Št. 329 (15.431) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.___________________________ TRST - Ul. Montecchl6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 moggk) 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POSNNA PLAČANA V GOTOVH SPB). N AB8.POST.GR. 1/50% SREDA, 13. DECEMBRA 1995 Kakšno ceno bo treba plačati? Vojko Coua Včeraj so v Zvorniku na Drini poskušali »režiserji« predaje obeh francoskih pilotov obnoviti nekdanje rusko, francosko in srbsko zavezništvo iz prve svetovne vojne. Slovesni predaji sta namreč poleg generala Ratka Mladica, krvnika iz Srebrenice in drugih bosanskih grobišč, prisostvovala še francoski vrhovni Poveljnik Jean Philippe Drouin in ruski vojaški ataše v Beogradu general Viktor Sepilov. Seveda je bil prisoten tudi poveljnik jugoslovanske vojske general MomCilo' PerišiC. Ob srbskih šajkacah, ruskih in francoskih generalskih epoletah so manjkali samo zvoki Marša na Drini. O nekdanjem tradicionalnem srbsko-francoskem prijateljstvu je seveda spregovoril Mladic, general Drouin pa je poudaril, da bo ta srbska gesta ostala v zgodovini, ko bodo prečkali Drino. Nic Čudnega torej, da se sedaj marsikdo upravičeno sprašuje, katera bo cena, ki jo bo Francija plačala za to »zgodovinsko gesto«. Francoski predsednik Chirac se je včeraj zahvalil »vsem zaveznikom« za njihovo Podporo, zlasti pa ruskemu predsedniku Jelcinu »za njegovo osebno pomoč« in seveda Slobodanu Miloševiču. Na francosko protiu-slugo Srbom bržkone ne bo treba dolgo Čakati. Morda bo pojutrišnjemu slovesnemu podpisu day-tonskega sporazuma v Parizu prisostvoval tudi Radovan KaradžiC, ki je za haaške sodnike vojni zločinec. Pariz pa je že z rokovanjem med Ratkom Mladičem in generalom Drouinom potrdil, da so francoski interesi pomembnejši od naCel in mednarodnega prava. Navsezadnje ni prvič, da se je Pariz ob podpori Londona postavil v bran srbskih interesov. Ruski general Sepilov je včeraj v Zvorniku poudaril, da bosta sedaj lahko Rusija m Francija konstruktivno Prispevali pri reševanju bosanske krize, začenši »z življensko pomembnimi interesi bosanskih Srbov v Sarajevu.« Prav vCeraj so namreč bosanski Srbi na referen-dumu »odločali« o usodi Sarajeva, kot da ne bi bilo Daytona, kot da jih ne bi obvezoval sklenjeni sporazum. Brez ameriškega odločnega posega bo torej jutrišnji pariški Podpis le gala predstava brez trajnega miru. I Pred 26. teli pokol I v Kmečki banki MILAN - Z manifestacijo na Trgu Fontana v'Mi-lanu so se vCeraj spomnili 26. obletnice bombnega atentata, ki je leta 1969 ubil 16 ljudi in napovedal začetek strategije napetosti. O obdobju ’69-’84 je spregovoril tudi predsednik parlamentarne komisije, ki raziskuje pokole, Giovanni Pellegrino. Senator je v osnutku zaključnega poročila s političnega in zgodovinskega vidika uokviril petnajstletje strategije napetosti in terorizma. Na 2. strani I Ravnatelji naših 1 šol so se združili TRST - Ravnatelji slovenskih šol na Tržaškem so ustanovili skupni organ, ki bo povezoval njihovo delovanje. Kolegij, tako so ga imenovali, so že predstavili tržaškemu šolskemu skrbniku, ki je pobudo ocenil pozitivno. Slovenski ravnatelji (skupno jih je dvanajst) so si zadali za cilj uresničevanje in usklajevanje skupnih vzgojnih pobud v duhu didaktične kontinuitete. Na 5. strani BOSNA / PRED JUTRIJŠNJIM ZAČETKOM MIROVNE KONFERENCE V PARIZU Bosanski Srbi so končno izpustili francoska pilota SARAJEVO - Bosanski Srbi so včeraj vendarle izpustili francoska pilota, ki so ju sestrelili in zajeli pred veC kot sto dnevi v bližini Pal. V Zvorniku so srbski vojaki na čelu z Ratkom Mladičem predali stotnika Chiffota in poročnika Souvi-gneta francoskemu generalu Douinu, ki ju je odpeljal v Beograd, od koder sta odletela v domovino. Tako je bila odpravljena še zadnja večja ovira za jutrijšnji začetek mirovne konference v Parizu, kjer naj bi voditelji sprtih strani s slovesnim podpisom potrdili dayton-ski sporazum. Mirovni dogovor pa na temnu še zdaleč ne uživa toliko podpore kot med držav- niki. Sarajevski Srbi so vCeraj pripravili referendum, na katerem bodo nedvomno s precejšnjo večino zavrnili sporazum, vendar njihova odločitev po trditvah diplomatskih virov ne more ničesar spremeniti. Tega se zavedajo tudi sami, zato se jih mnogo že pripravlja za odhod na ozemlje, ki bo še naprej pod srbskim nadzorom. 2e danes pa bo jasno, kako prepričljiv je bil ameriški predsednik v pojasnjevanju kongresnikom, zakaj in Cernu je treba ameriško vojsko poslati na Balkan. Kongres bo namreč glasoval o podpori Clintonovi odločitvi, da v BiH napoti 20 tisoč vojakov. Nablus prešel v roke Palestincev NABLUS (Reuter) - Palestinska policija je vCeraj med prazno-vanjem tisočglave množice izobesila zastavo pred poslopjem nekdanjega izraelskega vojaškega poveljstva v mestu Nablus in tako uradno prevzela nadzor nad tem naj-vecjim palestinskim industrijskim mestom. Izraelski vojaki so se umaknili že v ponedeljek zveCer, torej kar 48 ur pred iztekom predpisanega roka. Nablus je najveCje od šestih mest, ki bodo prešla pod palestinsko upravo. Stran 12 Pritisk na sodnijski tim »čiste roke« MILAN - Inšpektorji pravosodnega ministrstva so brescianskemu tožilstvu priporočili preiskavo o delu šefa milanskega tima »Ciste roke« Francescu Saveriu Borrelliju, Ceš da je kršil preiskovalno tajnost, ko je predsednika republike Scalfara obvestil, da je naslovil jamstveno obvestilo bivšemu premieru Silviu Berlusconiju. Bre-sciansko tožilstvo pa baje preiskave še ni začelo. Na 2. strani Finančni zakon: Dini bo danes odločil, ali lahko sprejme pogoje Kartela RIM - Vlada bo na današnji seji sedniku republike Scalfaru. Pred- opozicija in ki zavirajo delo po-pretehtala popravke, ki jih je Kar- sednik poslancev Forza Italia Vit- slanske zbornice. VCeraj zjutraj je tel svoboščin postavil kot pogoj, torio Dotti je novinarjem pove- s predstavniki strank, ki ga pod- da ne glasuje proti finančnemu dal, da »vlada politično ne na- pirajo, Dini preučil možnost zau- zakonu. Premier Lamberto Dini sprotuje zahtevam Kartela«. pnice, toda to sredstvo bi lahko se je vCeraj na dolgo pogovarjal z Problem, s katerim se spoprije- dvorezno, ker v spodnjem domu načelniki skupin Kartela, nato pa ma Dini, je, kako preseči več kot vlada nima večine, zvečer stopil na Kvirinal k pred- 2.000 popravkov, ki jih je vložila Na 2. strani OBISK / MINISTER JOŽE OSTERC NA TRŽAŠKEM, GORIŠKEM IN V BENEČIJI baz pozornosti matične dfiave za naše kmetijstvo TRST - Na povabilo stanovskih organizacij slovenskih kmetov se je vCeraj v Trstu, na Goriškem in v Benečiji mudil minister Republike Slovenije za kmetijstvo inž. Jože Osterc, ki si je v spremstvu sodelavcev ogledal več kmetijskih podjetij in se neposredno seznanil s problemi, ki tarejo ta pomemben gospodarski sektor. Osterc se je sestal tudi z deželnim odbornikom za kmetijstvo Zoppolatom, s katerim sta govorila o možnostih sodelovanja s posebnim oziroma na evropske programe. Posnetek (foto KROMA) je s srečanja na sedežu Kmečke zveze v Trstu. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Javni sestanek v Saležu Zgoniška občinska uprava se je predsinocnjim srečala s Saležani. Sestanke po vaseh bo nadaljevala prihodnjega januarja. Stran 5 Uspeh razstave o Ebli Razstavo dokumentov in izkopanin Eble si je ogledalo okrog 62 tisoC obiskovalcev. To so prireditelji povedali med včerajšnjo tiskovno konferenco. Strane Kritike Podjetju za sejme Goriška pokrajinska uprava je zavzela kritično stališče do Podjetja za sejme pri trgovinski zbornici in zahteva veCjo prozornost v njegovem upravljanju, Stran 8 Otvoritev z Bellinijevo Normo Otvoritvena predstava Verdijeve opemo-baletne sezone v dvorani Tripcovich je številnemu premierskemu občinstvu ponudila Bellinijevo »Normo«. Strani 0 Žreb za nogometno SP 1998 V Parizu so vCeraj izžrebali kvalifikacijske skupine za nastop na nogometnem SP leta 1998 v Franciji. Slovenija je v skupini z Dansko, Hrvaško, Grčijo in Bosno, Italija pa z Anglijo, Poljsko, Gruzijo in Moldavijo. Stran 16 2 RIM / FINANČNI ZAKON STRATEGIJA NAPETOSTI / ZAKLJUČKI SEN. GIOVANNIJA PELLEGRINA Dini se pogaja z desno opozicijo Iskanje rešitve, ki bi omogočila odobritev finančnega zakona - Razkol v Kartelu Z večjo vestnostjo bi Akta Mora rešili Stiki med Rdečimi brigadami in državnimi organi? RIM - Z repliko proračunskega ministra Rai-nera Mašere in zakladnega podtajnika Piera Giar-de se je včeraj v poslanski zbornici začela sploSna razprava o finančnem zakonu. Poslanci bodo danes začeli z razčlenjeno razpravo o popravkih. To bo prava bidea v tekmi s časom, saj je opozicija predlagala skupno več kot 2.000 popravkov in zbornica bi se najbrž ne uspela izreči pred koncem leta o temeljnem programskem dokumentu, ko bi glasovali o vsakem popravku posebej. Dodatna težava je dejstvo, da Dinijeva vlada v poslanski zbornici nima večine in zato je zelo tvegano sredstvo zaupnica, s katero bi razveljavili popravke. O teh problemih je bil včeraj govor na srečanju premiera Dinija s predsedniki levosredinskih skupin, ki podpirajo vlado. Dini, ki se je v teh dneh večkrat sestal tudi s predstavniki opozicije, je včeraj naslovil poziv vsem političnim silam, naj s skupnimi močmi in čutom odgovornosti poiščejo rešitev, ki bo omogočila pravočasno sprejetje finančnega zakona. Iskanju primernega prijema, ki bi omogočil premostitev čeri popravkov, so bila včeraj popoldne posvečena številna srečanja, ki so med drugim pokazala, kako je Kartel svoboščin globoko razdvojen, saj so sredinske sile skupaj z »golobicami« Forza Italia pripravljene na dialog z vlado, medtem ko jastrebi FI in Nacionalno zavezništvo vztrajajo v odklonil- nem stališču. Razkol v Kartelu je jasno prišel do izraza v spopadu med predsednikom poslancev FI Vittoriom Dottijem ter »jastreboma« Antoniom Martinom in Cesarejem Previtijem. Dotti je zagotavljal, da se pogajanja z vlado nadaljujejo tudi s podporo Silvia berlusco-nija, medtem ko sta Martino in Previti prisegala, da velika večina Kartela nasprotuje pogajanjem in noče podpreti finančnega zakona. Dotti je vsekakor postavil kot pogoj za morebitno podporo (ali vzdržanje FI) pet dokuemnt s petimi točkami. Zahteval je zagotovilo, da ne bo novih obdavčitev, podaljšanje veljavnosti Tre-montijevega zakona za podjetja, podporo manj razvitim območjem in kmetijstvu, dodatne zaščite za družino, pa tudi norme za podjetja, ki bi rada kotirala na borzi. Progresisti so z Vincen-zom Viscom sicer ocenili, da je predlog Kartela zgolj predvolilna propaganda, toda vlada je kljub temu pripravljena na dialog in danes bo na seji ministrskega sveta pretehtala predloge Kartela. Predsednik poslancev KDC Carlo Giovanardi je povedal, da bo Kartel danes dfcenil vladni odgovor in na tej osnovi odločil, kako bo glasoval o finančnem zakonu. Sinoči je premier Lam-berto Dini stopil na Kviri-nal k predsedniku republike, da bi mu poročal o finančnem zakonu in o pogajanjih z opozicijo. RIM - Zelo verjetno je, da so se pripadniki Rdečih brigad posredno ali neposredno pogajali s predstavniki države in na tej osnovi okrnili nekatere dele spomenice Alda Mora. To je eden od zaključkov, do katerih je prišel v osnutku poročila predsednik parlamentarne komisije, ki raziskuje pokole, senator Giovanni Pellegrino. Osnutek poročila, ki razčlenjuje 15 let strategije napetosti in terorja v Italiji, je Pellegrino orisal včeraj novinarjem. Osnutek poročila, o katerem se bo morala sedaj izreči komisija na plenarnem zasedanju, obravnava obdobje 1969-84 z zgodovinskega in političnega zornega kota in vsebuje marsikatero novo oceno v primerjavi z dosedanjimi raziskavami. Morda najpomembnejše novosti zadevajo prav ugrabitev in umor predsednika Krščanske demokracije Alda Mora. »Zelo verjetno je, da so imele Rdeče brigade, ki so slutile poraz, stike z državnimi telesi in da so se pogajale o izročitvi tega gradiva,« je zapisal med drugim Pellegrino, po katerem bo treba nekatere od teh domnev preveriti med procesoma zoper bivšega premiera Giulia Andreottija v Palermu in v Perugii. Po oceni predsednika komisije, ki raziskuje pokole, Rdeče brigade niso bile tako nepropustna organizacija, kot marsikdo še trdi. Pellegrino je prav tako prepričan, da je vodstvo karabinjerjev, ki je vdrlo v skrivališče rdečih brigadistov v Ul. Montenevoso v Milanu, prikrilo nekatera poglavja iz takoimenovane Moro-ve spomenice (šlo je za prepis zasliševanj predsednika KD v »ljudskem zaporu«). »Kdor je vdrl v skrivališče je mislil, da bo koristil državi, če bo prikril tiste dele gradiva, ki bi lahko oškodovalo tedanji državni vrh,« je zapisal Pellegrino. Poročilo v tem poglavju omenja tudi problem skrivališča v Ul. Gradoli v Rimu. Po Pellegrinovi oceni je očitno, da je to ime pronicnilo iz krogov avtonomistov iz Bologne, kdor je novico posredoval preiskovalcem, pa je skušal vir informacij prikriti s tem, da se je skliceval na vraževerski večer. Dejansko so Rdeče brigade v Ul. Gradoli v Rimu imele tedaj skrivališče, v katerem so živeli nekateri od Morovih ugrabiteljev. Toda preiskovalci se na rimsko ulico niso spomnili, ampak so prečesali vas Gradoli, ne da bi odkrili nič koristnega. »Ko bi preiskavo izpeljali z nekoliko večjo vestnostjo, bi se najbrž ugrabitev drugače iztekla in tudi zgodovina RB bi bila drugačna,« je poudaril Pellegrino. Tudi o ostalih krvavih dogodkih tistega obdobja je Pellegrinova ocena jasna. Po njegovem mnenju na osnovi dosedanjih spoznanj ni mogoče trditi, da so bili v prevratniške mreže vpleteni ljudje, ki so imeli v državi vodilne odgovornosti. Toda »napetosti tistega petnaj-stletja ne bi bile tako ostre in najbrž ne bi imele tako tragičnih posledic, ko bi pot do resnice ne bila posejana s tolikšnimi zaprekami«. Politično odgovornost za to pa imajo tisti, ki so imeli državno krmilo v rokah. Pellegrino zaključuje poročilo z vrsto predlogov. Med temi je uvedba permanentnega dvodomnega preiskovalnega odbora, ki naj bi postal »stalna opazovalnica za ohranitev demokratične ureditve«. Poleg