Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija „Boris Kidrič“ Kidričevo Ob praznikih OF in dela Naša zgodovina je bogata. To nam najbolj zgovorno tudi dokazuje vrsta obletnic, na katere se vsi s ponosom spominjamo ter jih tudi dostojno praznujemo, največ z raznimi delovnimi zmagami. Tako bomo tudi letos v letu stabilizacije — vse naše praznike najbolj dostojno proslavili, če bomo le-te resnično praznovali z delovnimi uspehi. Tako bomo tudi v tem in naslednjem mesecu proslavili najprej 27. april, dan OF, nato praznik dela 1. maj. Prav gotovo pa bodo naša srca ter misli ob našem tovarišu TITU — simbolu naše dobe, ko bomo (Nadaljevanje na 2. strani) Ob medna-odnem prazniku leia želimo delovnih ispehov in prijetnega praznovanja! Samoupravni irgani TGA, družbenopolitične irgcnizacije in Mtredniški odbor »Aluminija« Ob prazniku dela Ob praznikih OF in dela Elektrolizer (Nadaljevanje s 1. strani) skupaj z mladino naše domovine praznovali dan mladosti z iskrenimi željami in čestitkami našemu dragemu tovarišu Titu. Želeč mu o-krevanja, da bi nas še vodil in bil med nami. Vedno znova, ko slavimo na dan 27. aprila obletnico OF ter na dan 1. maja naš in mednarodni praznik dela, povezujemo te zgodovinske dogodke z našimi doseženimi uspehi na doslej prehojeni poti. Vsi si seveda ob tem prizadevamo in želimo, da bi vse naše delo na kateremkoli področju, sedaj in tudi v bodoče, temeljilo na izhodiščih revolucionarnega boja, začrtanega tudi in predvsem v izročilih osvobodilne fronte. Naša do sedaj prehojena revolucionarna pot je sicer temeljila na doslednem uresničevanju sprejetih dokumentov, predvsem iz naše ustave in zakona o združenem delu, vendar pa smo v. tej smeri storili še mnogo premalo, zato je prav v letošnjem letu naša zavest na popravnem izpitu, pri katerem ne smemo kloniti ter ponoviti starih napak. OF kot plod revolucionarnih prizadevanj vseh naših takratnih slovenskih naprednih protifašističnih sil je prav gotovo v velikem delu posledica naprednih sil. 1. MAJ — praznik dela in delavcev — usmerja misli v zgodovino, polpreteklost in sedanjost, k podobam delavcev nekdaj in danes ter k vsebini dela. Letošnji delavski praznik povezujemo z 39. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov s 35-letnim ustvarjalnim delom vseh delovnih ljudi za gospodarski in družbeni napredek, za humane ter samoupravne socialistične odnose. Kljub mnogim težavam in problemom so tudi naši uspehi ter naše delo ter delovni rezultati, naš prispevek k praznovanju delavskega praznika. Želeli pa bi seveda vsi skupaj, da bi ti naši uspehi bili še mnogo večji ter, da bi nas vedno spremljala zavest, da naš delavski praznik praznujemo vsako leto enkrat, da pa zato mora biti naše delo, samoupravljanje, zavest in disciplina ter odgovornost prisotna sleherni dan in vsepovsod in ne le na delovnih mestih. Zato naj tudi letošnje praznovanje praznika dela poteka v delovnem vzdušju in z delovnimi uspehi. In ob koncu še to: ne smemo pozabiti našega praznika dneva mladosti, ko moramo biti skupaj z našimi mladimi, z našo bodočo generacijo in moramo povezati mesec maj in mladost v en cilj. Nenehno nadaljevati vse tradicije NOB in smernice, ki nam jih je nakazal in jih globoko spoštujemo — naš ljubljeni tovariš TITO. TITO — SIMBOL NAŠE DOBE! Malokatero ime so tako pogosto in s spoštovanjem izgovarjali po vsem svetu, tako prijatelji kot so- V naših TOZD smo opravili letne volilne konference OOS, ZSMS, OO ZKS. Te SO se zvrstile tudi ha območju naše krajevne skupnosti Kidričevo. Ker je v teh društvih pretežna večina članov naše DO, bi na kratko, na njihovo prošnjo, omenil le nekaj zadev okrog teh konferenc. Naj omenim, poleg mnogih drugih, le konference KO ZZB NOV, društva upokojencev ter AMD Kidričevo. Razen na konferenci AMD, so bili prisotni tudi predstavniki KK SZDL in so tako lahko že v osnovi dobili okvirne podatke o njihovem delu. Poudariti moram, da v glavnem pestijo vsa društva in organizacije isti problemi. To vražniki, kakor prav TITOVO. Mi sami pa ga poznamo najbolje. Poslušali in gledali smo neštetokrat njega, ki se ga človek nikoli ne mòre dovolj nagledati in mu dovolj prisluhniti. Tudi danes so naše misli in tople želje pri njem in z njim. Zares, TITO JE SIMBOL NAŠE DOBE IN SVOBODE! France Meško so prostorski, materialni in tudi kadrovski. Zato so na vseh konferencah (občnih zborih ali skupščinah) prevladovali isti problemi ter so bili predlagani skoraj istovetni sklepi in predlogi za bodoče delo. Tako so na letni konferenci ZZB NOV in DU predvsem razpravljali, poleg o-stalega društvenega dela, tudi o izletih, saj prav oni organizirajo (oz. vsaj naj bi jih) največ izletov letno za svoje člane. Menili so, da večkrat ni zadostnega števila prijavljenih pa zato izleti propadejo in so menili, da bi kazalo združiti to panogo v njihovem progra- Letne konference naših društev in organizacij mu, kar bi bilo bolj uspešno pa tudi verjetno cenejše, saj bi potekalo v eni organizaciji in izvedbi. Krajev prav gotovo ne manjka, predvsem tistih znanih, iz našega narodno osvobodilnega boja, pa tudi ostalih zgodovinskih krajev v naši domovini je dovolj. Poudariti moram, da so tako člani ZZB NOV kot tudi člani DU v pretežni večini zelo aktivni v SZDL, v KS kot tudi v nekaterih drugih organizacijah, da pa je temu res tako so pokazale razprave na njihovih konferencah in tudi v sklepih in zaključkih so konkretno poudarjene njihove bodoče naloge. Člani ZZB NOV so menili, da bi morali k aktivnosti pritegniti vse tiste člane ZB, ki so še dobrega zdravja, prav tako pa so sklenili tudi člani DU, ki kljub dobri aktivnosti, še vedno niso v celoti zadovoljni, kajti mnogi bi lahko storili kaj več saj bi se morali zavedati, da jim prav DO TGA in ostale DPO v KS nudijo pomoč in materialno podporo prav na osnovi njihove aktivnosti. Tako eni kot drugi so izrekli vso zahvalo vsem, ki jih v DO TGA še vedno podpirajo in s tem dokazujejo, da cenijo vse tisto, kar so vložili v razvoj in napredek DO TGA. Poudarili pa so tudi, da popolnoma razumejo stanje v katerem je DO, da so se nekdanji časi bistveno spremenili, vendar pa kljub vsemu upajo na določeno, tako moranlo, kot tudi materialno pomoč, predvsem še sedaj, ko bodo pričeli z izgradnjo lastnega doma upokojencev, katerega bodo koristili v prihodnje tudi mnogi izmed nas, ki še aktivno delamo v DO. Če ob koricu tega zapisa naredim kratek prerez vseh dogodkov, potem lahko poudarim le to, da so na vseh letnih konferencah kritično ocenili dosedanje delo in resnično sprejeli tudi konkretne sklepe za bodoče de- lo. Vsi še namreč zavedajo, da imajo še vedno podporo tistih, s katerimi so toliko let preživeli v DO ter delili dobro in slabo. Njihov prispevek je bil resnično velik in ga kot takega mi vsi, ki še aktivno delamo v TGA, tudi cenimo! Želimo vsem tudi v bodoče mnogo uspehov na področju njihovega delovanja! France Meško Temelji aluminij 2 Dosledno in energično Čeprav nam je domala vsem jasno kaj pomeni za nas leto 1980 — takoimeno-vano stabilizacijsko leto, pa glede na minule dogodke ril odveč temu vprašanju posvetiti še več pozornosti, odgovornosti in seveda aktivnosti. Za nami so že štirje meseci naporov in prizadevanj pred nami pa so težke, vendar ne neuresničljive naloge. Predvsem pa moramo biti vsi skupaj dosledni in energični pri uresničevanju stabilizacijskih nalog, katerim bomo kos le z odgovornim in vestnim delom na vseh področjih gospodarstva, prav gotovo pa tudi na ostalih, saj stabilizacija velja za vse in ne la samo za nekatere. Nas ni presenetilo dejstvo, da bo leto 1980 leto stabilizacije, saj smo to vedeli že lani. Vedeli smo, da bo potrebno nekaj spremeniti v našem načinu dela in poslovanja, saj smo se zares obnašali nestabilizacij-sko tudi prejšnja leta, čeprav smo se še kako zavedali, da tako brezskrbno ne bo šlo vedno naprej. Ko smo poslušali razne razprave v letu 1979 v skupščinskih organih v katerih so razpravljali o ukrepih, ki so nujni za stabilizacijo našega gospodarstva, kljub vsemu pa so mnogi zmigovali z rameni češ, da tudi tokrat ne bo šlo vse tako, kot se sklepa in odloča v skupščinskih telesih. Večkrat objavljeni predlogi resolucij nakazujejo temeljito politiko, ki naj bi bila nekakšno vodilo za obnašanje v letošnjem letu, ki nam bo vsekakor brez dvoma prineslo še marsikatero grenko izkušnjo. Če smo dosledno sledili vsem dogodkom v letu 1979 smo lahko kaj hitro ugotovili, da se nam je umiritev gospodarstva krepko izmuznila iz rok In da bo zato prav letos nujno popraviti grehe iz prejšnjih let, ko smo se obnašali kot resnično nepravi in neplanski gospodarji, česar težnje so prisotne tudi v minulih treh oz. štirih mesecih letošnjega leta, kar pa bomo brez odlašanja morali popraviti oz. odnos do stabilizacije spremeniti. Res je, da bo marsikdo izmed nas dejal, kaj pa cene in ostalo! Ali se tudi one obnašajo stabilizacijsko? Gotovo ne, toda to vse nas ne bo smelo spraviti iz tira naših prizadevanj, saj ne moremo pričakovati kakrš- Član ZK mora biti konkreten in odločen Siva litina nekoli pomoči od drugod. Odvisni smo in bomo samo od svojih prizadevanj, da tudi sami v svoji delovni organizaciji dokažemo, da smo odločni pri izvrševanju postavljenih oz. zastavljenih ciljev v zvezi in republiški in seveda ne nazadnje tudi v naši občinski resolucjii. Naš sleherni delavec, sleherni občan in krajan bi s temi dokumenti moral biti dodobra seznanjen, saj bo edino tako moč tudi sebe najti v prizadevanjih za u-miritev našega gospodarstva in njegove stabilizacije. Zbori delavcev so nam v mno-gočem pokazali, da še veliko število naših delavcev ne pozna resolucijskih dokumentov, da pa so tudi taki, ki te poznajo, vendar o njih ne želijo ničesar slišati — še več, tudi ostalim tolmačijo vsebino resolucij po svoje. Tukaj ne bom navajal vsebine zvezne in republiške resolucije, saj se je o njej lahko vsak prepričal in so jo prebral, če je seveda to želel. Vsekakor pa bi rekel besedo dve o občinski resoluciji, saj je le-ta za nas še posebej zanimiva. Omeniti velja predvsem tisti del, ki govori o znižanju vseh oblik porabe. Tako naj bi se zmanjšala poraba sredstev pri ekonomski propagandi, ki naj bi ostala na relativni ravni oz. rasti dohodka, reprezentačni stroški bi naj rasli le za 30% počasneje od rasti dohodka, neproizvodni stroški in avtor- ski honorarji pa prav tako za 30%, dnevnice, terenski in drugi dodatki za 55% itd. Sredstva za skupno porabo v OZD se bodo