SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poatl prejeman velj«: Za cslo lito predplaiaa 16 rld., za pol leta 8 fld., za ietrt lata 4 fld., za jedi»
meiec 1 fld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za tele leto 18 (14., u pol leta 6 (14., za «etri Ista 8 (14., u jedin meiec V LJubljani na dom poiiljan velja 1 (ld. 80 kr. ti« na leto. Poeamni itevilke po 7 kr.
Iiaie
I
1 (14. f
Naročnino in oznanila (iaeerate) viprejema upravnlltvo in ekepedielja v „Katol. Tiikarni", Kopitarjeve nllee it. S.
Rokopiai и ne vraćajo, nefrankovana piama ne viprejemajo.
Vredništvo ji v SemeniSkih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja veak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldni.
94.
V Ljubljani, v torek 27. aprila 1897.
Letnik XXV.
Avstrijski cesar v Peterburgu.
Sedmič se je danes v blizu petdesetih letih sešel cesar Franc Jožef z ruskim vladarjem na ruskem ozemlju in drugič v Peterburgu.
Prvič je bil v Varšavi dne 21. maja 1849. I. pri caru Nikolaju I. in sicer zato, da pridobi rusko pomoč zoper uporne Mažare. Že dne 24. julija so bili prvi rnski vojaki na Dunaju. — Leto pozneje, dne 24. oktobra 1850, je bil zopet v Varšavi pri caru Nikolaju, ki je prevzel posredovanje mej Avstrijo in Prneijo, mej katerima je grozila vojska.
Tri leta pozneje je bil cesar zopet 2. oktobra 1858 v Varšavi, da je vrnil caru Nikolaju obisk v Olomucu. — Dne 21. oktobra 1860 zopet nahajamo cesarja v Varšavi kot gosta čara Aleksandra II. Tedaj je že vladala neznosna tišina pred vstankom Poljakov. — Štirinajst let pozneje 11. lebruvarija 1874 je bil naš cesar prvič v Peterburgu, ker je bil prejšnje leto car Aleksander na dunajski razstavi. — Zadnjikrat je bil cesar na ruskem ozemlju 15. septembra 1884 in sicer v Sfeiernievicah pri trocarskem shedu, na katerem je Ruska pristopila zvezi srednjeevropskih velevlastij.
Kakor razvidimo iz teh zgodovinskih podatkov, so bili razven dvakrat vselej važni politični dogodki povod, da je nas cesar shajal se z ruskim samovla-darjem.
Danes je zopet avstrijski cesar gost ruskega cara v Peterburgu in velike in sijajne so slovesnosti, s katerim bodeta ruski car in narod vsprejela našega vladarja kot gosta v ruski prestolnici. To pot je šel naš cesar v Peterburg, da vrne obisk mlademu ruskemu caru. Ker so pa v zadnjem času nastali na Balkanu izvanredni politični dogodki, ki v prvi vrsti zadevajo interese ruske in avstrijske, zato je brez dvoma današnji pohod našega cesarja v Peterburgu velikega političnega pomena.
Zelo simpatično ruski listi pišejo ob tej priliki o prihodu našega cesarja v rusko prestolnico. Pozdravljajo ga kot predragega in redkega gosta svojega cara, kot branik in zaščitje evropskega miru, kot ljudomilega, miroljubnega vladarja, na katerega se s posebnim spoštovanjem ozirajo vsi evropski vladarji in narodi.
Ker je bil nemški cesar ravno pred odhodom našega vladarja na Rusko na Dunaju, jasno je, da se sedaj ravna za ustanovitev trocarske zveze mej Avstrijo, Nemčijo in Rusijo, ki ima namen skupno postopanje teh treh velevlastij glede vzhodnega vprašanja.
Tudi spremstvo našega cesarja kaže na izredno važen političen pomen tega pohoda. Cesarja nam reč mej drugimi spremljajo nadvojvoda Oton, minister zunanjih stvarij, Goluchovski, in načelnik avstrijskega glavnega vojaškega štaba, Beck.
Mi z veseljem pozdravljamo danes našega vladarja v ruski prestolnici. Najnovejša zgodovina nam kaže, da je bil vsak pohod našega vladarja na Rusko dobrodejen za Avstrijo in da naša država nima bol, naravne in zanesljive zaveznice, nego je Ruska. In teresi obeh držav na vzhodu so taki, da druga poleg druge v prijateljskih razmerah lahko zastopati svoje koristi na Balkanu. Zalibog, da se je posrečilo splet-karijam Bismarckovim, vreči mej Avstrijo in Rusijo razporno jabolko v korist Nemčiji. Pot z Dunaja v Peterburg je zadnji desetletji vodila žal čez Berolin
in to je bilo neugodno i za Dunaj i za Peterburg. Dasi pa je preprečil Bismarck zvezo Avstrije z Rusijo, ni se mu posrečilo Rusije pripraviti do tega, da bi se zvezala z Nemčijo. Odkar pa se je mogočni železni nemški kancler umaknil v saksonske šume, kjer ima že več let priliko, premišljevati resničnost reka: „Sic transit gloria mundi", od tedaj pa so se razmere zdatno zboljšale mej našo in rusko državo in današnji pohod našega cesarja v Peterburgu bo to zbližavanje konečno potrdil in vstalih Trdna voljA Avstrije, Rusije in Nemčije je, ohraniti mir na Balkanu .in zato vse storiti, da se sedanja vojska omeji na Grke in Turke ter da se obrani za sedaj na Balkanu status quo. Dasi mora vsakdo priznavati velike koristi svetovnega miru, katerega hotš ohranjati te tri velesile, vendar treba paziti na to, da c e n a za ohranitev tega miru ne bo predraga. Naše mnenje je namreč to: ako se že mora ohraniti na Balkanu glede Turčije in drugih državic sedanje razmerje, vendar je neobhodno potreba bistveniV preosuov glede Turčije in njenih podložnih krščanskih narodov, ker le tedaj, ako so te razmere ugodno za kristijane spremenjene, ako za-nje velevlasti pri Turčiji izposlujejo popolno zanesljivo poroštvo, je mogoče ohraniti mir na Balkanu in s tem tudi mir v Evropi.
