V Ljubljani, dne 10. maja 1932.
~Tfiirr-----
Cena posamezni številki Din 1'5Q
XIV. leto.
»NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega In dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Kuluk
Z zakonom o samoupravnih cestah iz 1. 1929. je bilo tudi v Sloveniji uvedeno osebno delo za vzdrževanje cest, tako 2 vani kuluk. Državni in samoupravni uradniki in upokojenci smo po zadnjem odstavku § 38 tega zakona plačevali odkupnino za osebno delo v znesku tridnevne osnovne in položajne plače, odnosno pokojnine. Gotovo smo bili ravno državni uradniki in upokojenci najtočnej-ši plačniki kuluka; to pa radi tega, ker so nam kuluk enostavno odtegnili ob nakazilu plač.
Ko je sklepal banovinski svet o proračunu za leto 1932./33., se je govorilo, da je kuluk v dravski banovini odpravljen ■n mesto njega uvedena enotna cestna do-Mada. Izšel je proračun v Službenem listu *n kuluk je res ukinjen — za vse druge — je za državne in samoupravne uradnike >n upokojence ne. Mi bomo plačevali ku-juk tudi zanaprej, ker namreč § 6 prora-cnna našteva med dohodki pod točko 22, odkupnino osebnega dela po zadnjem odstavku § 38 zakona o samoupravnih cestah; v proračunu je predvidena ta odkupnina z zneskom 1,000.000 Din.
Ne vemo kako smo ravno državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci zaslužili to izjemo? Določilo § 38 zakona 0 samoupravnih cestah vendar ne more k'ti zapreka, da se tudi nas oprosti kuluka. Vsled višje cestne doklade se bodo Prav gotovo vse življenjske potrebščine sorazmerno podražile. Trgovci, obrtniki .°do prevalili doklado na potrošnike t. J- večinoma na uradništvo, ki mora ku-Povati vse življenjske potrebščine. Plače-vali bomo kuluk torej dvakrat: prvič neposredno, ko ga nam bodo odtegnili od jjaših plač, drugič pa posredno pri nakupovanju.
Nevzdržnost tega stanja je uvidel ludi ljubljanski občinski svet. Na seji dne
aprila je poročal o kuluku občinski
in mi.
svetnik g. Ivan Tavčar. Po »Slov. Narodu« od 15. aprila je izjavil med drugim:
»V pravkar objavljeni naredbi banovinskega proračuna beremo v svoje veliko presenečenje, da ne predpisuje § 6. samo 25 odst. banovinske cestne doklade, ampak tudi odkupnino osebnega dela po § 38 zakona o nedržavnih cestah, kar po-, meni, da je sicer kuluk ukinjen za vse prebivalstvo, ostane pa v veljavi še za državne, oblastne in druge samoupravne nameščence. To je pa primer, ki mu ne najdemo enakega v nobenem predpisu davščin pri nas.
Banovinski svet je sprejel posebne cestne doklade, da se popolnoma ukine banovinski kuluk, in to za vse stanove brez izjeme, za kmeta, delavca in nameščenca. Z zdravim razumom ne more biti v skladu, da se sedaj sicer kuluk ukinja, ostane pa v veljavi le za javne in samoupravne nameščence, kakor da bi bili to državljani druge vrste.
S poudarkom ugotavljamo, da banovinskemu svetu predloženi osnutek proračunske naredbe ni vseboval določila, da ostane kuluk za javne nameščence in da je tudi g. ban po sprejetju cestnih doklad proglasil, da bo kuluk za vse odpravljen, kakor hitro odobri ministrstvo financ cestne doklade. Ministrstvo financ je odobrilo cestne doklade, obenem je pa bistveno spremenilo soglasno voljo vseh zastopnikov dravske banovine in uneslo v proračun določilo, da morajo javni nameščenci še nadalje plačevati kuluk. Ne gre drugače, da javno postavimo vprašanje: Kdo je dal za to inicijativo in zakaj o tako važnem vprašanju ni bil zaslišan banovinski svet?
Javni in samoupravni nameščenci naj bi plačali v dravski banovini 1 milijon dinarjev samo banovinskeda kuluka. Od
tega zneska odpade na Ljubljano nekaj čez 250 tisoč dinarjev. Ker se z banovinskim
kulukom pobira tudi občinski, se znesek podvoji. (V proračunskem letu 1931./32. smo javni nameščenci v dravski banovini plačali sami 1,023.000 Din kuluka, vsi ostali davkoplačevalci skup, torej vsi trgovci, odvetniki, industrijci, zdravniki, obrtniki, kmetje, hišni lastniki, delavci, veleposestniki in bankirji pa — 3,703.000 Din kuluka. Op. ur.)
Pričakujemo, da bo banska uprava prva, ki bo v tem pogledu predlagala in izvedla spremembo banovinske proračunske naredbe.«
Govornik je predlagal sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
»Občinski svet ljubljanski prosi bansko upravo, da nemudoma predloži ministrstvu financ predlog, da iz banovinske naredbe o banovinskem proračunu črta iz § 6. točko 22. in oprosti odkupnine osebnega dela vse davčne zavezance po § 38. zakona o nedržavnih cestah. Kuluk bodi za vse odpravljen. Nepravično bi bilo, da bi kuluk plačevali le javni in samoupravni nameščenci in to celo dvakrat: posredno in neposredno z zvišanimi dokladami na državne davke.«
Državni in samoupravni nameščenci in upokojenci upamo, da bo zastavil g. ban ves svoj vpliv, da bo dosegel ukinitev določila točke 22., § 6. proračuna ter
tudi nas rešil bremen kuluka. Umestno bi pa tudi bilo, da bi naše strokovne organizacije poskusile ugotoviti, kdo nas je osrečil s točko 22., § 6., in sporazumno skupno podvzele vse, da se ukine ta točka banovinskega proračuna in tudi zadnji odstavek § 38. zakona o samoupravnih cestah.
Če se pa res ne da doseči popolna ukinitev kuluka, se mora doseči vsaj sprememba zadnjega odstavka § 38. zakona o samoupravnih cestah, v tem smislu, da se sorazmerno z znižanjem plač vsled ukinitve ali znižanja draginjskih doklad, zniža tudi kuluk. Če se ne posreči to, bo postal kuluk sčasoma neznosno breme.
Medtem je pa »Službeni list« dne 23. aprila objavil uradno obvestilo o odpravi kuluka. Tam beremo: Ker je označeni dohodek banovine (25% nadomestna doklada, op. ur.) predviden izrecno kot nadomestek za banovinski kuluk, se ljudsko delo (odkupnina za to delo) glede banovinskih cest v proračunskem letu 1932./33., v območju dravske banovine ne bo izvajalo. Javni usluben-ci plačujejo tudi v tej dobi obvezno odkupnino po izjemni določbi § 21. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah od 30. maja 1930.