povečala največ za 15% v primerjavi z letom 1979. No, še bi lahko naštevali, vendar bo mnogo bolje, če bomo vsi skupaj s svojim delom pokazali, da smo zato, da se naše razmere v gospodarstvu le dokončno uredijo — in to velja tudi za nas! France Meško Kakšne so obveze in dolžnosti slehernega člana ZK menda ni potrebno posebej poudarjati, saj bi to moralo biti jasno vsem članom ZK v naši delovni organizaciji in v krajevni skupnosti. Da pa temu ni povsem tako, pa kažejo dogodki v zadnjem času, ko nekateri člani ZK v TOZD in tudi v DSSS niso tako dosledni in odločni kot bi morali biti. To so po-edini tudi dokazali ob razpravi o zaključnem računu, čeprav sicer tukaj danes ne mislim pisati zadeve okrog proračuna OD in samoupravnih pravic delavcev ter njihovega odločanja, ampak konkretno le o delovanju članov ZK, o njihovi vlogi ter dolžnosti in odgovornosti slehernega člana ZK. Čeprav OO ZK v TOZD tovarne glinice, ni edina, ker so prav gotovo imeli take pojave tudi v drugih OO ZK, pa vseeno velja omeniti to, da so na skupnem sestanku članov ZK v OO TOZD tovarne glinice po temeljiti analizi in razpravi sprejeli sklep, ki je obvezoval slehernega člana, da dosledno izvaja sprejeta stališča in sklepe OO ZK, pa nekateri niso mislili tako. S tem so tudi ostalim nečlanom dokazali, kako si ne zaslužijo biti člani ZK, ker niso kos nalogam, ki so jih prevzeli s svojim vstopom v organizacijo zveze komunistov. Tudi analiza na enem izmed sestankov članov ZK v TOZD tovarne glinice je pokazala, da so bili med člani tudi taki, ki so pozneje pričeli spreminjati sprejeta stališča in sklepe članstva OO ZK in pričeli uveljavljati svoja osebna stališča, češ, da so tako delali tudi drugod drugi. Tu se torej povsem konkretno izraža nepoznavanje statuta ZKS in ZKJ, saj drugače do takih pojavov ne bi prišlo in ne sme prihajati. Ena izključitev ter še ena kazen opomina sta najbolj zgovoren dokaz, da v maloštevilč-ni OO ZK v glinici nekateri nočejo dojeti tega, da so kot komunisti dolžni dosledno zagovarjati stališča za katere so glasovali in se za njih opredelili in odločali. Nedvomno se niso tudi zavedali, da s tem ne le maličijo lik komunista kakršen mora biti, ampak so v bistvu tudi med tistimi, ki krhajo medsebojne odnose, ki že tako in tako niso taki, kot bi morali biti. To pa pomeni, da je potrebno v bodoče stopiti na prste vsem tistim (in ne le članom ZK), ki krhajo notranje medsebojne odnose in vodijo nekako svojo politiko za katero sma-tarjo, da je edino pravilna, po drugi strani pa je želijo vsiliti še ostalim, ki se jim seveda uklonijo. Že prej sem omenil, da je OO ZK v TOZD tovarne glinice zares maloštevična, toda kljub temu ne bo trpela, da ji katerikoli komunist blati njeno dejavnost in odločnost v prizadevanjih za dosledno izvajanje tako resolucijskih kot tudi ostalih samoupravnih aktov in dokumentov, če rečemo, da nismo zadovoljni z nekaterimi notranjimi medsebojnimi odnosi, potem to takoj po drugi strani pomeni, da bo potrebno v tej smeri tudi nekaj storiti in ukrepati. Zavedamo, se da je še vedno premajhno spoštovanje delavcev do raznih sprejetih partijskih in samoupravnih stališč, pri čemer pa nikakor ne bi smeli prednjačiti prav člani ZK, ki bi morali biti, kar smo poudarjali že mnogokrat primer ostalim, kakšen mora biti dober delavec in samou-pravljalec. O disciplini smo že govorili, ni pa odveč da ponovimo, da je prav nedisciplina osnovni vzrok za skrhane notranje medseboj- (Nadaljevanje na 4. strani) splošnega združenja črne in barvaste metalurgije V četrtek, 27. marca, je bila v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljuljani 3. skupščina Splošnega združenja črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije. Delegati smo najprej razpravljali o programu dela splošnega združevanja v letu 1980 in o finančnem načrtu splošnega združevanja za leto 1980 ter oba dokumenta sprejeli. Sledilo je poročilo o delu splošnega združevanja v letu 1979 in potrditev zaključnega računa za leto 1979. Najdaljša in najživahnej-ša je bila razprava o temeljnih smernicah in elementih razvoja za obdobje 1981 — 1985 za črno metalurgijo, primarni in sekundarni aluminij In za baker ter za vse ostale članice. Da V Splošnem združenju črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije je vključenih 92 TOZD in 20 delovnih skupnosti z 28.482 zaposlenimi. Od tega odpade na panogo črne metalurgije 15.190 zaposlenih, na panogo barvaste metalurgije 8.375 zaposlenih ter na livarne 4.917 zaposlenih. A-naliza kaže, da je število zaposlenih v letu 1979 poraslo in to v panogi črne in barvaste metalurgije za 2%, v livarnah pa za 5%. Za delo na področju naše dejavnosti je vedno manj zanimanja, zaposluje se delavce z nizko strokovno izobrazbo, ki se težko prilagodijo načinu dela, kar povzroča veliko fluktuacijo. V letu 1979 SO TOZD s področja črne metalurgije u-stvarile proizvodnjo v vrednosti 12,9 milijarde din, ali bi lahko dosegli vse načrtovane cilje, bo potrebno vložiti velike napore in pomembna finančna sredstva. Je pa to edina pot do večjega razvoja in nam bo o-mogočila, da najdemo svoje mesto v razvoju naše samoupravne družbe. Na koncu smo delegati sprejeli še dva dokumenta, katera naj bi stabilizacijsko vplivala na sedanja gospodarska gibanja: dogovor o nalogah Gospodarske zbornice Slovenije. Splošnih združenj in medobčinskih gospodarskih zbornic za izvajanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in družbeni dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1980. sj 25% več, kot v letu 1973. Količinska proizvodnja se je v omenjenem obdobju za 5% zmanjšala. Vzroki, ki so vplivali na znižanje količinske proizvodnje so v slabi kvaliteti in neredni dobavi surovin ter v raznih okvarah in zastojih. Oskrba z osnovnim domačim repromateria-lom ni bila zadovoljiva. Preskrba z osnovnim reproma-terialom iz uvoza je bila kritična pri ferolegurah, elektrodah in starem železu. TOZD panoge barvaste metalurgije so v letu 1979 ustvarile proizvodnjo v vrednosti 7, 2 milijarde din ali za 28% več, kot leta 1978. Najvišji porast proizvodnje je bil dosežen v Mariborski livarni (indeks 137), v Impol Slovenska Bistrica (indeks 128) in v TGA Kidričevo (indeks 127). Najnižji porast so dosegli v Zlatarni Celje (in- deks 109). Najvišji delež vrednosti proizvodnje v skupni vrednosti proizvodnje barvaste metalurgije odpade na Impol, saj znaša delež 37,8% in znaša v absolutnem znesku 2,7 milijarde din. Količinska proizvodnja valjanih folij iz aluminija in vječnih proizvodov iz aluminija in aluminijevih zlitin ter proizvodnji bakrovih ziitin se je povečala. Zmanjšala pa se je proizvodnja cinkovega prahu in pridobivanje svin-čeno-cinkove rude. Skupna količinska proizvodnja se je v omenjenem obdobju znižala za 5%. Vzroki, ki so vplivali na znižanje količinske proizvodnje so med drugim tudi zastarela tehnologija in pomanjkanje ustreznih kadrov. Preskrba z osnovnim domačim repromaterialom je bila pri večini TOZD dobra, vendar je imela marsikatera TOZD težave, ker je bila kvaliteta dobavljenih surovin neustrezna. Oskrba z osnovnim uvoženim repromaterialom je bila dobra, primanjkovalo je le zlata in dragih kamnov za Zlatarno Celje. Za uvoz repromateri-ala je pomanjkovalo deviz, zato Impol in Mariborska livarna nista mogla uvoziti dovolj surovin. Livarne SR Slovenije so v letu 1979 ustvarile proizvodnjo v vrednosti 2,4 milijarde din ali 33% več, kot leta 1978. Skupna količinska proizvodnja vseh ulitkov je v omenjenem obdobju po- rasla za 7%. Livarne so imele v letu 1979 precej težav pri oskrbi z domačim repromaterialom. Od repromateri-alov iz uvoza je predvsem primanjkovalo pomožnih re-promaterialov - premazi za kokile in brusna telesa, sivo surovo železo ter furan-ske smole. TOZD panoge črne metalurgije so v letu 1979 izvozile v vrednosti 1,1 milijarde proizvodov, kar je za 63% več, kot leta 1978. Realno so izvozile manj, saj so cene proizvodov precej porasle. TOZD panoge barvaste metalurgije so v letu 1979 izvozile v vrednosti 1,1 milijarde din proizvodov, kar je za 18% več, kot leta 1978. Največ je izvozil Impol, za 470 milijonov din, kar predstavlja 44,1% od skupnega izvoza barvaste metalurgije. Izvoz TGA Kidričevo se je zmanjšal za 5%. TOZD so večinoma izvažale v razvite zahodne dežele (58%), razen TGA Kidričevo, ki je 52,6% od svojega celotnega izvoza izvozil v dežele v razvoju in 33% v socialistične dežele. V TGA Kidričevo so presegli letni plan izvoza za 53,3% (deloma se je povečal izvoz količinsko, deloma pa so k prikazanim rezultatom pripomogle višje izvozne cene). Livarne SR Slovenije so v letu 1979 izvozile za 418,4 milijonov din proizvodov ali 24% več. Povečanje izvoza je bilo pogojeno s potrebo po deviznih sred- stvih, delno pa tudi zaradi zmanjšanega povpraševanja na domačem trgu oz. zasičenosti z določenimi proizvodi. (Nadaljevanje na 5. strani) Član ZK mora biti konkreten in odločen (Nadaljevanje s 3. strani) ne odnose. V vrste ZK želimo si vključiti dobre delavce (in takih pri nas ne - lanjka), saj bi ti bili tudi dobri člani ZK. Žal pa se mnogi še vedno ne morejo odločiti za vstop med komuniste, ker se radi izgovarjajo, da jih odbija visoka članarina, predvsem pa seveda na obveznosti, ki jih kot člani ZK še posebej imajo. Tako jim seveda ni treba bolj pogosto hoditi na sestanke in se bolj aktivno vključevati v družbenopolitično delo tudi v krajevni skupnosti. Vse to pa ostalih dobrih komunistov ne bo odvrnilo od tega, da svojo aktivnost še povečajo, vsem, ki delajo razdore in vsiljujejo svoja stališča pa stopijo na prste, kajti komunist mora biti odločen! France Meško Rezultati gospodarjenja Temeljnih organizacij združenega dela črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije v letu 1979 aluminij 4 Rezultati gospodarjenja temeljnih organizacij združenega dela črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije v letu 1979 Nova livarna Transformatorska postaja (Nadaljevanje s 4. strani) Panoga črne metalurgije je v letu 1979 uvozila za 1,5 milijarde din repromateriala, kar je za 31% več, kot leta 1978 in 111,2 milijona din investicijske opreme, kar je 33% manj, kot v letu 1978. Realni uvoz je bil nekoliko nižji, ker so se cene repromateriala in investicijske o-preme v obravnavanem obdobju precej povečale. Re-promaterial in investicijsko opremo so TOZD večinoma uvažala iz razvitih zahodnih držav. TOZD barvaste metalurgije so v letu 1979 uvozile za 997,0 milijonov