V nadi, da se v tem oziru posreči našemu in roškemu vladarju tudi v prihodnje ohraniti mir, pozdravljamo shod našega in ruskega cara, prepričani, da se ju bodo še prihodnji rodovi hvaležno spominjali kot branik in zaščitje evropskega miru in vsled tega tudi blagostanja narodov.
Osmi občili zbor
katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem,
dne 22. aprila 1897. 1.
Iz Celovca, dnć 23. aprila.
(Konee.)
III. Nato je sledilo zapisovanje novih udov, vplačevanje letnih doneskov in volitev novega odbora. Nabiranje letnine je imelo jako povoljen vspeh. — Na dobro utemeljeni predlog g. K a n -d u t - a se dosedanji društveni odbor vnovič izvoli. Ta predlog je občni zbor z odobravanjem in jedno-glasno vsprejel. Ta jednoglasni sklep je izraz zaupanja do vsega odbora. Posebna zahvala in popolno zaupanje pa se izreka gospodu podpredsedniku Vek. L e g a t u , ki je tndi v minulem društvenem letu neutrudno vodil društveno delovanje in zlasti ob času težke volilne borbe neprestano in vsestransko skrbel za društvo, neumorno deloval in se tako uspešno potegoval za našo stvar. Hvala in slava mu I
Novoizvoljeni odbor se je tako-le sestavil: Predsednik : Greg. Einspieler; podpredsednik: Ve-koslav Legat; blagajnik: Mat. Ražun; tajnik: Josip Rozman. Odborniki: Sim. Čemer, Mat. Prosekar, Martin Stih, Fran Grafenauer, Janez S u m a h. Namestniki: Jurij D r o -b i v n i k , Jakob Hedenik, Fr. K o b e n t a r. Računska pregledovalca: Mat. S e r v i c e 1 j, Anton P e 1 n a r.
IV. Po izvršeni volitvi je preč. gosp. drž. posl. Lambert Einspieler obširno in natanko poročal o državnem zboru. Začetkom svojega
govora je omenjal, da čuti kot poslanec dolžnost, da ljudstvu poroča o svojem delovanju v državnem zboru in o vsem, kar se tam pomenljivega godi. Nato omenja raznih strank in njih medsebojno razmerje, ter poroča, kako se je osnovala slovanska krščansko-nirodna zveza.
To poročilo so vsprejeli zborovalci sposobnim navdušenjem in veseljem ; zakaj program te zveze je tak, da se mora zanj vnemati vsak Slovenec.
Dalje g. poslanec poroča, kako se je osnovala „desnica", v kateri je združena večina državnih poslancev, in kaj se je godilo v posameznih sejah drž. zbora. Veliko časa se je potratilo z razgovorom o volitvah v Galiciji, kjer so se godile res strašne reči, in o pravični jezikovni naredbi za Češko, zoper katero so nemški nasprotniki zagnali strašen vik in krik ne le v državni zbornici, marveč po vsej državi. Gosp. poslanec konča svoje poročilo z obljubo, da hoče vsikdar zvesto zastopati svoje volilce, in s prošnjo, da ga volilci podpirajo s tem, da mu sporoče svoje želje in potrebe. (Živahno odobravanje.)
Za poročilom gospoda poslanca so se oglasili gospodje: St. Baier, V. 0 g r i z, dr. J a n e ž i č, F. K a n d u t, ter izrekli razne želje volilcev gledč šole, stanja kmetov, postopanja uradnikov itd.
V.	O delovanju deželnega zbora je jako zanimivo poročal g. posl. Grafenauer, ki izjavlja, da ne more poročati o posebnem „delovanju" dež. zbora, marveč le o njegovi „lenobi", zakaj nemško-nacijonalno-liberalna večina je bila prav lena v delu za kmeta. Seje dostikrat sklepčne niso bile, ker nacijonalnih poslancev ni bilo blizu; katoliški poslanci pa so vselej bili na mestu. Nato omenja raznih predlogov, ki se tičejo kmetskega stanu. Vihar je bil koj v prvi seji, ko je govornik predlagal, naj se o obravnavah dež. zbora poroča tudi v slovenskem jeziku. Takrat so nasprotniki zakričali, da za to nimajo denarja. Dosti denarja pa so imeli za mnoge nepotrebne podpore, n. pr. za cesto ob vrbskem jezeru. Kjer je kaka podpora gospodi na korist, jo hitro dovolijo, ne tako pa, če je za kmeta. — Svoje pravo lice so nasprotniki pokazali tudi s tem, da so sklicevali tajne seje, in v teh dovoljevali velike podpore svojim pristašem (n. pr. Obilčniku 600 gld.) Dalje govornik omenja še usmiljenih sester, upeljave direktnih volitev za dež. zbor in razgovora o šolah in postopanja nasprotnikov v znani zadevi višje dekliške šole v Celovcu. (Burno odobravanje).
VI.	Pri zadnji točki, „razne razprave", se oglasi g. posestnik B o b a k in izreče mil. g. knezo-škofu zahvalo za lepe nauke pastirskega lista pri zadnjih deželnozborskih volitvah.
Gosp. prefekt Podgorc govori o važnosti kmetskih zadrug, o njih uravnavi in pomenu za kmetski stan in vabi navzoče kmete, naj pristopijo novo ustanovljeni zadrugi v Celovcu. Nasprotniki nasprotujejo seve tudi tej napravi, ker je kmetom na korist, ali to nikogar ne sme vstrašiti, ker se nikomur ni bati izgube, pač pa bodo kmetje imeli veliko korist. (Živahna pohvala.)