Ni časa
n o
Iz članka, katerega je nedavno objavil pod tem naslovom »Učiteljski Tovariš«, podajamo nekaj odstavkov, primernih tudi za naše splošne razmere. Bralec naj povsod zamenja besedo »učitelj« z »državnim uslužbencem«, namesto »Učit. Tovariš« pa naj vstavi »Naš Glas« — in naj si izpraša vest...
»Kadar govorimo o času in interesih naših članov za organizacijo in njeno delo, moramo vselej načeti tudi vprašanje našega stanovskega glasila. So člani, mislim, da ne pretiravam, če trdim, da tvorijo ti polovico vsega našega članstva, ki ne znajo ali pa nočejo oceniti važnosti Učiteljskega Tovariša«. Oni se ne zavedajo, da je organizacija, čije člani so raztreseni na tako velikem teritoriju, ki to-rej nimajo bližjega kontakta med seboj in med svojo centralo, mrtva. Oni ne vedo, da je Tovariš glasnik našega dela, našega 'letenja in stremljenja, torej tista vez, ki Ras kljub oddaljenosti veže v kompaktno enoto, ne razumejo ali nočejo razumeti, da stanovsko glasilo ne obravnava stanovskih in šolskih vprašanj le za nas, za člane in pripadnike stanu, marveč da so članki v »Učiteljskem Tovarišu« sočasno namenjeni naši širši javnosti, torej tudi obiastvom in osebam, ki so po svojem položaju doline, se s temi vprašanji baviti in jih z zakonom utrditi. Nam pa ne more m ne sme biti vseeno, ali poznajo osebe, ki delajo na nas in naš stan v kakršnemkoli pogledu zadevajočih zakonih in zakonskih določbah, naše težnje ali ne.
Vsaka organizacija stremi za osnovanjem lastnega lista. Med našimi člani pa k toliko takih, ki jim je stanovsko glasilo le potrebno zlo. Ne vzamejo si tistega časa, da bi ga prečitali. Zato ne poznajo in ne morejo preceniti našega Pravega stanovskega položaja niti orga-nizačnega dela za izboljšanje obstoječih
razmer. Vsa vprašanja presojajo zgolj s svojega najožjega osebnega stališča. To so člani, ki sprejemajo stanovske liste le Vzato, ker je članarina neločljivo vezana z naročnino. To so tisti člani, ki neprestano tožijo o višini organizačnih dajatev. To so tudi tisti, ki nikoli ne utegnejo priti na zborovanja, tisti ki po pol ure zamujajo in odhajajo še pred koncem, ker jim je vsako zborovanje predolgo in premalo zanimivo, to so končno tisti člani, čijih izraziti tip je tovariš, ki ni utegnil na večerno zborovanje, ki pa je dobil v kavarni za tri dinarje časa po svobodni volji. Ravno iz vrst tega članstva izhajajo tisti nezadovoljni kritikastri, ki iznašajo svoje neosnovane kritike o orga-nizačnem delu vselej in povsod ob vsaki priliki in nepriliki in to na povsem neodgovornih mestih.
Taki člani so mrtvi za organizacijo in za stan in ni čudno, da smatrajo vsako, tudi najmanjšo dajatev za težko breme. Le temu dejstvu je pripisovati izvor osamljenih glasov, naj bi izhajal Tovariš štirinajstdnevno.
Čuje se, da naše glasilo premalo piše o aktualnih vprašanjih, zlasti o našem slabem gmotnem položaju. Tovariši! List je last organizacije, torej last nas vseh. Vsi imamo do njega enake pravice — pa tudi dolžnosti. Prispevajte!
Tovariši in tovarišice! Časi, v katerih živimo, so resni in težki. Za reševanje perečih vprašanj, ki nam režejo v meso, moramo dobiti časa in volje. Ne časa, zanimanja in volje za delo v stanovskih vrstah nam primanjkuje. Ta letargija velikega dela našega članstva je naša tiha organizačna kriza. Za njeno ozdravljenje pa moramo na delo vsi, zakaj čas je, da spoznamo, da rodi uspeh le intenzivno delo v strnjenih vrstah.«
mk—.
Znižanje draginjskih doklad upokojencem.
(Dalje.)
Dravinjska doklada za rodbinske upokojence, katerim je bila pokojnina odrejena po zakon.h, ki so	ob-
vezno moč po 31. avg. 1923., se ne zniža. Slekaj novega je za te upokojence maksimiranje dofeade, ki sme segati le do 3500 Din. Prikrajšani so le oni upokojenci, ki so do sedaj prejemali nad 3500 Din osebne doklade. Tem se zniža doklada na 3500 Din.
Redukcija drag. doklad ni prizanesla tudi osebam, ki prejemajo podporo po zakonih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923., kakor tudi osebam, ki prejemajo miloščino ali stalno mesečno ali etno podporo s pravico do drag. doklad po zakonih o izredni državni podpori. Tem osebam se je znižala doklada, in sicer za uradnike v L razr. od 550 na 400, v II. razr. od 500 na 300, v III. razr. od 450 na 250, za zvaničnike in služitelje v razr od 400 na 300, v II. razr. od 350 na 250, v lil razr. od 300 na 200 Din.
Osebna drag. doklada k vzgojni-ni dvojnih sirot državnih uslužbencev je ostala neizpremenjena ter znaša 10 Din. za vsako siroto na dan ncglede na kraj stalnega bivališča. Rodbinska drag. doklada tem osebam ne pripada.
Rodbinske doklade.
Rodbinsko draginjsko doklado urejuje uredba v čiemh 14. do 22. V splošnem imajo vsi upokojenci, ki prejemajo osebno drag. doklado, tudi pravico do rodbinske doklade. Izjeme od tega pravila smo že navedli zgoraj.
Tudi rodbinska doklada je znižana ter znaša za zakonsko ženo in za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka po 140 Din na mesec namesto sedanjih 150 Din Pogoji, pod katerimi se pridobi ali zgubi rodbinska doklada, so našteti v členih 16. do 20. uredbe. Ti pogoji sc v nekaterih točkah bistveno razlikujejo od pogojev prejšnje uredbe. V naslednjem hočemo navesti posamezne spremembe od prejšnjih do-očil.
Po prejšnji uredbi je vsebovala rodbinska doklada za otroka tudi zakonsko doklado po členu 143. in 149. uradniškega zakona iz leta 1923. (oz. Po členu 129. in 135. zakona o drž. prom. osebju od 22 okt. 1923.). Pravico do te zakonske doklade so imeli le upokojenci, upokojeni po navedenih dveh zakonih. V nekaterih primerih, kjer niso bili dani pogoji za prejemanje rodbinske doklade po odločbi D.
R. št. 107.201/24, so vendarle imeli upokojenci pravico do zakonske dofc'ade, k)'je znašala 30, 50 oz. 80 Din na mesec. Tako n. pr. upokojenec hfc imel pravice do rodb. doklade za sina, ki je služil pri vojakih, 'pač pa je prejemal zanj to takozv. »zakonsko doikla-do« po 80 Din na mesec do 23. leta sinove starosti Po novi uredbi pa v tem primeru ne bo imel več pravice do zakonske doklade, ker ta ni več vsebovana v rodb. dokladi. Za sinove-vojake upokojenci torej ne bodo več prejemali doklad.