tega Pellegrino predlaga korenito spremembo določil o državni tajnosti. Predsednika komisije sta kritizirala člana komisije Alberto la Volpe in Nicola Magrone (progrei-sisti), ki sta Pellegrinu očitala, da je z vsebino poročila seznanil prej novinarje kot komisarje. PODKUPNINSKA AFERA / NA UDARU PREDVSEM BORRELLI IN Dl P1ETRO h Ofenziva proti timu »čiste roke MILANO - Tožilstvo v Brescii ni začelo nobene preiskave o šefu milanskega državnega tožilstva Francescu Saveriu Borrelliju. Tako je povedal včeraj sodnik Fabio Salamone, ki vodi preiskavo o Di Pietru in drugih elanih sodnijskega tima »čiste roke«. Salamone je delno popravil novico, ki jo je v torek objavil milanski II Giornale, po katerem je Borrelli že na seznamu preiskovanih oseb. Sefa milanskega državnega tožilstva naj bi inšpektorji pravosodnega ministrstva dolžili, da je kršil tajnost preiskovalnega postopka, ko je ob koncu lanskega leta obvestil predsednika republike, da je naslovil tedanjemu premieru Silviu Berlusconiju jamstveno obvestilo. Novico o telefonskem pogovoru med Borrellijem in Scalfa-rom je ministrskim inšpektorjem sporočil Silvio Berlusconi. In Borrelli jo je potrdil. Povedal je, da je Scalfara obvestil, potem ko je karabinjerski oficir, ki mu je bilo zaupano jamstveno obvestilo, tedanjega premiera že seznanil z vsebino ukrepa. Sef milanskega tožilstva je tudi dejal, da je imel za svojo dolžnost obvestiti predsednika republike o tem ukrepu, ki je zadeval predsednika vlade. Ministrski inšpektorji pa očitno niso bili istega mnenja in so poročilo o dogodku skupno s svojimi kritičnimi pri- pombami že izročili brescian-skim sodnikom, ki so pristojni za morebitno ukrepanje. Kaže pa - vsaj k temu navajajo Sala-monejeva pojasnila - da se formalna preiskava zaenkrat še ni začela. Medtem ko se plete polemika o tem problemu, je Antonio Di Pietro včeraj spet izjavil, da bi preiskava »čiste roke« bila najbrž pokopana, ko on ne bi bil odstopil. V rubriki na tedniku Oggi je v odgovoru nekemu bralcu navedel, da ga je skupina ljudi (politikov in ne) skušala očrniti pred javnim mnenjem in tako doseči, da bi »zbrisali vsa kazniva dejanja«. Povedal je tudi, da imen ni povedal, da ne bi obrekovalcem omogočil novih napadov. Odstopil naj bi, da bi kot zasebni državljan lahko svobodneje zajezil ofenzivo. Medtem ko sodstvo s težavo raziskuje podkupninsko afero in splet med politiko in mafijo, so vse bolj očitni poskusi, da bi načeli verodostojnost sodnikov. V ta okvir sodijo tudi novice parlamentarca FI Dome-nica Contestabileja in predsednika odbora »Pravična Italija« ■ Giorgia Stracquadania, da palermsko tožilstvo vodi preiskavo o Silviu Berlusconiju in ga namerava osumiti kršitve zakona 416 (sodelovanje z mafijo). Novico je tožilstvo v Palermu demantiralo kot povsem neo- snovano. NOVICE Preložili proces proti Biasuttiju VIDEM - Kazensko sodišče je preložilo na april prihodnjega leta proces proti bivšemu parlamentarcu in predsedniku deželnega odbora Adrianu Biasuttiju, bivšemu pokrajinskemu tajniku KD Lucianu Misseri, podjetniku Lucianu Babosu in socialističnima upraviteljema iz Cer-vinjana Mauriziu Anolfu in Mauriziu Brigi. Vsi so obtoženi izsiljevanja v okviru preiskave o domnevnih protizakonitih prispevkih pri oddaji v zakup nekaterih javnih del. Branitelji obtožencev so zahtevali zamenjavo nekaterih članov sodišča, ker so že sodelovali v sodnem zboru, ki je svojčas zavrnil prošnjo za izpustitev upravitelja iz Cervinjana na svobodo. Sodišče je odredilo, da mora o zadevi odločati ustavno sodišče, zato je tudi proces preložilo. Obenem je preložilo tudi drug proces, tisti v zvezi z reklamnimi vložki na zasebni televiziji Canale 55 iz Pordenona. Na tem procesu so se znašli na zatožni klopi Bia-sutti, deželni svetovalec Compagnon in lastnik televizije Ermini. Požar (brez posledic) v čedajski banki ČEDAD - Videmski gasilci so včeraj posegli v čedajski Ljudski banki na osrednjem Trgu Duo-mo. Nekaj mimoidočih je malo prej opazilo, da se iz oken kletnih prostorov vali gost dim. Gasilci so dali takoj izprazniti bančno poslopje, tudi zato, ker ni bilo takoj jasno, kaj se sploh dogaja. Zatem so kmalu ugotovili, da se je pri prenavljanju kletnih uradov vnel tapisom. Požar so takoj pogasili. Gmotna škoda ni bila velika. lili $WG o volitvah: z Di Pietrom bi levi center zmagal RIM - Ce bi se levi center povezal z gibanjem bivšega milanskega sodnika Antonia Di Pie-tra, bi na prihodnjih volitvah dobil od 350 do 370 sedežev v poslanski zbornici, kar znaša približno 52 do 59 odstotkov glasov. To je eden od zanimivejših rezultatov javnomnenjske raziskave, ki jo je tržaška SVVG opravila po naročilu tednika Fa-miglia Cristiana. Anketiranih je bilo 8.400 Oseb, pri anketi pa sta sodelovala profesorja Giacomo Sani in Paolo Segatti z univerze v Pavii. Ko bi se Oljka na volitvah predstavila sama - se pravi ne samo brez Di Pietra, ampak tudi brez Severne lige in SKP - bi zmagala desničarki bi si priborila od 330 do 360 sedežev. Zavezništvo med Oljko in SKP bi bilo sicer zmagovito, a bi prejelo dokaj pičlo večino 315-325 sedežev. Pač pa bi prisotnost Lige v levosredinski koaliciji lahko bolj škodila kot koristila, in to predvsem na jugu, kjer znaten del tako sredinsko kot levo usmerjenih volivcev nasprotuje povezovanju z Bossijevim gibanjem, pa tudi s komunisti. V MILANU IN RIMU / OB OBLETNICI POKOLA V KMEČKI BANKI Spomin na žrtve strategije napetosti Milanski sodnik Guido Salvini končuje preiskavo o atentatu na Trgu Fontana MILAN - Kot vsak 12. december so se tudi včeraj na Trgu Fontana pred sedežem mečke banke zbrali milanski demokrati, da bi se spomnili žrtev bombnega atentata, ki je pred 26 leti ubil 16 ljudi in ki je dejansko pomenil začetek strategije napetosti. Včerajšnja manifestacija je bila združena tudi s sindikalnimi zahtevami, ki so imele kot glavno tarčo protesta finančni zakon in klestenje delovnih mest v Milanu in okolici. Po milanskem središču sta krenila dva sprevoda, prvega so organizirale študentske organizacije, drugega sindikati. Sprevoda sta se združila na Trgu San Babila, od koder so ma-nifestatnti skupnbo krenili na Trg Fontana. Dvojno plat včerajšnje manifestacije so odražali tudi govori. Tajnik sindikata CGIL Antonio Panzeri je govoril predvsem o problemih dela (izžvižgali so ga nekateri mani-festanti skrajne levice, vendar do izgredov ni prišlo), medtem ko je predstavnik Odbora svojcev žrtev pokola zahteval, naj po tolikih letih preiskovalci razkrijejo in kaznujejo storilce milanskega in drugih atentatov, ki so okrvavili Italijo. V sedemdesetih letih sta preiskavo o pokolu vodila preiskovalni sodnik Gerardo D’Ambrosio in državni tožilec Guido Alessandrini, ki sta postavila na zatožno klop neofašistično celico Franca Frede in Giovannija Venture. Kasa-cijsko sodišče jima je iztrgalo preiskavo in jo izročilo catan-zarskim sodnikom, ki so po nekaj letih in po dveh procesih oprostili vse obtožence. Kazalo je, da renice o atenta- tu ne bo mogoče ugotoviti. Toda sodnik Guido Salvini, ki je prevzel delo Gerada D’Ambro-sia, je v precejšnji meri razkril zakusilje in odgovornosti obveščevalnih služb, ki so preiskavo zavirale na vse načine. Salvini bo moral končati z delom v štirih mesecih in verjetno bo osvetlil tudi marsikatero še nepojasnjeno okoliščino o atentatu. Obletnice atentata so se spomnili tudi v Rimu (telefoto Ap), kjer so 12. decembra 1969 eksplodirale tri bombe, vendar niso zahtevale človeških življenj. Kmetje so temeljni kamen slovenstva na tej strani meje Včeraj se je mudil na obisku na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji minister za kmetijstvo Republike Slovenije inž. Jože Osterc, ki ga je spremljal vodja svetovalske službe ministrstva inž. Ervin Kuhar in generalna konzulka Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič-Pelikan. Namen obiska je bil neposredno spoznati kmetijsko stvarnost slovenske manjšine in se soočiti z najbolj perečimi problemi tega sektorja. Temu je služilo predvsem ločeno srečanje gostov iz Slovenije najprej s predstavniki Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev, potem pa tudi ogled Kmetijske zadruge v Trstu in Zadružne kraške mlekarne na Colu. Obisk v Kmetijski zadrugi je bila tudi priložnost, da sta se prvič srečala in pogovorila o vprašanjih skupnega interesa in sodelo-yanja slovenski minister in deželni odbornik za kmetijstvo Beppino Zop-polato. Na sedežu kmečke zveze v Trstu je goste v prisotnosti nekaterih mladih slovenskih kmetijskih Podjetnikov pozdravil Predsednik Alojz Debeliš, ki se je ministru zahvalil za pozornost in poudaril, da so taki: obiski potrebni zlasti v tem kritičnem obdobju, ko nam je vsestranska pomoč matične domovine življenjsko potrebna. Položaj kmetijstva na Tržaškem je gostom orisal tajnik KZ Edi Buka-vec, ki je posebej prikazal vlogo Kmečke zveze v Prizadevanjih za enakopravno vlogo kmetijstva v krajevni gospodarski stvarnosti. Ministra je seznanil tudi s skupnim nacrtom kmetijskih organizacij za globalni in inte- grirani razvoj kmetijstva, posebej pa je opozoril na kritično stanje, v katerem se nahajajo predvsem naše zadružne ustanove, v prvi vrsti Zadružna kraška mlekarna, ki ji grozi stečaj, Zadruga Brda na Goriškem in še druge. Bukavec in Debeliš sta apelirala na ministra Osterca, naj bi se v okviru pomoči, ki jo Slovenija namenja manjšini, našla tudi sredstva za kmetijstvo. Minister Osterc je pokazal je razumevanje za težave in probleme tukajšnjih kmetijskih ustanov, a je bil tudi zelo reahstičen. Dejal je, da ne gre pričakovati pomoči iz proračunskih sredstev, s katerimi razpolaga njegovo ministrstvo, ampak da je treba te možnosti najti v okviru pomoči, ki jo Slovenija nudi zamejstvu prek ministrstva ža zunanje zadeve oz. sekretariata za Slovence po svetu. To se mu zdi edina možnost pomoči, vendar je tudi pri tem veliko odvisno od čimbolj enotnega nastopa manjšine pred ustreznimi slovenskimi dejavniki. Potencialne možnosti nudi tudi sodelovanje na mednarodni ravni z vključevanjem obmejnega kmetijstva na obeh straneh meje v meddržavne evropske projekte kot sta na primer Phare in Interreg, in sodelovanje v okviru skupnosti Alpe-Ja-dran. Teh možnosti vsi skupaj še nismo dovolj izkoristili. Potrebni so skupni projekti. Svoje izvajanje je minister sklenil z zagotovilom, da se bo na vladni ravni odločno zavzemal za pomoč našemu kmetijstvu. Ministrova izvajanja je dopolnil vodja svetovalske službe inž. Kuhar, ki je poudaril, da spremlja naše kmetijsko problematiko že 15 let in da take predanosti slovenstvu, kot je pri nas, ni nikjer drugje. Tudi on je izrekel vso pripravljenost za strokovno pomoč upoštevajoč želje in potrebe tukajšnjega kmetijstva. Naslednja etapa obiska je bil sedež pokrajinske Zveze neposrednih obde- Benečija predlaga čezmejno sodelovanje SPETER - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc s sodelavci je v popoldanskih urah obiskal Gorsko skupnost za Nadiške dobne, kjer ga je sprejel predsednik Firmino Marinič z odborniki. Srečanje je slovenskemu vladnemu predstavniku ponudilo priložnost, da se je pobliže seznanil s kmetijsko problematiko v Benečiji. Predstavniki Gorske skupnosti so posebej Podčrtali možnost čezmejnega sodelovanja na nekaterih kmetijskih sektorjih (mlekarne, sadjarstvo, kmečki turizem in vinogradništvo). Predlagali so, da bi tudi ob pomoči slovenskega ministrstva prišlo do konkretnih pobud v okviru evropskega programa Interreg med gorskima skupno-stinaa za Nadiške in Terske doline ter med ob- močjem občin Kobarid; Tolmin in Bovec. Minister Osterc je podprl takšen način iskanja skupnih rešitev na področju kmetijstva in posebej podčrtal pomen strokovne informativne izmenjave. Ta bi lahko' stekla med kmetijsko šolo v Čedadu in fakulteto za kmetijstvo na videmski univerzi ter zavodom za kmetijstvo iz Nove Gorice in ljubljansko agronomsko fakulteto. V pogovora je prišla do izraza tudi potreba, da bi se v okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja oziroma Kmečke zveze ustvarili pogoji za bolj organsko in konkretno strokovno pomoč slovenskim kmetom v Benečiji. Obisk v Benečiji je minister končal z ogledom mlekarne v Až-li, ki je ena največjih na tem območju. Rudi Pavšič lovalcev, kjer je goste sprejel predsednik. Nevo Radovič s sodelavci in kjer je prav tako stekel pogovor o perečih vprašanjih našega kmetijstva. Sledil je ogled Kmetijske zadruge in njene oljarne, kjer je goste sprejel dolinski župan Boris Pangerc in predsednik zadruge Boris Mihalič, ki jih je seznanil z delom, problemi in dosežTd podjetja. Tu se je minister Osterc srečal tudi z deželnim odbornikom za kmetijstvo Zoppolatom. Ta prvi stik med njima je služil za medsebojno informiranje in za potrditev želje, da bi se stiki tudi na tej ravni poglobili v obojestranskem interesu. V ta namen je slovenski minister uradno povabil odbornika Zoppolata na obisk v Ljubljano. Pred odhodom iz Trsta so si gostje ogledali še Zadružno kraško mlekarno na Colu, kjer jih je sprejel predsednik Dario Zidarič in orisal izredno kritičen finančni položaj zadruge, ki ga brez pomoči ne bo mogla rešiti. Minister je nakazal nekatere možnosti sodelovanja zadruge s sorodnimi podjetji v Sloveniji, sicer pa je ponovil kar je glede pomoči iz Slovenije povedal že na srečanju s predstavniki obeh stanovskih organizacij. Jože Koreti Na slikah: pod naslovom obisk slovenskega ministra za kmetijstvo Jožeta Osterca v Zadružni kraški mlekarni, spodaj z deželnim odbornikom Beppinom Zoppolatom in predsednikom Kmetijske zadruge Borisom Mihaličem (foto KROMA)., Poziv za enotnost in povezanost med Slovenci Minister Jože Osterc je torej včeraj neposredno spoznal kmetijstvo slovenske manjšine v Italiji. Seznanil se je s panogami, ki jih gojimo, s podjetji oziroma zadrugami in seveda s stanovskima organizacijama, Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev. Predvsem pa je konkretno poznal, lahko bi rekli »otipal« probleme, ki tarejo to zgodovinsko in z narodnega vidika tako pomembno