bo velika dobrota za ranjence, ker jc tako urejena, da ranjenec nc čuti nobenih udarccv in tresenja.
—	Za oslepele vojake. Gospod Fran Lavtižar, c. kr. okr. šolski nadzornik v Ljubljani, je poslal kranjski deželni blagajni 10 K v sklad za oslepele vojake. Da bi mu sledili še mnogi darovali.
—	Pobegla ruska ujetnika. Blizu Bevk so ujeli v soboto zvečer dva ruska ujetnika,
—	Odlikovan narednik. Prejeli smo: Bad Aussee, 12. septembra. Nj. Visokost nadvojvoda Salvator je podelil računskemu podčastniku I. razreda 27. dom. pp. Krištofu Š p a n i č e k bronasto kolajno za zasluge za Rdeči križ, K temu odlikovanju čestitamo vsi njegovi kolegi. — Četovodja A. Kolar.
—	Pismo iz avstrijskega ujetništva. »Stampa« prinaša pismo nekega ujetnika iz Ljubljane, v katerem pravi, da sc laškim ujetnikom v Avstriji zelo dobro godi.
—	Za oslepele vojake. Gospod Rafael Thaler, trgovec v Škofji Loki, je poslal deželnemu odboru v sklad za ustanovitev zavoda za v vojni oslepele vojake 50 K namesto venca na krsto rajnega Ferdinanda Souvana.
—	Vrvce iz papirja. Tudi znamenje časa. Tenke vrvce so čimdalje dražje. Novodobna tehnika poizkuša tudi izdelovanje vrve prilagoditi sedanji vojni dobi, kar se ji je tudi posrečilo. V mnogih dunajskih prodajalnicah rabijo za zavoje najnovejše »vojne vrvce«, izdelane iz sukanega papirja. Torej tudi vrvce imamo iz papirja.
Boji do zahodu.
Nemško uradno poročilo, Berlin, 20. septembra, Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Sovražne ladje, ki so brezuspešno obstreljevale Westende in Middelkerke (južnozahodno od Ostende), so se umaknile pred našim ognjem. Opazovalo se je, da smo zadevali.
Na bojni črti nobenih posebnih dogod« kov. Zahodno od St. Quentina je nek nemški bojni letalec sestrelil neko angleško letalo; letalec je mrtev, opazovalec ujet. Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo. Pariz, 18, septembra. Včerajšnje popoldansko poročilo:
Med Angresom in Souchezom in južno od Arrasa so naše baterije za silovit odgovor sovražnemu streljanju obstreljevale sovražnikovo delo in oskrbovalne kolone.

Med Sommo in Aisno so pokale puške od jarka do jarka in so se odlašali nemški težki topovi, katerim smo odločno odgovarjali. V ozemlju Sapigneula in med Aisno in Argoni nekaj časa ponoči boj s topovi in bombami. Od ostale fronte nič.
Zvečer. Med Angresom in Souchezom ln v odseku pri Neuville boi z bombami in ročnimi granatami. Obstreljevali smo nemške utrdbe južno od Arrasa zelo učinkovito. V ozemlju Roye sta obe artiljeriji kazali trajno veliko delovanje. Poroča se o bojih z ročnimi granatami in živahnem boju pušk od jarka do jarka pri izlivu reke Nesle v Aisno pa do kanala Aisne—Murne; cel dan je bil tudi topniški ogenj zelo ljut med Aisno in v Argonih pri globeli Fontaineaux Charmes m pri Courte Chau-sse. Naša artiljerija in oddelki v jarkih so odgovarjali in na več točkah poškodovali njegove postojanke. Tudi v Nord Woewre in na lotrinski fronti so naše baterije streljale z učinkom. V Vogezih je sovražnik obstreljeval Hilsenfirst in višino 425. Južno od Steinbacha je naša artiljerija razrušila elektrarno v Diirkheimu,
»Manj ministrov, pa boljši generalni štab.«
Haag. »Times« pišejo, da Angleška med vojsko ne potrebuje tako velikega kabineta. Rabi pa mar.) ministrov in boljši generalni štab.
Angleška ministrska kriza radi brambne dolžnosti.
Gen!. Iz Pariza se poroča: Ministrom, ki nočejo nikakor več ostati pod As-quithovim predsedstvom, se je pridružil tudi Grey,
Promet na Temzi ustavljen.
Amsterdam. Listi poročajo iz Vlissin-gena: Angleška admiraliteta je ustavila za več dni promet na Temzi.