Rodbinska doklada za ženo ne pripada, če je žena 1. aktivna ai.i upokojena državna, banovinska ali občinska uslužbenka, 2. ec je zaposlena v službi države, banovine ali občine kot pogodbena uradnica ali dnevničarka, 3. če ima od imovine, privatne službe ali samostojnega dela katerekoli vrste več kot 200 Din čistega dohodka na mesec v denarju in 4. če živi ločeno zbog zakonskih sporov, neglede na to, ali je uvedena pravda za ločitev zakona an ne.
Po prejšnji uredbi v točki 1. in 2. ni bila navedena banovinska in občinska služba, v točki 3. pa ni bil specificiran vir dohodka niti ni bil doho-dek določen v denarju temveč je bilo splošno rečeno, da žena ne sme imeti več kot 200 Din čistega dohodka. Kar sc tiče banovinske in občinske službe, po novi uredbi ni ničesar spremenjeno, ker se je mogel po prejšnji uredbi dohodek od tc službe (ki je itak skoro zmerom višji od 200 Din na mesec) upoštevati pri točki 3. Olajšujoče pa je določilo, da mora biti dohodek v denarju Za ženo, ki ima poCeg naturalnega stanovanja in hrane v privatni službi še plačo čistih 200 Din, pripada upokojencu po novi uredbi rodb. doklada, dočim mu po prejšnji ni pripadala.
Izjemo od prejšnjih določil tvori 2. in 3. odstavek člena 19. uredbe. Če je mati osebna upokojenka, oče pa izvršuje prosto profesijo, nima mati pravice do rodbinske doklade za otroka, razen če je oče siromašnega stanja in nesposoben za delo. To velja tudi, če živita narazen ali je zakon ločen. Po prejšnji uredbi je v slučaju ločenega živ jenja pripadala rodb. doklada za otroka materi, če se je pri njej vzdrževal. Po novi uredbi bo v tem primeru izgubila rodb. doklado.
(Dalje prihodnjič.)
Znižanje najemnin • • •?
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov, ljublj. »Moj dom«, objavlja uvodoma poziv hišnim lastnikom, naj znižajo najemnine. Iz tega poziva objavljamo nekaj dobesednih odlomkov:
»Izvršujoč soglasne sklepe ... poživljamo tem potom vse hišne posestnike v naši banovini, da se brezpogojno ravnajo po storjenih sklepih in računajo dne 1. maja t. 1. svojim najemnikom novo urejene najemnine. Ne bi bila prava stanovska organizacija, če ne bi svojim članom dajali pravih in dobrih nasvetov, kateri edino dajo možnost, da ne bo zopet uveljavljena stanovanjska omejitev— potom zakona in uredb. Kaj taka zaščita pomeni za hišne posestnike, se bo velika večina posestnikov še spominjala iz takratnih trdih in bridkih časov. —- Hišni posestniki, bodite uvidevni, uvažujte sedanji težak položaj posameznih najemnikov, v katere velika večina ni zašla po lastni krivdi, temveč vsled svetovnega gorja, ki nas dan za dnem objema od vseh strani. Tudi si ne delajmo iluzij, da se bo gospodarski položaj v kratkem izboljšal.
Upamo, da ne bodo ostali nekateri hišni posestniki tesnosrčni in bi ne vpo-
števali našega dobrohotnega poziva; ne poslušali našega glasu in ne bili pristopni za sporazum s svojimi najemniki. Prepričani smo, da ne bodo taki posamezni posestniki zakrivili, da bi ponovna stanovanjska zaščita spravila v težke čase in neznosne razmere vse hišne posestnike, tedaj tudi one, ki so vedno poslušali naše blagohotne predloge. Bilo bi nedopustno, če bi radi nekaterih trpela vsa hišna posest. — Če bodemo uvidevni in dobrosrčni, potem z lahkim srcem pričakujemo prihodnost, ki naj bi jo bili deležni brez vsake stanovanjske omejitve.«
Ta poziv je izšel 28. aprila t. 1. Radovedni smo, koliko poslušnih ušes je našel med hišnimi lastniki. Zanimivo bi bilo izvedeti, za koliko so posamezni gospodarji znižali najemnino. Nam o kakem znižanju ni prav nič znano. Veselilo bi nas, če bi bila večina hišnih lastnikov res tako uvidevna, dobrosrčna in sprejemljiva za dobre nasvete svoje organizacije — kakor je, kadar gre za zvišanje najemnin — da bi se uspeh pokazal v čim znatnejšem znižanju najemnin. Za enkrat, žal, te vere — po dosedanjih bridkih izkušnjah — ne moremo imeti. Sicer pa tudi »znižanje«, kakor so ga predlagali hišni lastniki, še od daleč ne zadošča potrebi.
Resolucija mariborskih najemnikov.
stanovanjskega vprašanja.
Za pravično ureditev
Dne 15. aprila so zborovali v Mariboru stanovanjski najemniki in razpravljali predlog hišnih lastnikov glede sporazumnega znižanja najemnin. Na zborovanjih so govorili gg. Feldin, Petejan, dr. Travner in Tumpej. Zborovalci so sklenili resolucijo, iz katere posnemamo nekatere točke.
Uvodoma naglašajo zborovalci, da ne morejo sprejeti predloga organizacije hišnih posestnikov, ki so v svoji resoluciji izjavili, da so pripravljeni znižati najemnine tako, da so določili načelne ravnalne najemnine glede na kakovost in položaj stanovanj in na dosedanjo višino najemnine. Nadalje ugotavljajo najemniki, da je z ozirom na sedanje težke gospodarske razmere in na znatno znižanje dohodkov delavcev, javnih in zasebnih nameščencev neizogibno potrebna stanovanjska zaščita najemnikov in to za stanovanja in za obrtne in poslovne lokale.
Najemnine morajo biti v skladu z dohodki najemnikov. Končni cilj znižanja najemnin mora biti zlata pariteta predvojnih najemnin, in pa da se doseže stanje, da bodo najemniki plačevali za stanovanja —- kakor pred vojno — kvečjemu 10 do največ 20% svojih rednih dohodkov.
Neobhodno potrebna so stanovanja, ki odgovarjajo dejanskim potrebam najemnikov in njihovih v skupnem gospodarstvu živečih članov, ne glede na velikost stanovanja, oziroma števila sob. Kot pravilo naj velja, da potrebuje odrasla oseba eno sobo, dve odrasli osebi (za-
konski par) dvesobno stanovanje, več odraslih oseb pa tri ali štirisobna stanovanja, ne vštevši pritiklin in s stanovanjem združenih poslovnih prostorov, kakor ordinacijskih sob itd. Za taka stanovanja se maksimirajo najemnine, da veljajo maksimalne cene samo za prvovrstna brezhibna stanovanja v sredini mesta.