Gosp. Martin Stih govori o jezikovni naredbi za Češko in predlaga sledečo resolucijo:
„Dn<5 22. aprila 1897 pri osmem obč. zboru katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem zbrani, popolnoma sogla-
t! '
čujemo z jezikovno naredbo, od ministerstva izdano za Cečko, ter nujno prosimo, da slovenski državni poslanci jednako pravično jezikovno naredbo izposlujejo tudi za vse slovenske dežele".
Resolucija se jedaoglasno sprejme.
Konečno spregovori gosp. K a n d u t še o nesrečnem prepiru Slovencev na Kranjskem, g. Stef. B a i e r pa opozarja na bližajoče se občinske volitve in poživlja navzoče, da pri njih vsi storijo svojo dolžnost.
V sklepčnem nagovoru se g. predsednik zahvaljuje vsem zborovalcem in g. vladnemu komisarju in z „živio"-klici presvitlemu cesarju zaključi shod, ki je trajal nad 4 ure.	—rn—
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. aprila.
Jezikovna naredba za Moravsko. Uradna „Wiener Zeitung" je objavila včeraj jezikovno naredbo za Moravsko z dne 22. aprila 1897. Naredba je dobesedno jednaka oni za Češko, jedino mesto „kraljestvo Češko" glasi se tu „mejna grofovina Moravska." Nemško-liberalni kolovodje so sedaj brez vsake moči, kajti uvideli so, da je zaman vse tu-lenje in rjovenje v zbornici, pri raznih shodih ter sejah ultragermanskih občinskih zastopov, da vlada vzlic neštevilnim najodločnejim ugovorom ni umaknila jezikovne naredbe za Češko, marveč drznila se izdati še novo naredbo zakronovino Moravsko. Zi-dovsko-liberalni listi se konečno hudujejo nad tem, da je ravnokar izdana naredba popolno jednaka naredbi za Češko, ker so baje razmere na Moravi dijamentralno različne od onih v Cehih. Po njihovem mnenju je ta najnovejši vladni korak najboljši dokaz, kako malo (!) se je vlada v obeh slučajih ozirala na praktično potrebo prebivalstva. Jeza v nemčurskem taboru je torej nepopisna. Nasprotno pa se veseli te naredbe vsi češki listi; ne sicer toliko radi tega, ker se je češkemu narodu dovolila jednakopravnost z nemškim narodom, kajti to so imeli češki zastopniki vselej pravico zahtevati in so tudi zahtevali dolgo vrsto let, pač pa se radujejo Cehi vsled tega, ker je s popolno jednako naredbo vlada sama priznala celokupnost češkega naroda v vseh čeških deželah.
Prvi maj na Ogerskem. Ogerski notranji minister Perczel je izdal, kakor poroča „Pester Lloyd", posebno okrožnico na vsa županstva in policijska oblastva, v kateri se naroča, strogo paziti nato, da v državnih podjetjih nihčo ne ostavi dela na dan 1. maja in da se ta dan tudi ne smejo vršiti nikaki shodi. Prepovedati je tudi vsako zborovanje in sploh zbiranje delavcev v večje čete. Navedeni ukaz je deloma podoben onemu, ki ga je izdalo avstrijsko notranje ministerstvo, vendar je pa mnogo strožji vsled tega, ker se prepoveduje tudi vsako zborovanje, mej tem ko so v tostranski državni polovici dovoljena mirna zborovanja. Ogerska vlada se je zbala najnovejših socijalističnih pojavov v Slavoniji, pa tudi na domačih tleh, in meni s tem nekoliko pripomoči k popolnemu razpadu družabnemu redu sovražne klike. Toda, ako nima ugod-nejih in vepešaejih sredstev, je zaman ves njeni trud.
Cesar Viljem in nemško brodovje. Nemški cesar je v poslednjem času podal zopet eklaktanten dokaz, kako mu je pri srcu pomnožitev in zboljšanje nemške mornarice, in kako si prizadeva na vse mogoče načine, da vkljub mnogim zaprekam izvede svoj načrt. Povodom jubileja angleške kraljice je namreč cesar Viljem naročil princu Henriku, naj ga zastopa pri dotičnih slavnostih. Ob jednem mu je pa dal na razpolago najboljšo ladijo „kralj Viljem" z nastopno brzojavko: „Obžalujem, da ti ne morem k tej slavnosti dati na razpolago boljše ladije, kot je stari „kralj Viljem", mej tem ko se bodo ostale države odlikovale z najnovejšimi vojnimi ladijami. To je žalostna posledica postopanja onih brezdomovinskih (!) sodrugov, ki vedo ovirali za nemško cesarstvo tako potrebno napravo vojnih ladij. Toda jaz ne bodem miroval, marveč neprestano si prizadeval, da dovedem svojo mornarico na tako stopinjo, na kateri se nahaja armada". S poslednjim stavkom je toraj cesar Viljem najjasneje pokazal, da hoče prisiliti državni zbor, da mu dovoli potrebni, že opetovano zahtevani kredit za napravo novih ladij, ne zmene se za druge, bolj nujne potrebne naprave, po katerih že dolgo vrsto let zaman hrepeni velik del prebivalstva.