din repromateriala, kar je 56% več, kot leta 1978. Najvišji delež (40%) uvoza v skupnem u-vozu panoge na Impol Slovenska Bistrica, v absolutnem znesku 399,5 milijonov din. Uvoz investicijske opreme je bil za 21% manjši, kot v letu 1978. Letni plan uvoza investicijske opreme za panogo barvaste metalurgije ni bil dosežen. Livarne so v letu 1979 uvozile za 60,0 milijonov din repromateriala in 49,6 milijonov din investicijske opreme. V primerjavi s panogo črne in barvaste metalurgije, livarne uvažajo precej manj repromateriala, ker kupujejo surovine večinoma doma. Zato je tudi razmerje med uvozom in izvozom precej bolj ugodno, kot v predhodno omenjenih panogah. Blagovna menjava črne metalurgije se je v letu 1979 povečala za 37% glede na leto 1978. Ker je izvoz naraščal precej hitreje od uvoza, je deficit te menjave ugodnejši od leta 1978 za 21%, pokritje uvoza z izvozom pa je za 17,2% boljše od pokritja v predhodnem letu. Blagovna menjava barvaste metalurgije se je povečala za 31% glede na leto 1978. Precej je porastel u-voz, za 46%, kar je pogojevalo nastanek deficita. Vse do sedaj je panoga barvaste metalurgije imela vedno suficit. Pokritja uvoza z izvozom je za 23,4% slabše od pokritja v letu 1978. Na rast celotnega prihod-ha v letu 1979 so predvsem vplivale cene. Cene proizvajalcev so bile višje za 14,4% proizvajalcev črne metalurgije 21,6% pridobivanje rud barvnik kovin 15,1%, proizvodnja barvnih kovin 21,9%, predelava barvnih kovin 9,1%). Panoga črne metalurgije je v letu 1979 u-stvarila celotni prihodek v višini 20,3 milijarde din, kar je za 11% več od predhodnega leta, barvasta metalurgija 8,9 milijarde din ali 33% več, kot leta 1978 in livarne 2,7 milijarde din ali 31% več kot leta 1978. Črna metalurgija je v letu 1979 ustvarila 4,5 milijarde din dohodka ali 17% več kot leta 1978, barvna metalurgija 1,9 milijarde din ali 38% več kot leto prej, livarne pa 1,1 milijarde din ali 36% več kot leta 1978. Rast dohodka v TGA Kidričevo ima indeks 160. Razmerja razporeditve dohodka gredo v prid akumulacije, pri livarnah se je delež akumulacije povečal za 8,0 točk, v panogi barvaste metalurgije pa za 4,5 točke. Pri obeh omenjenih panogah se je zmanjšal tudi delež sredstev za osebne dohodke. V panogi črne metalurgije se je delež akumulacije zmanjšal za 4,7 točke, delež sredstev za osebne dohodke se je povečal za 5,2 točke, le delež izgub se je zmanjšal za 4,0 točke. Čistega dohodka je črna metalurgija ustvarila v višini 2,9 milijarde, kar je za 17% več kot leta 1978. Barvna metalurgija je ustvarila čisti dohodek v vrednosti 1,5 milijarde din, kar je za 35% več kot leta 1978. Livarne so ustvarile 758,7 milijonov din čistega dohodka, kar je za 32% več kot leta 1978. Osebni dohodki, izplačani na zaposlenega v črni in barvasti metalurgiji so bolj porastli kot v industriji, vendar raven osebnih dohodkov glede na pogoje dela ni previsoka. Obseg sredstev za reprodukcijo je v letu 1979 porastel v vseh treh panogah. Najbolj je porastel v livarnah (indeks 221) in znaša v absolutnem znesku 279,9 milijonov din. V barvasti metalurgiji je porastel za 33% in je znašal 600,5 milijonov. V črni metalurgiji je bil porast le za 1% in je znašal 1,4 milijarde din. U-poštevajoč obveznosti (za nerazvite, energetiko, železnico, luko, odplačila po najetih kreditih v letu 1980 ugotavljamo, da bo panogam ostalo premalo prostih sredstev za morebitne nove naložbe. V letu 1979 je bila v panogi črne metalurgije dosežena stopnja reproduktivne sposobnosti 9,8%, v panogi barvaste metalurgije 10,4% in v livarnah 16,4% za primerjavo naj navedem, da je slovensko gospodarstvo v letu 1978 doseglo stopnjo reproduktivne sposobnosti 8,5%). Ugotavljamo, da so livarne in barvasta metalurgija poslovale v letu 1979 donosnejše, saj so ustvarile na enoto poslovnih sredstev več sredstev za reprodukcijo, kot leta 1978. Janez Sukič Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU MARCU 1980 V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Marjan Požar, Ivan Meško, Franc Hanžič, Miran Kranjnc, Jožef Marin in Franc Faj-farič. V TOZD VZDRŽEVANJE: Miroslav Dobič, Stanislav Bobnarič, Anton Kolednik, Stanislav Junger, Franc Peršoh, Alojz Fric, Jožef Leskovar, Jožef Medved in Avgust Majcen. V TOZD PROMET: Janez Fajfarič, Stanislav Ko-res, Stanislav Kumer, Jožef Koren, Franc Arnuš, Stanislav Kosi in Alojz Purg. V TOZD KONTROLA KVALITETE: Ljubica Hromiš, dipl. ing. V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: Marija Rižner, Marija Pešič in Marjan Skok. V TOZD LLBK TRBOVLJE: Rado Blagojevič, Andrej Bre-zovšek, Halida Hadrovič, Mehmed Mujagič, Miloš Miloševič, Zikreta Hadrovič, Ljubica Topič, Draga Mladenovič, Mirsada Fazlič, Suada Hrstić in Božo Zakšek. IZ JLA SE JE VRNIL Janez Marinič DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU MARCU 1980 IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Franc Vidovič, Drago Petek in Srečko Murata. IZ TOZD PREDELAVA A-LUMINIJA: Jože Soršak IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Franc Peršoh, Martin Hazen-mali, Rudolf Šmigoc, Jožef Hergula in Mirko Bezjak. IZ DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: Franjo Škrinjar, Marija Kosec in Miran Smolej, oec. UPOKOJENI: Martin Milošič in Jože Mlakar iz TOZD proizvodnja a-luminija, Ignac Krajnc iz TOZD kontrola kvalitete. Marija Janžekovič, Jože Kancler in Vida Detiček iz delovne skupnosti skupnih služb. Umrl: Janez Merc iz TOZD vzdrževanje. aluminij 5 Vloga zveze sindikatov v spodbujanju in razvoju inventivne dejavnosti v združenem delu Kaj smo dosegli na področju množične inventivne dejavnosti v občini Ptuj V pripravah na Vlil. kongres ZSJ in na samem kongresu, pa tudi širše, je analizirana aktivnost organa in organizacij Zveze sindikatov Jugoslavije na področju inventivne dejavnosti. Ob polni podpori inicija-tiv in stališč tovariša Tita, ki jih je o inovacijah izrekel na XI. kongresu ZKJ in Vlil. kongresu ZSJ, so delegati Vlil. kongresa ZSJ izrazili svoja stališča v Resoluciji o nalogah ZSJ v boju delavskega razreda za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Resolucija Vlil. kongresa narekuje potrebo, da se pospeši aktivnost za povečanje individualne in družbene produktivnosti dela, pa tudi nenehne osnove rasti dohodka, jačanje materialnega in družbenega položaja delavca in reševanje ključnih vprašanj razvoja gospodarstva in družbe kot celote. Kongres je obvezal organizacije in organe Zveze sindikatov, da se nenehno in u-porno borijo za inventivno dejavnost kot važen faktor produktivnosti dela. To bi naj bila stalna praksa delavcev, organov samoupravljanja, poslovodnih organov in strokovnih služb v združenem delu, da se pozitivne izkušnje iz prakse prenašajo v tiste organizacije združenega dela v katerih še vedno omahujejo, kako bi u-stvariji pogoje, da bi inventivna dejavnost postala sestavni del delovnega procesa in vsebina dela vseh delovnih ljudi. Zraven materialne stimulacije je potrebno razvijati tudi druge oblike družbenih priznanj delavcem za njihov prispevek k razvoju inventivnih dejavnosti. Naloga organizacij Zveze sindikatov v organizacijah Združenega dela je, da dajejo inicijative za utrjevanje in vrednotenje meril za prispevke delavcev k dohodku preko inovacij, racionalizacije, novatorstva in drugih o-blik ustvarjalnosti za izdelavo, izboljšavo in dosledno izvedbo teh meril. iz omenjenih usmeritev Vlil. kongresa ZSJ jasno izhaja, da ZSJ svojo aktivnost usmerja na varstvo pogojev, da bodo delavci v poziciji nosilcev idej, predlogov, novih iznajdb, tehnično-tehno-loških izboljšav in drugih o-blik inovacij in da neposredno ali preko organov samoupravljanja odločajo o vseh elementih s katerimi se lah- ko največ doprinese k zvišanju dohodka in razvoju dohodkovnih odnosov v organizacijah združenega dela. Vloga organizacij sindikata v razvoju množičnega u-stvarjanja ima značajno- vlogo, ker je sindikat kot najširša organizacija delavskega razreda sestavni del in aktiven nosilec v samoupravnem sistemu. Prav tu je notranja gonilna moč in ena od bistvenih nalog sindikata v njegovem političnem razvoju. Sindikat nosi svoj delež odgovornosti za razvoj množičnega ustvarjanja. Zveza sindikatov ravno sedaj vodi organizirano akcijo za povečanje produktivnosti dela. Ena od bistvenih rezerv za zvišanje produktivnosti dela se vsekakor nahaja v oblasti inovacij. Seveda se ne smemo zadovoljevati s tem, da bo akcija za inventivno dejavnost kampanjska, ampak mora biti stalna in organizirana v sklopu stabilizacije našega gospodarstva. Zveza sindikatov mora vspodbuditi vse faktorje, kateri lahko vplivajo na organizirani razvoj inventivne dejavnosti. Medtem glavna naloga sestoji se v tem, da se prevzemajo inicijative povsod tam, ki deluje sindikat, kako bi inventivna dejavnost resnično postala ekonomska in družbena kategorija, katera mora biti v OZD propagirana, usmerjena, registrirana in organizirana kot dejavnost, ki je precizno definirana v normativnih aktih TOZD in to z vsemi pravicami in obveznostmi. V teh okvirih vse organizacije sindikata bi morale planirati svoje nadaljnje akcije v oblasti množične inventivne dejavnosti. Velik vpliv na . razvoj inventivne dejavnosti v OZD mora imeti tovarniški časopis. Prek časopisa bi se moralo bolj populalizirati inventivno delo pa tudi afirmirati pozitivne rezultate inovatorjev v kolektivu. To bi bile osnovne naloge sindikata v zvezi z inventivno dejavnostjo ampak ne na ravni delovne organizacije, vsaka OOS v TOZD bi se morala bolj posvetiti inventivni dejavnosti, seveda organizirano v sodelovanju z vsemi faktorji v TOZD pa tudi s službo za inventivno dejavnost na ravni DO. Franjo Majačič O pravi množični inventivni dejavnosti v občini Ptuj še ne moremo govoriti, saj imamo v občini Ptuj le tri delovne organizacije, ki imajo delno razvito to dejavnost in še tri delovne organizacije zaostajajo z dosežki s tega področja za najbolj razvitimi državami za desekrat. Podatki iz leta 1978 se nanašajo na 6 delovnih organi- Jože Jerovšek, dipl. ing., ki je dobil 2. nagrado raziskovalne skupnosti občine Ptuj za leto 1980. Konrad Rižner, dobitnik 3. nagrade Raziskovalne skupnosti občine Ptuj za leto 1980. zacij, podatki iz leta 1979 pa samo na 3 delovne organizacije, in sicer: AGIS — Ptuj, Olga Meglič in TGA »Boris Kidriče Kidričevo. V letu 1978 je bila organizirana javna tribuna v DO AGIS pod geslom: »človek, znanje in produktivnost«, ko je bil sprejet