gospodarsko panogo. Sam je izrazil hvalaž-nost, da je imel to priložnost, saj mu bo jasnejši pogled na problematiko slovenskega kmetijstva v Italiji omogočil učinkovitejše ukrepanje in zastopanje stališč slovenskih kmetov v Italiji pri matici. Toda za to mora biti izpolnjen Se en pogoj, je poudaril inZ. Osterc, namreč enotnost in povezanost Slovencev na tej strani meje, kar je osnova za povečanje možnosti skupnega reševanja problemov in tudi za večji posluh za naše probleme v Sloveniji. Pomoč Slovencem v zamejstvu je interes države, je zagotovil minister, na kmetijskem in sploh na gospodarskem področju pa bo dolgoročno treba iskati rešitve v sodelovanju in izmenjavi. Možnosti za sodelovanje so, kar je prišlo do izraza tudi na srečanju slovenskega kmetijskega ministra z deželnim odbornikom za kmetijstvo FJK Zoppolatom, vendar je za višje oblike sodelovanja potreben čas, ker to ne gre čez noč, je dejal Osterc. »Slovenski kmetje so temeljni kamen slovenstva na tej strani meje,« je nadaljeval minister. »Ko govorimo o tem, navadno mislimo na gledališče, kulturo in pozabljamo, da so enako pomembne tudi gospodarske dejavnosti, ki omogočajo preživetje in dajejo kisika tudi netržnim dejavnostim. Temu smo v preteklosti najbrž posvečali premalo pozornosti. Toda zavedati se je treba, da položaj tudi v Sloveniji ni ravno rožnat, da so v teku hudi procesi prestrukturiranja z visokimi socialnimi davki. Številne naše zadruge so danes pred stečajem, ker so jim banke v preteklosti nekritično dajale posojila,« je dejal slovenski minister za kmetijstvo na srečanju v Zadružni kraški mlekarni na Colu, najbrž najbolj emblematičnem primeru sicer uspešnega kmetijskega podjetja v hudi finančni stiski. »Vesel sem, da sem pri obeh zvezah (stanovskih organizacijah, op. ur.) ugotovil, da je precej mladih, ki vidijo perspektivo v kmetovanju. Možnost imamo, da poglobimo strokovno pomoč, ki smo jb že dajali, tisto, kar je za tesnejše sodelovanje in za indirektono pomoč matične države najbolj pomembno, pa so skupni projekti vseh Slovencev,« je podčrtal minister Osterc. Po njegovih besedah je treba poiskati skupne točke in se združiti okrog njih, tudi po ozemeljskem načelu, nato pa s projekti nastopiti pri matici. Odziv matične države bo v tem primeru olajšan, saj je neenotnost med Slovenci v Ljubljani zelo slabo sprejeta. Skupni programi torej in skupno nastopanje, povezovanje Slovencev od Rezije do Trsta, je ponovil minister in obljubil, da bo sam storil vse, kar je v njegovi moči, da bo pomoč matične države Se bolj učinkovita. Vlasta Bernard Zamisel o informativnih srečanjih, ki bi prispevala k zbliževanju vinogradnikov obeh strani Brd GORICA - Slovenski minister za kmetijstvo Jože Osterc je svoj včerajšnji obisk sklenil v Steverjanu. Minister je s sodelavcema, direktorjem službe za razvoj in pospeševanje kmetijstva Kuharjem in šefom kabineta Kunstljem, obiskal županstvo, kjer so jih sprejeli župan Hadrijan Corsi, odbornika Dominik Humar in Roman Di Battista, načelnika svetovalskih skupin SSk Ivan Vogrič' in OE Ivan Humar. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki vinskih zadrug Brda in St.Florjan v zastopstvu briskih vinogradnikov. Pogovor je _ zajel vprašanja kmetijstva in zlasti seveda vinogradništva. Zupan Corsi je omenil bojazen vino- gradnikov tostran meje, češ da bi jih vstop Slovenije v Evropsko unijo in posledično povečanje količine briških vin na tržišču oškodovalo. To bojazen je zavrnil in v tem mu je minister Osterc pritrdil: če se bodo znali vinogradniki pravočasno pripraviti, bo odprava meje prej pridobitev kot pa negativen pojav, saj se bo ponudila možnost skupne promocije in naskakovanja tržišč, ki zahtevajo večje količine kvalitetnega vina, kot ga lahko danes nudi ena ali pa druga stran. Na razgovoru je padla tudi zamisel o skupnih informativnih srečanjih za vinogradnike, na katerih naj bi predavali priznani enologi z obeh strani meje. To bi prispevalo k zbliževanju obeh strani Brd in odpravi zareze, ki jo je povzročila meja. S tem v zvezi so Ste-verjanski predstavniki opozorili na potrebo po večji propustnosti meje, saj sedanje zgodnje večerno zapiranje mejnih prehodov močno zavira razvoj turizma in kmečkega turizma. OGLEDALO Kdo ubije leva in koga lev požre Ace Mermolja Namen je bil, da nadaljujem razmišljanje o desnici. Med Slovenci se namreč nekateri užalijo, Ce izjaviš ali zapišeš, da so na desni. V hipu pride do enačbe s fašizmom, kar ni utemeljeno. Ko sem pričel urejati svoje trditve, se mi je klobčič zapletel. Morda mi bo uspelo izpostaviti vsaj eno misel, čeprav bo pot do nje nekoliko vijugasta. Bližnji me tu pa tam opozorijo, da se v življenju ne znajdem tako, kot bi bilo priporočljivo. Pišem o svetu in problemih, sam pa se izgubim v žlici vode. Čeprav se pred očitkom branim, vem, da je osnovan. V meni se rojeva dvom: je verodostojno to, kar pišem o svetu, če pa se v njem ne znajdem? Ali ni, kot da bi pisal o jadranju, sam pa nisem nikoli stopil na konkretno jadrnico in bi že ob odhodu iz pristanišča povzročil veliko škode? Človek se je moral od nekdaj znajti v svetu, drugače bi umrl. Ustvaril pa je tudi odnos do sveta. Vsa kultura, umetnost, znanost in tudi veliko bolj konkretne zadeve, kot je na primer gospodarstvo, nastajajo v odnosu do sveta. Ko bi si človek ne zastavljal vprašanj o svetu, bi ostal na ničti točki. Žival se v svetu znajde, nekatere vrste (na primer podgane) se znajdejo na kar neverjeten način in se z veliko naglico prilagodijo novim razmeram. Ne moremo trditi, da imajo podgane svojo filozofijo, umetnost, tehnologijo, politiko, gospodarstvo, itd., čeprav lahko v njihovem skupinskem življenju najdemo mehanizme, ki jim omogočijo preživetje v zapletenih pogojih. Govoriti o človeku iz zgolj naravoslovnega vidika bi bilo skrajno reduktiv-no. V dobrem in slabem smo prav v odnosu do sveta zgradili velikanski sistem, da bi svet, v katerem se moramo znajti, obvladali, si ga celo podredili. Ob koncu drugega tisočletja živimo v izjemno zapleteni zgradbi, ki smo si jo zgradili sami, a je korenito spremenila naše življenje. Znanost in tehnika imata pri tem odločilno vlogo, nimata pa nobenega odgovora, kako naj rešujemo vprašanja, ki nam jih zastavljata. Računalniški sistemi, informatika, robotizacija, itd., spreminjajo dokaj radikalno naše delo. Noben računalnik nam ne more dati odgovora na to, kako naj se organiziramo, da se ne bo večala brezposelnost, da se ne bodo množili družbpni konflikti, da ne bo naše življenje zgolj v funkciji brezimnega dela, itd. Ogromen sistem, "globalno naselje” in podobne oznake govorijo o svetu, kjer je vsaka izbira skrajno zapletena, hkrati pa nam grozi z razč-lovečnostjo. Zdi se, da smo ustvarili stroj, ki ga ni mogoče obvladati. Ob odgovorih se množijo vprašanja, ki jih komaj dohajamo, Odnos do sveta, ki bi skušal razumeti tudi njegove mehanizme in reševati probleme, ostaja domena ljudi. Tehnika nam ne pomaga. Po drugi strani pa je razvozlavanje vprašanj, ki nam jih postavlja lastna "hiša”,’ vedno bolj predmet ozkih elit. Statistike nam kažejo, da ljudje ne vidijo v kulturi vrednote, čeprav lahko samo kultura daje odgovore na vprašanja globalno znanstveno-tehnološke civilizacije. Predočil bom zelo enostaven primer. Veliko govorimo o krizi politike. Njena kriza je prav v tem, da vedno težje odgovarja na konkretne probleme ljudi in jih vzklajuje z vrtoglavo rastjo tehnologije, z zapletenimi go-spodarstvenimi procesi, s tem, da postaja svet vedno manjši in hkrati nabit z družbenimi protislovji. Tu se prične zgodba, "kako se znajti” v gozdu, ki smo ga "posadili” in se je razrastel v pragozd. Ko odpovedujejo odgovori, ki bi bili skupni, se množi prepričanje, da se mora vsak- do znajti tako, kot se pač zna. Zanimivo je, da se vedno ne znajde, kdor je najbolj učen, izobražen, skratka, kdor največ ve o svetu. Iz vsakdanje izkušnje lahko opažamo, da se večkrat dobro znajde, kdor si ne zastavlja globalnih vprašanj, ampak kdor ima v sebi skoraj noro moč, da se vrine na pot, ki vodi do družbenega uspeha. To ni povsem nelogično, Pragozd nudi izjemno veliko poti in niš, kjer si lahko človek ustvari dostojno, ali celo razkošno življenje. V pragozdu bo prej umrl botanik kot pa domačin, ki se zna spopasti z nevarnostmi okolja. V razvitem, a tudi nerazvitem svetu se dogaja nekaj podobnega. Družbena organizacija, z državo vred, postaja vedno težja, saj mora čimbolje poznati globalne probleme in iskati nanje rešitve. Lažja je de-zorganizacija, kjer skuša vsak po svoje obvladati svojo nišo, svoj kotiček. Tekma za lasten prostor postaja vedno ostrejši način bivanja, kjer je težko najti sistemske in razumske rešitve, ki bi dajale dobre odgovore na vprašanja, ki nam jih zastavlja sodobna civilizacija. To dejstvo daje večjo moč razlogom desnice kot padec berlinskega zidu, ki je v svojem bistvu pretveza. Liberalizem in liberizem, družbeni darvinizem, kjer preživijo zgolj "spodobni”, solidarnost kot previsoka družbena "cena”, odklon drugih in drugačnih, ki ogrožajo naše niše, so najpreprostejši odgovori na probleme zapletenega sveta in življenja. Skupina, ki nima skupnih odgovorov, prepusti posamezniku nalogo, da si sam izbere svojo pot. Pleme preizkusi moč mladeniča tako, da ga pošlje v pragozd, ali v neskončno savano. Kdor ubije leva, se vrne zmagovit, drugi postane plen živali. Samo naslanjanje na tradicije, ki jih v praksi ni več, daje občutek moči in varnosti, ki sta potrebni med in po "boju”. Prav tako je zaton velikih ideologij nadomestila množica drobnih ideologij, ki se naslanjajo na nacionalne, verske, stanovske in drugačne partikularizme. Velike vere nadomeščajo čarovniške in pogostokrat nevarne sekte. Osebne stiske rešujejo psihologi in psihoanalitiki, praznino medčloveških odnosov nadomešča razvedrilna industrija, ki se poslužuje sredstev tehnološke komunikacije. Skratka, "znajti se v svetu” postaja način bivanja, ki najde v sodobni družbi veliko opornih točk, potrdila in sredstva za tolažbo. Problem so seveda tisti, ki se ne znajdejo. Proti njim ustvarjamo gosto mrežo razlogov, ki so v prid tistim ki so se znašli. Vse te igre pa se izogibajo vprašanju, kakšen naj bo naš odnos do sveta, ki smo ga gradili v postmoderni babilonski stolp, ki je strašno podoben biblijskemu. Levica je pred kruto težavo, kako najti odgovor za tiste, ki se ne znajdejo. Ne gre tu za sekto vagabundov, ampak za reševanje latentnega konflikta in za uresničevanje lastnega (levičarskega) smisla., ki ne more mimo predpostavke, da ima pravico do življenja tudi tisti, ki ne ve kako in kam, oziroma nima možnosti, da bi se znašel. Odgovor na prav tako veliko (morda večje) vprašanje zahteva temeljit dialoški spopad s svetom, ki smo si ga ustvarili. Druga pot je, da prepustimo vsakomur svoj lastni odgovor in ga delegiramo sposobnosti, da se znajde v svoji kruti niši. Pri tem znajo biti desne opcije prepričljive. Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 20 13 14 15 16 17 18 19 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. pošmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo za leto 1995 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG m ere KF?1«*, ' ■ IG, ■( *. , -V :t--4 \ m \ x' v X. X A: „ -/ ■ -A/.'-: SE ■■-X' X x A : .., , A*'-' L i - i'i; - X - - ......... ' ......... (plf t, ' l Ž J ž r 1111 *fš'ž**^f* * ^ ;>X aX A % V~ X XX \t A. >' »k' _____ŠOLSTVO / USTANOVITEV KONEC OKTOBRA_ Kolegij ravnateljev naših šol na Tižaškem Skrbnik pozitivno ocenil koordinacijski organ Slovenske šole na Tržaškem so od konca oktobra bolj povezane med seboj, kot so bile dotlej. Ravnatelji vseh šol so namreč ustanovili Kolegij ravnateljev šol s slovenskim uCnim jezikom v tržaški pokrajini, organ, ki naj bi koordiniral njihovo delovanje. Kolegij je pripravil lastni statut, predstavil se je šolskim oblastem, tržaški šolski skrbnik ga je sprejel za legitimnega sogovornika. Kolegij sestavlja vseh sedanjih 12 ravnateljev naših šol: tri didaktične ravnateljice osnovnih šol, pet ravnateljev nižjih srednjih šol in štirje ravnatelji višjih srednjih šol. Vodstvo kolegija sestavlja po en ravnatelj z vsake šolske stopnje. To so dolinska didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila za osnovno šolo, ravnatelj svetoivanske sole sv. Cirila in Metoda Marjan Kravos za nižjo srednjo šolo in ravnatelj liceja Franceta Prešerna Tomaž Simčič za višjo srednjo šolo. Novi organ si je zadal za cilj ure- sničevanje in usklajevanje skupnih vzgojnih pobud v duhu didaktične kontinuitete, poglabljanje specifične problematike šol s slovenskim učnim jezikom, navezovanje stikov s šolskimi upravnimi organi, slovenskimi šolami v goriški in videmski pokrajini, javnimi ustanovami, slovenskimi združenji v Kalili, pedagoškim svetovalcem za slovenske šole ter s šolami v Sloveniji, kot piše v samem statutu kolegija. Poleg tega bo tudi spodbujal kulturno in poklicno izpopolnjevanje za šolnike slovenskega jezika. Kolegij se je že predstavil tržaškemu šolskemu skrbniku. Njegov odziv je bil pozitiven. Med nalogami, ki si jih je novi organ zadal, je tudi nadt za reorganizacijo slovenskega osebja na tržaškem šolskem skrbništvu. Slovensko osebje na skrbništvu predvideva zakon Belci-Skerk o slovenski šoli. To osebje bi se moralo ukvarjati z vprašanji slovenskih šol. V resnici ni bilo nikoli tako. V začetku letošnjega šolskega leta se je zadeva še poslabšala zaradi zaprtja mada za slovenske osnovne šole. Kolegij ravnateljev je - po predhodnem dogovoru s Sindikatom slovenske šole, ki se je sestal s slovenskim osebjem na skrbništvu - zahteval ustanovitev posebnega mada za slovenske šole. Osebje naj bi skrbelo za razne resorje (od proračuna do načrtovanja, od mada za osebje in pokojnine do protokola in arhiva). Urad naj bi skratka imel vpogled in nadzor nad vsem, kar se dogaja na področju slovenskih šol na Tržaškem. Videli bomo, ah bo ta nacrt končno prodrl. Ob tem ključnem vprašanju je Kolegij naCel še vrsto drugih, operativnih. Med te