Socijalistični kongres v Oentu. Minule velikonočne praznike so se sešli belgijski socijalisti
v Gentu, kjer je sedež strankinega glavarja Anzeele. Ta kongres, katerega se je udeležilo nad 600 delegatov belgijskih socijalističnih društev, njim načelu socijalistični poslanci iu aenatorji, je pokazal v prvi vrsti, da se je pojavil mej stranko samo razpor in da si radi tega voditelji niso upali v javnosti prati umazanega perila, marveč so to storili pri tajnih sejah, katerih so se udeležili le prvi voditelji. Ravno ti možje so pri takih tajnih sejah izključili več „ue-pokornih sodrugov" iz strankarske zveze. Z jedi-nostjo se torej belgijski socijalisti ne morejo posebno pobahati. — Nič boljše se niso obnesle belgijskim socijem razne stavke v minulem „poslovnem" letu. Glavni poročevalec je moral namreč priznati, da so se skoro vse stavke končale neugodno za delavce in da je vsled tega centralna podporna blagajna popolno prazna. Odsek je moral torej kon gresu predlagati, naj se v tekočem letu ne uprizore nikaki štrajki, ker bi jih generalni svet ne mogel podpirati. Tudi z vspehi pri stavkah se torej ti možje ne morejo ponašati. — Konečno nam je zaznamovati še jeden „vspeh" belgijskih socijalnih demokratov. Večina delegatov na omenjenem kongresu je izjavila, da letos ne more praznovati prvega maja, vsled česar je kongres sklenil, da se praznovanje „svetovnega" praznika prepusti posamnim zvezam. Torej tudi tukaj gredo že rakovo pot! Delavska „napredna" stranka torej nazaduje v jedinosti, stavkah in še celo v praznovanju „svetovnega praznika" ! Nam gotovo ni hudo!
Zvezo mej Transvaalom in republiko Oranje so predvčeranjim objavili angleški listi ter jo različno komentirajo. Včeraj objavljena angleška višnjeva knjiga jako obširno govori o tej zvezi, o kateri smo že podrobneje govorili, in jo imenuje naravnost prekoračenje londonske pogodbe. Posebno se hudujejo Angleži novi določbi glede priseljevanja, ki je povsem podobna oni severoameriških zveznih držav in ki torej res nasprotuje besedilu londonske pogodbe. Zgoraj imenovani državici ste torej pravo zadeli, kajti sebični Anglež bi bil na vsak način našel priliko, da začne izzivati afriške prebivalce. Brodovje in tudi pehotni polk, ki je odpotoval v Afriko, to najbolj dokazuje.
.•■v-
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. aprila.
(Našim p. n. somišljenikom v Ljubljani.) Slovenski meščanski volilni odbor nam je naznanil, da pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop ljubljanski za za drugi in prvi razred, ki volita v sredo in petek, ne postavi nobenih kandidatov. Podpisani odbor, ki je sklenil podpirati even t. kandidate slovenskega meščanskega odbora, prosi toraj somišljenike kato-liško-narodne etranke, da se za letos ne vdeležć dopolnilnih volitev v drugem in prvem razredu.
Odbor katol. polit, društva v Ljubljani.
(Osebne vesti) Dr. Vladimir Globočnik pl. Soro-dolski je imenovan finančnim nadsvetnikom v finančnem ministerstvu.
(Pri farni cerkvi v Kočevju) se je, kakor poroča tukajšnji uradni list, zopet izbuknil stenski zid, zato da bo državni tehnik pregledal cerkveno zi-dovje.
(Za šolnike.) Delovodja na c. kr. strokovni šoli za obdelovanje lesa v Ljubljani g. Jos. Tratnik je sestavil šolsko desko, ki zares hvali svojega mojstra. Mehanizem, s katerim desko lahko dvigneš više, ali spustiš niže, je toli natančen, da se vrši vse to brez najmanjšega truda pa tudi brez najmanjšega ropota. Velika prednost Tratnikove deske je tudi to, da jo lahko nagneš naprej ali nazaj ter tako preprečiš oni neprijetni refi?x, ki jemlje pogled na desko. Svoji šolski deski pridjal je g. Tratnik tudi zapisno ravnilo, ki teče v žlebiču ob levem robu deske ter se da poljubno visoko postaviti. Vsled tega služi deska tudi prav dobro pri geometrijskem in konstrukcijskem risanji. — Sploh pa opozarjamo na Tratnikovo šolsko desko in njegovo zarisno ravnilo vse učitelje risanja; ako jo pa žele videti, dovoljeno jim je priti v šolsko poslopje c. kr. strokovne šole (Virantova hiša, I. nadstropje), kjer jim g. Tratnik drage volje pokaže svoj izum in jim da potrebna pojasnila.
(Porotniki za drugo zasedanje.) 26. aprila t. i. so bili pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani izžrebani za porotno sodišče, ki se prične 31. maja, nastopni gospodje: Binder Karol, mizar in hišni
posestnik v Ljubljani; Branke Rajmund, blagajnik okrajne bolniške blagajnice v Ljubljani; Cešnovar Janez, kramar in hišni posestnik v Ljubljani; Do-linar Janez, branjevec v Ljubljani; Gorše Anton, kantiner in hišni posestnik v Ljubljani; Gasperin Jakob, ključar v Škofji Loki; Hauptmann Adolf, pleskar in hišni posestnik v Ljubljani; Jankovič J., prevaževalec in hišni posestnik v Ljubljani; Jebačin Janez, trgovec v Ljubljani; Kajzel Alojzij, trgovski poslovodja v Ljubljani; Krisper Josip, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Kune Matija, krojaški mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Krenner J., posestnik zemljišč v Kranju; Komotar Anton, c. kr. notar na Vrhniki; Lavrenčič Jjsip, blagajnik mestnega užitninskega zakupa v Ljubljani; Lenček N., c. kr. notar v Škofji Loki; Lenassi Julij, posestnik v Gor. Logatcu; Lenarčič Josip, posestnik in tovarnar na Vrhniki; Meršol Anton, krojaški mojster v Ljubljani; Moro Viktor, prokurist v Ljubljani; Mayer Peter, krčmar v Kranju; Naglas Viktor, prodajalec pohištva v Ljubljani; Omejc Ferdo, deželno-blagajni oficijal v Ljubljani; Pavločič Franjo, hišni posestnik v Ljubljani; Perdan Janez, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Pirnat Janez, pekovski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Podlesnik Jan., usnjar in hišni posestnik v Ljubljani; Pučnik Konrad, posestnik zemljišč v Kranju; Roger Janez sen., trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Rohrman Vikt., trgovec v Ljubljani; baron Rechbach Friderik, graščak na Brdu; Schmitt Ferdo, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Suppantschitsch Leo, hranil-nični oficijal v Ljubljani; Šarabon Andrej, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Velkovrh J., hišni posestnik v Ljubljani; Žužek Karol, pekovski mojster v Ljubljani. — Namestovalni porotniki: Accetto Jakob, zidarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani ; Dolenc Ludovik, disponent v Ljubljani; Flan-der Franjo, mizarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; pl. Franken A., komptoarist v Ljubljani; Stupar Franjo, pristav pisarne kmetijske družbe v Ljubljani; Umberger Anton, trgovski pomočnik v Ljubljani; Zamejc Gregor, pekovski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Perne Matija, črevljarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Požlep Anton, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani.