Eksplozije v Le Petqu.
Pariz, 18. septembra. (Kor. ur.) »Ma-tin« poroča: V tvornici smodnika in granat v Le Pecqu je bila v četrtek dopoldne eksplozija. Popoldne se je pa ponovila ravnotako močna eksplozija, kije zopet povzročila zelo veliko škodo. Tudi zdaj je bilo ranjenih več delavcev. Vojaške oblasti so uvedle strogo preiskavo.
Lrnooorci v Skalrn.
Ko so Črnogorci zasedli Skader, je bil imenovan za civilnega guvernerja stric kralja Nikole, Ivo Božo Petrovič, ki je nastopil svoje mesto 12. julija. Izvzemši carinske uradnike so ostali vsi uradniki na svojih mestih, dodeljeni so jim pa črnogorski funkcijonarji. Tudi mestni načelnik Mute-rem beg Djilbeg je osial na svojem mestu, a dodeljen mu ie črnogorski tajnik Vu-činič.
Orožništvo na kor.jih in redarstvo je ostalo na svojih mestih, samo pehotna žan-darmerija se je odpustila, 16. julija so mnogo albanskih odlu-njakov odpravili v Črno-goro in so najbrže internirani v Podgonci. Med njimi se nahajajo: Fejzi beg Alizoti, albanski državni ravnatelj, njegov nečak in bivši albanski notranji minister Akif paša in Djclal in Kefik bega Toptani. Poslednja dva sla strica Essad paše, a sta njegova sovražnika. Dalje Derviš efendija in znani turški general Kara Said, ki je rojen Arnavt, ter vsi albanski častniki. Fejzi beg in mnogi drugi odličnjaki so imeli potne liste italijanskega konzulata za potovanje v inozemstvo, kar j;m pa ni nič pomagalo.
Rožno poročila.
RAZGLEDNICA IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA, KI JO JE PODPISAL TUDI GENERAL KUZMANEK.
Budimpešta. Iz Segedina se poroča: Žena segedinskega zdravnika dr. Brana Štefana je sprejela od svojega moža, osebnega Kuzmanekovega zdravnika, razglednico, ki je izvajala:
N i ž j i N o v g o r o d, 18. Na cesarjev rojstni dan, osamljen od sveta, ti pošiljam, ljuba žena, ob tvojem imendanu svoje naj-prisrčnejše častitke. Brana. Poleg imen je bilo še napisano: Poljubljam roko — General pehote Kuzmanek.
VELIKA VOJVODINJA LUKSEM-BURŠKA SE ODPOVE?
Kodanj, 19. septembra. »Journal« poroča, da se namerava velika vojvodinja Luksembuška na korist svoji sestri Char-lotte odpovedati in se podati v nek francoski samostan.
Primorske novice.
Goriški Korzo zopet bombardiran. V
petek popoldne je bil goriški korzo zopet v ognju. Sicer pa, kakor kaže, je to edini cilj v Gorici laškim granatam in šrapne-lom, ker drugam sedaj sploh ne streljajo, V petek jc bila ubita neka stara žena ravno tik pred Mazzolijevo trgovino. Poškodovanih je bilo tudi nekaj hiš in ranjenih še par drugih oseb.
Gorica. — Marijina družba. Kljub vojski deluje Marijina družba v Gorici dalje. Družba ima svoje shode, v juliju je bilo pri shodu navzočih še 134 deklet, avgusta 83, septembra 90. Delovanje v Marijinem domu je med tem časom seve prenehalo, prične pa zopet v drugi polovici septembra. Dekleta, ki so zunaj, naj bodo uver-jena, da bodo našla ob svoji vrnitvi družbo v istem stanju kakor pred vojsko.
Gojenci goriškega knezonadškofijskega semenišča. Poživljajo se vsi gojenci goriškega knezonaškofijskega semenišča, da prijavijo nemudoma njihov sedanji naslov »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta št. 38.
Naši kraji, naša imena. Piše se nam:
0	pravopisju nekaterih krajev na Krasu par opazk: »Doberdob« je Kraševcem tuja beseda; na Krasu so le »Dol-i« in Kraševci izgovarjajo Dou ali Du. Tako n. pr. Veliki dol, Mali dol, Dober dol (izgov. veliki du, mali >lu ali dou). Takih »dolov« je vse polno. Genetiv: dola, dat.: duoli, acc.: du; pri duoli, z duolom. Torej je pravilno Do-berdolska planota. Bitka pri ali na Dobrem dolu. Ravnotako je čisto pristno kraško izgovarjanje »Sredi pula« ali »Sred' pulja«. Imena Trebich za Trebče, Banne za Bane, Cargnale za Lokev, Podrich za Podriče, Cirje za Žirje so domačinom neznane tujke.
