Izvor zločincev in njihovih pomočnikov, ki so se znašli pred sodiščem lz Gerečfe va§l: Obt. K o r e n Ivan, sln Alojza fn An-tonije, roj. Turnšek, 25. III. 1923 v Ge-ločji vasi, kmečki sin, sedaj v begstvu, samec, brez premoženia, slovenske oa-rodnosti, državljan FLRJ, je dovršil nsnovno šolo, sluaiJ nemško vojsko in v JA. Obt. T u r k Franc, sto Ivama to» Hele-ne, roj. 8. II. 1921 v Gerečji vasi, že-lezcstrugar, poročen, oče enega otroka, brez premoženja, služil v nemški voj-ski in v JA. 6bt Tomanlč Franc, sin Arrtona in Marije, roj. 27. III. 1882, poročen, oče scdm:h otrak, posesfaiiik 6 ha zemlje, hi-šp in gospod. poslopja. Obt Tomanič Angela, hfel Franca m Marije, roj. 10 XI. 1922, fcmečka de-lavka, samska, brez premoženja. Obt. Tomanič Neža, hči Franca in Marije, roj 16. I. 1921, poljska delavka, sameka, brez premoienja. Obt. Kajzersberger Ivati, »ife Ju-rija in Kmrigunde, roj. 28. VIII. 1896, pos., poročen, oce ši.iriii otrok, poseduje B ha zemilje, Mšo iJi gospod. poslopje, gospod. orodije m stroje ter živino t skupni vrednostd 200.000 ddn. Obt. Burjan Roza, h*ci Jurija tn Ne-že, roj. 21. VIII. 1894, gospod., por., ma-t-i petih otrok, poseduje 7 ha zemlje s hi5o in gospod- po»kypjem tor premič-nine. Obt. Pečnik FTanc, sin Mihaela ta .Jere, roj. 28. II. 1929, strojnl ključav-ničar, samski, ni shižil vojgke. Obt. P o ž g a n Alojzij, sin Alojza in Ane, roj. 30 maja 1928, mi^zarski pomoč-nik, sainski, služil v JA. ObL T u r n š e k Janez, sto Stefana tn Neže, roj. 19. XII. 1921, pos., poročen, oče dveh otrofc, poseduje 8 ha zemlje, hišo in gosp. poslopje ter živino, služil v jngosl. predaipriJski vojski in v JA. Obt. Koren Marija, hči Alojza in Antonije, roj. dne 9- I 1926, kmečka de-Javka, samska, brez premoženja. l'& Slovenje vasl: Obt. U 1 e s Milan, sin Antcma hi Bar-bare, roj. 24. VII. 1924 v Gor. Radgoai, poljski delavec, samski, brez prem-taclji skupno z ubitimi bandati Tomani-čem in Burjanom ter Pečnikom z brzo-strelko zalirbtoo u.inoril dva borca KNOJ-a Turni^ri Ivana in Peluca Fran--ea 4er ^iua j.Uvzali acofige. Skugao z ostalimi se je skjdval v btinkerju. Po obsojeni Taplaik Katici je iskal zvezo z bainditean Skamiičein in Senčarjem ter v poletju 1946 pobognil preko meje v Avstrijo.. Ules Malam je v oktobrn 1945 po-begnil rz JA in pri tera odnesel s seboj brzostrelko, ki jo je vzel v skladišču, po a/retacijd pobegnil iz zapora vn se nato do 7. I. 1949 skiivaJ v bunkerju na svojem domu. V oktobru 1947 je dofoil preko dbt. Topla.k Ludvika zvezo z banditi Tomani-čem, Burjanoon in Pečiuikom. Z njimi se je pogosto sestajal t&r koval načrte za beg v Avstrijo. Sodekrval je v oboivj-ženih pohodih bande. Dne 15. III. 1948 je sodeloval pri oropanju Kmetijske za-druge Sela, od koder so odnesli za 30 tisoč dan blaga, dne 21. IV. 1948 pri oropanju Mohorič Ane iz Doliča, kateri so pobralri 4000 din, in še isto noč pri Lahu Ignacu in Kovači^ Tereziji v Zg. Velovlaku ter jima odnesli 2600 din. V avgustu 1948 