(Iz šenčurske občine pri Kranju.) V današnji borbi za obstanek in nadvlado med posameznimi stanovi je prvi pogoj za vspeh trdna organizacija. To velja za vsak stan — velja tudi za kmeta. — Kmečkemu stanu v pomoč se je nasvetovalo mnogo in premnogo sredstev. Da se pa še mnogo toži o propadu tega pri nas prvega in najvažnejšega stanu, je pa mnogo krivo to, da v nekaterih kmečkih občinah ne morejo in nočejo prijazno in složno delovati. Jedna teh kmečkih občin je ravno tudi naša šenčurska. — V dopisu „iz Šenčurja pri Kranju," priobčenem v „Slov. Narodu" z dne 6. aprila t. i. št. 77, pokazal je to neki izvestni dopisnik. V pojasnilo, oziroma obrambo štejemo si v dolžnost, na kratko odgovoriti, da so gorostasne, lažnjive vse trditve v omenjenem dopisu. Samo povemo Vam g. dopisnik ter peščici vaših združenih, kojih pa večina še domačini niso, pustite poštene občane pri miru. Za to vašo politiko razsodnih občanov in kmetov ne dobite nikdar, pisarite pa v časopise, kar hočete. — Odgovarjali vam ne bomo. Svet pozna vas, pa pozna nas dobo, potem pa lahko sodi. Ce imate toliko časa, da po časopisih poštene občane napadate, vzemite si še toliko časa, da bodete ravno v Senčurji imeli vse v redu. Tam imate mnogo smeti, pometite najprej tam in če bo kaj metle še ostalo, šele potem pridite še v kako drugo faro pometat. H koncu le še to: prav lahko doka-žemo vse laži v omenjenem dopisu. Slišali ste nekaj zvoniti, pa čisto napačno. Torej le počasi! — Vrlega župana, kateri že 14 let jako vestno, pridno in natančno vse opravlja, napadate zato seveda, ker je pri zadnji volitvi vaša stranka tako grozno propadla. S takim načinom poročanja skušate morda gojiti samo nepotrebno izzivanje, zoper katero se pa mi prav odločno zavarujemo.
(Prve črešnje.) Ljubljanski trgovec s sadjem g. J. Cermelj nam je doposlal danes prve črešnje,
ki so došle na ljubljanski trg.
*
* *
(Občinske volitve v Celovcu.) Iz Celovca, dne 26. aprila: Danes je volil tretji razred. Udeležba je bila precej slaba. Kakor je bilo pričakovati, zmagali so nemški nacijonalci. Izvoljeni eo s 150 od 198 oddanih glasov Kollmayr, Suppš in Schoffmann. Nasprotnikom se je s tem posrečilo,
zopet izbacniti lani izvoljenega krščanskega poslanca barona Manndorfa. To vam bo zopet veselje, da so dosegli ta „vspeh". Dobro jim teknil! —rn
(Zoper jezikovno naredbo.) Iz Celovca dne 26. aprila: Koroški nacijonalci so napravili minulo soboto zvečer večjo demonstracijo zoper jezikovno naredbo. Sklicali so shode v Celovcu, Beljaku, Spi-talu, Velikovcu, Volšberku, St. Vidu itd. in na njih ropotali zoper jezikovno naredbo za Češko. Povsod se je glasil jeden in isti klopotec, slišal si fraze, nič kakor fraze in znane izbruhe nemSke nestrpnosti. Na več krajih so se teh shodov udeleževali tudi c. kr. uradniki I Vladni organi v borbi zoper — vlado, ali ni to prav „ein Schau-jpiel fiir Gotter".