Šentpeter. Nekaj dni sem nas Italijan ne pusti več pri miru, temveč vedno nas straši s svojimi granatami. Ljudje so tekli vedno v spodnje prostore in tako se jim je posrečilo, da so se skoraj vsi rešili. Bilo je tudi nekaj smrtnih slučajev, ranjenih je bilo več. Granate so bile precej velikih kalibrov, kar pričajo od njih napravljene jame po cesti in po njivah.
Bogoslovec Filip Periot — mrtev. Te dni je došla žalostna vest, da je umrl po kratki bolezni bogoslovec Filip P e r t o t iz Nabrežine in sicer dne 9. t. m. Pokojni je bil izredno nadarjen dijak. Njegove pesmi priobčene v »Zori«, »Vrtcu«, »Novem Času«, »Dom. Prijatelju« in »Dom in Svetu« kažejo izreden talent. Bil je razven tega izvrsten kipar in izboren slikar — naravnost vsestranski res veliko obetajoč umetnik. V semenišču — dovršil je
1	letnik goriškega bogoslovja — je bil eden zglednih dijakov, tajnik akademije Sv. Karola. Razventega je bil vnet organizator v krščanski organizaciji in sodelavec pri goriškem »Novem Času«. Prijatelji in cela Goriška ga težko pogreša. Njegova izguba je občutna.
V Gorici kurz za srednješolce. Nekaj laških profesorjev, staršev in dijakov je napravilo prošnjo, da bi se otvoril v Gorici laški kurz za srednješolce. Ako bo tej prošnji ugodeno, zahtevamo tudi mi, Slovenci v Gorici, da bodo tudi naši otroci dobili priliko nadaljevati svoje študije v enakem kurzu.
Vikar Janez Spitzer iz Fojane se nahaja sedaj v Dragi-Moščenice 165 v Istri.
Odlikovanje v mornarici. Srebrno hrabrostno svetinjo prve vrste je dobil štabni električni strežaj Maks Korošec.
Vojni kurat — na konju v knjigarni K, t, d. v Gorici, Jako lep prizor se je nudil v petek mimoidočim v Gosposki ulici, Prijahal je namreč veleč. Don Gligo Niko-laus na svojem belcu pred omenjeno trgovino in ga je vodil še naprej notri v prodajalno. Krasni belec se je vedel v trgovini jako dostojno in vsi ostali odjemalci so bili jako veseli novega tovariša. Gospod vojni kurat ves čas ni razjahal ampak kar na konju sedeč nakupil vse potrebno ter potem zopet odjahal. Res, prav po voiaško!
Tržaški hišni posestniki so se zbrali 19. septembra pod predsedstvom Rosseg-gerja k posvetovanju z ozirom na sedanji položaj. Govoril je odvetnik Pangrazi in povdarjal, da se morajo hišni posestniki združiti v konzorcij, toda njih stremljenja ne bodo naperjena proti revnim strankam, marveč proti kapitalistom, pri katerih so hišni posestniki zadolženi. Soglasno se je sklenilo ustanoviti gospodarski konzorcij na podlagi zakona iz leta 1873., ka-kakor tudi poseben urad, ki bo med drugim posredoval med gospodarji in strankami. Cesarskemu komisarju se predloži prošnja, naj bi občina v ljudskih okrajih dovolila brezplačno porabo vode, v katerem slučaju bi hišni gospodarji strankam odpisali za vodo določeno svoto.
Trst v temi. Namestništvo je odredilo, da se javna in zasebna razsvetljava na tržaškem ozemlju kolikor mogoče omeji. Vsa okna in vrata oziroma druge odprtine, ki so obrnjene proti morju, morajo biti tako dobro zastrta, da luč ali ogenj ne more prodirati skozi. To velja za čas, ko se napravi mrak pa do zore prihodnjega dne. Prestopki se strogo kaznujejo.
Kolera v Trstu. Kakor je razvidno iz zadnjega poročila o koleri v Trstu, ni v Trstu nobenega slučaja kolere več. V mag-dalenski bolnišnici se nahajajo samo štiri osebe kontumacirane, s čemer pa ni rečeno, da so bolne za kolero.