Edino jamstvo zoper pretirane najemnine, oziroma zoper izkoriščanje nekaterih hišnih posestnikov nudi zakon o zaščiti najemnikov. Ta zakon naj določi najvUjč* dopustne najemnine za stanovanja in poslovne lokale in primerne zaporne ter denarne kazni za hišne posestnike in najemnike, ki zahtevajo ah ponujajo pretirane najemnine. Kazni izreka pristojno okr. sodišče.
Resolucijo je akcijski odbor najemnikov poslal ministrstvu za soc. politiko, ljubljanski banski upravi, odboru Narodne skupščine za pobijanje draginje in organizacijam hišnih posestnikov.
Kakor nam kaže tudi ta primer, so mariborski stanovanjski najemniki, njim na čelu strokovne organizacije javnega nameščenstva in delavcev, budno na straži za svojo eksistenco. Potreba enako živahne in neprestane borbe je tudi za ljubljanske državne uslužbence, kakor tudi za zasebne nameščence in delavce, prav tako očividna. Zato je v interesu stvari, da ljubljanski akcijski odbor čimprej skliče nov javen shod najemnikov, da izrazijo svoje opravičene težnje. Pretirane najemnine ogromni večini držav, uslužbencev resno ogrožajo obstoj.
Ocenitev stanovanj državnih uslužbencev.
Finančno ministrstvo je izdalo novo uredbo o najemninah za stanovanja, katera imajo drž. uslužbenci od države. Ta uredba od 22. aprila 1931., štev. 12.141/1, določa znatno nižje najemnine napram prejšnji uredbi, ki je stopila v veljavo s 1. oktobrom 1931., in po kateri so bile za stanovanja drž. uslužbencev v državnih ali za državo najetih poslopjih določene zelo visoke najemnine.
Predvsem so po novi uredbi oproščeni plačevanja najemnine uslužbenci, ki imajo po posebnih zakonih pravico do brezplačnega stanovanja, tako n. pr. sreski načelniki, učitelji osnov-hih šol itd.
Dalje vsebuje ta uredba novost, da se stanovanja ocenjajo po kakovosti, dočim prvotna uredba tega razlikovanja ni poznala. Tudi priznava uredba služi-teljem, ki opravljajo posle hišnih čuvajev, vratarjev, ječarjev, vrtnarjev, voznikov, strojnikov, cestarjev in sl. pravico do z n i-žanja najemnine za polovico. Nova je tudi določba, da ocenja stanovanja in določa najemnino neposredni uradni predstojnik in da je zoper njegovo odločbo pripustna pritožba, in sicer potom pristojne finančne direkcije na fin. ministrstvo, ki končnoveljavno odloča. Doslej ni bilo pritožbe.
Razdelitev v tri kakovostne skupine je izvršena po naslednjih vidikih: v I. kategorijo spadajo stanovanja v solidno zidanih hišah s popolno udobnostjo, kot
so n. pr. parketna tla, kopalnice itd., v II. kategoriji so stanovanja v enakih poslopjih, toda brez udobnosti, v III. kategorijo pa spadajo stanovanja v slabše zidanih poslopjih, ki imajo v bistvu značaj zasilnih zgradb.
Tudi postavke mesečnih najemnin so znatno znižane. Tako je n. pr. doslej v Ljubljani znašala vrednost sobe 250 Din, ne glede na kakovost in lego stanovanja. Zdaj je pa določena s 120, 100 oz. 70 Din, to pa po kategoriji stanovanja. V II. draginjskem razredu au ocenjene sobe s 180 oz. 150 Din, v III. drag. razredu pa z 80, 50 oz. 30 Din. Kuhinja, poselska soba, kopalnica in shramba se računa vsaka zase kot pol sobne enote. — Doslej so bili določeni znatno višji, nespremenljivi zneski, ne oziraje se na kakovost. Vsi ostali stranski prostori se pa pri določitvi najemnine ne vpoštevajo več, dočim so se prej.
Z novo ureditvijo so državni uslužbenci, ki stanujejo v drž. poslopjih, mnogo pridobili. Bilo bi pa prav, da se jim tudi za čas od 1. oktobra 1931. do konca aprila t. 1. plačana oz. predpisana najemnina zniža skladno s to novo uredbo. Za mnoge, zlasti nižje uslužbence, so prejšnje najemnine značile pretežko breme, ki bi jih dovedlo do popolnega gmotnega pogina. Zato je takojšnja pomoč nujna!
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
Naša mariborska pekarna.
Ideal zadrug državnih uslužbencev bo dosežen tedaj, ko bodo zadrugarji povsem neodvisni od »pridobitnih« krogov in bodo mogli prav vse kupovati v svojih zadrugah. Ta cilj zasleduje z vztrajnostjo in doslednostjo Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru. Velik korak k dosegi tega cilja bo skorajšnja otvoritev zadružne pekarne.
Pekarna bo obratovala z električno silo. Zato je že položen električni podzemeljski kabel, ki gre od transformatorja na glavnem trgu po Lekarniški ulici v zadružni dom. Kabel je preračunan za obremenitev s 33,8 kilovatov za električno pekarno in s 7,8 kilovatov za razsvetljavo in ostale naprave v stavbi. S tem bo obenem ves obrat neodvisen od vremenskih neprilik, ki zlasti po zimi povzročajo prekinitev toka pri zračnih vodih. Z mestno občino je že sklenjena za deset let pogodba, po kateri bo dobavljalo mestno električko podjetje zadrugi nočni tok od 23. do 7. ure po znižani ceni 33 par za kilovatno uro.
Ves material za peč je dobavila tvrdka Debag (Deutsche Backofenbau-Gesell-schaft m. b. H.) v Monakovem. Montirajo ga njeni monterji, ki bodo poučili osobje o načinu obratovanja. Peč ima dva velika pečnjaka za vse vrste kruha, in manjšega za žemlje in finejše pecivo. Električni tok bo priključen samo v nočnih urah, toplota se pri tem zbira v posebni masi, ki obdaja
pečnjake, in ta toplota zadošča, da moremo peči več kakor 24 ur brez uporabe toka. Nad in pod vsakim pečnjakom je v to maso vdelanih po 18 elektrod. Če hočemo, da se spodaj bolj razgreje kakor zgoraj, odklopimo zgornje elektrode. Vsak pečnjak se da posebe priklopiti. Masa, ki zbira toploto, je obdana od posebne vrste izolačne opeke, ki prepreči izgubo toplote. V peč je vdelan kotel za toplo vodo, na steni poleg peči pa stikalna deska s potrebnimi merskimi aparati.
% Testo bo mešal poseben stroj na električni pogon. Električni motor 2 konjskih sil zgnete v 3—4 minutah 180 kg testa. Nato pride testo v primernih porcijah v drug stroj, ki ga razdeli v 30 točno enakih delov. Nato polagajo testo v poseben topel prostor, da vzhaja. Za prevažanje v obratovališču služi mal voziček na tri kolesa. Imamo pa še stroj za sejanje moke, ki preseje 50 kg moke na minuto, nadalje stroj, ki izsesa iz vreč tam preostalo moko in stroj, ki zdrobi star kruh v drobtine. Vse te pomožne stroje dobavlja zadrugi tvrdka »\Vagoma«, se-veročeška tvornica vagonov in strojev v Češki Lipi. Dvigalo bo spravljalo pečen kruh v prodajalno. Za peke bo tudi posebna moderna in higijenska kopalnica.