Da se Bog usmilil	—rn—
*
* *
(S Krasa,) 24. aprila. (Izv. dopis.) [Neznosni koperski iredentovci in ubogi učiteljiščniki. — Po poslednjih volitvah v kršni Istri. — Nasledki brez-glavne vlade] Ko sem spremljal svojega sorodnika čez Kras in Trst v minoli jeseni na učiteljišče v zloglasni Koper, sem tam pri svojem sorodniku in na potovanju marsikaj videl in zvedel od merodaj-nih oseb. Bilo je 14. septembra 1896, ko se napotim, ogledati si z omenjeno priliko to čudno la-honsko gnezdo. Ko smo vsi štirje, namreč jaz, moj voznik in dva učiteljiščnika za ceno in dobro postrežbo pri našem rojaku gospodu Vodopivcu (go-epod Vodopivec s svojo soprogo je radi dobre postrežbe, lepega vedenja in pristnega vina vsega priporočila vreden, je rojak iz Pervačine. Pis.) „pri zlatem petelinu", via Gega, v Trstu poobedovali, smo se podali na trg „Sanita", kjer se ustavljajo parniki, ki plujejo od tod v Koper in ob isterski obali. Tu stopimo na dovolj snažen parnik, imenovan „Santorio", ki ima 39 metrov dolgosti, 5 metrov širokosti, 2 8 metrov sega pod površino morja; obsega 133 bečev (tonelat) brutto, netto pa le 66, zgrajen je v Trstu 1888. leta. Parnik je lastnina meščanskega društva koperskega za obrežno brodar-jenje („Societa cittadina di navigazione di Capod-istria ')• To društvo ima še dva druga manjša par-nika „Gianrinaldo Carli" in „Vergerio" (menda po onem zloglasnem verskem odpadniku v 16. stoletju, koperskem korarju Vergerino imenovanem!) Že tedaj so nas Slovence z nami se vozeči Italijani pisano gledali, nobene prijazne besede ni bilo od teh „avito culturo" nosečih junakov slišati. Vožnja je sicer skoraj zastonj, h Trsta se plača v tretjem razredu le 5 kr., v drugem 10 kr. in v prvem pa 15 kr. Vozi se ravno jedno uro. Ko smo stopili na suho, je poplavila koperska fakinaža parnik, iskaje z nošnjo kovčegov ali košev zaslužka. Jaz sem imel seboj mali košek (cajnico) grozdja, namenjen gospodarju-sorodniku, gospodu A. V., pri katerem stanuje mej nečak V. J. Ali neki težak je s silnim vpitjem meni nič tebi nič vzel koš v roke, da ga nese z nami na bližnjo stanovanje za ječami. Ko ga zvitega Lahona vprašam, koliko hoče imeti za par minut za nošenje male cajnice, je zahteval nič manj nego 1 gld., vpijoč, če mu toliko ne dam, da mora pa iti „krast". Kajti ako bi hotel nesti sam koš, bi me po za gotovo izžvižgala in zasmehovala lahonska druhal. Slednjič se je vendar-le udal, da je nesel za 50 kr., t. j. mesto za 1 gld. pa za jedno krono, za kar pa se ni nič zahvalil.
(Konec sledi.)
Grrško-turška vojska.
Tyrnavos in Larisa sta za Grke izgubljena; širna teealeka ravnina je v rokah Turkov; pet polkov turške konjiče je zasedlo Lariso. Da je tako prišlo, na tem se imajo Turki zahvaliti Edhem paši, kateri je, ko se mu je sporočilo, da je odstavljen, odločil se za energičen napad. Vedel je, da nima ničesar več izgubiti, in poskus se mu je obnesel. Grki so se umaknili do Pharsala in ondi zavzeli vse pozicije na višinah, ki na jugu zapirajo tesalsko ravan. Turki bodo morali zopet napeti skrajne sile, da vržejo Grke iz njih sedanjih, jako ugodDih mest. S temi razmerami so že Grki poprej računali in potem vrav-nali svoj bojni načrt. Dosedanjim turškim vspehom v Tesaliji pa tudi radi tega ni pripisovati popolne odločilnosti, ker jih kompenzujejo grški vspehi v Epiru in na morju. Oficijelna poročila iz Carigrada imenujejo položaj turških čet v Epiru kritičen. Grki obvladnjejo skoraj vse turško ozemlje od Zalagore, ▼zeli so Imareth in Filipiado, istotako imajo v svoji oblasti most čez reko Luros pri Paeseni in cesto, vodečo iz Arte v Janino in Klisuro. K vsem tem
neprilikam pridrniil se je še za Turke jako usoden albanski upor. Albanski rodovi niso zadovoljui s turškim gospodstvom in simpatizujejo z Grki, zlasti oni, ki so pravoslavne vere. Albanski bataljoni se nečejo več pokoriti poveljem turških poveljnikov; več pravoslavnih Albancev je prestopilo na grško stran. In ta upor se razširja v vedno večji meri netijo ga pa grSke prostovoljne čete. Vse te neprijetnosti so napotile turško vlado, da se je odločila obdržati Edhem pašo na bojišči v Tesaliji, Osman-pašo pa poslati v Epir.
Poleg tega se sestavljajo nove divizije, ki naj bi se poslale v pomoč turški armadi. V Janini vlada mej prebivalci velik strah, jeden del turških me ščanov je že ostavil mesto. Grška vojska bode v kratkem stala pred janinskim zidovjem, ako ee ne zgodi kak nepričakovan dogodek. Grško brodovje bombarduje še vedno Preveso in od predvčerajšnega dneva tudi Nikopolis, in na vzhodnem obrežji bodo grške bojne ladije v kratkem priplule v solunski zaliv pred starodavno mesto Solun. Ker se pričakuje, da vtegnejo Grki mesto bombardirati, nastal je mej prebivalci velik strah.
Najnovejša londonska poročila pravijo, da se je generalni major Makris, ki je bil prav za prav vrhovni poveljnik grške armade, odpovedal svoji službi, in da je na njegovo mesto imenovan polkovnik Mav-romichali. Vse pa kaže, da Grki še ne bodo kmalu prosili miru, zlasti pa ne posredovanja evropskih vlastij, kajti rajši bi se začeli pogajati s Turki samimi, nego z Evropo, vsaj tako poročajo vladni listi iz Aten.
Omenjali smo že o napetih razmerah mej Bolgarijo in Turčijo. Oglašati so se pa jele tudi druge državice na Balkanu. Tako poročajo listi, da so tudi srbski in črnogorski poslaniki v Carjemgradu stavili na Turško zahtevo, naj nemudoma reši vprašanje glede srbskega biskupa v Skoplju. Črna gora razven tega zahteva, da Turčija odstrani nekaj trdnjavic ob črnogorsko turški meji, zaradi katerih je bilo že mnogo prepirov in bojev.
Ko se je v Cetinju razznala novica, da je Turčija Grkom napovedala vojsko, nagovoril je črnogorski knez prestolonaslednik Danilo svoje vojake z besedami: „Zvedelo se je, da so Turki napovedali Grkom vojsko. Preliva se že ljudska kri po mejah obeh teh držav. Mi želimo, da bi bil ta boj kolikor mogrče cenejši za človeštvo. Junaki ! Zahvaliti nam je modro in očetovsko vodstvo Gospodarja, da so koristi naše države do sedaj še nedotaknjene. Ako bi se pa to zgodilo, Cesar nas Bog vaiuj, v tem slučaji treba, da se pokažemo vredne sinove mile nam domovine.