Umrl je v Repentabiu c. kr. poštni asistent Ludovik Ravbar.
Poroka. Dne 17. septembra t. 1. se je poročil v cerkvi na bleškem otoku gospod
dr. Henrik Okretič, odvetniški kandidat in
sin c. kr. glavnega odvetnika na kasacij-skem dvoru, g. Ivana Okretiča, z gospico Edito Pretnerjevo, hčerko odvetnika dr. Pretnerja.
S Krasa. (Pismo Ivana Debeljaka iz Oblok.) Lepa hvala za pismo in pozdrave. Tukaj je (26. avgusta) neizpremenjena burja od vzhoda in zahoda; ali mislim, da se bo Lah kmalu naveličal trkati na naša železna vrata, ker mu le toliko odpremo, da ga lažje naklestimo. Tukaj imamo Lahe za strašila na žičnem plotu. Ko pride z lestvami na vrh plota, pa ga nakurimo in obvisi na železnih špicah. Strašen smrad gre od teh strašil, da smo vsi okuženi od njega. Sile nam ni, streljamo kakor iz navade, še celo lepo se nam zdi, da bi le ta zlodej ne imel topov, ker ušesa preveč trpijo, druzega pa tako ne naredi dosti. Rad bi vedel, ali ima še kakšnega prijatelja in znanca tukaj pri tem delu (vojna pošta št. 254), Če je Peter Čufar še gor v Bovcu, bi mu rad pisal. Vas lepo pozdravim in vso družino in tudi doma, in vse, kar je človeku podobnega. Ostanite zdravi.
Ljudske in srednje šole v Trstu. »La-voratore« poroča, da se je te dni oglasil pri namestniku v Trstu poslanec Pittoni, da se izvesti, kako in kaj se namerava s tržaškim šolstvom. Namestnik je rekel, da je že vse ukrenil, da se bo šolski pouk v Trstu redno vršil. Ljudske šole se brez vsega drugega otvorijo. Kar se tiče srednjih šol, se za sedaj otvorita le ena cela gimnazija in ena cela realka; manjka namreč zadostno učnih moči, pa tudi število dijakov se je vsled odhoda velikega dela prebivalstva znatno skrčilo. Poskrbelo se bo, da bodo mogli biti sprejeti v navedena zavoda vsi učenci, ki se bodo oglasili. Za bodoče ima namestnik obširen načrt za preosnovo tržaškega šolstva; predvsem se mora preskrbeti za razvoj trgovskega šolstva ter se ima ustanoviti srednja in višja trgovska šola. Eventuelno se v to svrho razširi šola Revoltella. Ustanoviti se ima tudi navtična šola, ki je v Trstu nujno potrebna.
Cene živil v Trstu. Odbor za skupno nakupovanje živil v Trstu je v sporazumu s poklicanimi korporacijami določil do preklica naslednje cene: Nasoljena slanina (špeh) 6 K 80 vin,, prekajena slanina 6 K 96 vin. in naravna mast 6 K 96 vin, kilogram. Aprovizacijska komisija bo tekoči teden oddajala turšično moko po 60 vin,, belo po 78 vin. in zdrob po 78 vinarjev kilogram, Zdrob se bo oddajal po 1js kg na vsak kilogram turšične moke.
Prodaja živil v Trstu. Tržaška aprovizacijska komisija je v sporazumu s konzorcijem jestvinskih trgovcev sklenila, da bo dajala svoja živila v prodajo tudi nekaterim trgovcem.
Iz IV. nadstropja je skočil v Trstu še ne 201etni Pino L., ul. Ruggero Manna3. Že nekaj dni je bil nervozno razburjen. 19. t. m. zvečer mu je mati kuhala zdravila, medtem je pa Pino nenadoma skočil s postelje in se vrgel skozi okno iz četrtega nadstropja. Zadobil je težke zunanje in notranje poškodbe in bo težko okreval.
novice.
lj Pastoralna konferenca za mesto Ljubljano se vrši v sredo 22. t. m. ob 5. uri popoldne v knezoškofijski palači (pritličje, na desno). Pred konferenco običajna pobožnost v knezoškofijski kapeli (II. nadstropje). Vsi ljubljanski gospodje duhovniki so vljudno vabljeni,
— Za finančnega nadsvetnika je imenovan finančni svetnik Henr. K i 11 a g v Ljubljani.
lj Na I. drž. gimnaziji. (Tomanova ul.) se vpisujejo učenci za I, razred v petek in soboto, dne 24, in 25. septembra od 9. do 12. ure. Oglasijo se lahko tudi pismeno, ako pošljejo potrebne listine (obis-kovalno, oz. šolsko izpričevalo) in krstni ali rojstni list. — V pondeljek, dne 27. septembra ob 8. uri bo sprejemni izpit. — Vsi bivši učenci se vpisujejo v torek, dne 28, sept. dopoldne. Javijo se lahko pismeno. — Začetek šolskega pouka je za sedaj določen za dan 1. oktobra. Natančnejša pojasnila se čitajo v šolskem poslooju.