sodi poenotenje dvojezičnih obrazcev, podpora šolnikom, ki so naslovili prošnjo v slovenščini na zavod IKRSAE in prispevek za prevode, da bi se slovenščina vse bolj uveljavila tudi na upravnem področju. PROMET / V PRIČAKOVANJU UKREPOV TRŽAŠKE OBČINE Trgovci prali, llly vztraja Nove omejitve prometa v mestu, ki sta jih napovedala prejšnji teden občinska odbornika Cervesi in Pe-col Cominotto, so naletele na val Polemik, kot je bilo pričakovati za tako obsežen, vendar še nepojasnjen načrt. Na tiskovni konferenci sta občinska predstavnika izhajala iz nespornega dejstva, da je v središču promet narasel do take meje, da že resno ogroža zdravje: letno naj bi v Trstu zabeležili 15 primerov rakastih obolenj zaradi strupenih plinov, ki zdaleč presegajo dovoljeno mero. Najavljeni poseg bo korenit in oster, sta povedala odbornika, ki sta orisala samo okvirne smernice posega. Kljub temu je nekaj bistvenih postavk že jasnih. Predvsem se ne bodo zgledovali po posegih prejšnjih občinskih uprav, ki so sloneli na omejevanju parkiranja v ožjem središču ter na prepovedi prometa na tem območju od torka do petka za vozila, ki nimajo katalitiCne izpušne cevi. »Tokrat bomo uvedli take omejitve, da bomo na določenih smernicah hitreje prišli peš ah z avtobusi, kot pa z avtomobilom in bo promet zaradi tega drastično upadel,« je napovedal odbornik Cervesi in to od Trga Venezia do Trga Li-berta in vse do Senenega trga. Kot vselej se omejitvam prometa najbolj protivijo trgovci, ne samo ker bi se po njihovem mnenju brez prostega dohoda vozil zmajšalo število kupcev, ampak tudi ker bodo dostavna vozila lahko prosto peljala po prepovedanih območjih samo v nočnih urah, čez dan pa le v izred- nih primerih. V resnici izkušnja drugih mest dokazuje, da je zapora središča prinesla trgovcem še vec kupcev, saj je prijetnejši sprehod po snažnih in urejenih ulicah, brez prometa in neurejeno parkiranih vozil. Za to pa seveda ne zadostuje samo zapora, ampak je treba urediti parkirišča v neposredni bližini centra. »No parking - no business,« pravijo Američani: brez parkirišč ni poslov. Zato se Združenje trgovcev spet ogreva za veliko parkirišče pod trgom ob Rusem mostu. Medtem pa ni vec mogoCe čakati, pravi Zupan Illy: »Ce ne bo prometa omejila občinska uprava, bo omejitev potrebna iz zdravstvenih razlogov,« in jo bo torej vsilila zdravstvena ustanova na podlagi zakonskih določil o onesnaženju zraka. ZGONIK / SREČANJE Z OBČINSKIMI UPRAVITELJI Saležani so zelo navezani na vas Zeljo po večjem sodelovonju z Občino Saležani so od nekdaj zelo navezani na svojo vas. To se je jasno pokazalo tudi na ponedeljkovem srečanju s krajevno občinsko upravo (na sliki-fbto KROMA), kateri so domačini ponudili vsestransko sodelovanje za rešitev najbolj perečih problemov vasi. Sestanek je vodila Županja Tamara Blazina, poleg nekaterih občinskih svetovalcev, pa sta se ga udeležila tudi podžupan Rado Milic ter odbornik Lucijan Milic. Vaščani so ponudili Občini aktivno sodelovanje predvsem pri urejanju zunanjega videza vasi, med konkretnimi predlogi pa so izpostavili predvsem ureditev trga ter okolja pred spomenikom padlim v NOB. Gre jim torej, da bo Sa-lez tudi na zunaj urejena vas, tako za domačine, kot tudi za obiskovalce. Upravitelji so zagotovili, da jim bo Občina pri tem konkretno pomagala. Krajani so veliko navezanost na kraj izkazali z dvema pomembnima pobudama, in sicer z obnovitvijo vaškega spomenika ter s praznovanjem 50-letnice kulturnega društva RdeCa zvezda. Obe pobudi sta zahtevali velik napor celotne vaške skupnosti, ki vsekakor namerava nadaljevati na poti sodelovanja. Zgoniška občinska uprava bo po božičnih in novoletnih počitnicah nadaljevala z informativnimi srečanji po vaseh, ki so bili doslej zelo koristni, tako za občane, kot za same upravitelji, ki so lahko ”v živo" prisluhnili raznim problemom, s katerimi se dnevno sooCajo posamezne vaške realnosti. Januarja bodo podobni informativni sestanki še v Samatorci, v naselju Girandole in v De-vinšCini. Občinski svet se bo medtem sestal v sredo, ZO.decembra za obravnavo nekaterih toCk dnevnega reda, o katerih ni utegnil sklepati na zadnji seji. Prihodnjo sredo bo tako tekla razprava tudi o resoluciji svetovalske skupine stranke Slovenske skupnosti o vprašanju znane razsodbe Deželnega upravnega sodišča TAR o pokrajinskih volitvah. Kot smo že poročali, so zgoniški svetovalci soglasno (vzdržal se je edino svetovalec Kartela svoboščin) odobrili delno varianto občinskega regulacijskega načrta. Urbanistični razvoj občine so prilagodili nekaterim novim potrebam domače stvarnosti, ki bo torej še naprej doživljala uravnovešen razvoj, seveda predvsem v korist občanov. To pa ne pomeni, kot je v neki tiskovni izjavi dejal edini predstavnik desnice v občinskem svetu, da je glavna skrb Občine Zgonik ta, da skuša tudi z novim urbanističnim planom za vsako ceno preprečiti Tržačanom, da se preselijo na Kras. Gre za demagoško in popolnoma napačno oceno novega nacrta. Ustavno sodišče o Pahorju Sklepalo bo o ustavnosti 3 členov kazenskega postopnika Kasacijsko sodišče je že dvakrat zavrnilo zahtevo, da bi proces, na katerem prof. Samo Pahor sedi na zatožni klopi zaradi upiranja javnemu funkcionarju in nasilnega dejanja, premestijo drugam, Ceš da v Trstu vlada Slovencem nenaklonjeno vzdušje, kar pogojuje sodnike. Zatem se je pritožil še javni tožilec, vendar na ustavno sodišče, in sicer v zvezi z domnevno neustavnostjo členov 46 (3. odstavek) in 49 (zadnji odstavek) kazenskega postopnika, Ceš da sta v nasprotju s členom 112 ustave. Ustavno sodišče je 26. oktobra letos tudi njegovo zahtevo zavrnilo. Javni tožilec Reinotti pa se ni vdal, včeraj je zahteval, da se ustavno sodišče izreče o ustavnosti členov 46 (3. odstavek), 47 in 49 kazenskega postopnika v zvezi s členi 3, 25 (1. odstavek), 97, 101 in 112 ustave. Tržaški sodniki so na včerajšnji obravnavi (predsednik Vincenzo Sammartano, stranska Carlo Alberto Presta in Vincenzo Colarieti, zapisnikar Miran Košuta, tolmač Marko Ukmar) ocenih, da vprašanje neustavnosti ni »očitno neosnovano« in so akte spet poslali v Rim, na ustavno sodišče. Dejansko gre za to. Javni tožilec meni, da Pahor s svojo zahtevo po premestitvi dejansko samo zavlačuje proces in se izogiba sodbi, ker se že bliža rok zapadlosti. Zato se je pritožil proti določilom, na podlagi katerih vsakdo lahko večkrat predstavi tako zahtevo, le da mora sloneti na novih dokazih. O osnovanosti teh dokazov pa sklepa kasacijsko sodišče. Včeraj je Pahorjev odvetnik Maniacco opozoril, da je kritika, ki jo lahko naredi glavnemu pravdniku Reinottiju ista, ki jo delajo Samu Pahorju, in sicer: vnovič vlaga svoje prošnje, ko ne prejme zadovoljivega odgovora. Dogodek, zaradi katerega sodijo prof. Pahorju, se je pripetil leta 1988 na glavni pošti. Zaradi upiranja in nasilnega dejanja so Pahorja najprej obsodili na 5 mesecev zapora, nakar ga je prizivno sodišče oprostilo, javni tožilec se je pritožil in kasacijsko sodišče je sklenilo, da se proces nadaljuje pred drugo sekcijo istega tržaškega sodišča. Sledili sta dve zahtevi po premestitvi, ki ju je kasacijsko sodišče zavrnilo, oktobra letos je prišel še sklep ustavnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo o neustavnosti omenjenih dveh členov kazenskega postopnika. Ustavno sodišče pa je sedaj spet na vrsti. »Vidimo se Cez poldrugo leto,« je včeraj dejal Sammartano. Toliko Časa naj bi Čakali na sklep iz Rima. Odvetnik Maniacco pa je bolj optimist, morda bodo zadostovali že trije meseci. SINDIKATI / MEDDE2ELNI ODBOR Neurejeni meddržavni odnosi zavirajo razvoj Meddezelni odbor sindikatov Furlanije-Julijske krajine in Slovenije zagovarja Čimprejšnjo ureditev odnosov med sosednjima državama. StališCe organizacije, ki združuje Cgil, Cisl in Uil na eni ter Zsss in Ks'90 na drugi strani meje, sloni na skupnem prepričanju, da je razvoj obmejnih krajev in širšega zaledja neobhodno vezan na medsebojno sodelovanje. V to smer naj državi stopita tudi s sporazumevanjem glede nekaterih konkretnih vprašanj na gospodarskem in socialnem področju. Pristop Slovenije v Evropsko unijo je po mnenju meddeželnega odbora odločilnega pomena in zato apelira, naj premostijo težave, ki še ovirajo sprejem Slovenije v EU. Investicija za industrijsko vodo Evropska unija bo prispevala 5,5 milijard lir, država 4,4, deželna uprava pa 1,1 milijardo lir za ureditev naprav za uporabo nepitnih voda v tržaški industrijski coni. Gre za pobudo, ki spada v okvir evropskega nacrta Resider II za reorganizacijo železarskih dejavnosti.Uredili bodo bazen in druge naprave za prečiščevanje nepitne vode, ki pa je še uporabna v industrijske namene. Na tak način bodo industrije in predvsem škedenjska železarna prihranile pri nabavi vode, mestno podjetje Acega pa bo pitno vodo lahko v celoti namenilo mestu in okolici. Investicija 11 milijard lir je namenjena prvemu delu načrta, za ureditev vseh preCišCevalnih naprav pa bodo potrebna še dodatna sredstva. NOVICE V petek stavka avtobusov Mestno prevozno podjetje ACT obvešCa, da bo v petek, 15. t.m., lahko prišlo do težav zaradi vsedržavne 24-ume stavke v javnih prevozih. Avtobusno službo bodo tako zagotovili do 9. ure in od 13. do 16. ure. Obrtniki na božični razstavi Ob cerkvi sv. Antona, kjer je tržaška trgovinska zbornica postavila vrsto stojnic, bo od danes do 23. t.m. razstavljalo 24 podjetij, med katerimi bo 18 iz Trsta (ukvarjajo se z umetnostno obrtjo). Prodajna razstava bo doprta od 15. do 20. ure od ponedeljka do petka in od 10. do 20. ure v sobotah in nedeljah. Danes o fronti v Galiciji ter na Balkanu Na pobudo deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja bodo danes ob 17.30 v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) predvajali videoposnetke s front v Gahciji ter na Balkanu. Večer bo uvedel Teodoro Sala s tržaške univerze. Zaradi slabo naloženega tovora zaprta hitra cesra Zaradi slabo naloženega tovora na nekem tovornjaku z reško registrsko tablico je bil vCeraj popoldne nekaj Časa zaprt desni pas hitre ceste (v smeri s Katinare proti Domju). Šofer se je zavedel, da se je tovor (velika okna in vrata) premaknil in je zapeljal na odstavni pas, v višini tovarne Velikih motorjev. Poseči so morah gasilci z žerjavom, vendar je delo precej otežkoCal veter. Tovor so zasilno pritrdili, nakar je reški šofer odšel v LakotišCe, k nekemu zasebnemu podjetju: vozilo so docela raz-tovorih in ga pravilno naložih. VČERAJ V TRŽAŠKI KNJIGARNI KULTURNA DEJAVNOST TRŽAŠKE OBČINE / Paolinova poezija v glasbi in besedi Predstavitev njegove kasete Kontaminacija Razstava o Ebli: Več kot 60 tisoč obiskovalcev Razstava bo prihodnje leto odpotovala v Bruselj Včasih spominja na kabaret, ponekod gre za »čisti« rock, lahko pa bi bil tudi šanson ali pa »modernejši« jazz: kantavtor-ska glasba Paola Paolina Privitere se sedaj predstavlja še na drugi kaseti, ki ji je zgovoren naslov Kontaminacija. V pesmih se avtor besedila in glasbe zaustavi pri razmišljanju o našem mestu, ujame večkrat slabo prikrito kvarno duševno počutje, ki preveva ulice, hiše in prebivalce, seveda pretežno starejše. Priviterove pesmi so pripoved o tragiki naših ljudi v bolj ali manj omejenem mestu, kot je Trst, je na sinočnji predstavitvi kasete v Tržaški knjigari poudaril Ivan Verč. Mesto nevarno živi od zgodovine, zatrti ali onemogočeni pogled v prihodnost pa rojeva samoto, sprevrača se v frustracijo in odtod v vrsto počutij in občutkov, o katerih Privitera poje v svojih pesmih. Misel o kontaminaciji v otož-nejših, ironičnih ali bolj satiričnih odtenkih preveva posnetek v vseh smislih: v glasbenih zvrsteh, v izbiri rabe italijanskega oz. slovenskega jezika, v izpostavljanju miselnosti. Privitera sicer podaja tudi izhod iz tega začaranega kroga: spreminjanje kot življenjska kakovost, zavest o sedanjem in dejanskem trenutku. Poleg kantavtorja je na sinočnji predstavitvi v TK nastopil tudi Fabio Zoratti, ki Proviterovo kitaro spremlja s hamoniko. Na kaseti so sodelovali še ostali člani skupine I Rocciosi (Alessandro Plip Vilevich s trobento, Marco Pap Vilevich s kitaro, Davide Caseh s klarinetom). Kaseto budo Odbora za obnovitev spremlja še drobna brošuri- 1. maja, jutri zvečer pa bo s ca z »uvodno mislijo« in kabaretno predstavo nasto-besedili posnetih pesmi. pil v krožku škedenjske že-Priviteri smo lahko prisluh- lezame. nili že ob koncertu na po- (dam) Z Eblo svet odkriva začetke urbane civilizacije v Siriji, z zanimivo razstavo v konjušnici Mi-ramarskega gradu pa si pot v širši svet utira tudi Trst. Pobudniki tržaške razstave - dokumenti in izkopanine Eble so bili prej na ogled v Rimu - so nad obiskom in še bolj nad »učinkom Ebla« nadvse zadovoljni. Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavniki Podjetja za turistično promocijo (APT), tržaške občinske uprave, deželnega skrbništva za kulturne in druge dobrine in številnih sponzorjev (Assicura-zioni generali, Sklad CRT, Trgovinska zbornica in Modiano) z velikim zadoščenjem podčrtali, da »se skupaj da veliko narediti, tudi v Trstu«. Do po- nedeljka si je razstavo v konjušnici Miramarskega gradu ogledalo okrog 62 tisoč obiskovalcev, kar je za Trst neverjeten rezultat. Pri tem je sicer predsednik APT Eho Tafaro podčrtal, da so nekoliko zatajili Tržačani, čeprav si je raz- stavo ogledalo veliko šol, tudi iz naše pokrajine. Po Tafarovi oceni bo do zaključka razstave - zaprli jo bodo 7. januarja ’96 -prav gotovo preseženo skupno število 65 tisoč, kar so si pobudniki zadali kot najvišji možni cilj. Ob tem pa je za predsednika JUBILEJNI KONCERT ZBORA PRIMOREC TABOR Čudovit izsek 1 (Metnega prepevanja Dva koncerta, prav tako kot sta bili na začetku dve izhodiščni točki, sta obeležila desetietno poustvarjalno pot mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor, ki ga vodi Matjaž Sček. Prvi je bil v petek, 1. decembra, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, drugi pa prejšnji četrtek, v dvorani Ljudskega doma v Trebčah. Slo je za enakovredna poklona dvema krajema, iz katerih je pred desetletjem izšel zbor, ki se danes predstavlja v čisto drugačni podobi, a vendar nekje zakoreninjen v svoj prvotni izvor. Jubilejni koncert je zazvenel kot čudovit izsek iz desetletnega skupnega podoživljanja zborovske umetnosti. Za člane MePZ Primorec-Tabor je želel sicer biti v prvi vrsti kronanje zastavljenega načrta. pri katerem je sodeloval dober del vseh dosedanjih pevcev. Doživeh pa smo dvojni praznik: po eni strani pozornim poslušalcem le zaslu-teno globoko notranje doživljanje pevcev in zborovodje, po drugi strani pa koncertni dogodek izbranega okusa. Tudi jubilejni spored je bil namreč oblikovan v jasno zaokroženi izbiri: slovenske ljudske pesmi v priredbi štirih znamenitih slovenskih glasbenikov, kot so Samo Vremšak, Lojze Lebič, Pavle Merku in Aldo Kumar. O prazničnosti dogodka pa je lahko neposredno spregovorilo samo petje, ki smo mu z obeh odrov prisluhnih v sveth, srčni popolnosti, ki je je in - prepričano upamo - je še dalje bo sposoben Sčekov zbor. Damiana Ota APT skoraj še bolj pomenljivo dejstvo, da je od lanskega do letošnjega oktobra naraslo število obiskov v mestu za skoraj 13 ods., medtem ko je primerjava med letošnjim in lanskim oktobrom še spodbudnejša, saj se lahko ponaša s poviškom 31 ods., od teh pa jih kar 10, 4 odpade na tuje goste. Tudi tržaški odbornik za kulturo Damiani je lahko postregel s pozitivnimi podatki: v letu ’94 si je npr. razne kulturne prireditve, ki jih je organizirala tržaška občinska uprava neposredno ali preko svojih ustanov (muzejev in galerij), ogledalo okrog 181 tisoč oseb, kar je štirikrat več kot za časa prejšnje uprave, letošnji obračun pa se že nagiba k skupni številki 300 tisoč. Vse pobude in Ebla v prvi vrsti, je poudaril Damiani, pa so spodbudile celo vrsto drugih dejavnosti, tako da so bile naložbe za kulturo z vseh vidikov donosne. Zato je teza, da se lahko začne najprej rezati pri kulturi, neopravičljiva, je naglasil Damiani, ki je povedal, da je bilo v letošnji občinski bilanci kulturi namenjenih 469 milijonov lir. In še bo Ebla ponesla v svet sloves Trsta: iz konjušnice Miramarskega gradu bodo namreč razstavo prenesli v Bruselj. Priprava razstave, ki jo bodo slovesno odprli 26. februarja, sodi v okvir kulturne ponudbe med »italijanskim evropskim polletjem«. Zaenkrat pa ima Ebla za potovanje v Bruselj samo tržaške gospodarske zagovornike. DSI / V LETIH 1991-94 SALEŽ / OB 50-LETNICI DRUŠTVA RDEČA ZVEZDA Razstava o dejavnosti Slovencev v Londonu Do 22. decembra si lahko v Peterlinovi dvorani, sedežu DSI ogledate razstavo s posnetki in dokumenti, ki pričajo o dejavnosti Slovencev v Veliki Britaniji v obodbju osamosvojitve slovenske države. Razstavo so uradno otvorili v ponedeljek zvečer, ko so se člani društva zbrali na običajnem tedenskem srečanju in v svojo sredo povabili Jano Valenčič (na sliki), ki živi in dela v Veliki Britaniji in Franca Pozdiča pristojnega z urada za informiranje. O pomenu fotografij, dokumentov, izrezanih časopisnih člankov in drugega gradiva, se je najprej zaustavil Ivo Jevnikar, ki je predstavil gosta in povedal nekaj uvodnih informacij o organiziranem delu rojakov v angleški prestolnici. »Razstava, ki je bila na ogled že v Ljubljani, Celju in Mariboru, priča, da se slovenstvo in skrb zanj ne končata ob državni meji slovenske države,« je povedal novinar. Jana Valentič, ki je nato prevzela besedo, je predstavila dejavnost »angleških« Slovencev v ključnem obdobju izoblikovanja samostojne države, takrat ko je bilo njeno mimo življenje ogroženo, tuje sile pa je še niso uradno priznale. Podrobneje je opisala pomen določenih posnetkov, ki prikazujejo kulturne pobude, demonstracije, informiranje medijev s posebnim poudarkom pa je omenila delo in zasluge Dušana Pleničarja Naj povemo, da bodo o njegovem liku podrobneje spregovorili v petek, 17. tm. ob 18. uri. (mg) Uspešen krst dramske skupine V okviru proslavljanj ob 50-letnici delovanja kulturnega društva Rdeča zvezda je preteklo soboto in nedeljo amaterska dramska skupina, ki se je zbrala za to priložnost, prikazala prizorček Priprava na zlato poroko. Več takih prizorov v narečju je pisala v povojnih letih domačinka Gizela Budin-Pegan. Igra je bila prvič igrana pred približno petdesetimi leti v domači gostilni na prostem in pozneje tudi v dvorani. Bila je zelo priljubljena in so jo zato večkrat uprizorili. Veseloigro je režiral Anton Petje, igralec SSG, nastopili pa so Darja Kobal - Neža, Igor Milič - Piro, Miloš Milič - Gašper, Luana Grilanc -Tilka, Silva Perčič - Rezi, Tanja Gruden - Majda ter Lojze Furlan - župnik. Prostori kulturnega društva v Saležu so bili pretesni za vse gledalce, ki so se zbrali, da bi se za nekaj časa prepustili zabavi ob gledanju veseloigre, ki so se je v nekaj mesecih naučili priložnostni igralci. Zanimalo jih je, kako se bodo odrezali, že vnaprej pa se je vedelo, da bo predstava izzvala veliko smeha. Ker je kar nekaj gledalcev ostalo zunaj in ker je bil uspeh predstave tako spodbuden, so pri društvu sklenili, da bo ponovitev še v soboto. Zgodba se vrti okrog preprostega kmečkega para Neže in Pirota, ki se pripravljata na praznovanje svoje zlate poroke. Oba sta že malce naglušna ter rada sežeta po kozarčku vina, tako da se med pogovorom večkrat napač- no razumeta in formulirata hecne stavke. Iz Rima se vrne njihov sin Gašper s svojo meščansko ljubico Tilko, ki ji sledi tudi mama Majda. Pogovor steče o njihovi poroki. Kako se vsa zadeva konča pa se prepričajte kar sami v soboto. Nedvomno gre velika pohvala vsem igralceim ki so svoje vloge odlično zaigrali in seveda njihovemu režiserju Petjeju, ki je v kratkem času iz njih naredil že skoraj prave igralce. Pred predstavo je Janko Kovačič vrtel diapozitive iz zadnjih desetih let delovanja društva. V zgornjih prostorih knjižnice je bila na ogled razstava o zgodovini društva. Na panojih so se vrstili izrezki iz časopisov, slike, zapisniki sej, lepaki in oglasi raznih prireditev. Na mizah so bile razstavljene plakete, številni albumi s slikami, brošura ter razne dokumentacije društva. Tudi razstava bo na ogled še v soboto, pa tudi v petek ob urniku občinske knjižnice, od 16. do 19. ure. S tem se bo zaključil niz prireditev, ki jih je društvo organiziralo ob pomembnem jubileju. SBIMi Tržaški Oktet V petek, 15. t. m., ob 20. uri v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljuncu predstavitev CD-ja TRŽAŠKI OKTET Sl?© Priložnostni nagovor: Jože Koren, častni član Spremna beseda: prof. Bogdan Kralj Skupni nastop bivših in sedanjih elanov Tržaškega okteta Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV združenje aktivistov osvobodilnega gibanja PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s krožkom KRUT vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo v Četrtek, 28. decembra 1995, ob 17. uri v Gorici v veliki dvorani UGG na trgu Battisti. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8 in 8/b, tel. St. 3720062. Za udeležence družabnosti je možnost avtobusnega prevoza v Gorico in nazaj. KD Slavko Škamperle vabi elane in prijatelje na veCer diapozitivov Lojzeta Abrama Naravne zanimivosti ameriškega jugozahoda danes, 13. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi danes, 13. t.m., ob 20.30 na predstavitev filma mmm ki bo v prostorih KD Rdeča zvezda v Salezu. O filmu bo spregovoril režiser Vuk Babič. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 13. decembra 1995 LUCIJA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 21.40 in zatone ob 11.12. Jutri, ČETRTEK, 14. decembra 1995 DUŠAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1014,6 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik, 22 km na Uro, burja, vlaga 66-odstot-na, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Bergamasco, Noemi Sigur, Davide Lapaine, Ester Di ”io, Manuel Hadzovic, Mi-chela Bembi, Alessandro Sturman. UMRLI SO: 78-letna An-na Peresson, 63-letni Antonio Celega, 57-letni Fulvio pornbani, 72-letni Duilio Luciani, 60-letni Gualtiero Furlan, 74-letna Nerina Re-beni, 82-letna Elvina pfahonja, 87-letni Silvio de Socchieri, 54-letni Aldo Bojani, 86-letna Lidia Gutty, BO-letna Giovanna Codan, 84-letna Valeria Milazzi, 87-ietna Maria Zanetti, 75-letni Antonio Dumicich, 91-letna Maria Trevisan. u LEKARNE Od PONEDELJKA, 11., do NEDELJE, 17. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8-30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE,- Trg Monte Re 3'2 (tel. 213718) - samo po PRENOVLJENA TRGOVINA Pohištvo nudi v mesecu decembru Promocijske cene na novih Ustavljenih artiklih TRST- Ul. S. Cilino 38 Tel. 040/54390 telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (213718) - samo po telefonu za najnujnejše NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL.Rossetti 33 (tel. 633080) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON -17.45, 20.00, 22.15 »Cyclo«, r. Tran Anh Hung. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II profumo del mosto sel-vatico«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20:15, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Forget Pariš«, i. Billy Cristal, Debra VVinger. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.30, 20.15, 22.15 »II dia-vole in blu«, i. Denzel Wa-shington. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La paz-zia di Re Giorgio«, r. Nicho-las Hytner. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Vizi aristocratici«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Nine month -Imprevisti d’amore«, i. Hu-gh Grant. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Terra e liberta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor, Tom Gilroy. LUMIERE - AIACE - 16.00, 20.00 »I vitelloni« r. Federico Fellini; 18.00, 22.15 »Le notti di Cabiria«, r. Federico Fellini, i. Giu-lietta Mašina. H ŠOLSKE VESTI DTTZG ”Ziga Zois“ sporoča, da bodo roditeljski sestanki na sedežu zavoda, Vr-delska 13/2 ob 17. uri po naslednjem vrstnem redu: danes, 13. t. m. za : 2.A, 3.A, 4.A in 5.A; jutri, 14. t. m. za: 2.B, 3.B, 4.B, 5.B, l.Ge, 3. Ge, 4.Ge in 5. Ge; v petek, 15. t. m. za l.A (starši in dijaki) ter v ponedeljek, 18. t. m. za: 2.Ge ( starSi in dijaki). PRIREDITVE SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA in Klub prijateljstva vabita elane in prijatelje k DUHOVNI PRIPRAVI ZA BOŽIC, ki bo jutri, 14. t. m., ob 16. uri pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. delte Doccie 34. sv. Mašo bomo darovali za duhovne poklice in za mladino. Sledila bo družabnost. TRŽAŠKI OKTET vabi na predstavitev CD ploSCe “Tržaški oktet 25 let v živo", v petek, 15. t. m., ob 20. uri v občinsko gledališče F.Prešeren v Boljuncu; v sredo, 20. t. m. pa bo v župni cerkvi v Nabrežini, v sodelovanju s KD L Gruden, koncert ob 25-letnici prvega celovečernega koncerta, ki ga Tržaški oktet imel v Nabrežini 20. decembra 1970. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 15. t. m., ob 18. uri na POGOVOR O DUŠANU PLENIČARJU ob tretji obletnici njegove smrti. Pogovor v okviru razstave SLOVENCI V LONDONU 1991-1994 bo vodil Ivo Jevnikar. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA l.MAJ, Društvo zamejskih likovnikov in TK Galerija prirejajo DOBRODELNO RAZSTAVO LIKOVNIH IZDELKOV v kori obnovitve Stadiona 1. maj. Otvoritev bo v petek, 15. t. m., ob 17.30 v prostorih TK Galerije v Ul. sv. Frančiška 20. Vljudno vabljeni! ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v soboto, 16. t. m. v cerkvi pri Sv. Ivanu 5. BOŽIČNO REVIJO. Nastopajo: Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža SCeka, zbor Obala iz Kopra pod vodsvom VValterja Lo Nigra in zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana. Vljudno vabljeni na revijo “zlatih zborov" Naše pesmi v Mariboru 1995! KD GRAD prireja tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO lesenih, bakrenih in keramičnih izdelkov 16. in 17.12. v društvenih prostorih pri Banih s sledečim urnikom: delavniki 18.-20.00, prazniki 16.-20.00. Toplo vabljeni! PD SLOVENEC vabi ob 5. obletnici dirigenta DANJE-LA GRBCA na CELOVEČERNI KONCERT MePZ Slavec-Slovenec, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. Sodelujeta orkester Glasbene Sole iz Ricmanj. KD V. VODNIK vabi elane, sodelavce in prijatelje na 5. družbeno-kuiturni veCer POZDRAV STAREMU LETU, ki bo v soboto, 16. t. m., od 20.ure dalje v domači gostilni Pri Studencu v Dolini. Prijave zbirata Aldo in Do-riana v gostilni vsak dan (razen ob nedeljah), za vabilo se lahko zglasite tudi pri društvenih odbornikih. Obeta se Vam enkratno srečanje ob okusni hrani po domačih receptih, žuborečem razmišljanju Vanke in Tonce in seveda prijetni glasbi! SKD PRIMOREC - Trebče vabi na ogled igre EROS V OFFU v izvedbi dramske skupine KPD Bazovica z Reke v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. PD MACKOLJE vabi na predbožično prireditev z naslovom V PRIČAKOVANJU II. v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Mackoljah. Nastopili bodo MePZ iz Skednja, tambu- raški orkester iz Boljunca in MePZ PD Mačkolje. Priložnostno misel bo podal domači Župnik g. Žarko Škerlj. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina vabi ob 100-letnici ustanovitve na SLAVNOSTNI KONCERT, ki bo v nedeljo. 17. t. m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v nedeljo, 17. t. m., ob 16.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. KROŽEK BRIN prireja v nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri BOŽIČNICO na Kržadi v Križu. Navzočnost so napovedali župani Illy, Depan-gher in Blažinova. Na sporedu bo kulturni program. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA priredijo spominsko svečanost ob 54-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu P. Tomažič, V. Bobek, L Ivančič, S.Kos in I.Vadnal v nedeljo, 17. t. m., ob 15. uri na openskem strelišču. Spregovorila bosta Miloš Budin in Licia Chersovani, predsedovala bo Matejka GrgiC, sodelovala bosta zbora MoPZ in ŽePZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane, z zgodovinskim odsekom NSK iz Trsta in z arhivom Maria Magajne vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri na odprtje razstave POVOJNI CAS - PLAKATI, LEPAKI, FOTOGRAFIJE IN DRUGO. Kulturni program izvajajo domaCa zbora in recitatorji. SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del v nedeljo, 17. decembra od 17. do 19. ure, v sredo, 20. decembra in v Četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v druStvenh prostorih v Sempolaju. SKD I. GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke, v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo vabi na ogled 4. razstave KAMEN. Razstavljajo krajevni obrtniki in oblikovalci kraskega kamna v župnijski dvorani v Nabrežini v nedeljo, 17. t. m. od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA l.MAJ prireja v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 DOBRODELNI KONCERT v prid popolne obnovitve Stadiona l.maj. Nastopajo: mezzosopranistka Nora Jankovič ob spremljavi pianistka Aleksandra Rojca, Beatrice Zonta in Vesna Zuppin - klavirski duo. Vljudno vabljeni! [3 OBVESTILA SK BRDINA obvešča, da bo danes, 13. t. m. IZREDNI OBČNI ZBOR v Domu Brdi-na na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. ODBOR ZA DEŽELNI REFERENDUM proti javnemu finansiranju zasebnih Sol sporoča, da bo danes, 13. t. m. zbiral podpise v Prosvetnem domu na Opčinah od 19. do 21. ure. SKD CEROVLJE -MAVHINJE vljudno vabi elane in simpatizerje, da se udeležijo 5. REDNEGA OBČNEGA ZBORA ČLANOV, ki bo jutri, 14. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah 38. JUTRI, 14. t. m. bo 6. OBČNI ZBOR barkovljan-skega društva na sedežu PK Sirena ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR -Opčine organizira LIKOVNI TEČAJ za odrasle, ki bi se radi naučili risanja, slikanja, oblikovanja neglede na svoj talent. TeCaj bo vodila akademska slikarka ANI TRETJAK, Prvo informativno srečanje bo jutri, 14. t. m., ob 20.30. OBČINA Devin - Nabrežina prireja teCaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, soba St. 2 (tel. St. 6703111) od 9. do 11.30 do petka, 15. decembra t.l. TABORNIKI RODU MODREGA VALA se bomo zbrali na OBČNEM ZBORU v nedeljo, 17. t. m., ob 10. uri v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu.Vabljeni! PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 18. t. m., ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. KD S. ŠKAMPERLE prireja tečaj akrobaticnega rock’n rolla za osnovnošolske otroke. TeCaj se bo odvijal ob sredah in petkih od 17.30 do 19. ure v društvenih prostorih. Za informacije in vpis telefonirajte na St. 53420 ob torkih, Četrtkih in sobotah (Sabrina). MALI OGLASI tel. 040-361888 UCENCI in učiteljice GOS P. Tomažič v Trebčah obveščajo prijatelje in vaščane, da so na razpolago izvirne ročno izdelane voščilnice z božičnimi in kraSkimi vzorci. Izkupiček je namenjam ureditvi Šolskih prostorov. NEVERJETNO, ampak resnično! Se danes se ni javil noben odvetnik, ki bi mu bila pri srcu uporaba slovenskega jezika v civilni pravdi na tržaškem sodiSCu. Zato ponovim že Se veCktat objavljen klic na pomoč! Tel. SV 040/228779. POHIŠTVO rabljeno in novo po prilični ceni, otroška soba, knjižna omara, kuhinjsko pohištvo in veliko drugih artiklov. Tel. St. 575145, 350150. PRODAM Ford Escort 1600 CLX, letnik ’91, rdeCe barve, 70.000 km, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040/228967. LANCIA BETA coupC 1600, modre barve, letnik ’83 v odličnem stanju prodam. Tel. St. 040/200757. PRODAM Peugeot 450 GR SW, letnik '91, 50.000 km, antacitne barve, v odličnem stanju, Tel. St. 040/208254. PRODAM Mercedes 190E, letnik '85, metalizi-ran, v odličnem stanju. Tel. St. 040/208254 ali 208745. PRODAM polžaste stopnice: premer 120 cm , visina 3 m. Kličite v večernih urah na št. 220547. PRODAM smučarske Čevlje St.38, rabljene samo nekajkrat. Cena pod dogovoru. Tel. St. 228562. PRODAM delno zazidljivo zemljišče v Logu, 712 kv. m. Tel. St. 040/822884. GRAMOFONSKE ploSCe na 33 in 45 obratov iz let 60/70: Slovenski oktet, Slak, Berdorfer, KovaCiC ter 28 nemških marš na pihala prodam amaterju. Imam tudi 46 starih plošč na 78 obratov z arijami znanih oper v izvajanju znamenitih pevcev. Tel. St. 040/943388 - zveCer. DIPLOMIRANI geometer-praktikantka iSCem delo v popoldanskih urah. Tel. St. 040/44710. SKRBNEMU NAJEMNIKU za krajše obdobje eno-stanovanjsko dobro vzdrževano in opremljeno hišo na Vrhu (Sovodnje) oddam. Tel. na St. 040/225304 po 20. uri. V BORIS SPORTS CLU- BU v športnem centru pri BriSCikih bo jutri, 14. t. m., ob 20.30 nastopila skupina latinskoameriške glasbe OBVESTILO vsem kulturnim in športnim društvom sprejemamo vsak dan do 15. decembra 1995 PUBLIESTU SRL Ul. Valdirivo 36 1- nadstr. - Trst alf po telefonu na št. 361888 od 8.30 do 17.00 Huara Pachanga ob salsi in marengue vsi toplo vabljeni! V PIVNICI HI. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo v petek, 15. t. m., ob 21. uri koncert z ansamblom Ram-blers.Vabljeni! OSMICO imata odprto Magda in Slavko Skejrlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICO v Lonjerju je odprl Edi Glavina. ToCi belo in Cmo vino. Poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak v Briščah. OSTROUSKA je odprl agriturizem v Zagradcu St. 1. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo sortiranih in točenih vin. OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PRISPEVKI V spomin na 28. rojstni dan naSega zlatega Borisa Tavčarja darujemo mama, oce in brat Aleksij 150.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. V spomin na nepozabnega vnuka Borisa Tavčarja daruje Stanislav Majcen 100.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. Ob 6. obletnici smrti dragega Danila Benčine daruje družina 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na svoje pokojne daruje Mara Starc - Ciina 50.000 lir za orgle v konto-velski cerkvi. Namesto cvetja na grob Ani Grgič darujeta Pavel in Majda Colja 200.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V počastitev spomina inž. Andreja Čoka daruje Ivanka Adam 30.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na dragega Ser-giota Ferfoglia darujejo Silvana in Paula PiSCanc, Vit-torio PiSCanc, Marija in Pepi Križman, Gino Ferluga, Giorgio lacaza, Mauro Novak, Nives Ferfoglia, Daniela in Sandra Ciacchi, Anton Bole, Lidia Coslovic, Lore-dana in Mario Marcuzzi ter Luisa Ruzier 245.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na Vanko Ukmar vd. Husu daruje Neda C. 15.000 lir za MPZ Vasilij Mirk in 15.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob nevesti Alberti Briscik daruje Albina BriSCik 50.000 lir za KRD Dom BriSCiki. Grijane Angel daruje 100.000 lir za glasilo Iskra. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 Ob izgubi drage žene Magde izreka možu Pe-piju in otrokoma globoko sožalje cerkveni pevski zbor s Proseka Ob boleči izgubi predrage mame izrekata občuteno sožalje prof. Bogdanu Kralju in svojcem Glasbena šola in Pihalni orkester Breg t Zdaj bivaS vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. S. Gregorčič Po kratki, a kruti bolezni nas e zapustila naša draga mama in žena Regina Fabian por. Koban Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 12.10 iz mrtvašnice tržiške bolnice v Križ. Žalostno vest sporočajo mož Emil, sinova Aleksander in Danilo ter ostalo sorodstvo Križ, 13. decembra 1995 Ob izgubi drage mame Regine izreka občuteno sožalje svojemu elanu Danilu in svojcem Godbeno društvo Nabrežina 13. december 1995 Tvoj 28. rojstni dan brez Tebe, nas zlati, nepozabni Boris Sama žalost in praznina ... s solzami v oCeh hrepenimo po Tebi. Tvoji najdražji Sv.maša bo danes ob 18. uri pri S v. Ivanu. Trst, 13.12.1995 Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Magde izrekajo iskreno sožalje sinu Bogdanu in svojcem elani Godbe na pihala iz Ricmanj Ob izgubi drage mame izreka prof. Bogdanu Kralju in družini iskreno sožalje Godbeno društvo Nabrežina Svojemu bivšemu so-pevcu in dragemu prijatelju Bogdanu Kralju izrekamo elani in umetniški vodja Tržaškega okteta islcreno in občuteno sožalje. Ob izgubi drage mame Magde izraža ravnatelju Glasbene matice, Bogdanu Kralju, islcreno sožalje Slovensko stalno gledališče Ob izgubi drage mame sočustvujejo z Damjano in družino prijatelji Valter, Marina, Claudio, Arezia, Radovan, Edi, Iztok, Igor, Paolo, Claudia, Cati, Giuliano in Eva POKRAJINA / NE PRISPEVKU IZ GORIŠKEGA SKLADA ZA KRITJE DEFICITA ŠTANDREŽ / 50 LET DRUŠTVA O. ŽUPANČIČ S Pokrajine ostra kritika upravi Podjetja za sejme Financarska šola: vojaška oblast se sama demantira Video dokumentarec in knjiga o društvu Nocoj v domu Budal predvajanje filma B. Lutmana, jutri predstavitev knjige M. VValtritscha Interpelacija neodvisnega svetovalca Adriana Zampara je bila na predsinoCnji seji pokrajinskega sveta povod za novo bojno napoved Pokrajine proti Trgovinski zbornici. Ligaška uprava že doslej ni opuščala priložnosti za kritiko zbornici, ki da je ena od trdnjav starega oblastniškega sistema, Zamparo pa je prilil olja na ogenj s postavitvijo vprašanja o kritju deficita posebnega podjetja za sejme, ki deluje pod okriljem zbornice. Svetovalec je opozoril, da so nekateri elani razširjenega odbora, ki na zbornici upravlja sredstva iz Goriškega sklada, dobili pismo predsednika sejemskega podjetja Maurizia Tripanija s priporočilom, naj bi poldrugo milijardo lir iz tega sklada, podobno kot že prejšnja leta, namenili kritju lanskih izgub sejemskega podjetja. Ta zahteva je razkačila Zampara tudi zato, ker je kot elan razširjenega odbora doslej zaman zahteval, da bi dobil v vpogled lanski obračun sejemskega podjetja. »Zato lahko navajam le približne številke, po katerih naj bi deficit znašal več kot polovico skupnega delokroga podjetja, ki menda dosega 2.750 milijonov lir«, je dejal. Zamparo je napovedal, da bo glasoval proti kritju tega deficita in je obenem postavil vprašanje smotrnosti dodeljevanja tolikih javnih sredstev podjetju za sejme, »ki potrosi vsaj milijardo lir na leto, tudi ko nič ne dela. Sprašujem se, kaj ves Cas počnejo njegovi uslužebnci, pa tudi kolikšni so gospodarski učinki štirih revnih sejmov, ki jih prirejajo v celem letu.« V sporočilih pokrajinskim svetovalcem je Marcolinijeva opozorila na čuden dogodek povezan s postopkom za finan-carsko šolo. Kot znano je namreč oktobra poveljstvo 5. armadnega korpusa v odgovor na dopis Pokrajine sporočalo, da je vojašnica Pecorari v Locniku prosta in da je njenih 10 hektarjev površine uporabnih v druge namene. Pokrajina je takrat predlagala, naj bi to možnost vzeli v poštev za namestitev financarske šole in se tako izognili gradnji na letališču. Točno mesec dni po tem dopisu je poveljstvo 5. armadnega korpusa, nevprašano, poslalo Pokrajini novo pismo, povsem nasprotne vsebine: v njem pravijo, da so se zmotili in da vojašnica v LoCniku ni prosta. »Res čudne stvari se dogajajo okrog" financarske šole«, je komentirala predsednica Marcolinijeva, ki moCno sumi, da je kdo iz Gorice pritisnil na vojaško poveljstvo, naj demantira vest o prosti vojašnici. Med slovenskimi društvi, ki v tem letu praznujejo 50-letnico, je tudi Kulturno društvo Oton Zupančič v Stan-drežu. Društvo je bilo ustanovljeno po osvoboditvi v letu 1945 in je v tem polstoletju imelo zelo bogato in razvejano dejavnost. V teh dneh so pričeli s proslavami 50-letnice. Imeli so že nekatere prireditve, druge bodo v teh dneh in tudi v prihodnjem letu. Nocoj ob 20.30 bodo v domu Andreja Budala predvajali video dokumentarec Borisa Lutmana o razvojnih etapah kulturnega življenja v Stan-drežu, s posebno pozornostjo do društva Zupančič. Projekt je nastal v okviru Kino ateljeja, snemanje in montažo je omo- gočil Hijacint Jussa, tekst bere Jan Leopoli. Film bo marsikomu obudil spomin na doživete dogodke, za druge pa bo zanimiva informacija. Novinarju in preučevalcu tukajšnje zgodovine Marku VValtritschu pa so zaupali, da napiše zgodovino njihovega društva. Nastalo je zanimivo in zajetno delo z naslovom “50 let kulturne prisotnosti v Standrežu”, ki ga bodo v domu Budal predstavili jutri ob 20.30. O bogati zgodovini in dejavnosti društva bo govoril njen avtor. Člani recitatorske skupine društva, bodo prebrali nekatere odlomke. V knjigi je zaobjeta dejavnost društva, ki temelji na raznih odsekih, pa Čeprav so društveno dejavnost najbolj usmerjali pevski zbori. V društvu so imeli in imajo bogato dejavnost dramskih in recitatorskih skupin, šahovskega in fotografskega krožka, raznovrstne oblike rekreacije, udejstvujejo se na športnem področju. Zelo so bili angažirani tudi v akcijah za izgradnjo doma Andrej Budal na PilošCu in za postavitev spomenika padlim v NOB. O vsem tem je govor v knjigi, v kateri je 93 barvnih in Crnobelih ilustracij in šteje (skupno z neoštevilcenimi) 192 strani. Knjigo je izdalo KD Oton Zupančič v sodelovanju z Rajonsko skupnostjo v Standrežu. Izid so omogočili Zadružna kreditna banka Sovodnje, SKGZ in številni štan-dreški podjetniki. SLOVENSKE ŠOLE / SREČANJE SKRBNIK-OBC1NA-POKRAJINA “Vrh” o sekciji ITI Danes se bodo srečali šolski skrbnike, predstavniki občinske in pokrajinske uprave za razpravo o problemih slovenskih šol. Predvsem gre za selitev slovenske sekcije ITI Gali-lei v šolski center. Industrijski zavod je v pristojnosti Pokrajine, ki pa se je doslej otepala dodatnega stroška. Poleg tega ima še odprte raCune z Občino, ki upravlja šolski center, zaradi zaostalih najemnin za zavod Zois. Kot smo izvedeli, naj bi Občina danes predlagala kompromis. Omilila bi svoje terjatve do Pokrajine, slednja pa naj bi v zameno sprostila del šolskega poslopja v Ul. Mascagni, kjer bi občinska uprava hotela ob šoli Favetti urediti trajni sedež srednje šole Trinko. Te prostore začasno zasedajo italijanski višješolci, ki jih je tja namestila Pokrajina do prenove sedeža znanstvenega liceja na Senenem trgu. Po zadnjih vesteh bo ta prenova zaključena do poletja, toda Pokrajina že razmišlja, da bi prostore v Ul. Mascagni uporabljala še štiri leta, da bi vanje namestila dijake neke druge šole, ki jo bodo obnavljali. Stališča so si torej narazen, dejstvo, da se bodo danes prvič srečali predstavniki treh javnih uprav pa je vsekakor pozitivno. S tem v zvezi naj dodamo, da je 17 od 19 profesorjev na slovenski sekciji ITI poslalo ravnatelju šole pismo, s katerim se zavzemajo, da se končno uredi status te sekcije, kar je možno le z njeno pridružitvijo samostojni šoli s slovenskim učnim jezikom in torej s selitvijo v šolski center. V tem smislu je tudi aprilska odredba ministrstva za šolstvo, zaradi česar profesorji prosijo ravnatelja, naj Pokrajino opozori na potrebo po izvajanju te odločitve. PRIKRIT MINISTRSKI ODLOK Univeiza okrnjena? Sen. Darko Bratina ogorčen in zaskrbljen Gorica tvega izgubo svojega edinstvenega univerzitetnega tečaja za mednarodne in diplomatske vede. Tako zaskrbljeno ugotavlja sen. Darko Bratina, ki sporoča, da je minister Salvini 10. oktobra letos brez predhodnega preverjanja v parlamentu podpisal odlok, ki ga trenutno pregleduje Računski dvor, o preimenovanju v “tečaj za mednarodne vede”. Ukrep je v nasprotju z zakonom 28.1.1986 št. 26 o ustanovitvi tega tečaja v Gorici, njegove posledice pa so zelo hude: odprava posebnosti teCaja bi razvrednotila edinstvenost te diplome, odpravljeno bi bilo zaprto število za vpise, okrnjeno število zunanjih predavateljev itd. »Preseneča me«, piše sen. Bratina, »da je bil odlok doslej ovit v skrbno tajnost, čeprav se je postopek začel na Vedržavnem univerzitetnem svetu že pred meseci«in dodaja: »Gorica mora resno razmisliti o bodočnosti svoje miiverze, ki tvega izgubo svoje edinstvenosti, obenem pa mora zahtevati, naj se Tržaška univerza jasno izreče o zadevi.