predlog, da se 30. proglasi za Dan ino- vatorjev občine Ptuj. V letu 1979 sta bila sprejeta dva dokumenta, in sicer: Samoupravni sporazum o pospeševanju inventivne dejavnosti in Pravilnik o podeljevanju nagrad in priznanj inovatorjem v občini Ptuj. Istega leta je bilo organizirano posvetovanje na Dan inovatorjev o inventivni dejavnosti v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo pod geslom: »Ne zanemarjajmo lastne pameti — ene od največjih notranjih rezerv« in podelili prva občinska priznanja in nagrade. Letos je bilo posvetovanje na to temo v DO »Olga Meglič« v Dolanah, kjer se je ugotovilo, da število inovacijskih predlogov, kot so izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi, narašča, gospodarska korist tudi, medtem ko pa število delovnih organizacij, na katere se ti predlogi nanašajo, pada oziroma je nepoznano, saj je le 1/5 delovnih oziroma temeljnih organizacij Radenko Salemovič, dipl. ing. je dobil priznanje Raziskovalne skupnosti občine Ptuj za leto 1980. odgovorila na poslano anketo. Med pomembnejšimi mislimi, ki so jih izrekli govorniki na posvetovanju: Stanko Debeljak, dipl. ing., Ludvik Cotar in Friderik Javornik, so prav gotovo te: »V bitki za stabilizacijo našega gospodarstva v letu 1980 in v naslednjih letih mora ravno inventivna dejavnost, torej lastno raziskovalno delo prispevati znatno več kot doslej. Uveljavljanje lastnega znanja v združenem delu pred nakupom raznih zastarelih licenc je pogoj nadaljnjega napredka naše družbe. Mislim, da je naloga sindikatov ustvariti ustrezno politično vzdušje za navedeno dejavnost med delavci. Doseči moramo, da bo vsak delavec kritično presojal v svoji sredini doseženo, obenem pa se zavzemal za izboljšanje obstoječega tudi s tem, da bo sam prispeval svoj delež kot inovator. Posebnost pri tekmovanju za zlato značko (15 realiziranih predlogov) je, da prav tako z vsemi delavci tekmuje tudi direktor, ki zavzema drugo mesto med inovatorji v TSN Maribor«. Nagrade in priznanja Raziskovalne skupnosti občine Ptuj za leto 1979 so prejeli naslednji inovatorji: 1. nagrado — 5.000 din Franc Toplak iz DO »Olga Meglič«, 2. nagrado — 4.000 din Jože Jerovšek iz TGA »Boris Kidrič«, 3. nagrado — 3.000 din Konrad Rižner iz TGA »Boris Kidrič«. Priznanja so dobili: — Branko Vajda iz DO »Olga Meglič«, —• Radenko Salemovič iz TGA »Boris Kidrič«, — Branko Visenjak iz DO AGIS, — Srečko Haladeja iz DO AGIS, — Ivan Hostnik iz DO AGIS Po uradnem zaključku posvetovanje je DO »Olga Meglič pogostila vse prisotne. Nadaljevala se je izmenjava izkušenj in težav pri organiziranju množične inventivne dejavnosti. P. B. LETO Vrsta inv. dosežka Prijavljenih Realiziranih Gospodarska korist Odškodnina din 1978 izumi — 1 — 156.000 teh. izb. 56 43 3,362.740 340.115 korist, pred. 50 22 828.632 79.589 Skupaj 1978: 106 66 4,191.372 575.704 1979 izumi 2 — — — teh. izb. 134 58 3,946.982 398.592 korist, pred. 70 52 2,089.912 146.459 Skupaj 1979: 206 110 6,036.894 545.051 Dobitniki zlatega znaka Skupina za tekoče vzdrževanje iz TOZD Tovarne glinice je preveč številna, da bi se z vsakim posebej pogovarjala. Za razgovor sem prosila le njihovega vodjo Stanka Pulka, ki je povedal nekaj o svoji skupini in predvsem o sebi. Kako bi predstavili vašo skupino? »V skupini nas je 41 delavcev. Imamo 20 ključavničarjev, ki opravljajo preventivno tekoče vzdrževanje na napravah v glinici in 20 čistilcev, ki čistijo rezervoarje, cevovode in razne zaprte posode. Po letih smo si različni — imamo mladince in tudi take, ki so se že srečali z Abrahamom. Med seboj se dobro razumemo in to nam prinaša uspehe. Zasluga vseh je, da smo bili nagrajeni. Veliko je seveda odvisno od organizacije dela. Vodja mora biti tisti, ki organizira delo, je med ljudmi in včasih tudi kaj pomaga, če je potrebno. Vidim, da so vsi pripravljeni dobro delati. Mislim, da bi vsi, ki imajo , opravka z večjim številom ljudi, morali imeti organizacijsko šolo. To ne pravim zato, ker jo imam jaz, ampak zato, ker ta šola resnično da napotke kako delati z ljudmi.« Kako dolgo ste vodja te skupine in kako ste z delom zadovoljni? »Vodja skupine sem od leta 1972, ko se je formirala in zadovoljen sem z delom, mislim, da je zadovoljna tudi moja skupina. Pri nas ni tako velike fluktuacije, pa imamo precej mladih. Ni vse odvisno od plačila in dela, veliko pomeni odnos oz. počutje v delovni sredini. Če pride do nesporazuma hitro rešimo. Delo je zelo nevarno, zato je vodja tisti, ki je med ljudmi in vidi kaj in kako delajo. Pri nas sicer nimamo škodljivih plinov, imamo pa posode pod visokim pritiskom, kisline, lug itd. že majhna nepazljivost te lahko stane življenje.« Kaj bi želeli, da bi bilo v naši tovarni drugače? »To, da bi bili plačani po delu. Vsako delo se da o-vrednotiti. Ni prav, da dva človeka za enako delo dobita enako plačilo, če ne vložita enakega truda, eden lahko dela za polovico manj. To bi morali čim prej urediti.« Slišala sem, da ob delu pridno študirate in ste tik pred diplomo na Visoki šoli za organizacijo dela. »Da, prav imate. Od ključavničarja sem počasi napredoval do organizatorja dela in trenutno pišem diplomsko nalogo na drugi stopnji (Možnosti razvoja a-luminijske industrije v Jugoslaviji). Bojim se, da po končanem študiju dobim delo, kjer bom zaprt v pisarno. Jaz sem rad med ljudmi, v proizvodnji in sploh v glinici, ki jo poznam do zadnjega kotička.« Kako preživljate svoj prosti čas? »Kaj dosti ga nimam. Študij, delo doma, predvsem gradnja hiše, me povsem zaposlijo. Sem pa aktiven strelec. S strelsko družino Turnišče že več let dosegamo lepe uspehe, saj smo sedem krat zaporedoma osvojili zlato puščico. Tudi sam imam veliko pokalov, mislim, da jih je enajst, še več pa imam medalj. Že 25 let sem aktiven krvodajalec, in za razvoj krvodajalstva sem dobil zlato značko RK. Poleg vsega pa mi o-stane tudi nekaj' časa za »ribičijo«, predvsem zato, da se v naravi sprostim, večino ulova pa tako dobijo sosedi.« Franc Krajnc S kakšnimi občutki ste sprejeli zlati znak? »Sprejel sem ga kot priznanje za opravlejno delo«. V tovarni ste že dolgo. Ka| bi rekli o vseh teh letih? Kakšna dela ste opravljali do danes? »V Kidričevo sem prišel še mlad, ko je bila glinica v gradnji in že 27 let sem zvest naši tovarni. Kot elektrotehnik se ves čas ukvarjam z elektriko. Delal sem vse od kablovskoga načrta do visokonapetostnega razvoda, prevzel elektrovzdrže-vanje v glinici, sodeloval pri gradnji hale A in B. V razvoju sem bil zadolžen za razvod električne energije in avtomatiko celotnega pogona glinice. Skupina za tekoče vzdrževanje iz TOZD glinice, ki je bila nagrajena z zlatim znakom. V začetku je bilo hudo, ker nismo imeli kadrov. Predvsem je bilo potrebno vzgojiti stikalničarje. Delali smo v izmenah in ko smo šli v pogon česa novega, smo ostali v tovarni tudi po tri dni in noči. Bilo je naporno, vendar se rad spominjam teh trenutkov, kajti to je bilo izredno zadovoljstvo, ko smo videli, da je Tovariš Franček Krajnc je bil eden pobudnikov, da ob 25. obletnici obratovanja naše tovarne podelimo zaslužnim in dolgoletnim članom TGA priznanje. Kasneje, po odločitvi komisije za priznanja, se je tudi sam znašel med nagrajenci. naše delo dobro opravljeno in naprave nemoteno delujejo. Delal sem tudi nb napravah visoke napetosti. Včasih smo imeli hude težave z rezervnimi deli pa je bilo potrebno popraviti doma v naših delavnicah ali odpraviti napake, ki so se pojavljale pri montaži. Poleg rekonstrukcij glinice sem se začel ukvarjati z do- bavo električne energije za TGA, ki je največji porabnik električne energije v Sloveniji. Delo je zanimivo, vendar včasih tudi zelo neprijetno in seveda odgovorno. Poleg teda sem tudi delegat SIS EGS in IO Interesne skupnosti elektrogospodarstva, kjer zastopam vse slovenske posebne odjemalce elek. energije (Jesenice, Ravne, Štore, Ruše in TGA). Tukaj se porajajo problemi, ko bi se proizvajalci in porabniki morali dogovoriti o skupnih naložbah, porabi, dolgoročnih in letnih bilancah, o ceni tarifnem sistemu itd. Vsi ti elementi so za TGA izredno pomembni. Velikokrat potujem v Ljubljano, ker se vse pomembnejše reči v zvezi z električno energijo odigrajo pri službi EGS in elektroskupnosti. Kaj bi rekel o vseh teh letih? Ko sem prišel v TGA, je bila to daleč največja naložba tod okoli. Rekli so ji gigant na Dravskem polju. To, da si delal v taki tovarni, je nekaj pomenilo. Bil sem mlad poln volie in moči in vesel sem, da sem jo vgradil v temelje naše tovarne. Tudi danes, ko tovarna že dolog ni več gigant, je zanimivo biti tukaj. Nimam nobene želje iti drugam, saj se tukaj počutim kot doma. Rad bi sodeloval pri modernizaciji in videl še te uspehe. " Škoda, da smo zamudili že toliko časa — veliko prej bi morali začeti z rekonstrukcijo. Rad imam tudi naselje Kidričevo, ki je zraslo pred mojimi očmi. Kot mladinec (bilo nas je veliko) šem delal v raznih akcijah. Pozneje sem bil predsednik krajevne skupnosti Kidričevo. Trudili smo se, da smo uredili okolico, zgradili ceste, kopališče in vrtec.« Poleg službe opravljate še vrsto drugih dolžnosti, prav gotovo pa vam še ostane kaj prostega časa. »Poleg tega, da sem delegat v SIS EGS, sem član občinske konference ZK, delegat medobčinske konference ZK in predsednik IO lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj. V prostem času pa rad odidem v Haloze, kjer imam majhen vinograd. Haloze imam zelo rad, zato sem se tam vključil tudi v lovsko družino, kjer trenutno pomagam pri gradnji lovske-, ga doma.« Imate kakšno trofejo? »Da srnjaka.« Kaj vas moti v naši tovarni? »Moti me to, da veliko prepočasi delamo, da smo zamudili z modernizacijo. Nanjo bi morali misliti že pred desetimi leti. Moti me tudi to, da imamo približno enako proizvodnjo kot smo jo imäle pred desetimi leti in dosti več zaposlenih. Tudi to mi ni všeč, da smo v prostorih DSSS iz lepih hodnikov naredili slabe sobe. Pa še to, da so pred kratkim med stebre upravnega poslopja (pred vhodom) napeli verigo.« Naši petdesetletniki Prijetno praznovanje in veliko sreče pri delu in doma želimo našima petdesetletnikoma Alojzu Kumru in Rudolfu Korošcu ter Gradišniku, ki je 2. 