Slovenska in italijanska ljudska šola v Ljubljani. Za slovenske in italijanske begunce se namerava ustanoviti v Ljubljani ljudska šola. Oni stariši slovenske in italijanske narodnosti, ki bi nameravali pošiljati svoje otroke v to šolo, naj se zlasijo pri »Posredovalnici za goriške begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta 38, Zadružna zveza.
Pomilovanja in podpiranja vreden slučaj. V ljubljanski deželni bolnici leži neka Berta Kenda, pogumno slovensko dekle iz Tolmina na Goriškem, komaj 19 let stara, ki je donašala našim hrabrim vojakom v okope živila in pijače za okrepča-nje. Med njenim požrtvovalnim delom pa se je razpočil v njeni bližini sovražni šrap-nel, ki jo je ranil v nogo. Rana je postala sčasoma tako nevarna, da so ji zdravniki morali odrezati celo nogo. Reva je sicer ostal živa, a bode nezmožna za delo celo
življenje. Mati njena je še živa, a je brez vsakih sredstev. Revico čaka torej nesrečna bodočnost. Da se tej nesrečnici nekoliko pomaga v njeni bedi, apelujemo na dobro srce naših čitateljev, da bi z denarnimi darovi pritekli na pomoč siroti, ki bode morala zapustiti bolnico in bode tedaj za dolgo dobo odvisna od milosrčnosti bliž-njilcov. Prostovoljne darove v ta namen sprejema »Posredovalnica za goriške begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
lj Smrt za domovino. V Kolomeji je umrl na ranah, dobljenih na severnem bojišču gojenec trgovske šole Aleksander grof Auersperg, star 19 let.
lj Aprovizacijski odsek za mesto Ljubljano je sklenil, da nabavi večjo množino krompirja. Poskrbelo se bode, da mero-dajni faktorji dovolijo kupovanje živine za civilno mestno prebivalstvo, ki mesa pravzaprav niti dobiti ne more. Tudi testenine se bodo oskrbele za to leto. — Raznim »neopravičenim prekupcem«, ki škodujejo revnejšim slojem, pa se bo gledalo strožje na njihovo delovanje. — Petrolej se oddaja v vojni prodajalni samo na drobno.
lj Prodaja krompirja po mestni apro-vizaciji. Tekom prihodnjih 14 dni dobi mestna občina ljubljanska iz kranjskega sodnega okraja 58 vagonov prvovrstnega krompirja, ki ga bo takoj oddala konsu-mentom. Cena se bo sukala okoli 8 K za 100 kg. Naročila za ta krompir se začno na magistratu prihodnji četrtek.
lj Krušne karte obstoje v Ljubljani že polnih pet mesecev in se vedno vsak petek izdajajo pri devetih komisijah. Vkljub temu je veliko strank, ki se ne drže nobenega pravila in reda ter pod vsakovrstnimi pretvezami in neutemeljenimi razlogi hodijo po karte po krušnem dnevu in s tem po nepotrebnem nadlegujejo in motijo uradništvo na magistratu pri nujnem delu. Naj si te stranke vendar že enkrat zapomnijo, da se krušne karte izdajejo ob petkih in le ob petkih.
lj Odrezki krušnih kart se odslej na željo obrtnikov oddajajo vsak ponedeljek od 8. do 12. ure dopoldne v posredovalnici mestnega magistrata.
lj »Glasbena Matica«. Hrvatski umetnik, violinski virtuoz Zlat k o Baloko-v i č iz Zagreba, priredi v proslavo godu Nj. Veličanstva ljubljenega presvitlega cesarja in gospodarja dne 4. oktobra t. 1. dobrodelen koncert v Ljubljani.
lj Preostajajoče seno se naj vojaški upravi v nakup ponudi. Najvišja določena cena za prešano seno znaša 8 K 50 vin., za rahlo seno pa 7 K 50 vin. za metrski stot. Ponudbe je pošiljati naravnost na c. in kr. 5. armadno etapno poveljstvo. Če bi se na ta način ne dala pokriti potrebščina sena, bi bila vojna uprava prisiljena, dobavo potrebnega sena prisilnim načinom izvesti.