Kruh bo dostavljala zadruga vsako jutro svojim članom na dom. Težkoče bodo le pri plačevanju, ker mnogi ne potrebujejo dnevno enake množine kruha, am-
Francis Carco:
Reveže bi radi videli. . .
»To je zgodba, pa spet ni!« mi je de* jal Tirelire, ki sc preživlja tam v bližini Hall, velikih pariških tržnic od dobroduš* nosti nočnih postopačev in od poželenja nekih ljubiteljev, ki hcecjo spoznati naj* globlji Pariz.
»... Saj vendar poznate bar »Pri treh kroglah?«... No torej! Sinoči sem bil po policijski uri tam z druščino, ki je bila zvrhoma pijana in pravkar sem jim pričel razlagati zvijače mojih pajdašev, ko me vpraša nekdo iz družbe:	»Pa reveži? ...
Ali jih je še kaj v tem okraju?«
»Kakšnih revežev?«
»Reveže, bi radi enkrat videli!« je oni trmasto ponavljal.
»Taka klobasanja! No, veste kaj, tu mi je pa kar sapo zaprlo, razumete? .. . Pridejo semkaj z babnicami v avtomobi* lih, vsi posuti z briljanti, da bi se zabavali in zijali siromake... Ne, to pa res more človeku pristuditi posel!... No, kenčno sem se udal in ker je bila sodrga, ki. se mi je predstavila, gotovo iz vrst vojnih do* bičkarjev, sem rekel: velja! Pokažem vam jih!... Samo moram vas precej opozoriti, da velja ta žabava trideset frankov še po* sebe!«
»Verižniki so plačali,« mi je priznal Tirelire in si samozavestno potegnil izza čepice luksuzno cigareto. »In tako smo šli tja ven, kjer so ležali ob trgovinah za praznimi košarami stari ljudje kar na go* lem tlaku in se niso prav nič zmenili za
dež, ki je rosil nanje. Moji verižniki so si vse to lepo ogledovali in njihove z briljari* ti obložene babure s:> se gnetle, da ne bi izgubile niti pogleda. Pri tem sem natrobil sodrgi vse dovtipe, kar sem si jih le mogel spomniti. In nato smo'šli vsi k očki Anton nu, nato k mami Mamite, ki predaja na cesti čebulno juho, potem smo lezli na ih.u* levard Sebastopol in si ogledali klopi po drevoredih, no, z eno besedo: prav povsod nas je bilo dovolj! Časih sp. nas razcapani pocestniki nahrulili, ker se jim je od za* čudenih obrazov moje druščine kar zme* šalo in lahko si mislite, kaj smo tu vše slišali!... Ampak čimbolj so barabe zmer*. jale moje verižnike, tembolj so bili ti zado* voljni! Za vraga vendar... vsak po svoje! Vse je bilo pa vsaj res pristno ...!«
Poslušal sem Tirelirea in ga opazoval. Kadil je in pripovedoval, in v mali gostil* niči na Montmartru, kjer sva sedela ob motnem, prečudno zmešanem žganju, sem si skušal oživeti v spominu vse prizore,-katere mi je episoval in predstavljal sem si obupne spremembe usode.
»Le recite, gospod Francis!« je dejal
po kratkem premoru, »------- kaj niso taki
ljudje smešni?«
S kretnjo, ki je izražala naravnost kra* Ijevski vzvišeno zaničevanje, je otresel pe* pel s cigarete in zvrnil kozarček, in ko ga je zapestna ura opozorila na čas, se je s prstom dotaknil čepice, mi podal roko in odšel po svoji, zelo nedoločni cbrti. Za njim sem tudi jaz zapustil krčmo.
Popoldne so tudi tržnice skoro pepol* noma zapuščene. Toda kakšne srce pretre*
sujoče prizore vidiš ob ogromnih kupih gnijočih odpadkov, po katerih brskajo sta* re ženice in skušajo najti še kaj užitnega, da si potolažijo lakoto! Opotekajo se od kupa odpadkov k drugemu, brskajo in ri* jejo po gnili zelenjavi in cunjarji, ti zani* karni kavalirji, ki iščejo po ulicah prav kakor one — najbolj čudovit^', južine, iz* gube tu celo dostojanstvo svojih cap.
Opazoval sem te uboge ljudi. Pred menoj je šla. od trudnosti se opotekajoča, ženska, ki jo je strla revščina. Pod obleko je skrivala košček ubogega odpadka in ko se je trudno vlekla po cesti, je prežala po skritem kotičku, kjer ji nihče ne bi skušal iztrgati gnusno malicŽenska je šla počez ob tržnicah. Opazoval sem jo. Ogibala se je sebi enakim in časih je — dostojna, na* vzlic svoji skoro našemljeni revščini — koga, ki se je, kot se je zdele, zanimal za* njo, ošinila z boječim pogledom. Videl sem, kako je ta reva zavila v Rue Bcrgere. Toda tu ji je bilo očividno še zmerom pre* več ljudi, zakaj ko je postala, je takoj od* šla in s svojimi revnimi koraki je zavva okoli vcgla v drugo ulico in prišla na na* bfežje Seine.
Obrežja so se kopala v soncu. Listje platan je lahen vetrič pozibaval, da se je veselo obračalo v svetlobi. Tu je bilo- pri* jetno. Voda v Seini je za trenotek dobila blesk svetlih zrcal. Okna in napisne table nad trgovinami in kočije so se bleščale. Ob hišah je žvrgolelo v kletkah vse polno tič* kov, ki sc niso zmenili za hrup avtomobi* lov, za naglo drdranje cestne železnice in ropot tovornih voz. Uboga ženska, katero
sem še vedno opazoval, je v jasni svetlobi potegnila izpod obleke kos kruha, ki ga je imela skritega. Občutil sem nekako nenad* no zadrego. Ljudje okoli mene so gledali žensko, kako je jedla. Hodili so mimo nje, ali so jo prehitevali, brez začudenja in brez sočutja. Reva je šla kar naprej. In dceim je hlastno požirala umazani kruh, katerega je najbrže pobrala iz cestnega jarka, sem videl, kako je cesto postala pred tičnicami in občudovala tičke in se veselila njihovih pesmic. Nato je šla kar naprej v svoji stari spodnjici, coklah in s kosom kruha v reki. Ljudje, ki so jo sre* čavali, so se zadevali obnjo. Ni pazila na to. In vsa je bila polna veselja, svobodna pod drevjem, cb malih kletkah, iz katerih so se glasili napevi in pesmice. Veselila se se, da more ped žarki blagodejnega sonca, ki je sijalo na njeno nedolžno revščino, mirno jesti. Končno je obstala in sc sklo* nila nad kletko, v kateri je. bil zaprt psi* ček, ki je tožeče cvilil. Stopila je h kletki in večkrat pobožala vekajočo živalco. Te* daj se je zgodilo nekaj preprostega. Revi* ca je sedla na tla h kletki, pogledala kuž* ka, mu pomolila košček kruha in brez be* sed. in prav do zadnje drobtinice je z ži* valjo delila svoje kosilo.