4. t. m. praznoval 60. rojstni dan. aluminij 7 Strukturiranje notranjih odnosov Priprava temeljev v novi livarni TOZD 1. VODSTVENO OBNAŠANJE: Potreba po vodstvenem obnašanju, ki je v skladu z našimi razmerami poslovanja. To bi naj bilo takšno, da je interes za uresničevanje visokih proizvodnih ciljev združen z max. možnim upoštevanjem ljudi. Tako se o-mogoča učinkovita integracija ljudi in njihovih idej pri opredeljevanju pogojev in strategija dela. Ljudje čutijo potrebo, da razmišljajo o svojem delu, da vlagajo svoj fizični in umski napor v produktivno delo, da sodelujejo pri ustvarjanju ugodnih delovnih pogojev in odnosov. 2. MOTIVIRANOST ZA DELO: Raziskave so pokazale, da večjo produktivnost lahko dosežemo z denarno stimulacijo. Učinkovitost dela pa je odvisna tudi od vrste drugih činiteljev. Težko pa je ugotoviti, v kolikšni meri vpliva denar na večjo učinkovitost dela. Z denarnim stimuliranjem lahko predvsem vplivamo na kategorije zaposlenih, ki prejemajo nizke OD. Določena oblika denarne stimulacije pa je spodbudna samo toliko časa, dokler ni stalna — ko je stalna in obvezna jo zaposleni sprejemajo kot dano dejstvo in zato nima več stimulativnega učinka. Poznani so primeri, ko nekomu zelo povišamo njegov OD, pa zato ne bo več ali bolje delal. Pojmovanje, da je denar edini in najmočnejši činitelj, ki stimulira ljudi k večji delovni učinkovitosti in pojmovanje človeka kot samo ekonomskega bitja, je že močno zastarelo. Pomemben motivacijski činitelj je samoupravljanje. Vključevanje ljudi v proces odločanja omogoča zadovoljevanje človekovih potreb najvišje vrste. Pričakovani učinek pa nastopi takrat, ko se zadovoljene potrebe nižje stopnje. Najnižje so fiziološke, na vrhu pa potrebe po samoizpolnjevanju. Industrijski človek ima dve vrsti potreb, ki sta med seboj neodvisni. Ena vrsta potreb izvira iz delovnega okolja, druga vrsta pa iz dela. Nezadovoljstvo ljudi izvira iz elementov delovnega okolja, zadovoljstvo pa iz elementov dela. Med dejavniki delovnega okolja — vzdrževalne čini- telje, prištevamo: poslovno politiko in organizacijo, kontrolo dela, delovne pogoje, medsebojne odnose, denar, položaj, varnost... Spremembe teh činiteljev znižujejo nezadovoljstvo zaposlenih, toda ne povzročajo velikega zadovoljstvo zaposlenih. Pogoji dela — mo-tivatorji, ki povzročajo zadovoljstvo: uspeh pri delu, priznanje za rezullate dela, zanimivost dela, povečana odgovornost, možnost rasti in oseb. razvoja. Strategija vodstvo pa bi naj bila v tem, da pripravi vodstveno osebje v tako smer, da si prizadeva za takšne spremembe, ki povzročajo večjo delovno motiviranost. Dokazano je, da tisti delavci, ki opravljajo bolj rutinska dela, povdarjajo predvsem vzdrževalne činitelje — delovne pogoje, medsebojne odnose in podobno, močneje kot pa motivatone. 3. KOMUNICIRANJE Organizacijska struktura TOZD zahteva razvito ko- municiranje v vseh smereh. Klasične organ, strukture so zahtevale individualno komuniciranje. Za to je značilno, da vodje sprejemajo odločitve, njihovi sodelavci jih pa oskrbujejo le s potrebnimi informacijami. Slabost individualnega komuniciranja je v tem, da se informacije, ki potujejo proti vrhu organizacijske hierarhije, često popačijo in so netočne. Vsak posameznik poizkuša razširiti svoje pristojnosti s tem, da posega še na druga področja. Pravtako si posamezniki tudi prizadevajo, da pri svojih vodjih dosežejo takšne odločitve, ki bi omo- gočale čim lažjo izvršitev njihovih nalog. Raziskave o komuniciranju dokazujejo, da v čimvečjem obsegu vodja sam sprejema odločitve, temvečja je verjetnost, da bodo med med vodji in njegovimi sodelavci obstojali tekmovalnost, sovražnost in konflikti. Pri strukturiranju notranjih odnosov TOZD moramo težiti za tem, da dosežemo vsestransko razvito komuniciranje. Pri tem bi naj bila delovna skupina osnovni element organiz. strukture TOZD. V TOZD se moramo zavzemati za vsestransko razvito komuniciranje in teamsko delovanje celotne organizacije. 4. DELOVNA SKUPINA V TOZD, ki šteje večje število delavcev, ni mogoče na smotrn način uresničiti oblike neposrednega izjavljanja delavcev, kot je npr. zbor delavcev. Za zbore z velikim številom udeležencev veljajo vse pomanjkljivosti, ki jih pripisujemo sestankom z velikim številom udeležencev: ni mogoče u-stvariti delovnega vzdušja, ni mogoče zagotoviti vsem članom možnosti poseči v razpravo, ni mogoče poiskati novih rešitev za obravnavani problem, pojavlja pa se tudi več ovir psihološke narave, zlasti pri tistih, ki niso vajeni govoriti na velikih zborih itd. Zato so se veliki zbori pokazali kot oblika, ki se lahko spremeni v svoje nastropje — namesto, da bi zagotavljala neposreden vpliv na odločitve, postane oblika manipulacije z večino. Perspektiva samoupravljanja je v njegovi neposrednosti, v možnosti, da bo lahko vsak delavec čimbolj neposredno vplivali na rezultate in pogoje svojega dela. Vsako posredništvo vsebuje nevarnost popačenja avtentičnih interesov delavcev. Da bi preprečili takšno izroje-vanje samoupravljanja so v nekaterih DO oblikovali samoupravne delovne skupine, ki predstavljajo manjše zaokrožene skupine delavcev, povezanih z delovnim procesom in medsebojnimi odnosi v celoto. Samoupravna delovna skupina je torej družbena skupina delavcev, ki so povezani med seboj s številnimi odnosi, je delovna skupina, saj so delavci povezani v delovnem procesu in samoupravna skupina s pravicami samoupravnega odločanja v skladu s samoupravnimi splošnimi akti OZD. 5. CILJNO USMERJANJE Vsak človek v TOZD mora sodelovati pri oblikovanju ciljev. Ciljno usmerjanje dela je proces, v katerem ljudje združeno postavljajo svoje skupne cilje, opredeljujejo glavna področja odgovornosti in pristojnosti vsakega posameznika glede na njegove pričakovane rezultate in uporabljajo ta merila kot smernice za ocenjevanje prispevkov delov, skupin kot tudi vsakega posameznika. V sistemu ciljnega usmerjanja ima vsaka delovna skupina in vsak posameznik v njej v naprej postavljene cilje, ki morajo biti izvedeni iz skupnih in temeljnih ciljev TOZD. Nepoznavanje ciljev povzroča: — da ljudje ne vedo, ali so na pravi poti — da ne moremo ocenjevati rezultatov dela — zmedo pri zasnovanju dela, če ljudje ne vedo, h kakšnim ciljem težijo (Nadaljevanje na 9. strani) aluminij s Strukturira- nje notranjih odnosov pina na katerikoli organizacijski ravni kontrolira izvrševanje svojih ciljev in uresničevanje sprejetih odločitev. Do sedaj je postavljalo cilje le vodstvo, podrejeni pa jih moramo izvrševati. Od ljudi se je pričakovalo, da izvršijo to, kar jim je ukazano, nič več in nič manj. To je klasični način kontrole, ki pa je preživeti za samoupravno organizacijo TOZD. Vsak človek, vsaka skupina, organ, ki oblikuje in načrtuje svoje cilje, naj tudi kontrolira njihovo uresničevanje. Splošno načelo kontrole v TOZD naj bi bila t.i. samokontrola (avtokon-trola). Imenovani kontrolirajo svoje delo, v katerega zaupajo. Vsak drugačni pristop glede kontrole povzroča tekmovalnost in sovražne odnose v organizaciji in uporabo že preživelih organizacijskih oblik v klasičnem smislu taylorizma. VM Bodite hvaležni nasvetom, ne pa pohvalam! La Fontaine (Nadaljevanje z 8. strani) — ljudje ne izvršujejo svojega dela učinkovito, če ne vedo, h kakšnim ciljem teži TOZD in kako delujejo glede na temeljne cilje. Ciljno usmerjanje pa zahteva drugačno mišljenje tako vodij kot tudi vseh sodelavcev v TOZD. Ljudje vedo, kakšni so njihovi cilji in kaj se od njih pričakuje. Vloga vodij je v sistemu ciljnega usmerjanja močno spremenjena. Vodje so samo prvi med enakimi in pomagajo svojim sodelavcem z raznimi navodili, strokovnimi nasveti in različnimi oblikami stimulacije in pospeševanje dela, da bi tako s svojimi sodelavci lažje uresničevali postavljene cilje. 6. KONTROLA DELA Potrebno je sprejeti načelo, da vsaka delovna sku- Iz elektrolize Za prijetno vzdušje Na kratko bom opisal majhen dogodek iz livarne (TGA). Kraj dogajanja livarna, livni stroj, druga izmena. Livar ter mladi livar kot pomočnik livarja, vlivata a-luminij elektro kvalitete v o-kroglice, formata 0 120/1300. Med razgovorm sta se domenila za »stavo«. Kdo bo nastavil novi liv brez napak, o-ziroma da ne bo »zalil koki-le«. Rečeno — storjeno. Odločitev je padla tako, da novi liv prvi nastavlja mladi livar. Seveda pod dogovorjenimi pogoji: čisto sam, nihče drug ne sme pomagati, drugi lahko samo gledajo. Vse je pripravljeno. Mladi livar pregleda livni stroj. Vse je v redu in vse je pripravljeno za nemoteno vlivanje. »Lahko začnemo« reče on in začne vlivati. Po razdelilcu priteče aluminij. Med gledalci je nastala tišina. Pri nekaterih je videti, da so v dvomih, drugi pa verjamejo v uspeh. Napeto se pričakuje izhod. Mladi livar s pogledom in z ukrepi sledi tekočemu aluminiju, ter ukrepa naglo. Zdaj tu, zdaj tam. Kadi se na vse strani. V eni kokili aluminij ne uboga. Z največjo hitrostjo, kar zmore, skuša odpraviti napako, ampak v tem ni uspel. Obraz ima napet in vroče mu je. Nastavitev novega liva mu ni uspela brez napak. »Škoda«, rečejo skoraj vsi v en glas. Sam pri sebi, bolj za tolažbo, reče: »Drugič pa bom uspel, boste videli!« S temi besedami pa še ni konec dogajanja^ Na vrsti je zdaj livar, seveda pod enakimi in dogovorjenimi pogoji. Mirno pregleda livni stroj, kokile do vsake malenkosti. Ugotovi stanje, pripravi vse pripomočke in potrebne reči za vlivanje ter reče: »Lahko začnemo«. Tudi tokrat je nastala tišina med gledalci. Ker se je šlo za dogovor, tudi samemu livarju ni bilo čisto vseeno. Bil je miren ter zbran. Po tihoma pa reče: »Gremo«. Ponovno je po razdelilcu pritekel aluminij. Zopet se kadi na vse strani. Livar dela s polno paro, vidi vse ter iz njegove notranjosti se sliši: »Tukaj je treba paziti, ker ni vse tako kot bi moralo biti«. Gledalci imajo občutek, da mu je na enkrat »zraslo« šest rok. Uspe predvideti najmanjšo možno odstopanje od normalnega vlivanja ter tudi popraviti. Skoraj bi se zataknilo v eni kokili. Z neverjetno hitrostjo in natančnim u-krepom ter z lahkoto odpravi napako oz. težavo. Delo teče normalno naprej. Nastavitev novega liva mu je uspela. Napetost na licu livarja je popustila ter se pojavil blag nasmešek. Ko se je oddahnil, je mirno rekel: »Uspelo mi je«. Tudi gledalci so si oddahnili. Moramo pa priznati, da sta praksa in znanje livarja pripomogla k uspehu, oz. k dani besedi, da bo brez napak nastavil novi liv. »No ja, malo sreče je tudi bilo zraven,« je pripomnil nekdo. Zamere ni bilo. Vlivanje o-kroglice se je nadaljevalo z nasmehom, ter z živo diskusijo med livarjem in mladim livarjem. Analizirali so vse možnosti napak, kot z ene strani kot z druge strani. V tovariškem vzdušju je bilo povedano: »Vidiš, tukaj bi moral tako ukrepati, v drugem primeru pa tako«. Enkrat moraš biti zelo hiter, v drugem primeru pa malo počakati. Razgovor in delo se je nadaljevalo. Gledalci so se prav tako razšli. Vsak je nadaljeval svoje delo, ter »živo« razpravljali, seveda kdaj jim je to delo dopuščalo, o »dogodku dneva«. Lahko rečemo, da tudi ta majhen dogodek prispeva k zdravemu medsebojnemu odnosu ter vzdušju, znotraj druge izmene v livarni, kakor tudi na splošno. Imre Varju Obzidava kanala TOZD aluminij 9 Kako smo poslovali ? I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu marcu 1980. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje na predlog letnega plana poslovanja —1980. Plan 1980 Doseženo Indeks TOZD Proizvod Enota mere lil MII 1979 1980 1980/1979 1980 lil l-lll lil l-lll 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE — Al hidrat AI203 t 9.825 — Kalcinirana glinica t 9.114 Prodani hidrat AI203 t 1.100 Skupaj (kale. gl. + prod. hid.) t 10.214 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA — Elektrolit. Al — hala A t 1.711 — Elektrolit. Al — hala B t 2.117 — Anodna masa t 2.464 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA — E aluminij t 280 — Al formati t 1.736 Zlitine: gnetne t 628 livarske t 1.211 Predzlitine: — last. por. t 70 — prodaja t 10 Drogi za kline t 9 Stikala t 0,508 Livarna skupaj: t 3.944 Al iz pretapljanja t 127 TOZD tovarna glinice V mesecu marcu smo proizvedli 10.756 ton Al hidrata Al 203, kar je za 931 ton več kot je predvideno v predlogu plana (indeks 109) in za 1.155 ton manj kot isti mesec preteklega leta (indeks 90). Proizvodnja kalcinirane glinice v primerjavi z načrtovano manjša za 535 ton (indeks 94), v primerjavi s preteklim letom pa za 70 ton (indeks 99). Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je nekoliko večja od predvidene v predlogu letnega plana poslovanja (indeks 102). Iz tabele II. je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata Al 203 manjša poraba boksita (indeks 95), pare (indeks 98), el. energije (indeks 97) in hidriranega apna (indeks 70), višji normativ je le pri porabi NaOH 100% (indeks 131). Pri proizvodnji kalcinirane glinice pa je prekoračena poraba pare (indeks 113), Al fluorida (indeks 133) in el. energije (indeks 125). TOZD proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v mesecu marcu proizvedli 1.723 ton el. aluminija, kar je za 12 ton ali za 1% več kot je določeno v osnovah za plan in za 65 ton več kot lani oz. 4%. V elektrolizi B pa smo proizvedli 2.106 ton in tako nismo dosegli planirane proizvodnje (indeks 99). V primerjavi s preteklim letom je v marcu proizvodnja v obeh elektrolizah večja za 136 ton (indeks 103). V mesecu marcu je poraba surovin večja od predvidene v predlogu plana v hali A pri kriolitu (indeks 104) in el. energiji (indeks 101). Odstopanja oz. prekoračitve so tudi pri proiz- vodnji elektrolitskega aluminija v hali B in to pri porabi metalurške glinice (indeks 102), kriolitu (indeks 132) in el. energiji (indeks 102). Proizvodnja anodne mase je v primerjavi z načrtovanim predlogom plana v mesecu marcu nižja za 67 ton oz. 3%, prav tako je nižja v primerjavi z istim mesecem preteklega leta (indeks 99). Doseženi normativi porabe surovin so bili v marcu višji kot so določeni v osnovah za plan pri porabi katranske smole (indeks 101) in tekočem gorivu (indeks 103). TOZD predelava aluminija V livarni smo v mesecu marcu proizvedli 4.103 ton livarniških proizvodov, kar je za 159 ton več kot smo planirali. V primerjavi s preteklim letom je dosežena proizvodnja v mesecu marcu višja za 4%. 30.225 11.911 31.740 10.756 29.295 90 92 103 97 26.754 8.649 26.375 8.579 26.649 99 101 94 100 3.227 2.539 5.103 1.818 4.261 72 83 165 132 29.981 11.188 31.478 10.397 30.910 93 98 102 103 5.023 1.658 4.926 1.723 4.991 104 101 101 99 6.214 2.035 6.073 2.103 6.206 103 102 99 100 7.116 2.425 7.172 2.397 6.987 99 97 97 98 920 222 733 381 731 172 100 136 79 5.249 2.090 5.644 2.039 6.429 98 114 117 122 1.721 298 877 589 1.414 198 161 94 82 3.577 1.200 3.940 987 3.119 82 79 82 87 206 87 193 80 217 92 112 114 105 30 49 232 — 62 — 27 — 206 26,5 10 53 27 71 270 134 — — 1,4 6 11 — — — ■— — — 11.730 3.962 11.683 4.103 12.043 104 103 104 103 373 268 293 111 243 41 83 87 65 II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA Proizvod Surovina Enota mere Plan 1980 DOSEŽENO III l-lil INDEKS 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 — boksit t *2,482 2,366 2,493 95 100 — NaOH 100 % t *0,08091 0,10622 0,06597 131 82 — para Gcal 2,55006 2,5095 2,72552 98 107 — El. energija kWh 317,117 307,720 326,027 97 103 — apno t 0,04367 0,030785 0,045607 70 104 Kalcinirana glinica — tekoče gorivo — mazut t 0,119286 0,116208 0,121114 97 102 — para Gcal 0,024617 0,02786 0,027544 113 112 — al fluorid t 0,000258 0,000292 0,000278 113 108 — El. energija kWh 26,812 33,649 32,590 125 122 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A — glinica t 1,920 1,920191 1,919995 100 100 — anodna masa t 0,580 0,55967 0,59361 96 102 — kriollt t 0,035 0,03644 0,03269 104 93 — Al fluorid t 0,35 0,0336 0,0337 96 96 — El. energija kWh 17.856 17.961 18.133 101 102 Elektrolit. Al — hala B — glinica t 1,885 1,920005 1,91983 102 102 — anodna masa t 0,565 0,52747 0,563678 93 100 — kriolit t 0,030 0,03948 0,03969 132 132 — Al fluorid t 0,035 j 0,02557 0,02796 73 80 — El. energija kWh . 17.406 17.677 17.712 102 102 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,66723 0,66306 99 99 — katranska smola t 0,338015 0,34247 0,34676 101 102 — el. energija kWh 145 132 134 91 92 — mazut t 0,0048 0,0492 0,005754 103 120 aluminij 10 Pri pranju Občni zbor gasilcev Dne 14. 3. 1980 je bil 33. letni občni zbor Industrijskega gasilskega društva Tovarne glinice in aluminija Kidričevo. V naslednjih vrstah bi želel seznaniti naše člane kolektiva ter osvetliti delo in pomen gasilskega društva. Sočasno z razvojem naše tovarne in vedno novih objektov je bil nujen razvoj tudi gasilskega društva, saj segajo začetki gasilstva v Kidričevem v letu 1947. S tem je bila zagarantirana požarna varnost na pre-ventivno-operativnem območju za IGD: vsi objekti in naprave, ki so znotraj tovarniške ograje in tovarniški objekti, kot so: restavracija, vodarna, kino dvorana, avto garaže v naselju I in skladiščni prostori v naselju II. V KS Kidričevo ni gasilskega društva, zato smo prostovoljno prevzeli operativne naloge za celotno krajevno skupnost, razen Apač in Kungote (v vednost: na tem območju interveniramo brez poziva delavcev milice, za širše območje pa je potreben poziv od iste strani). Velik pomen in delež gasilskih organizacij pri zaščiti življenj in materialnih dobrin ima visoko družbeno vrednost, ker s svojimi pravočasnim in strokovnimi intervencijami rešujejo življenja ljudi, materialna in kulturno zgodovinska dela pred uničenjem. Zaščita pred požari ni samo skrb gasilca, temveč vseh subjektov našega samoupravnega sistema v socialistični družbi. Dolžni smo, da posvetimo vso pozornost aktivnosti gasilske službe v okviru civilne zaščite. Naša stalna dolžnost je, da bo delo v gasilstvu disciplinirano in plodno, da bo s tem naša skupna lastnina še varnejša in da bomo gasilci med prvimi, ki krepimo vseljudsko obrambo. Več kot 30-letno humano delo našega delavca — gasilca je postavilo naše društvo v naši družbi na tisto mesto, kot mu že dolgo pripada. Posebej je to dokazal letošnji občni zbor našega društva, saj so delegati s svojo navzočnostjo in z konstruktivno diskusijo ter napotki prispevali k še boljšemu delu naše organizacije. V posebno čast nam je bilo, da so se udeležili občnega zboga Gnilšek Franjo dipl. ing. — glavni direktor TGA Kidričevo, Debeljak Stanko, dipl. ing — poveljnik štaba civilne zaščite Kidričevo, Kovač Miro — vodja službe za zavarovanje DO TGA, tov. Rojs Hilda — podpredsednica DS in tovarniške konference TGA Kidričevo, povelnjik Občinske gasilske zveze Ptuj ing. Murko Ciril, predstavnik Občinske gasilske zveze Ravne na Koroškem ing. Pepevnik Ivan in predstavniki industrijskih gasilskih društev železarne Ravne, Tovarne dušika Ruše, Agis Ptuj, Železničar Ptuj, GD Ptuj, GD Hajdina, GD Gerečja vas, GD A-pače in GD Majšperk vas. Društvo šteje danes 30 članov in 1 članico. Zaskrbljujoča je povprečna starost članstva, ki je nad 40 let. Na občnem zboru so bila podeljena gasilska priznanja za službovanje v gasilstvu tov. Vedlin Otmarju za 20 let, tov. Rampre Marjanu in Primožič Francu za 10 let. Po sklepu UO društva z dne 3. 3. 1980 so imenovali tov. Rudija Arnejčiča za častnega člana IGD Kidričevo za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo v društvu. V IGD je bil sprejet tov. Kovač Miro — vodja službe za zavarovanje DO TGA. S strani članstva je bil potrjen finančno delovni plan IGD za leto 1980. Ob koncu so bili sprejeti zaključki in sklepi občnega zbora: 1. za pridobitev novih članov se je potrebno povezati s kadrovsko službo TGA, ki bo mlade delavce iz naše KS že ob vstopu vključevala v naše vrste, 2. naj se stopi v stik s službami v tovarni glede rekreacije naših članov — ga-gasilcev, 3. naj se delo članstva izvaja po začrtanem delovnem planu IGD za leto 1980. Ferdo Supančič aluminij n Odbor za gospodarjenje TGA je na seji dne 28. 3. 1980 razpravljal o prioritetnih listah prosilcev za posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo in rekonstrukcijo hiše in sprejel naslednji sklep: Odbor za gospodarjenje TGA ugotavlja, da delavski sveti TOZD in DS SS niso imeli pripomb na predlog: — prioritetne liste prosilcev za dodelitev posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo in — prioritetne liste prosilcev za rekonstrukcijo hiše, zato ju na osnovi določil 33. člena samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike v delovni organizaciji TGA daje v 15-dnevno javno obravnavo. Delavci imajo pravico podati pripombe v 15 dneh po objavi v tovarniškem glasilu »Aluminija. Rok za podajo pripomb poteče 11.5.1980. Predsednik odbora: Franc Toš Prioritetna lista prosilcev za dodelitev posojila za individualno stan. gradnjo Zap. št. Mat. št. Priimek in ime TOZD DSSS Skup. št. točk Prosi za posojilo Ugotovitev komisije 1. 4642 Kramberger Marija DSSS 84 150.000,— III. faza 150.000.— 2. 3874 Fištravec Vinko DSSS 77 150.000,— II. faza 150.000.— 3. 5040 Mlinarič Franc Pred. 76 150.000,— III. faza 150.000,— 4. 3861 Pernek Peter Prom. 75 200.000.— II. faza 150.000.— 5. 4504 Šuligoj Karel Vzdr. 67 150.000.— I. faza 150.000.— 6. 