— Rokodelci in vojaške dobave. Vsi rokodelci in njih združbe na Kranjskem, ki so dobile za časa vojske vojaške dobave čevljev, jermenarskega in sedlarskega blaga, montur in perila, vrvarskega blaga, krtač, lesene in kovinske robe itd,, in sicer brez posredovanja ministrstva za javna dela potom trgovske in obrtniške zbornice neposredno od drugih vojaških mest, kakor kornih in četnodivizijskih intendanc, upravnih komisij različnih čet in zavodov, nadomestnih kadrov vojne in domobranstva, vojaških bolnic, črnovojniških formacij ali poveljstev, artilerijskega opravnega depota na Dunaju, trenskega opravnega depota ali pionirskega opravnega depota v Kloster-neuburgu, pozivamo nujno, da nemudoma naznanijo svoje naslove trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Poztei sloveusklfi voffiov.
Prejeli smo: Severno bojišče, 26. av» gusta 1915. Sedimo v podzemeljskih hišicah in se pomenjkujemo o preteklosti in bodočnosti, Lani 26. avgusta je bilo drugače! Sedaj je sovražnik oslabljen in medel, manjka mu municije. Vsi trdno zaupamo v srečno zmago in ljubi mir. Domačiji pošiljamo obilo prisrčnih pozdravov! — Desetnik Mihael Bartelj, četovodja Kalan, desetnik Fabjan, poddesetnik Albert Go-ja, infanteristi Wilfan, Franc Remec, Ivan Zajec. — Druga dopisnica se glasi: Slovenski ranjeni in bolni vojaki v nemškem Steyerju na Gor. Avstrijskem pošiljamo domovini najlepše pozdrave! — V. Kokalj, Cigoj, Slamnik, Krali, Šinkovec, Kobentar, Remc (en podpis nečitljiv). — Iz Sprazerna pri St. Poltnu na Sp. Avstrijskem nam pišejo vojaki: Najlepše pozdrave pošiljamo vsem rojakom, posebno Dolenjcem, slovenski vojaki, ki stražimo Ruse v tukajšnjem ujetniškem taboru: Josip Kralj, desetnik Polica; Franc Pograjc, poddesetnik, Za-gradec; Ivan Lovšin, poddesetnik, Ribnica; Alojzij Antončič, krojač, Stari trg. — Z Dunaja smo prejeli: Slovenski ranjeni vojaki se prisrčno zahvaljujejmo za dopo-šiljanje dragega nam »Slovenca«, v katerem čitamo novice iz naših krajev in cclc-ga sveta! Tukaj nas jc več, ki smo že v j drugič ranjeni, pa bomo še nekateri dobri, da gremo tretjič branit našo ljubo domo-
vino. Pozdrav! Desetnik Avguštin Simon-čič od 27. dom. pp. iz Vrtojbe pri Gorici; poddesetnik Ivan Kašnjek; Franc Mlač; Anton Šavle. — Lovec Josip Prelesnik nam piše: Že nad leto in dan se borimo za čast in blagor domovine. Veliko jih je že prelilo kri in počivajo v hladni zemlji. A še nas je mnogo in premnogo, ki sučemo orožje za domovino. In kakor smo se hrabro borih proti severnemu sovražniku, se vsak še s podvojeno vnemo bori proti izdajalskemu italijanskemu sovragu. Mislil je bil Lah, da smo že oslabljeni, a sedaj je moral spoznati, da se je zaletel z glavo v zid. Bolj ko buta, huje njegovi glavi! Bog in Marija nam še vnaprej pomagajta. Pozdrav vsem čitateljem »Slovenca«! — Prisrčne pozdrave vsem znancem in prijateljem pošiljajo iz strelskega jarka: Mihael Knafelc, Vrh, Podluben pri Rudolfovem; brata Anton in Josip Fonda iz Lokve na Krasu; Anton Sever, Zatičina na Dolenjskem, domobranci. — Z bojne fronte pošiljamo prisrčne pozdrave vsem bralcem kakor tudi vsem bralkam ljubega »Slovenca«! Tukaj se imamo prav »luštno«; Italijana potolčemo, če le glavo pokaže. Anton Komel, Jožef Juretič, Anton Skočir, Miha Komar. — S severnega bojišča pošiljajo pozdrave: Friderik Fugina, Franc