Zdaj so se zbrali okoli nje ljudje v krogu in so bili ginjeni. Toda ubožica jih ni opazila. Se enkrat je segla z roko skozi rešetko in pobožala psa, ki se je s slabot* nim laježem zahvaljeval. Nato je odšla s povešeno glavo naprej po pločniku, kjer je kmalu nisem mogel več razločiti med ljud* mi, ki so se sprehajali.
pak kupijo tu pa tam po nekaj žemelj več i. p. Tudi nima vsakdo pripravljenega potrebnega drobiža in bi dostavljalci s pobiranjem malih vsot zgubljali veliko časa. Zato razmišlja upravni odbor o tem, da Uvede posebne bone, neke vrste zadružni denar. Pri nakupu živil na začetku meseca bi si vsak zadrugar nabavil proti gotovini ali na kredit tudi potrebno število bonov in bi dnevno izročil dostavljalcu za dostavljeni kruh protivrednost v bonih. Na ta način bi bila tudi kontrola dostavljalca od strani uprave dokaj lahka. Upamo, da bo kmalu prišlo ono jutro, ko bo pri zajtrku na mizi naš zadružni kruh kot simbol gospodarske osamosvojitve in boljše bodočnosti državnih uslužbencev.
V lastni zadevi.
Že v številki od 1. aprile} t. 1. smo objavili resen opomin in pro; šnjo vsem našim naročnikom, naj vpoštevajo težko gospodarsko krU zo, ki tudi našemu listu ni prizanesla. Prosili smo naročnike, naj svoje zaostanke na naročnini po možnosti takoj poravnajo. Obenem smo izrazili upanje, da zaradi znU žanja prejemkov ne bo odpade! noben neših zvestih dolgoletnih naročnikov.
To upanje se je deloma ures' ničilo — pridobili smo celo še ne; kaj novih naročnikov. Vendar pa moramo priznati, da poziv na pla; čilo zaostankov ni našel enakega odziva. Vsota zneskov, katere nam posamezni naročniki dolgujejo, je dosegla za naše razmere naravnost ogromno višino, tako da je izdaja* nje lista v dosedanjem obsegu res* no ogroženo.
Kaj bi značilo za vse državno uslužbenstvo, če bi v teh kritičnih časih, ko nam je lastno in res ne* odvisno, svobodno stanovsko gla* silo potrebnejše kot kda j koli, mo* rali prenehati izdajati »Naš Glas«, menda ni treba na dolgo razlagati. Komur izmed nas je za koristi sta* nu — in torej tudi za lastne inte* rese — ta bo svoje glasilo podpiral na vsak način in z vsemi sredstvi. uY a j man j pa, kar smemo zahtevati od vsakega naročniku, pa je, da redno in vnaprej plačuje naročni* no, saj je dovolj nizka: 3-33 Din na mesec. Tudi mi moramo tiskar* niške in druge stroške plačevati sproti. Vsak zaveden tovariš bo pa Ust povsod priporoča! in mu sku* šal pridobiti čim več novih naroč* nikov. Kdor more — in tudi takih Je še nekaj med nami — se bo spomnil tiskovnega sklada vsaj z ’pajhnim darom. List nima nobenih fondov, ne subvencij, niti podpor: 2 naročniki stoji in pade.
Vemo, da je nas vseh položaj izredno težak, vemo tudi da nam grozi še poslabšanje. Vendar mi* slimo, da bi bilo nemožato in ne* odpustljivo, če bi ravno v ti stiski vrgli puško v koruzo, če bi baš v teh težkih časih dopustili, da naše skupno stanovsko glasilo propade. Na nas vseh je, da dokažemo, da smo državni uslužbenci kot izrazi*
to inteligenčna skupina stan, ki se zaveda svoje važnosti, svoje mo* ralne odgovornosti in vrednosti in ki je tudi duhovno in organizator* no dovolj krepak, da si ohrani ne* odvisno, svobodno in borbeno sta* novsko tribuno.
Konzorcij »Našega Glasa« bo storil vse, da svojo nalogo izpolni do zadnjega. Brez pomoči, in to takojšnje in izdatne pomoči vsega drž. uslužbenstva, pa sam nalogi ne bo kos. Vabimo vse tovariše, da se v zavesti resnobe položaja trdno oklenejo svojega lista in ga v teh izjemnih razmerah z vsemi močmi podpro. Vsi na delo za »Naš Glas!«
Vestnik«
Prihodnja številka izide šele 1. junija, na kar opozarjamo cenj. naročnike, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Razloge za to navajamo na drugem mestu.
Obvestilo naročnikom! Zaradi velikih zaostankov na naročninah je uprava lista primorana, da listu omogoči nadaljnje redno izhajanje — začasno določiti, da bo list do nadaljnega izhajal samo dvakrat na mesec. Čim bo vsaj glavni del zaostankov poravnan, upa uprava, da bo mogla spet list izdajati v dosedanjem obsegu. Ta ukrep je bil zaradi že navedene brezbrižnosti mnogih naročnikov nujno potreben, ker list, kar smo že ponovno poudarjali, nima nobenega premoženja, niti ne prejema n obenih subvencij ali podpor od nikogar. Na naročnikih je torej, da mu omogočijo pravilno in redno izhajanje. Prepričani smo, da je ta ukrep samo začasen in da bo mogoče čimpreje spet pričeti s trikratnim izdajanjem mesečno.
Vsem! Na drugem mestu objavljamo poziv na naročnike, naj poravnajo svoje dolgove, ki že ogrožajo redno izdajanje lista. Prav tako pa tudi priporočamo vsem naročnikom, prijateljem in bralcem lista, kakor tudi sploh vsem državnim uslužbencem, naj se spominjajo tiskovnega sklada »Našega Glasa«. Le z vzajemno pomočjo nas vseh bo mogel list prebroditi težko gospodarsko stisko, v kateri se nahaja ves svet in tudi ves naš stan. Brez žrtev ni uspeha!
Nedeljeno uradovanje. Banska uprava je zase in podrejene urade že uvedla poletni delovni čas od pol 8. do pol 14. ure. V drugih resortih se dela sicer še po zimskem urniku, pričakuje pa uslužbenstvo, da se tudi zanje čimprej — kakor za politično upravo — uvede poletni delavnik, ki bi značil veliko olajšanje osebju, zlasti vsem, ki daleč stanujejo, službi pa ne bi škodoval. Saj vemo, da se v vročini nič kaj lahko popoldne ne dela. Razen tega je pa popoldanski odmor potreben in priporočljiv z zdravstvenih vidikov.