Dunaj, 27. aprila. Vsa poročila, ki merijo na to, da je grška vlada prosila pomoči pri velevlasteh in da je prosila za premirje, so prezgodnja in neresnična.
Atene, 27. aprila. Vse tesalske čete z brigado Smolenskega vred so dospele v Farzal. Vsa tu zbrana grška moč se ceni na 40.000 mož. Noč in dan se vrše raznovrstne utrdbe in priprave. 0 izgubi v bitki pri Mati še ni nič znanega.
Atene, 27. aprila. Vlada je pozvala pod orožje vse ostale moške, ki so zmožni nositi orožje, ker se je odločila, da se bojuje do skrajne meje-
Atene, 26. aprila. Iz verodostojnega vira se poroča, da so Grki naredili nerabne topove v Larissi ter razdejali železnico mej Larisso in Volo.
Atene, 27. aprila. Tri ladije so odplule v Volo, da rešijo žene in otroke. Več vojnih oddelkov se je podalo iz Arte v Filipiado.
Carigrad, 27. aprila. Radi obširnih priprav, ki se vrše v grški armadi pri Kasiji in ob Olimpskem pogorju, so v Yldiz-Kiosk v veliki skrbi. Obžaluje se, da turškaf armada ni preskrbljena z vsemi prevoznimi sredstvi in ne more lahko preko zelo naraslih rek Kserias in Salamoria.
Carigrad, 26. aprila. Položaj turške armade v Epiru je trajno kritičen. Grki imajo v lasti skoro vse ozemlje od meje do Zalagore ter so si osvojili bateriji Imaret in Fi-lipiada, most čez reko Luros pri Paseni in cesto od Arte proti Janini do Klizure. Turške čete pod vrhovnim vodstvom Osman-paše so na potu v Epir.
Carigrad, 27. aprila. Konzularna poročila iz Janine javljajo, da je krščansko prebivalstvo v veliki večini pobegnilo iz mesta. Mej ostalimi vlada velik strah in zahtevajo od valija, naj jih oboroži, čemur pa ta ni voljan ugoditi.
v London, 27. aprila. Tukajšnji listi poročajo iz Aten, da zahtevajo baje ministri spremembo v vrhovnem poveljstvu (?).
Atene, 27. aprila. Polkovnik Smolenski je imenovan načelnikom generalnega štaba grške armade v Tesaliji, mesto dosedanjega poveljnika oklopniškega brodovja Sachturija pa je zasedel admiral Stamatello.
Pariz, 27. aprila. „Figaro" poroča baje iz verodostojnega vira, da Grška ne bo prosila pomoči pri velevlastih, marveč raje se direktno pogajala s Turčijo.
Telegrami.
Petrograd, 27. aprila. Cesar Fran Josip in nadvojvoda Oton s spremstvom sta dospela sem danes dopoludne ob 10. uri Na kolodvoru ju je vsprejel car Nikolaj v spremstvu velikega kneza. Oba vladarja sta se odpeljala v zimsko palačo mej vojaškim špalirjem ter neprestanim navdušenim pozdravljanjem mno-gobrojne množice občinstva. Vreme je zelo ugodno.
Petrograd, 27. aprila. Povodom prihoda cesarja Fran Josipa je mesto v vseh, tudi najbolj oddaljenih delih bogato okrašeno.
Berolin, 27. aprila. Da se omogoči dohod neutralnih ladij na Kreto, se je meja blokade omejila sarao na vzhodno, zahodno in južno črto prvotno določenega ozemlja.
Carigrad, 27. aprila. Sultan je podelil ekumenskemu patrijarhu veliki kordon Me-židje-reda.
Kaneja, 27. aprila. Polovica bataljona italijanskih vojakov je dospela v Hierapetro, druga polovica pa v Kandijo, katero oblegajo vstaši. V mestu je veliko pomanjkanje vode, ker so vodnjaki v oblasti vstašev.
Svilnati damasti 65 kr.
do gld. 14*65 meter — istotako tudi ćrna, bela in barvena Hennebergova «vila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.) poštnino in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico.	36 9—4 6
Tovarne za svilo G. Henneberg
c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh.
Umrli eo:
24.	aprila. Mihael Lampič, mizarski pomočnik, 43 let, Poljanska cesta 34, jetika. — Marija Vončina, delavca hči, 15 let, sv. Petra nasip 65, jetika. — Alojzij Mušič, pismonoše sin, 15 dni, Križevniške ulice 9, oslabljenje.
25.	aprila. Frančiška Žul, kajžarja hči, 18 mesecev, Ilovca št. 46, dušljivi kašelj.
26.	aprila. Ana Anderle, zasebnica, 85 let, Dunajska cesta št. 15, ostarelost.
V h i r a 1 ni c i:
25. aprila. Jakob Jekler, gostač, 64 let, ostarelost.
V bolnišnici:
22. aprila. Ivan Kozina, lončar, 49 let, paralysis pro-gresiva.
290 1-1
Potrtim in tugepolnim srcem javljam sorodnikom, prijateljem in znancem imenom vseh žalujočih ostalih, da so naša dobra in ljubljena mati
Neža Mejač
v ponedeljek, dne 26. t. m., popoldne ob 3. uri po nedolgem bolehanji, prevideni s svetimi zakramenti z umirajoče, v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb blage pokojnice pojde v četrtek, dne 29. t. m., ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče komendsko.
Svete maše darovale se bodo na dan pogreba in in ob osmini v farni cerkvi sv. Petra v Komendi.
Drago pokojnico priporočam v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Komendi, dne 27. aprila 1897.
Andrej Меј&б.