Dolin-šek, Jožef Sedevčič, Janko Brezovec, Janez Babnik, Franc Špelak. — Pozdrav dolenjskih fantov 17. pešpolka! Desetnik Al. Fink, poddesetnik Anton Perko, črnovojnik A. Fink, inf. Ignac Jordan. — Iskrene pozdrave s strmih bregov Dnjestra vsem znancem in prijateljem in vsem rojakom! Četovodja Ljudevit Bergant. — Iz okopov ob Dnjestru pozdrav! »Slovenec« še precej pridno roma za nami. Z velikanskim navdušenjem beremo poročila z južnega bojišča. Naši Janezi so še vedno stari pretepači in naženo Ruse, kjer jih vidijo. Vse tiste, ki so ostali doma, pozdravljajo: Kadet Rupnik, četovodja Drobnič, črnovojnik Mi-klavčič, korporal Bartelj, Albert Goja, Jožef Hrovatič, — Prisrčno se zahvaljujemo za pošiljanje »Slovenca«, ki ga s tako vnemo čitamo v svojih podzemeljskih hišicah, posebno pa novice iz Gorice. Trdno upamo, da se mi s severa in oni z juga zmagovito vrnemo domov. Moskale preganjamo neprestano in se jih sedaj še manj bojimo nego kdaj prej; nimajo ne topov ne municije, V našem odseku ima Moskal samo en star top, ki ga cele noči vlači sem in tje in včasih odda kak strel, da bi mi mislili, koliko topov ima. Pa se poznamo! Srčne pozdrave pošiljajo Vipavci iz Sv. Križa! — Podpisani Kranjci, Sp. Štajerci in Primorci, ki so služili pri 7. top. polku v Ljubljani, se v daljni Rusiji pri polnih čašah (oz. skledah) spominjamo bele Ljubljane ter pošiljamo vsem znancem prijateljske pozdrave! Lahoni naj počakajo, da bomo tukaj gotovi, potem se pomenimo z njimi. Jim bomo že prihranili nekaj ekrasitnih bomb! Četovodja Slavko Gričar iz Kranja, ognjičar Hinko Kapun, predstrelec Ivan Šilar iz Zg. Bitnja, predstrelec Franc Škerlj iz Kneža-ka, topničar Juri Žagar, Ivan Čermelj iz Ajdovščine, Alojzij Dejak iz Ribnice, Fran Oražem, Anton Dobravec, Franc Dežman, Gorje pri Bledu, Franc Hrovat, predstrelec Alojzij Končina, Andrej Manfreda, Sv. Lucija, Franc Svoljšak, Stara Loka.
Zalivala.
Ob 251etnici svojega mašniškega po-svečenja doživel sem toliko dokazov ljubezni, spoštovanja od članov in delavcev Čevljarske zadruge v Mirnu, da si štejem v sveto dolžnost se vsem javno zahvaliti. Dokler prešinja člane in delavce duh svete vere, duh poštenja, delavnosti in hvaležnosti, stoji Čevljarska zadruga na trdni podlagi in božji blagoslov jo bo še dalje spremljal. — Zahvaljujem se dalje čč. oo. frančiškanom v Nazarju, ki so drage volje sprejeli ves trud ob prelepi slavnosti, kakor tudi čč. oo. frančiškanom iz Ljubljane, iz Brezij, čč. oo. kapucinom iz Celja, Škofje Loke, Gorice, čč. gg. misijonarjem iz mirenskega grada, iz Celja in Gradca, dalje svojemu prijatelju vlč. g. dekanu kanalskemu Ant. Berlotu, vlč. g. dr. Jos. Hohnjecu iz Maribora, vsem čč. gg. duhovnim sobra-tom, prijateljem in znancem, ki so se me isti dan spominjali in mi izrazili svojo ljubezen in prijateljstvo. Bog Vam preobilo povrni! — Prevdani
Ivan Roječ, dekan tolminski.
VINA
340 hI
belega ln rudečega lastnega pridelka prodaja Ivan Zatlaka, ravnatelj „Katoliške banke" v Zagreba.	1841 3
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta §\. 31. 145,
Sprejme se takoj	1903
prva moc in
učenka
Zgl&siti se je na Rimski cesti 6. pritličje desno.
2mehllranlsohi2
s kuhinjo se takoj ali 8 1. oktobrom iščeta za 4 osebe. Ponudbe na upravo lista pod »STANOVANJE«. 1904
Na prodaj je
1905
težek kon
v tovarni za lep v Ljubljani.
