Gospodarske stvari. Beseda o sadjereji in lovski postavi. Skrajni čas je došel, da treba sadjerejeu okovariti svoje ljubljence, mlado sadno drevje, pred zimskim sovražnikom. Pač mu je dosti dela, predno vse varno zavije s slamo ali trnjem ali obda s koljem. Zadnje je sicer najbolj trpežno, ali ima za drevje tudi svojo napako. Koliko mladih koreninic se s tem rani, marsikrat tako hudo, da se drevo posuši vsled tega! Toda težava na eni, škoda na drugi strani. Kako priti temu v okom? Nič drugače, kakor da se lotimo sovražnika od spredaj s tem, da si priborimo pravico, svojo lastnino braniti pred vsemi sovražniki. To pa je mogoče le takrat, kadar dobimo postavo, katera bode nad strakami In čuvala pravice vseh enakomerno. Zadača jej mora biti pravi napredek gospodarstva, torej tudi sadjereje. Koliko je še med nami neobdelane ali slabo oskrbovane zemlje, katera bi lahko velik dobiček donašala ne samo kmetu, nego po njem tudi državi! Recimo, slabega pašnika ni vreden oral nad dvajset goldinarjev, med tem ko se sadni vrt navadno ne ceni po oralu, nego po sežnju. In če damo seženj le na 50 kr., vrže nam oral 1600 D sežnjev 800 gld.! Kolika razlika v vrednosti, tolika potem tudi v hasku in državi na davku! Torej raoramo, ko napredujemo in pričakujemo boljših časov, dela se lotiti ondi, kjer nam obeta bogato povračilo, ne pa — kar se v mnogih poskušnjah rado zgodi — škodo ali zgubo. Govorimo v izgledih. A ima lep sadonosnik, ki ga deloraa jeseni pognoji ali vsaj s pepelom poseje, deloma pa ima napeljano vodo, da trava raste skoraj vidno. Lepo oskrbljeno sadno drevo obrodi skoraj vsako leto mnogo sadja in trave se nakosi, da se more reči, ta za oral veliki vrt vrže na leto do 40 stotov zelenja (sena in trave), pa na sadju zraven toliko, da lahko vsaj ob boljših letinah računimo 100 gld. dohodkov. Razume se, da takšen vrt bo vsak cenilec cenil najmanj na 500 fl, če ne bo več. Temu vrtu nasproti pa iraa v enakej legi sosed B pašnik, obrasten z jelševjem, grmovjem in tudi s trnjem. Koliko hočemo ceniti oral takšnega pašnika ? pomišlja cenilec. Komaj eno kravo mi bo ta zemlja preredila za pol leta, pa še tej bode treba dodajati, če hočem da bode dobro molzla. To in pa še nekaj stelja je torej ves dobiček od te zemlje; to je presneto malo! Zato pa cenilci pri nas cenijo pašnike le kot nekak navržek k ostalim parcelam. V tem izgledu sem hotel jasno pokazati, koliko premore k izboljšanju zemlje bistra glava, neupogljiva volja in delavna roka. K takšnemu koraku napeljimo naše ljudstvo in v kratkih letih bomo imeli vsak košček zemlje dobro obdelan, ki bode dajal vse drugačne dohodke, kakor sedaj. Ali nekaj nam je neovrgljivo na poti. Še enkrat rečeno, takšno zboljšanje zemlje zahteva premnogo umnega dela od kmeta, pa varstva od oblastnij. Če kmet vidi, da bodo njegovi pridelki postavno zavarovani, z nekakim veseljem se loti dela in truda se ne brani. Ge pa čuti, da je njegov pridelek izpostavljen vsera neugodnostim, tudi sovražnikom brez kazni, kdo se bode še potem mučil in delal za druge ? (Konee prih.) Sejmovi. Dne 14. decembra v Poličanah (za svinje) in pri Sv. Lovreneu v Prošinu. Dne 16. dec. pri Sv. Križu na Slatini in v Arvežu. Dne 17. dec. v Ljutomeru. Dne 18. dec. v Imenem (za svinje). Dne 19. dec. pri Sv. Ani na Teharji in na Bregu pri Ptuju (za svinje). .