3689 Milošič Ignac Glin. 66 150.000.— II. faza 150.000.— 7. 4680 Majcen Franc Vzdr. 59 150.000.— I. faza 150.000.— 8. 4185 Slameršek Janko Proiz. 58 150.000,— III. faza 150.000.— 9. 1746 Brglez Anton DSSS 57 150.000.— III. faza 150.000.— 10. 4463 Pišek Ivan Vzdrž. 53 150.000.— III. faza 150.000.— 11. 3657 Hameršak Franc Proiz. 52 150.000.— II. faza 150.000.— 12. 3809 Fišer Ivan Proiz. 52 150.000.— III. faza 150.000.— 13. 4025 Hajšek Franc Glin. 43 150.000.— III. faza 150.000.— 14. 2841 Šalamun Ludvik Prom. 41 80.000.— IV. faza 75.000,— 15. 3052 Debeljak Stanko Kontr. 40 150.000,— II. faza 150.000.— 16. 2945 Muršec Srečko Vzdr. 38 150.000.— III. faza 150.000.— 17. 1115 Levanič Štefan Glin. 35 150.000,— III. faza 150.000.— 18. 3638 Šemrl Anica Proiz. 35 150.000.— II. faza 150.000.— 19. 4298 Glažar Zvonko DSSS 30 150.000.— II. faza 150.000,— 20. 4490 žigman Bojan DSSS 24 150.000.— II. faza 150.000,— 21. 4623 Kramberger Milan Vzdr. 24 150.000.— III. faza 150.000.— Prioritetna lista za dodelitev posojila za rekonstrukcijo stanovanjske hiše Zap. št. Mat. št. Priimek in ime TOZD DSSS Skup. št. Prosi za točk pos. din Ugot kom. za ugot. in predi. odb. 1. 226 Hertiš Stanko Vzdrž. 57 50.000.— 50.000 — 2. 1323 Bedrač Ludvik Vzdrž. 41 50.000,— 50.000.— 3. 2019 Lesjak Frančka DSSS 39 50.000.— 50.000.— 4. 1341 Sok Stanko Vzdrž. 38 50.000.— 50.000.— 5. 3124 Medved Ivan Promet 38 50.000.— 50.000.— 6. 3457 Šajn Maks Proiz. 38 50.000.— 50.000,— 7. 3765 Šajn Nada DSSS 36 50.000.— 50.000,— 8. 2162 Lesjak Janez Vzdr. 34 50.000.— 50.000.— 9. 2612 Turk Franc Vzdr. 30 50.000.— 50.000,— 10. 2685 Korošec Avgust Glinica 30 50.000.— 50.000.— Odbor za gospodarjenje T6A je na seji dne 28. 3. 1980 razpravljal o prioritetni listi prosilcev za stanovanja in sprejel naslednji sklep: Odbor za gospodarjenje TGA ugotavlja, da delavski sveti TOZD in DS SS nimajo pripomb na predlog prioritetne liste za dodelitev stanovanj, zato je na osnovi določil 33. člena samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike v delovni organizaciji TGA daje v 15-dnevno javno razpravo Delavci imajo pravico podati pripombe v 15 dneh po objavi v tovarniškem glasilu »Aluminij«. Rok za podajo pripomb poteče 11.5.1980. Predsednik odbora: Franc Toš Zap. št. Mat. Priimek št. in ime Dod. oz. TOZD zamen. DSSS Štev. točk Sedanje stanovanje štev. d. čl. Kraj Velikost stanovanja 1. 5207 Fajfarič Vlado dod. Proiz. al. 104 Gorca 89 1 Ptuj ali Kidričevo enosobno 2. 4930 Arnuš Drago dod. Proiz. al. 94 Kidričevo 13 5 Kidričevo trisobno 3. 5292 Karasuljič Demal dod. Pred. al. 86 Kidričevo 13/a 1 Ptuj ali Kidričevo gars, ali enosobno 4. 5294 Ivankovič Sretko dod. Pred. al. 86 Kidričevo 13/a 1 Ptuj ali Kidričevo gars, ali enosobno 5. 4988 Jurilj Marko dod. Glinica 83 Kidričevo 64 3 Ptuj ali Kidričevo dvo ali trisobno 6. 5019 Jankovič Milisav dod. Glinica 79 Kajuhova 1 3 Ptuj dvo ali trisobno s centr. ogr. 7. 5124 Šalamija Jože dod. Proiz. al. 79 Kidričevo 66 2 Ptuj ali Kidričevo dvosobno 8. 5317 Gabaj Krešimir dod. Pred. al. 77 Kidričevo 13/a 1 Kidričevo gars, ali enosobno 9. 4955 Lakota Islam dod. Promet 76 Kidričevo 13/a 1 Kidričevo dvosobno s centr. 10. 4336 Srečkovič Borut dod. Proiz. al. 74 Raičeva 4 3 Ptuj dvo ali trisobno s centr. ogr. 11. 5212 Bulatovič Ivan dod. Vzdrž. 74 Kidričevo 13/a 1 Ptuj ali Kidričevo gars, ali enosobno 12. 4164 Peklič Štefan dod. Proiz. al. 73 Narapje 16 1 Ptuj dvosobno 13. 4599 Gajšek Jože dod. Proiz. al. 73 Kajuhova 3 3 Ptuj dvosobno 14. 5170 Šeruga Lovrenc dod. Proiz. al. 73 Rucmanci 6 3 Ptuj ali Kidričevo dvo ali trisobno 15. 3120 Jus Vilibald dod. Promet 72 Kidričevo 63 5 Kidričevo trisobno s centr. ogr. 16. 4661 Arnuš Franc dod. Vzdrž. 72 Pacinje 39 4 Ptuj dvo ali trisobno 17. 4980 Gajzer Jožef dod. Proiz. al. 72 Apače 91 2 Ptuj ali Kidričevo dvosobno 18. 4983 Žnidar Zlatko dod. DSSS 67 Šikole 60/a 3 Ptuj ali Kidričevo gars, ali enosobno 19. 5063 Belšak Milan dod. Proiz. al. 67 Stogovci 49 3 Ptuj dvosobno s centr. ogr. 20. 4913 Kmetec Bernarda dod. DSSS 66 Kidričevo 9 2 Kidričevo gars, ali enosobno 21. 5260 Trstenjak Stanislav dod. Vzdrž. 64 Kidričevo 20 3 Kidričevo trisobno 22. 2375 Vidovič Janez za m. DSSS 63 Kajuhova 1 5 Ptuj dvoinpolsobno ali trisobno 23. 5054 Lubej Milan dod. Pred. al. 63 Doklece 7 1 Ptuj ali Kidričevo enosobno 24. 5067 Mlaker Janez dod. Vzdrž. 63 Lešje 33 2 Kidričevo enosobno ali samsko sobo 25. 5055 Žinko Franc dod. Pred. al. 60 Volkmerjeva 15 3 Ptuj dvo ali trisobno 26. 5147 Valenko Emil dod. Vzdrž. 60 Ziherlova pl. 1 1 Kidričevo garsonjero 27. 4719 Žlahtič Majda dod. KK 59 Vintarovci 64 1 Ptuj gars, aii enosob. s centr. ogr. 28. 5259 Peklič Janez dod. Vzdrž. 58 Naraplje 1 Kidričevo enosobno 29. 5189 Kovačec Marjan dod. Vzdrž. 57 Kidričevo 14 1 Kidričevo gars, ali enosobno 30. 3239 Polanec Marjan dod. Vzdrž. 57 Kidričevo 4 1 Kidričevo garsonjero 31. 4703 Sluga Marjan dod. Proiz. al. 56 Podlože 36 3 Ptuj ali Kidričevo dvo ali trisobno 32. 4899 Štumberger Dragica dod. KK 56 Kidričevo 15 2 Kidričevo dvosobno 33. 5224 Cibula Edvard dod. Vzdrž. 53 Kidričevo 1 4 Ptuj ali Kidričevo enosobno 34. 4494 Plajnšek Marta dod. Vzdrž. 51 Pleterje 73 3 Kidričevo dvo ali trisobno 35. 4146 Mohorič Srdan zam. Proiz. al. 50 Potrčeva 42 3 Ptuj trisobno s centr. ogr. 36. 4613 Zemljarič Ivanka dod. Vzdrž 50 Skorba 35 3 Ptuj dvosobno 37. 5310 Vinkler Branko dod. Glinica 49 Kidričevo 9 1 Kidričevo garsonjero ali enosobno 38. 2833 Krajgar Alojzija zam. DSSS 48 Kidričevo 13 2 Ptuj dvosobno s centr. ogr. 39. 4920 Fakin Marija dod. DSSS 48 Sp. Sveča 14 1 Ptuj ali Kidričevo gars, ali enosobno 40. 2771 Turk Alojz dod. Vzdrž. 47 Kidričevo 9 1 Kidričevo enosobno 41. 4590 Hadler Milan dod. Vzdrž. 47 Lovrenc 113/a 3 Kidričevo ali Ptuj trisobno s centr. ogr. 42. 4517 lljevec Štefanija dod. DSSS 46 Kidričevo 10 5 Kidričevo dvosobno 43. 3946 Svenšek Ernest zam. Glinica 45 Kidričevo 32 3 Ptuj ali Kidričevo dvo ali trisobno 44. 3934 Goznik Ivan dod. Glinica 43 Ziherlova pl. 4 1 Ptuj enosobno s centr. ogr. 45. 3755 Perko Stanko zam. Proiz. al. 42 Kidričevo 13 4 Kidričevo triinpolsob. ali štirisob. s c. ogr. 46. 4430 Beranič Stanislav dod. Proiz. al; 42 Župečja vas 4 1 Ptuj dvosobno s centr. ogr. 47. 4692 Širovnik Srečko dod. Glinica 42 Slape 16 1 Ptuj ali Kidričevo enosobno 48. 3785 šmigoc Janez dod. Vzdrž. 41, Potrčeva 42 1 Ptuj enosobno s centr. ogr. 49. 4202 Korže Vili zam. DSSS 39 Kajuhova 1 3 Ptuj trosobno 50 5006 Pešič Lidija dod. DSSS 39 Gregorčičeva dr. 8 1 Kidričevo garsonjero 51. 5174 Sakelšek Marija dod. DSSS 39 Drstelja 15 3 Kidričevo ali Ptuj eno ali dvosobno 52. 4908 Šešerko Jožef dod. Proiz. al. 38 Rogozniška 35 3 Kidričevo ali Ptuj dvosobno 53. 4192 Meglič Janko zam. DSSS 37 Kajuhova 3 1 Ptuj enosobno 54. 4990 Ličina Gojko dod. Proiz. al. 37 Kidričevo 13 1 Kidričevo gars, ali enosobno 55. 3863 Kovač Miroslav zam. DSSS 36 Kidričevo 37 3 Kidričevo trosobno s centr. ogr. 56. 5316 Belšak Rudi dod. Vzdrž. 36 Ziherlova pl. 13 4 Ptuj trisobno s céntr. ogr. 57. 3394 Mernik Jožefa zam. Vzdrž. 35 Kidričevo 13 4 Ptuj dvosobno s centr. ogr. 58. 4538 Kramberger Jože dod. Vzdrž. 35 Lovrenc 27 1 Kidričevo ali Ptuj dvosobno 59. 4242 Furjan Vjekoslav zam. Proiz. al. 34 Kidričevo 13/a 3 Ptuj dvosobno s centr .ogr. 60. 5209 Šmigoc Olga dod. DSSS 32 Kidričevo 13 1 Ptuj ali Kidričevo enosobno s centr. ogr. 61. 4208 Predovnik Dušan zam. Glinica 30 Kidričevo 13 4 Kidričevo dvosobno 62. 5202 Žuran Zdenka dod. KK 30 Spuhlja 144/a 1 Ptuj gars, ali enosob. s centr. ogr. 63. 5208 Repinc Milena zam. KK 30 Kidričevo 18 3 Kidričevo trisobno s centr. ogr. 64. 4013 Bencik Sonja zam. DSSS 25 Kidričevo 13 3 Kidričevo trisobno brez centr. ogr. 65. 4740 Knez Boris dod. Vzdrž. 22 Belšakova 1 /a 2 Ptuj eno ali dvosobno 66. 5005 Kosi Rajko dod. Vzdrž. 22 Kidričevo 6 1 Kidričevo enosobno s centr. ogr. aluminij 12 Prioritetna lista prosilcev za dodelitev oziroma za zamenjavo stanovanja 12. marca 1980 Nova livarna V Ptuju je bila skupščina izobraževalne skupnosti za metalurgijo Dne 9. 4. 1980 je bila v prostorih Centra usmerjenega izobraževanja v Ptuju skupščina posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo. Skupščini so prisostvovali delegati uporabnikov (OZD materialne proizvodnje) in delegati izvajalcev — šol. Že sam dnevni red je nakazal, da bo razprava zanimiva pa tudi odločujoča za barvno metalurgijo in vzgojno izobraževalne organizacije. Skupščina izobraževalne skupnosti za metalurgijo je obravnavala in sprejemala naslednja področja: 1. Vzgojno izobraževalne programe v metalurgiji za usmerjeno izobraževanje Pri posebni izobraževalni skupnosti za metalurgijo je bil imenovan strokovni svet skupaj z Zavodom za šolstvo, kateri je pripravil vzgojno izobraževalne programe za metalurgijo. Programi so bili v javni razpravi in so uporabniki in izvajalci dajali predloge in pripombe. Strokovni svet je upošteval vmesne pripombe in celotni program dopolnil. Pripombe TGA so bile upoštevane in sicer: 1. V skrajšanem programu za smer izdelovalec mine- ralurških polizdelkov se razširi v pridobivalca in predelovalca mineralur-ških polizdelkov, kjer je zajet poklic gliničar. 2. V srednjem programu za metalurškega tehnika ni bil upoštevan predlog, da se program za metalurškega tehnika deli v tehnika za črno in barvasto metalurgijo, ampak je bil odgovor v tem smislu, da se programi dopolnijo s snovjo barvaste metalurgije. Skupščina je programe za metalurgijo potrdila. 2. Mreža šol V javni razpravi o mreži šol so se oblikovali predlogi na osnovi potreb združenega dela, že obstoječih šol in prostorskih zagotovitev. Pri oblikovanju predloga mreže šol za metalurgijo so sodelovali: Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje pri posebni izobraževalni skupnosti za metalurgijo, predstavniki izvajalcev ter združeno delo metalurgije preko družbeno pol. organ, in skupnostih na območjih: Jesenice, Kranj, Celje, Maribor, Ptuj, Slovenska Distica in Ravne na Koroškem. Že v prejšnji štev. Aluminija smo |x>ročali da bo za Severo-vzhodno Slovenijo metalurška šola za barvasto metalurgijo v centru usmerjenega izobraževanja v Ptuju. Med tem časom so bila potrebna usklajevanja v regiji in republiki. Dne 24. 3. 