Zakonska dvojica boljšega stanu, brez otrok, išče za 1. ali 15. oktober
majhno stanovanje
soba in kuhinja s preprosto opravo, najraje v mestu ali v neposredni bližini. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 1906.
vseh vrst in vsako množino
kupuje po nu]viš]!h cenah
J. GROBELNIK, i
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
Oucjo uolno
kupujem po najvišji ceni vse vrste in 1861	vsako množino
Vinko Crnilec, Naklo p. Kranju.
Ženska srednje starosti išče službe kot
postrežnlca
pri bolniku ali kot
kuharica
z dobrimi spričevali. Naslov pove uprava lista pod številko 1908.
Blizu Kamnika se proda
1878

: Haročajte ..Slovenca".: 1 Kupim USOllO množino
(nova) z dvema sobama, kuhinjo in shrambo. Pred hišo velik vrt, vodnjak, drvarnica itd. Zraven spada tudi lep smrekov gozd. Posestvo je brez vsakega bremena in se takoj proda. Več se poizve na naslovu: I. Karnel, Kamnik - Prešernova nllca 89.
Iz zasebnih razlogov se takoj in zelo poceni proda	1826
mala vila
z 11 orali gozda, travnikov in njiv pri Vetrinju v bližini Celovca in
posestvo
obstoječe iz dveh kmetij, skupno ali vsaka kmetija posebej, obsegajoč 62 oralov, krasen 70 leten gozd, zemlja prvovrstna, arondirana.
Naslov pove iz uljudnosti uredništvo „Mira" v Celovcu.
K U P & M O	1910
dobro ohranjen lahek voz za l konja.
V najem se vzame hlev za več glav živine. — Pismene ponudbe na
Vnovčevalnfco za živino
Ljubljana, Dunajska cesta 29.

h SANATORIUM - EMONA
TI ZA-NOTRANJE -IN-KffJlJJGlClŠE: • BOLEZNI.
fCi,
3NICA.
I/ LVJUBLTJANA • KOMENSKEGA- ULICA-4
I sh*zdrwnk:prm3u-Dr FR. DERGANC1 Dobro ohranjen
glasovir
se kupi. Ponndbe sprejema uprava »Slovenca«.	1880
Ponudbe na: OTO STAGE, Beljak Bismarkstrafle 3.	1875
m- Kupim vsako množino
jeiic
in vsake vrste kože
Josip PresKer, trg. s kozami Ljubljana, Poljanska Gesta 73.
Sprejme se pošten	1837
UČENEC
krepak, s primerno šolsko izobrazbo, koji ima veselje do trgovine s kolon, blagom.
Alfonz OBLAK, Novomesto.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočuvstvovanja ob smrti mojega nepozabnega iskreno ljubljenega brata
Frančiška Kunstelj
dekana, knezoškof. svetnika ii župnika v p.
izrekam tem potom vsem faranom cerkniške fare naj srčne šo zalivalo.
Zahvaljujem se zlasli preč. duhovščini ceikniške dekanije za nad vse častno spremstvo k večnemu počitku, posebno pa preč. g. dekanu Jožefu Juvaucu za vso skrb ter za krasni cerkveni govor pokojniku v slovo.
Nadalje se zahvaljuiem gg uradnikom, g poslancu Drobniču z 131oU, občinskemu odboru, vsi ostali inteligenci za nad vse častno spremstvo na pokopal.šče. Zahvalju em se g. šolskemu vodji Šestu za častno spremstvo s šolsko mladino, cerkniški požarni brambi, Marijini družbi, Tretjemu redu itd. Kotn-no bodi izrečena najsrčnejša zalivala vsem ostalim faranom v cerkniški, begunjski in giahovski fari, kakor tudi vsem iz drugih župnij došlim vernikom.
V Cerknici, dne 17. septembra 1915.
1909
Jerica Kunstelj
sestra.
F'
31:
SI sn
Uodilna znamka
domačE čEuljarskE industrije, so nepovekljiuo, naši suEtaunoznani
i
* IURUL
touarna čeuljeu	akcijska družba
ALFRED FRFUIKL, KBID. DRUŽBO
riajuečje podjetje suojE uvstE u monarhiji.
fiEORIK 5EL3RK
zastopnik
bjubljana, Prešernaua ulica 52.

la
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joftel Gostlnčar. državni poslanec.