Najmočnejša uradniška organizacija. V naši državi je Jugoslovansko učiteljsko združenje (JUU) največje in najmočnejše uradniško društvo, ker šteje nad 15.000 članov. Združenje je edinstvena, zares skupna in enotna organizacija osnovnošolskega učiteljstva, razširjena na vse banovine.
Učiteljski dom v Mariboru. Pred 10 leti se je ustanovilo društvo »Učiteljski
dom v Mariboru«, ki je zbiralo sredstva za ustanovitev doma za učiteljstvo v Mariboru. Uspeh desetletnega dela se je pokazal te dni. Društvo je za 625.000 Din kupilo poslopje v Kosarjevi ulici na zapadni strani Maribora. Od državnega moškega učiteljišča in gimnazije je oddaljeno komaj slabih 10 minut. Stavba stoji v skupini novih vil, je skoro nova, zidana zelo trdno in smotreno. Pred 5 leti, ko je bila zgrajena, je veljala nad 1 milijon Din in je bila že prvotnč namenjena za penzijonat. Ima osrednjo kurjavo, parketna tla in dve kopalnici. Poleg vile je prostoren vrt, ki bo služil za igrišče. Na tem prostoru, ki meri nad 1500 m2, se lahko postavi še enako veliko poslopje Jeseni bo stavba oddana svojemu namenu in bo sprejela za enkrat pod svojo streho 35 dijakov, ki bodo imeli dovolj zraka, sonca in miru. Tako je Maribor dobil svoj Učiteljski dom pred Ljubljano. Tudi v tem primeru nam mariborski tovariši kažejo pot, ki vodi k uspehom. Mariborskemu učiteljstvu je k lepemu uspehu treba iskreno čestitati.
Za znižanje najemnin. Ljubljanski državni uslužbenci, ki stanujejo v občinskih poslopjih, so vložili na mestno občino skupno prošnjo, naj jim sorazmerno z znižanimi plačami zniža tudi najemnino. O uspehu bomo poročali.
Najstarejši ljubljanski poštar umrl. V našem listu smo 1. marca t. 1. poročali o upokoj. pismonoši Petru Cotiču, ki bi bil drugo leto dopolnil stoletnico rojstva. Dne 18. aprila je častitljivi starček umrl. Rojen je bil 5. marca 1833. v Oprt-Iju v Istri, bil dolgih 16 let vojak, se udeležil kot narednik bitke pri Solferinu in Mantovi, nato pa stopil v poštno službo. Sprva je služil v Trstu, od 1. 1873. pa v Ljubljani, kjer je bil 1. 1894. po 421etnem službovanju kot pismonoša upokojen. Starčka, ki je, čisto sam brez svojcev, dočakal skoro 100 let, je končno smrt rešila. Naj mirno počiva!
Iz poštne službe. Prometni minister ing. L. Radivojevič je v ekspozeju k proračunu svojega ministrstva naglasil, da se dohodki poštno - telegrafske uprave stalno povečujejo. Dodal je, da je stalež uslužbencev z ozirom na zdravstvene razmere nezadosten. Sicer je danes v službi približno 11.500 p. t. t. uslužbencev, tako da bi bilo število samo zadostno, vendar je pa od teh izven službe nad 1100 oseb zaradi bolezni. Pri nas opravi vsak poštni nameščenec povprečno nad 50.000 delovnih enot, dočim n. pr. na Poljskem samo 34.000, na Češkoslovaškem 30.000, v Rumuniji pa komaj 19.000 enot. Čuti se potreba po strokovni telefonski šoli.
Iz naših zadrug.
Poziv na 11. redno skupščino Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani, ki se bo vršila v soboto, dne 21. maja 1932 ob 20. uri v posebni sobi re= :stavracije »Zvezda« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika c T. redni skupščini leta 1931. 2. Poročilo uprav« nega in nadzornega odbora. 3. Odobritev letnega računa. 4. Nadoknadile volitve v upravni in nadzorni odbor. 5. Sklepanje o najemu posojila. 6. Slučajnosti. Opomba: \T smislu člena 12 zadružnih pravil Zadruge drž. uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani se morajo event. samostojni predlogi zadružnikov priobčiti pismeno : upravnemu odboru vsaj 8 dni pred sestan«
kom skupščine. Ako skupščina ob 20. uri ne bi bila sklepčna, se bo vršila dne 21. V. 1932 druga skupščina v istem lokalu ob 21. uri, ki bo poslovala ne glede na število navzočih zadružnikov (§ 35 zadr. pravil).
Mariborska stanovanjska zadruga. Za« druga za nabavo stanovanj drž. uslužben« cev v Mariboru je imela svoj redni občni zbor dne 15. aprila t. 1. Poročjlo upravnega odbora je podal predsednik g. Dr. Perhavc. Zadruga je dobila ob ustanovitvi od Zveze nabavljalnih zadrug Din 100.000 kredita, z neplačanimi obrestmi je naraste! ta dolg na 109.922 Din, deležev je bilo 25 po 1000 Din, rezervni sklad znaša skoro 3000 Din. Za« drugarjem je izposodila na hipoteke 136.724 dinarjev, in sicer šestim, obrestna mera je 6 odstotna, amortizacijska doba 20 let. — Vsled povsem nezadostne podpere od Zve« ze je delovanje zelo omejeno in zanimanje zadrugarjev peša. Od 26 članov v začetku leta so 3 prijavili izstop, 5 jih je odbor iz« ključil, ker niso vzlic ponovnim pozivom vplačali preostanek deleža. Če pojde tako dalje, bomo morali v doglednem času li« kvidirati zadrugo. Čisti dobiček minilega leta znaša 1851 Din; odbor predlaga, da se pripiše od tega 50 odstotkov rezervnemu skladu, 49 odstotkov novemu skladu za du« biozne terjatve in i odstotek pokojniskemu skladu.
Za nadzorni odbor je poročal g. Žnu« deri, da je poslovanje v popolnem redu tn prav tako knjige in priloge. Predlagana razrešnica je bila nato soglasno sprejeta. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor gg. Rehar, Žlahtie in Čelhar, v nadzorstvo g. Filipič. Pri slučajnostih je bilo poleg drugega tudi omenjeno, da ob« stoja pri Zvezi propagandni odsek, ki do« biva letno kakih 20.000 Din. O njegovem delovanju pa ne slišimo v dravski banovi« ni prav nič.	drp.