je bil izix>pan KLO Mihov-ci, kjer je bilo pobranega blaga v vrednofeti 82.710 dion. Turk Franc se je v juffliju 1948 pre-ko Tomamčeve in Burjamove druzine povezal z banditd Toonaničem, Burjanonj in PečnLkom ter se z njinii pogo«to se-stajal. Junaja 1948 je prejel od Toma-ni-ča lovsko puško, 13. XII. 1948 pa pišlo-lo ter nato kot aktivni član bande so-deJoval pri oboroženih akcijah. Dne 14. XII. 1948 je obvestil Tomajviča, da ima-ta dva delavca na Ptujski gori orožje. S tem je dal pobudo za prisilen od-vzem tega orožja. Se i.sto noč je vodil ostale bandaie na pohod. V Podložah je prdšlo do napada na d"va člaina NM. MiliČ3iik Berdon je bil ubk, Jaffaniik pa težko ranjen. Oba sta bdla oropana. Plen je odneeell Turk. T o m a n i č FTanc je od jtmija ali }u-Uja 1946 \rakževal tes-ne staike s siiiom MartAnotn isi o&talimi člaini tolpe, jih sprejemal na svojem domu, jim nudil hrano in zatočišče ter izhodišče na ro-parske pohode. Kot lastnik posestva je dopustil gradnjo bunkerja, kjer se je skrivaJa toipa in branila naropano bla-go. Vedel je za delovanje toipe od umo-ra KNOJ-evcev dalje in za ropanje zadrug. To je odobraval. Okoriščal se je tudi z naropanim blagom. Dobil je za svojo uporabo par čevljev, dva para nogavdc, nekaj srajc in cigarete. T o m a n i č Neža se je v lelu 1946. podobno kot oče in sestra povezala z bratotn in cetalimi člani tolpe, poma-gala kopati bunker, sprej'ema]a člane tolpe, skrbela za njibovo prebrano in varnost Bila je z banditi dogovorjena glede znakov za sporazumevanje v pri-meru nevarnosta. Delovanje bande jj je bik) znano in ga je odobravala. Preje-mala je del naropanega blaga. Tomanič . Angela ae je v j^undj-u aJi juliju 1946 povezala z banditi. Po-magaJa je kopati bunker za brata Mar-tina. Vedela je tudi za kopanje central-nega buokerja v gozdu. Z banditi je imela dogovorjene znake za obveščanje nevarnostj. Skrbela je za prehretno ban-ditov. Bratova pisma je nosila Osenjak Nežl. Prenašala je pisma in pakete Oge-njak Neže, ki jih je pošiljala njenemu bratu Martinu. Kot članica tolpe je na-dalje vedela za ropareke pohode in jih odobravala. Od naplenjenega blaga je prejela pet kombinež, pet parov hlack, bluzo, pet parov nogavic in par čev-ljev. T o p 1 a k Ludvik se je v septembru 1947 povezal preko Burjan Roze in nje-nih hčera z banditi Tomaničem, Burja-nom in Pečniikom. Od Burjana je prejel pištolo. Ko je izvedel od obt. Jerenka, da se Ules ©kriva doma po naročilu Burjana in na željo Ulesa, je povezal slednjega z banditi. Kot član bande je vedel za njeno delovanje, za umor KNOJ-evcev in za trikratno oropanje Kmebijske zadruge v SeJah. To delova-nje je odobraval. Pogosto se je shajal s člani tolpe, raz-pravljal z njirai o moi-nosti prehoda meje in |iJi obveščal o obmejnih prilikah. Stalno zvezo je vzdr-ževal z Ulesom. Tega bi moral obvesti-fci za slučaj skupnega bega v Avstrijo. Prav tako se je razgovarjal z banditi o nalogah tolpe v zveei s po njih*za-mašljenem pneobiatu y ELRJ.