1980 je bil posvet na temo: Izobraževanje metalurgov na območju Ptuj, Maribor. Posveta so se udeležili predstavniki DPS, občinske izobraževalne skupnosti, predstavniki OZD in predstavniki zainteresiranih šol. Sklep posveta in hkrati predlog za izobraževanje metalurgov za barvasto metalurgijo je bil sledeči: V okviru Centra u-smerjenega izobraževanja v Ptuju se oblikuje matična šola za izobraževanje metalurgov — barvaste metalurgije, ki pokriva še dislocirane oddelke v Mariboru in Slovenski Bistrici. Ta predlog je skupščina posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo potrdila in s tem smo dobili v Ptuju novo izobraževalno usmeritev, ki nam bo izobraževala metalurške kadre. Zavedati se moramo, da je z določit- čiščenje Delegati skupščine SR Slovenije so dne 9. 4. 1980 sprejeli zakon o usmerjenem izobraževanju. S tem so potrjena večletna prizadevanja, dogovarjanja in usklajevanja. S tem pa so tudi potrjena prizadevanja za celovito preoblikovanje vzgoje in izobraževanja, ki naj vsem zagotavlja demokratičnejšo pot do poklica, zagotavlja u-strezno izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela in željami posameznika. Zakon je sicer sprejet, toda njegovo izvajanje vzgojno izobraževalnih programov se začne šele v šolskem letu 1981/82 za srednje šo- vijo mreže šol postavljen šele temeljni kamen za uresničevanje izobraževanja v barvasti metalurgiji. Če sledimo zahtevam zakona o usmerjenem izobraževanju potem bomo morali v obdobju priprav za izvajanje usmerjenega izobraževanja še veliko napraviti. Čaka nas enoletna intenzivna priprava in dogovarjanje. Mislimo predvsem na pogoje za nemoteno delo v usmerjenem izobraževanju kot so: — usposabljanje inštruktorjev v OZD — izdelava samoupravnih sporazumov na področju svobodne menjave dela med OZD in šolami, kateri bi naj opredelili: nagrajevanje inštruktorjev, nagrajevanje učencev, zagotovitev varnosti učencev pri praktičnem pouku, nezgodno zavarovanje, zagotovitev strokovnega kadra, zagotovitev prostorov in potrebnih učil. le ter 1985/86 za višje in visoke šole. Zakon pa dopušča možnost, da se v šolskem letu 80/81 začne izvajati usmerjeno izobraževanje vsepovsod tam, kjer so zagotovljeni pogoji izobraževanja, ti pa so: — sprejeti programi v usmeritvi usmerjenega izobraževanja — usklajena mreža šol — usposobljeni učitelji — sprejeti samoupravni sporazumi z vzgojno izobraževalnimi organizacijami in organizacijami združenega dela materialne proizvodnje. 3. Vpis v šolsko leto 1980/81 Glede na to, da je mreža šol potrjena, je odločitev glede vpisnih kapacitet na posameznih šolah že usklajena s potrebami združenega dela, s številom učencev, ki zapuščajo osnovno šolo, prostorskimi in kadrovskimi zmogljivostmi šol. Za metalurško šolo v Ptuju je predvidenih 6 oddelkov. Od tega je 5 oddelkov za mladino, en oddelek za odrasle. V okviru petih oddelkov sta dva na področju Maribora in en v Slovenski Bistrici. Glede na vse spremembe, ki so nastale z postopnim uvajanjem usmerjenega izobraževanja in najverjetnejšim prehodom na vso usmerjeno izobraževanje z letom 1981/82 v srednjih šolah, je o vpisnih kapacitetah še dodatno razpravljati v posebni izobraževalni skupnosti, šolah in strokovnih službah v republiki. MS In kaj lahko pričakujemo za kovinarsko metalurško u-smeritev? Delno so zagotovljeni pogoji za usmerjeno izobraževanje kovinarsko metalurške usmeritve. Vseeno še bo potrebno v končni fazi odločiti preko uporabnikov in izvajalcev v Posebni izobraževalni skupnosti, ali je smiselno in če so resnično zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno delo v usmerjenem izobraževanju. Lahko bi rekli prej NIL kakor DA. MS Sprejet je zakon o usmerjenem izobraževanju aluminij 13 £ tfiftrn r».-'-» *•/«— A «c*» v« epimß4m( , i»d*ra fC. «•« a««. d"d» «jAh /«yli />A*o Mj[^ ^A. (■*t ^*3^». a SU VJi-Ta'^~ " AAM^MAA^M. iwhw>M»Mmi*« * T^*4o «».«■■■»♦fr. . l/*tuW'W,‘4^* * >r^u£^. à/£T~ Jkjnsxa *SùjàjT. «Dmotb. '»a. «WA. Nw 4l&s&DpjJZrC ^nStxs^A*' HuJjlipoc^ »moIaw X ■*V)o3>q)i* ' Lü.idJk' f AfswtOcP*’. ii.'/lO^Ci >U>uOAi.ÌIAì jjuivwr v?1awo«vWA« /Vi t< -M. ■>- - otem naselili turško prebivalstvo. To je bil prvi veliki genicid v svetu. Srh spoštovanja do preminulih, te spreleti, ko si o-gleduješ monumentalni spomenik, ko zreš na ogromen večni ogenj in ko poslušaš žalno glasbo, katere zvoki prihajajo večno nekje iz globine. To je spomenik, ki opozarja na grenke nesmisle človeka. V starem hotelu »Armenija« smo kosili. Le malo smo jedli, ker so nas pestile želodčne motnje. Med jedjo nam je vzbudila pozornost solata. Namesto rrje jedo tukaj velike količine petr-šilja in še neko drugo podobno dišečo začimbo. S tako solato so nam pozneje vedno stregli tudi v Gruziji. PRVI GOSTJE V NOVEM HOTELU Popoldne je bilo, ko smo se izkrcali pred novim hotelom »Armenija« v Jerevanu. Naokoli so odvažali kamioni kamenje, buldožer je ravnal teren in zvedavo se je zazrla v nas množica delavcev, ki je čistila ali pa u-rejala prostore pri vhodu v hotel. Bili smo zares prvi gostje tega mogočnega hotela, ki je zgrajen iz velikih kamenitih skladov in še najbolj spominja na piramido Majev v Mehiki. Zgrajen je iz rožnatega tufa (vulkanskega kamenja) in ima na pročelju velik kameniti relijef. (Dalje prihodnjič) aluminij 15 DŠI košarka Letošnje delavske športne igre v Ptuju so se pričele s tekmovanjem v košarki, ki ga je organiziral K. K. Drava in njeni člani v okviru komisije za DŠI. Zaradi večjega števila ekip. in da bi bilo tekmovanje pravično, so bile ekipe razdeljene v tri skupine. kjer so odigravali srečanja vsak z vsakim, prva dva iz vsake skupine pa sta se uvrstila v finalno skupino, kjer so potem tudi igrali liga sistem. Igralo se je 2 X15 minut čiste igre. Rezultat iz predtekmovanja pa velja že v finalu. V prvi skupini je tekmovala izven konkurence tudi ekipa ptujskih študentov. Rezultati predtekmovanja: 1. skupina JLA : MIP 36 : 40 (17 : 17) JLA : Podlehnik 74 : 28 (37 : 12) MIP : študent 56 : 57 (20 : 32) JLA : študent 58 : 51 (28 : 24) Podlehnik : študent 52 : 67 (24 : 41) MIP : Podlehnik 66 : 41 (30 : 31) 1. MIP 3 2 1 2. JLA 3 2 1 3. ŠTUDENT 3 2 1 4. PODLEHNIK 3 0 3 Ekipa CSUI (Center srednješolskega usmerjenega izobraževanja) II. skupina TGA : AGIS 53 : 40 (19 : 22) Za TGA so igrali: Bedrač _12. Komel 6. Srečkovič 5. Levičnik 20. Kosi. TGA : KK 71 : 27 (41 : 10) Za TGA so igrali: Bedrič 12. Komel 5. Vinkler 4. Srečkovič 17. Levičnik 31, Kosi 2. TGA : EMONA MERKUR 46 : 39 (37 : 37. 19 : 27) Za TGA so igrali: Bedrač 9. Komel 6. Vinkler 12. Meglič Srečkovič 17. Horvat 2, Kosi. Uspešen skok za žogo 162 : 134 4 +28 168 : 119 4 +49 175 : 166 4 + 9 121 : 207 0 —86 je bila izključena iz tekmovanja. ker ni prišla na dve tekmi. del in tekma je bila sigurno odločena v našo korist. Proti ekipi KK je bilo lahko delo, kar kaže rezultat. Posebej se je izkazal Levičnik, ki je kot za stavo polnil koš. Najtežja tekma je bila proti EMONI MERKUR, ki je bila odigrana v telovadnici osnovne šole v Kidričevem in je bila komaj po podaljških odločena v našo korist. Proti ekipi^ SO se naši igralci niso preveč trudili, pa tudi ekipa ni bila popolna, tako. da tudi razlika 18 košev ni realen prikaz moči. TGA : SO PTUJ 50 : 32 (28 : 14) Za TGA so igrali: Srečkovič 10. Bedrač 7, Kosi 5, Vinkler 18. Komel 2, Horvat 2. Meglič 6. Ekipa TGA |e v predtekmovanju pokazala precej lepo igro. razen proti EMONI MERKUR.^ V tekmi proti AGIS-u je po slabšem prvem polčasu sledil dober drugi Ostali rezultati: AGIS : EMONA MERKUR 51 : 33 (20 : 15) AGIS : SO PTUJ 50 : 25 (25 : 10) AGIS : KK 59 : (24 : 15) SO : EMONA MERKUR neodigrano SO : KK neodigrano KK : EMONA MERKUR neodigrano 1. TGA 4 4 0 2. AGIS 4 3 1 3. EMONA MERKUR 2 0 2 4. SO PTUJ 2 0 2 5. K. K. 2 0 2 220 : : 138 8 +82 200 : : 142 6 +58 72 : 97 0 —27 57 : 100 0 —43 58 : 130 0 —72 III. skupina KBM : INGENERING KBM : PP KBM : GORENJE GORENJE : O. MEGLIČ KBM : O. MEGLIČ GORENJE : PP GORENJE : INGENERING O. MEGLIČ : PP INGENERING : PP INGENERING : O. MEGLIČ 39 : 42 (17 : 23) 36 : 26 (24 : 13) 48 : 26 (15 : 19) 24 : 50 ( 9 : 19) 42 : 33 (21 : 13) 0 : 20 b. b. 32 : 61 (17 : 36) 38 : 41 (20 : 21) 54 : 33 (28 : 15) neodigrano 1. INGENERING 3 3 0 157 : : 104 6 +53 2. KBM 4 3 1 165 : : 127 6 +38 3. PP 4 2 2 120 : : 128. 4 — 8 4. O. MEGLIČ 3 1 2 121 : : 107 2 + 14 5. GORENJE 4 0 4 82 : 179 0 —97 Ni bila odigrana tekma INGE- tekma ne vpliva na uvrstitev v fi-NERING : O. MEGLIČ, vendar ta naie. LESTVICA FINALNE SKUPINE 1. TGA 1 1 0 53 : : 40 2 + 13 2. MIP 1 1 0 40 : : 36 2 + 4 3. INGENERING 1 1 0 42 : : 39 2 + 3 4. KBM 1 0 1 39 : 42 0 — 3 5. JLA 1 0 1 36 : 40 0 — 4 6. AGIS 1 0 1 40 : 53 0 —13 V prvem kolu se bodo sreča- INGENERING : AGIS. li: TGA : JLA, MIP : KBM in -RB- ZAHVALA Ob smrti našega očeta iskrena hvala sodelavcem in znancem za podarjene vence in udeležbo na pogrebu. TGA ter ženskemu pevskemu zboru društva upokojencev Kidričevo za nastop in udeležbo na pogrebu. Iskrena hvala godbi na pihala in pevskemu zboru Družini Mazera in Gegič Nezgode v mesecu marcu 1980 na delu na poti skupaj TOZD proizvodnja aluminija 4 — 4 TOZD predelava 1 — 1 TOZD glinica 3 — 3 TOZD vzdrževanje 8 2 10 TOZD promet 1 ' — - 1 S k u p a I : 17 2 19 VZROKI NEZGOD Voziček za prevoz aluminija, jeklena vrv. leseni drog. tekoča masa, ščitnik, lužina, jekleni drog, avtobus-tovorni avtomobil, ročno orodje, makadamska cesta, brusilni stroj, jekleni zaboj, elektrolitska peč. odrivno kolo kale. peči. klop, naprava za valcanje in leseni plohi. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Jože ŠALAMI J A, mat. št. 5124 iz proizvodnje, se je poškodoval 9. marca. Ponesrečenec je privezoval z jekleno vrvjo stikalo za vklop elektrolitske celice št. 320. Pri nastavljanju vrvi mu je stisnilo med vrv in kavelj prstanec in mezinec desne roke. Vzrok: neprimeren način dela. 2. Marjan VINTER, mat. št. 4985 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 19. marca. Ponesrečenec je dvigoval anodne^ to-kovodnike. Pri sestopu s peči je stopil na okrogel lesen drog za ugašanje efektov, kateri se mu je zavrtel. Ponesrečenec je izgubil ravnotežje ter je padel. Pri padcu je udaril s kolenom desne noge ob rob peči. 3. Blaž TURK. mat. št. 774 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 10. marca. Ponesrečenec je stal ob vozičku in dajal signale traktoristu, ki je hotel zapeljati v zvratni vožnji. Na uničenem tlaku pri celici 727 so se gibljiva zadnja kolesa obrnila, ter spremenila smer vožnje vozička, ki je zapeljal preko ponesrečen-čeve leve noge. 4. Lovro ŠERUGA, mat. št. 5170 iz proizvodnja aluminija, se je poškodoval 28. marca. Ponesrečenec je na peči 830. zagre-bal glinico, istočasno pa so z žerjavom pulili kline. J