Na seji dne 29. aprila je bilo sprejetih 12 novih članov, skupaj jih je od zadnjega občnega zbora (od Velike noči) pristopilo nanovo nekaj nad 50 članov. — Cenik: Bana-ški sir a la trapist iz Ruske mlekarne: polnomasten Din 22'— per kg, polmasten Din 14— per kg (jako okusen). — Ajdov med je po 16 Din kilogram in je prve vrsle. — Cene vinu. Radi razprodaje sedanje zaloge vina so se znižale za la štajersko in dalmatinsko belo in rdeče vino na Din 8'— za liter (doslej po Din 10—). Prodajalna ima na razpolago zdaj tudi koruzni zdrob (2'50 Din) in koruzno moko po Din 2—. — Cene kurivu. L Cela polena Din 116-—; 2. žagana Din 125—; 3. žagana in sekana Din 132'— m3 proti takojšnjemu plačilu, proti plačilu na mesečne obroke Din 4'— več pri metru. Cena se najbrže še zniža, če uspe nabava po nižjih cenah. — Kolobarji, običajni iz mehkega lesa za podžiganje, so došli in stane kolobar 6'50 Din. Kdor želi najmanj 4 m3 celih polen na dom postavljenih, se mu oddajo iz vagona za Din 6— ceneje pri m3. — Premog, trboveljski kosovec, tona po Din 415'— proti takojšnjemu plačilu, in Din 425— po toni proti plačilu na mesečne obroke. — Priporočamo izvrstne klobase po Din 4'— komad. Zelo fine turistovske salame so kg po Din 50—. Imamo v zalogi sveže Jaffa-oranže, kos po Din 2'50. — V kratkem se vpelje prodaja kuhinjske preproste emajlne posode, porcelanskih in steklenih izdelkov, ki se rabijo v vsakem gospodinjstvu. — Glede preskrbe članstva z blagom vseh vrst za obleke in za perilo proučuje odbor najprimernejši način za izvedbo tega načrta.
i
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in Špecerijskega blaga.
Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter v»e drugo Špecerijsko blago
Postrežba točna in solidna.
r
PRAKRUH
iz olupljene pšenice, mlete na poseben način, z dodatkom najboljše ržene moke je zdravilen in slasten kruh, ki ga pri-' poročajo zdravniki specijalisti
]
PRAVI
PRAKRUH
izdeluje le	/
J. KAVČIČ l
LJUBLJANA // GRADIŠČE 5 // TELEFON ŠT. 21-58 |
£
eH
ES*
0
1
E
ts<
o
cr
£V
o
o
(Z
N*#
?r
c«
n-
GG
O
H
2-
ST
l-*s
0
ss
ro
01 os
o.
<
c
*s
P
m
sr
i-s
cr
£3
■a T2
O fB
& n
™ 2
N*
Z
H O £
<
M 33 Od
M ^
55 c
O' ^
G" ^ sc
£-< S
z.
p -
S
as
s
as
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt hran. li.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. 1.1 o. i.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ler vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.-2.
Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji
izberi pri
Josip PETELINC, Ljubljana
===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi ===
IIIC. J. HAMANN
Sl	U&tfeUena
Vam iHid! najsolldneišl vir nakupa perila, iggjS opreme »avart In novorojenčkov, perja, modnih | B potrebščin - Predtlskarlla modernih rožnih del. Mm
Obutev za delo in udobnost.
Sedaj ko nastopajo toplejši dnevi menjajte pogosto obutev, da noge ne bi trpele. Pripravili smo bogato izbiro raznovrstne obutve za vsak poklic in vsako priliko. Izdelana je z rokami jugoslovenskih delavcev
in iz usnja jugoslovenskih tovarn.	_
.....
r
Vezalke iz najboljšega materijala Din 1'— za 1 par.
Ploške nogavice:
Svilene..............Din	15'—
Fior....................  9'—
is sukanca .......... „	7'—
Bombaževe............... 4’—
Ženske nogavice:
Bemberg..............Din	35'—
Svilene .......	„	25'—
Flor ...................1S-—
Bombaževe............ „	9‘—
Več službe:
Trudimo se, da Vas kar naboljše postrežemo, ne samo z dobro in ceneno obutvijo, temveč skrbimo, da Vas postrežemo popolno in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev in Vaše noge.
Vrsta 4435-00
Udobni čevlji iz sivega plalna z elastičnim gumijastim podplatom. Neobhodno so Vam potrebni v toplih sončnih dneh. V njih se boste počutili vedno ugodno.
Za gospodinje:	Vrsta 3945—03
Za vsakodnevno nošenje praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa.
Vrsta 2145—09
Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in z elastičnim gumijastim podplatom. Za malo denarja veliko zadovoljstvo.
Vrsta 1845-05
Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto. Ravno taki tudi brez zaponke samo za Din 149—, iz baržuna Din 59'—.
Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št. 22—26 Din 39—, št. 27—34 Din 49—. Ženske št. 35—38 Din 59—. Moške št. 39— 46 Din 69'—.
99.-
Vrsta 2927-14
Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za delavnik in praznik.
Vrsta 9937-18
Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za vsak dan.
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA * MIKLOŠIČEVA CESTA 16/1.
V HIŠI DELNIŠKE TISKARNE (BAMBERGOVA HIŠA)
Pomladanski plašči in obleke v solidni, elegantni in najmodernejši izdelam v veliki izbiri, po naj nižjih cenah. —
Cenjenim damam in gospodom
priporočam trajno kodranje z novim aparatom model 32. Trajno kodranje že od D n 80'— naprej. Prevzamem vso girancijo, kodranje ne peče. in jamčim, da se ne kvarijo in sežgo lasje. Gg. uradnikom znižan mesečni abonma striženje otrok Din 5'— onduli-ranje Din 7'—. Na znižanje cen posebno opozarjam gg. uradnike in njih družine. Priporoča se
Frizerski salon za dame in gospode
Franc Loborec ■* Ljubljana
Borštnikov trg štev. 4
AAAAAAAAAAAAAAAA/
Priporočamo Vam najboljše šivalne stroje in kolesa
Adler, Gritaiser
Švicarski pie- ir> TU •	^
tiini stroji lim meci
s
•o*
N
O
>
>
s
o
Gu
>o
'CL
S
fS
<
o
&
s.
p
o
p
3
edino ie pri tvrdki
Jos. Peteline,Ljubljana
Tel št. 2913.
za vođo.
vvvvvvvvv>^>a/vv>n
i!!l!!!!!!!il!i!!!!il!!illl!l!ll!li!i
Usi potpiia m
ip
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA !N IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
♦
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JU RJOVEČ
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v po'jubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog.
(Pliš, tapestri itd.) — Puh, pege, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta.
Krojaški aseSje	1
rMškM KallC Ljubljana j
Rralakova ulaca.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna f zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. !
g	|
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana j
Vodnikov trg šf. 5.	r. s. z o. s.	Telefon št. 2421. I
EU
S 16. majem stopi v veljavo nov revidiran cenik. Kdor ga ne bi dobil na dom, ga dobi v pisarni.	|
Sedaj vodi zadruga špecerijski oddelek in preskrbo kuriva. — Za jesen se uredi tudi nakup manufakture skupno s posestrimo železničarjev' |
Dostavitev na dom!	SViesečni obroki!	|
a
Državni uslužbenci! Kupujte v svoji zadrugi, širite smisel za njo med tov. nečlani. Od velike in močne zadruge je odvisna naša skupna boljša eksistenca, a
S	S
Izdaja za konzorcij »Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.