Meteorologično porodilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	i b >
26	9. zvečer	737 6	11-7	sr. vzh.	oblačno	
27	7. zjutraj 2. popol.	738 8 739-5	11 0 15 0	sl. vzh. sr. jvzh.	oblačno	0-0
malom.
wr Pege
odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-17
dr. Christoff-a izborni, neškodljivi
1
Ambra-creme §
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 потб. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
V Štangi pri Litiji se sprejme takoj
orgljavec,
izurjen v crgljauju in petju (Oecilijanec). Biti mora poštenjak v vsacem oziru.	, _ .,
*	Mihael Saje,
289 3—1	župuik.
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
St. 14138.
Razglas.
291 .4-1
Radi velikega letnega živinskega sejma dnć 3. maja letos, se ne more vršiti ta dan odrejeno komisijonelno ogledovanje konj na živinskem sejmišči poleg klavnice.
Tukajšnji razglas z dne 1. aprila t. 1. premioja ee torej v toliko, da se bode omenjeno ogledovanje in razredovanje konj sicer v istem redu vršilo
dne 3. in š=. maja t. 1. na prostoru pred St. Petersko vojašnico,
tako, da se bodo konji pripeljavali od Št. Peterskega mostu ob drevoredu proti civilni bolnici, in odpeljavali med vojašnico in bolnico.
Lastniki konj se opozarjajo, da oddajo še ne oddane naznanilnice, da oglasijo vse premembe o st&niu svojih konj od dnć zglaševanja do ogledovanja, t. j. od 16. aprila do 3. maja pri mestnem magistratu, ter da pripeljati dajo svoje konje ob označenem času k ogledovanju brez posebnega povabila.
Lastniki, katerih konji so začasno izven mesta, morajo jih pripeljati k razredovanju v mesto, ali pa prositi dovoljenja, da se smejo ogledati v kraji, kjer se nahajajo.
Kdor se temu brez postavnega uzroka ne pokori, se bode brezozirno zakonito kaznoval.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnć 22. aprila 1897.
Pomladni Glasi
posvečeni slovenski mladini.
S 4 slikam'.
Uredil in založil
......


E. Lampe.
V Ljubljani 1897.
Hi
Krasna mladinska knjižica I

7. zvezek.

&
Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr, v celo p'atno vezanim 55 kr., krasno
ve/?nim 90 kr., po pošti 5 kr. več. Dob<5 se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljrni, p>i Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se dobe prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdeluje F. Breskvar, knjigovez v Ljubljani.
шштшшвш^
Ж • i •
A « »
ЛВг_
llllllllllllllllllllllll
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah f
llllllllllllllllllllilllllllllllMIl
Ш
1J1JS1
JSS-
I. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
Ж. kranjsko
čisto laneno olje.
■s«
priporoča najceneje 59 104—42
Jldolf dCauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Št. 1501.
V. 1897/1.
Naznanja se. da se bode v konkurzno zalogo tukajšnjega trgovca Lavoslava Meden-a spadajoča, sodno na 8038 gld. 62 kr. cenjena zaloga mešanega blaga itd. eksekutivnim potom skupaj prodajala, in sicer
dnć 22. maja 1897
za ali nad ceno in
dne 5. junija 1897
tudi pod ceno proti takojšnemu sprejemu blaga za plačilo v gotovini.
C. kr. okrajno sodišče v Cirknici,
dnš 24. aprila 1897.	287 3-2
F.P.Yidic & Comp.
v Hiju.l>ljaixi
ponudijo po najnij^i ceni poljubno množino
ш- itavbtnike opeke,
zarezne strešne opeke
(izdelane iz najboljše vrhniške ilovice) in tem pripadajočo
strešna okna iz litega železa.?;
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek).
Koman- cement, dovski Portland- cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete.
Najnižje cene!	201 11-10
ШЗД Dunajska borza.
Dn6 27. aprila.
Skopni drtavni dolg ▼ notah.....101 gld.
Bknpni državni dolg v srebrn ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	.
Ogerska zlata renta 4%.......121	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	939	,
Kreditne delnice, 160 gld............349	,
London vista...........119	■
Nemški drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	„
«0 mark........................11	.
SO frankov (napoleondor)............9	.
Italijanski bankovci ........45	.
O. kr. cekini......................&	«
15 k*.
15 . 40 . 90 . 80 . 40 .
40
50 . 62'/, 73 . 62'/, 05 , 65 .
Dni 26. aprila.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke i. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke i. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dnnavske vravnavne srečke b% ... . Dnnavsko vranamo posojilo i. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma ат. osr zem.-kred. banke 4 £ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne ieleznice 3% ,
,	. južne železnice 6% .
,	. dolenjskih ieleznic 4 *
154 gld. 50		
154		—
189		50
99		30
137		50
127		—
108		—
112		50
98		75
99		70
174	.	25
127		35
99		60
Kreditne srečke, 100 gld........201	gld. —
4% srečke dunar. parobr. družbe, 100 gld.	148	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	.	40
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	,	—
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—
St. Genćis srečke, 40 gld.......73	.	50
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—
Ljubljanske srečke.........22	,	25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	150	.	75
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v.	3447	.	50
Akcije tržađkega Lloyda, 500 gld. ...	348	.	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	78	,	-
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba .	—	.	—
Montanska družba avstr. plan.....82	,	05
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	156	.	—
Papirnih rublje* 100 ................126	. 75
Nakup in prodaja Tiakrmtnih državnih papirjev, вгебк, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri isžrebanja
najmanjšega dobitka. Kilantn» izvršitev пагобИ na borzi.
Menjarnična delniška družba
„IE ЕНСГ
«ollzaili it. 10 DnnaJ, Ririihilfirstrasu 74 B.
66
Pojaanlla~£& v vseh goipodarsklh in Inantnlh stvareh,
potem o kur sni h vrednostih vseh ipakulaolfakih vrednostih papirjev in vestni oviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti gr naloženih glarnio. *Vi