« NOVICE PODGORA / PROTEST RAJONSKEGA SVETA Tržič: narkoman ukradel penzijo dedu in babici V Tržiču je policija aretirala 30-letnega C.M., ker je odnesel starim staršem pokojnino. C.M., ki je redni uživalec mamil, je ugotovil, da sta starčka vnovčila pokojnino. Podal se je na njun dom in jima iztrgal iz rok denarnico. Babica je poklicala policijo, ki je takoj izsledila vnuka in ga pospremila v goriški zapor. Diapozitivi petih fotoklubov V socialnem centru na Trgu S. Giorgio v Ločniku bodo nocoj ob 20.30 na pobudo koordinacije go-riških fotoklubov priredih večer barvnih diapozitivov z naslovom “Colore”. Sodelujejo fotoklubi Skupina 75, CIFI in “Lo scambio” iz Gorice, “La primula” iz Ločnika in “Castrum” iz Gradeža. Zadnji večer gorskih filmov V predavalnici liceja Dante v Drev. XX. septembra bo nocoj zadnji večer niza gorskih filmov, ki ga prirejata planinsko društvo CAI in UISP, Ob 20.30 bo vrhunski alpinist Ermanno Salvaterra predstavil filme o svojih podvigih v gorah Patagonije. Burja podrla cipreso Sunek burje je včeraj nekaj pred 16. uro podrl cipreso ob državni cesti 55 blizu Jamelj. Tržiški gasilci so drevo odstranili tričetrt ure kasneje. Dotlej je bil promet močno oviran. Trčenje v industrijski coni V trčenju v križišču Ul. Fermi s cesto, ki pelje proti Peči, sta se predsinoči lažje ranila 51-letni Bruno Handler iz Trsta in 28-letni Roberto Coren iz Gorice, Ul. Garzarolh 165. Prvi se bo zdravil 10, drugi pa 6 dni. Oskrunjen spomenik Običajni neznanci so v prejšnjih dneh oskrunili spomenik padlim v NOB v Podgori. Pobalini so izkoristili temo zaradi že dolgotrajne okvare na razsvetljavi spomenika in so z njega odstranili številne bakrene črke, ki so sestavljale imena- in priimke padlih domačinov. Predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj je takoj po odkritju podlega dejanja protestiral na občini, ker niso pravočasno poskrbeli za popravilo razsvetljave. Okvaro so sedaj odpravili, toda škoda na spomeniku ostaja in je tudi velika, saj bodo morlai najbrž obnoviti vse napise. Obsodba napada na spomenik je odjeknila tudi ne predsinoCnji seji podgorskega rajonskega sveta, ki je bila sicer v prvi vrsti namenjena razpravi o tem, kako uporabiti preostale'zneske iz denarnih skladov, s katerimi razpolaga rajoi}. Do- govorili so se, da bodo z denarjem za razna javna dela namestili lesene pregrade, s katerimi bodo zavarovali nekatere zelenice pred divjim parkiranjem avtomobilov. Na tak način bodo zavarovali zelenici nasproti spomenika padlim in pred nekdanjo sonovno šolo. Nekaj denarja bodo na- menili tudi vzdrževanju Attemsovega parka, večji znesek pa bodo porabili za ureditev nekaj novih parkirnih mest pred vaškim pokopališčem, kjer se ob pogrebih pogosto pojavljajo težave. Na sliki (foto Bumba-ca) poškodovani napisi na spomeniku padlim v Podgori KINO H ČESTITKE GORICA VTITORIA 16.45-18.30-20.15-22.00 »Pocahontas«. Walt Disney. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Trappola sulle Mon-tagne Rocciose«. GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE TRŽIČ: 20.30 E. Ro-stand - “Cirano di Bergerac”. Rež. Maurizio Scaparro. J PRIREDITVE KNJIŽNICA DAMIR FBI-OET. bo jutri ob 20.30 gostovala dr. Rudolfa Rizmana, profesorja sociologije in političnih ved na ljubljanski univerzi, ki bo govoril o narodni identiteti v sodobni Evropi. KULTURNI DOM in ZSKD vabita na srečanje s pianistko Damjano Bratuž, ki bo v petek, 15. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu. Predstavili bodo tudi brošuro “Kavama Bratuž”, ki jo je napisal Marko VValtritsch. DPTZ IVAN CANKAR in člani projekta Petra vabijo na predstavitev knjige Sonje Caharija, Erike Lipičar in Joška Prinčiča “Entering fo-reign markets”, ki bo v avditoriju šolskega centra v petek ob 11.15. O delu bo spregovorila prof. Marinka Terčon Brezigar. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bo v nedeljo, 17. decembra, ob 19.30 skupna božičnica osmih društev in skupin iz sovodenjske občine. Mlma in Walter Devetak s pomočjo sinčkov Manuela in Roberta zibajo tretjerojenko LARO. Iskreno jima čestitajo in voščijo vse najboljše člani Mladinskega pevskega zbora z Vrha in SZ Soča. ^ OBVESTItA SPD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da bodo od jutri na sedežu od 19. do 20. ure sprejemali prijave za tečaj smučanja (spust, tek, deskanje), ki bo januarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi sik vestrovanje v veliki dvorani UGG 28. decembra ob 17. uri. Vabila samo še danes nđ sedežu in pri odbornikih. V KULTURNEM DOMU v Gorici bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo fotografij Flavta Mosettija, člana fotokluba Skupina 75. j : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes: 9.20, Magdalena Sapunarič Canciani por. Carli iz bolnišnice Janeza od Boga v Trst; 13.15, Elvira Zorze-non vd. Bon iz splošne bolnišnice v Krmin; 13.15, Jožica FrandoliC vd. Ferletič iz splošne bolnice v Doberdob. KROŽEK ANTON GREGORIČ vabi na srečanje s poslancem Borutom Pahorjem na temo Odnosi Italija -Slovenija -SO let po Osimu Jutri, 14. decembra, ob 20.30 v Komorni dvorani pri Katoliškem domu v Gorici. BANKE / PO PRIHODU HOLDINGA UN1CRED1TO V BOČEN IN TRST Pod alpskim lokom nastaja tretji bančni pol Bo šel Unicredito spomladi neposredno v Slovenijo? TRST - Cariverona in finančni medbančni holding Unicredito, v katerem ima hranilnica iz Verone odločilno in odločujočo večino delnic (84 odstotkov), je v zadnjih dneh uspešno izpeljala dve zanjo zelo pomembni pobudi. Preteklo soboto si je zagotovila vstop v bocensko hranilnico - Bozener Sparkasse, v ponedeljek pa vstop v tržaško hranilnico CRT. Bančniki iz Verone so tako prišli na avstrijsko in slovensko mejo ter pogledali tudi Cez obe meji, hkrati pa so uspešno izpeljali načrt, ki so si ga zadali že pred časom. O tej banki - hranilnici v Veroni se v zadnjem Času veliko gvori in piše. 2e dolgo je tega, odkar se je razširila v pokrajine Vicenza, Belluno in Ancona. Njen naslov, v katerem so bile navedene vse štiri navedene pokrajine, pa je bil predolg, zato so ga pred letom skrajšali na samo Verono. V bančnih krogih je banka znana kot Cariverona. Pred nekaj leti je kupila 25 odstotkov delnic videmsko-pordenon-ske hranilnice Grup in Prišla v našo deželo. S temi delnicami je Verona v Grup najmočnejši in tudi odločujoči delničar. Pred letom je sklenila trden sporazum s hranilnico Cassamarca iz Trevisa in tako prišla v to pokrajino, ki je »Čudež« gospodarskega razvoja severovzhodne Italije. Takrat so ustanovili finančno družbo Unicredito, ki ima zelo ambiciozne naCrte. Pred približno mesecem so sklenili tudi sporazum s hranilnico v Turinu. Prišlo je do izmenjave delnic med Unicreditom in tamkajšnjo mogočno hranilnico. Znaten paket del- nic ima Verona tudi v zavodu Banco Ambro-siano - Veneto, ki ima sedež v Milanu. Ta delež se bo še povečal pri že odločeni prodaji paketa, ki ga ima v rokah Banco San Paolo iz Turina. V začetku novembra smo v našem dnevniku pisali, da nastaja bančni holding z 827 okenci in 42.804 milijardami hranilnih vlog, ki bo postal tretji banCni pol v Italiji. Zdaj se ta naCrt uresničuje. Sirjenje Verone pa se s tem ni končalo. 10. oktobra smo v Primorskem dnevniku zapisali, da se za tržaško CRT zelo zanimata tako Cariverona kot hranilnica iz Padove, za katero pa stoji hranilnica iz Bologne. Napisali smo tudi, da bo verjetno zmagala Verona, in to iz preprostega razloga, ker je bil njen predsednik (tudi predsednik Unicre-dita) Paolo Biasi letos spomladi izvoljen v upravni svet zavarovalnice Generali. Ta zavarovalnica pa konec koncev v Trstu »nekaj« pomeni. Naša napoved se je torej uresničila in veliki holding iz Veneta zdaj nadzoruje vso severno Italijo od francoske in švicarske meje do meje z Avstrijo in Slovenijo. V soboto so v Veroni objavili vest, da je Cariverona z nakupom 10 odstotkov delnic stopila v bocensko Sparkasse. Vodijo jo južnotirolski Nemci. Doslej je imela fundacija te hranilnice 92, 31 odstotka delnic. 7, 38 odstotka jih je pred kratkim odkupilo približno štiri tisoC malih varčevalcev, nadaljnih 0, 31 odstotka so prodali nemški Bayerische Lan-desbank iz Miinchna. Ta bavarska banka ima v načrtu, da bi še pred koncem leta kupila 10 odstotkov delnic bocen- ske hranilnice. Do tega bo po vsej verjetnosti tudi prišlo, zato je Cariverona pohitela z nakupom 10 odstotkov delnic bocenske hranilnice in si tako odprla pot na avstrijski in bavarski sever. Vest je prišla v javnost v soboto, dva dni kasneje pa je počila tržaška »bomba«. Prejšnji teden smo še enkrat pisali o skupnih načrtih hranilnic v Padovi, Benetkah in Bologni, da bi prišle v tržaško v CRT, vendar jim je to spodletelo. Vesti iz Verone, Bočna in Trsta pobliže zanimajo tudi nas. Po uvedbi komisarske uprave v go-riški Kmečki banki je kazalo, da Banka Italije predlaga vstop hranilnice iz Verone med delničarje te slovenske banke. Delničarji so se bolj ogrevali za bocensko hranilnico (očitno tudi upoštevajoč dejstvo, da gre v tem primerne za manjšinsko banko), zdaj pa potekajo pogovori z upravitelji hranilnice v Bologni. V prid »bocenske« rešitve so nekateri tukajšnji slovenski politiki v Mestrah govorili z južnotirolskimi, nekateri iz Slovenije pa kar v Bocnu s tamkajšnjimi. Očitno pa južnotirolski politiki, ki so slovenskim dajali nekakšna zagotovila, sploh niso vedeli, kaj se kuha v njihovi hranilnici. Bančniki so s sobotno potezo najbrž pustili z dolgim nosom tudi svoje politike. Zdaj ostaja odprto vprašanje, kakšne bodo nadaljnje poteze hranilnice iz Bologne. Načrtovala je, da bi prišla tako v Gorico kot v Trst, Trst pa ji je medtem zbežal. Cariverona in Unicredito bosta zdaj nadzorovala večino krajev, v katerih so industrije! in trgovci, ki imajo poslovne stike s Slovenijo. Na pomlad bo parlament v Ljubljani izglasoval nov banCni zakon, v katerem ne bo omejitev za prihod tujih bank v Slovenijo. Bomo takrat priCa že kar nujnemu neposrednemu vstopu Unicredita v Slovenijo? Marko VValtritsch. LIRA SRE ČET PET PON TOR 1593,7 1590,5 1589,5 1594,2 1597,1 Trgi čakajo na Bundesbank RIM - V pričakovanju jutrišnjega sestanka vrha nemške centralne banke je lira včeraj utrdila svoj tečaj z vsemi glavnimi bankovci. Trgi očitno ne dvomijo v odobritev finančnega zakona brez zapletov in tako se je marka spustila na 1.103,7 lire, Se bolje pa se je italijanski bankovec odrezal v menjavi s švicarskim frankom, ki je od ponedeljka izgubil 6 lir. BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRI [.ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 1. novembra 1995 in zapadejo 1. novembra 1998 triletne in 1. novembra 2000 petletne. ■ Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 1. maja in 1. novembra za vsako leto trajanja posojila. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 9,43% oziroma 9,60% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. decembra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. novembrom 1995 ob vplačilu (19. decembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. 12. DECEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1572,00 1620,00 nemška marka 1092,00 1125,00 francoski frank 316,00 325,00 holandski gulden 973,00 1002,00 belgijski frank 52,70 54,90 funt šterling 2410,00 2484,00 irski šterling 2489,00 2965,00 danska krona 281,00 290,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1138,00 1175,00 japonski jen 15,40 16,10 švicarski frank 1345,00 1386,00 • avstrijski šiling 154,80 159,50 non/eška krona 247,00 254,00 švedska krona 234,00 241,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,70 13,40 avstralski dolar 1160,00 1195,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,40 12,70 hrvaška kuna 260,00 290,00 12. DECEMBER 1995 V URAH 12. DECEMBER 1995 v URAH valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1569.00 1094.00 315.00 971.00 52,90 2407.00 2485.00 281.00 6,50 1136.00 1349.00 154,50 11,60 1619.00 1129.00 326.00 1001.00 54,70 2497.00 2580.00 291.00 7,10 1176.00 1384.00 159,50 12,40 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling non/eška krona švedska krona finska marka avstralski dolar - 1597,140 2026,450 1103,760 319,970 2450,810 986,010 53,694 12,964 284,950 2527,950 6,680 10,517 1160,290 15,723 1360,310 156,890 250,240 238,270 366,820 1184,280 - ] 5. DECEMBER 1995 v DEM | .. valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar . 1.4288 1.4328 1.4368 funt šterling 2.2012 2.2082 2.2152 Irski funt 2.2796 2.2865 2.2935 kanadski dolar 1.0440 1.0480 1.0520 nizozemski gulden 89.205 89.315 89.425 švicarski frank 123.07 123.17 123.27 belgijski frank 4.8540 4.8640 4.8740 francoski frank 28.773 28.833 28893 danska krona 25.765 25.825 25.885 norveška krona 22.630 22.690 22.750 švedska krona 22.910 21.970 22.030 italijanska lira 0.8922 0.8962 0.9002 avstrijski šiling 14.190 14.210 14.230 španska pesela 1.1668 1.1708 1.1748 portugalski escudo 0.9490 0.9520 0.9550 japonski jen 1.4154 14169 1.4124 finska marka 33.460 33.540 33.620 O P E P A / R E L L i NI V DVORANI T Pl P C O V1C H Norma s sončnimi in senčnimi platmi Otvoritvena predstava Verdijeve operno-baletne sezone 1995/96 v dvorani Tripcovich je številnemu premierskemu občinstvu ponudila v poslušanje in gledanje Bellinijevo »Normo«, nesporno najpomembnejše delo sicilijanskega skladatelja iz prve polovice prejšnjega stoletja. V povojnem času je prišla v Trstu tokrat že šestič na repertoar in v naslovni vlogi so se pri zadnjih štirih postavitvah zvrstile pevke svetovnega kalibra od Marije Callas (1953) preko beograjske umetnice Radmile Bakočevič (1967) in Cristine Deu-tekom (1973) do Katje Ricciarelli (1986). Tokrat se jim je za premiersko predstavo pridružila Maria Dragoni (z njo altemi-ra Kitajka Sun Xiu Wei), danes ena najboljših italijanskih interpretk te' zahtevne čustveno-dra-matične vloge. Zdajšnja tržaška »Norma«, tudi v ostalih vlogah več kot solidno zasedena, je na premierski predstavi imela svoje sončne in senčne strani: sončne na račun solistov z zborom vred, senčne na račun scene in kostumov, delno pa tudi na račun režije in muzikalnega vodstva. Resnici na ljubo je scenograf Massimo Bellando-Randone v gledališkem listu pojasnil svojo scensko zamisel, ko se je v bistvu odločil za ločevanje (z rdečim premičnim zastorom) zgodovinskega prizorišča s svetiščem in žrtvenikom druidov pod odrsko školjko v funkciji nebesnega svoda, od »realnih«, vsekakor življenjskih čustvovanj in obnašanj nosilcev dejanja, ločitev, ki jo je podprl tudi s časovno povsem neskladnimi kostumi. Zamisel kot nekaj izvirnega, morda sama po sebi niti ne bi bila napačna, če bi bila drugače realizirana v okviru bolj enotnega režiserskega koncepta Alda Reggianija s prepričljivejšim upoštevanjem skladnosti časa, prostora in človeških strasti v njem. Ce pa odmislimo sceno, ki je že sama po sebi pogojevala določeno statičnost, zbora, predvsem pa tudi solistov, čeprav ni mogoče reči, da ne bi podčrtavala kontrastnosti med strogostjo in asketstvom druidov in nanad-zorovanostjo čustev, je predstava vendarle imela svoj mik po vokalni plati. Solistične vloge so namreč tolmačili pevci pomembnih glasovnih in interpretativnih odlik. Tako smo v Normi sopra- nistke Marie Dragoni občudovali pevko polnega in dokaj izenačenega glasu od lirične spevnosti do močnih čustvenih in dramatičnih odtenkov Ballinijeve partiture. Bila je povsem prepričljiva v svoji bojevitosti in maščevalnosti, enako kot v prehodu k odpuščanju in sprejemanju sokrivde izdajalstva (druidske svečenice s svojim rimskim ljubimcem prokonzulom Galije Pol-lionejem in Pollionejeve nezve- stobe in ljubimkanja z Adalgiso) in z odločitvijo za skupno kazen - smrt. Znamenito arijo »Casta diva»v prvem dejanju je zapela z dopadljivo glasovno barvitostjo in s prepričljivim čustvenim nabojem in požela zanjo dolg aplavz. Argentinski tenorist Daniel Monoz je Pollioneja podajal z igralsko vehemenco in s prav takimi glasovnimi poudarki, na trenutke, predvsem v prvem dejanju, morda tudi forsirano in s premalo izdelanimi finesami v liričnih pasažah, vendar je bil njegov Pollione v celoti dobra kreacija. V vseh ozirih lep lik Adalgise je ustvarila mezzosopranistka Luciana d’Intino predvsem z mehko prilagodljivostjo svojega glasu vsem čustvenim razsežnostim lika. Prepričljivi so bili zlasti njeni dueti z Normo in Pollionejem. V vlogi velikega svečenika druidov in Norminega očeta Orovesa, se je predstavil basist pomembnih glasovnih razsežnoti, Giorgio Giuseppini, v najmanjših in nepomembnih vlogah, sta nastopila še Sonia Dorigo kot Clotilda in VValter Coppola kot Flavio. Zbor gledališča Verdi je pod vodstvom Ine Meisters je tudi tokrat bil na visoki ravni s svojo zvočno-homogenostjo. Dirient Yoram David je vodil gledališki orkester vsaj v prvem dejanju s pretirano zvočno zagnanostjo in je zato potegnil za seboj tudi soliste, je pa v drugem dejanju z večjo občutljivostjo za interpretiranje partiture usklajeval orkester s solisti in zborom in dosegel nekaj močnih melodičnih in dramatičnih učinkov. Ne povsem prepričljivo je izzvenela simfonična uvertura. Aplavzov ni manjkalo, deležni pa so jih bili predvesm vokalni solisti tudi na odprti sceni. ___ ______ j .k. MILJE / OBRAČUN PRIREDITEV Kakšen bo jutri mladinskega gledališča? Prejšnji teden se je v Miljah zaključil dvotedenski zimski del mladinskega gledališkega niza, ki je pred nekaj leti nasledil sloviti mladinski gledališki festival. Kljub dokaj zanimivim ponudbam, med katerimi so bile kar tri krstne predstave uglednih gledaliških skupin, kaže, da prireditev ne navdušuje širšega občinstva tako kot nekoč. Izvedenci zagotavljajo, da so prireditelji pravilno opustili staro formulo in izbrali novo pot, ki pa se le počasi uveljavlja. Kaj, ko bi o razlogih in perspektivah za prihodnost vprašali kar letošnjega umetniškega vodjo prireditve, Giorgia Amodea, ki mu je bila naloga trenutno zaupana le do konca decembra, a se na mladinsko gledališče gotovo spozna, saj se mu posveča že veliko let pod okriljem La Contrade? »Miljski mladinski gledališki festival je bil nedvomno dolgo let najpomembnejši tovrstni festival v Italiji. S časom pa se je zanimanje zanj poleglo, tudi zato, ker so takšni pregledi mladinskih predstav zrasli kot gobe po dežju. Treba je bilo torej poiskati nekaj novega in v tem iskanju smo seveda potipali v vse smeri. Ugotovili smo, da v kratko obdobje strnjen niz predstav ne privlači več širšega kroga gledalcev, opazili pa smo veliko zanimanja za mladinske seminarje, za dejavnost otrok v šolah in za predstave, ki jih otroci sami postavijo. Zlasti velik uspeh je doživel letošnji poskus, ko smo povabili gledališko skupino La Ribalta, da je prišla v Milje pripravljat novo predstavo Tapis Roulant. Enotedensko delo je nato predstavila občinstvu: nekaterim je bilo všeč, drugim morda ne, vendar je izredno zanimivo prisostvovati nastajanju nečesa novega. Poskus nameravamo ponoviti in po možnosti okrepiti, tudi zato, ker popolnoma ustreza novi usmeritvi prireditve, ki ni več nekakšno poletno izložbeno okno, temveč celoletna gledališka delavnica. Seveda bo še vedno na sporedu nekaj vabljivih gledaliških predstav - letos smo imeli v gosteh vse deželne poklicne gledališke skupine, imeli smo narečno predstavo, predstave za šole, ki so bile uspešne, zvezdniški igralec Gabriele Ferzetti je podal pripovedko -vendar si gledalci dandanes predvsem želijo biti udeleženi v gledališkem dogodku. Zabavo samo po sebi že nudi televizija, zato gledališče mora, in more, ponuditi marsikaj več. Kakorkoli že, Milje so bile vedno v ospredju na področju mladinske in otroške gledališke dejavnosti, tako v dru- gi polovici 70. let, kot je bil ustanovljen festival, kot danes v iskanju novih, še neraziskanih poti. To je potrebno, sicer bi pretila nevarnost, da pobuda okosteni v ponavljanju vedno istega modela. Potrebna je konfrontacija, ki jo miljska prireditev nedvomno nudi. Z uspehom prireditve smo zadovoljni, pa čeprav obisk večernih predstav ni bil najboljši; morda je bilo ponudilo celo preveč, poleg tega občinstvo še ni vajeno zimskega niza predstav. Za naslednje leto bomo sestavili spored na podlagi letošnjih izkušenj, spet bomo povabili eno ali več skupin, naj pridejo vadit, okrepili bomo seminarje za šole, pripravili bomo nekaj odmevnih dogodkov, ljudi bomo navadili tudi na zimsko pobudo. Vsekakor smo v pravkar minuli niz vključili predvsem angažirane predstave, za katere smo pričakovali; da bodo težko sprejete, kot sta bili, denimo, krstni predstavi ... e le comete skupine Piccionaia in Fine skupine Attori e Cantori, ki govorita o vojni. Naš namen je bil ponuditi predstave, v katerih je delo gledališčnikov razpoznavno, pa čeprav se vsi ne strinjajo z njim. Ko že govorimo o krstnih predstavah, bi omenil, da je bila na tem odru tudi prvič izvedena italijanska verzija mladinske igre Slovenskega stalnega gledališča Peter in volk. V pobudo smo vključili tudi tukajšnji slovenski šolski center, za katerega smo uvrstili v spored dve slovenski predstavi. Glede drugih pobud za šole naj povem, da sta bili predvideni po dve predstavi za otroke iz vrtca, za učence osnovne šole in za dijake nižje srednje šole. Za osnovno in srednjo šolo sta bili predvideni še dve gledališki delavnici. Za sklep bi še povedal, da je moja želja, za katero si bom osebno prizadeval, ohranti spomin na miljski mladinski gledališki festival. Festivala, kakršen je bil nekoč, ne bo mogoče ponoviti, treba je najti novo formulo, vendar lahko ohranimo v občinstvu enako zavzeto zanimanje.« (bov) GORICA / KULTURNI DOM OD DANES DO 18. FEBRUARJA V NARODNI GALERIJI Srečanje z Damjano Braluževo Srečanje s pianistko in glasbeno pedagoginjo bo v petek Veliko je Slovencev, ki so v svetu naredili kariero. Mnogi med njimi so ostali tudi zavedni Slovenci in tako vse svoje življenje s svojim delom ostajajo pravi ambasadorji Slovenije v tujini. Ena takih je tudi dr. Damjana Bratuž, zamejska Slovenka, svetovno znana pianistka in prva ženska z doktoratom iz klavirja na univerzi v Indiani (ZDA). Zivljenska pot je Damjano Bratuž popeljala v svet iz Gorice ter iz pokončne, narod-nozavedno ter glasbeno nadarjene družine. Njen oče je imel sredi Gorice znano kavarno (v ulici Mameli), ki je bila pred vojno in še dolga leta po njej pravo zbirališče go-riških Slovencev. Pianistka Bratuž se je iz Italije najprej preselila v ZDA, nato pa v Kanado. Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice prireja posebno “družabno prijateljsko srečanje" z goriško rojakinjo Damjano Bratuž, ki bo v go-riškem Kulturnem domu (ul. I.Brass 20) v petek, 15. decembra s pričetkom ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili brošuro ‘ ‘Kavarna Bratuž", ki jo je napisal go-riški novinar Marko VValtrit-scb, izdajo pa sta omogočila Kulturni dom-Gorica ter Zveza slovenskih kulturnih društev. Fotografije Flavia Mosettija v Gorici Danes ob 18.30, bo v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (I) otvoritev samostojne razstave zamejskega fotografa Flavia Mosettija iz Gorice. Flavio Mosetti se je rodil leta 1965 v Gorici. S fotografijo se je začel ukvarjati leta ’85 in je član slovenskega zamejskega fotografskega društva “Fotoklub Skupina 75“. Doslej je samostojno že večkrat razstavljal ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah tako v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Za svoja fotografska dela je že prejel vrsto priznanj in nagrad. Fotografeka razstava, ki jo prireja fotolkub Skupina 75 v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in ZSKD, bo odprta do 31. decembra 1995 od 9. do 13. ure (ob delavnikih) ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Vtis obilja - štukatura 17. stoletja na Slovenskem V Narodni galeriji v Ljubljani bo od danes do 18. februarja na ogled razstava z naslovom Vtis obilja - štukatma 17. stoletja v Sloveniji. Njena avtorica je Barbara Jaki-Mozetič, ki je skupaj s fotografom Miranom Kambičem in oblikovalcem Miljenkom Liculom pripravila tudi istoimensko monografijo. Namen razstave je opozoriti, da gre za eno pomembnejših obdobij slovenske kulturne in umetnostne zgodovine in za visokokakovostna dela, pokazati razvoj štukature in ornamenta skozi ohranjeno spomeniško gradivo, s slovarjem izrazov pojasniti specifično terminologijo in pa z arhivskimi podatki poimensko predstaviti posamezne štukaterje. Kot meni direktor Narodne galerije Andrej Smrekar, je razprava o štukaturi prva sistematična študija te umetnostne zvrsti pri nas, avtorica pa je z razstavo in knjigo želela predstaviti predvsem notranjščine stavb na Slovenskem, ki so bile v 17. stoletju okrašene s štukaturami - posebno tehniko, ki je danes pravzaprav zamrla in jo uporabljajo le še restavratorji pri obnovi pročelij. Jaki-Mozetičeva je zbrala reprezentančne štukaturne dekoracije notranjščin iz 17. stoletja, slogovno različne spomenike, z izjemo ljudske izdelave, fasadnega okrasja in detajlov, ter jih razvrstila v geografski okvir, jih datirala in jim določila stilno izhodišče. Časovno obdobje izbranih osrednjih spomenikov sega od oboka vhodne lope v cisterjanskem samostanu v Stični iz leta 1620 vse do stiškega samostanskega refekto-rija iz leta 1701. Vmes pa so še predstavitve uporabe štuka v posameznih cerkvenih in posvetnih prostorih v Oplotnici nad Aadramom, Kostanjevici nad Novo Gorico, Begunjah, Ljubljani, Novem mestu, Polhovem Gradcu, na Bokalcah, v Vipavskem Križu, Veliki Nedelji, Borlu, Mariboru, Ptuju, štatenberškem gradu in Griču nad Kobaridom. (STA) LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 13. decembra 1995 NEMČIJA / NA POSTAJI V GARMISCH-PARTENKIRCHNU Ekspresni vlak čelno trčil v muzejski »stekleni vlak« Ena oseba je izgubila življenje, ranjenih pa je bilo 52 potnikov Posilil je sto žensk: pet dosmrtnih ječ LONDON - Victor Willoughby bo ve- ga je spoznalo za krivega osmih posil-rjetno dobil mesto v Guinnessovi knji- štev, v resnici naj bi jih bilo mnogo gi rekordov, a v njegovem primeru je mnogo vec. V povprečju naj bi posilil slo za res žalosten rekord. Včeraj ga je dve ženski na teden. Svoje žrtve (v sodiSče obsodilo na petkratno dosmr- starosti od 16 do 47 let) je Čakal pono- tno ječo, ker je posilil sto žensk. Ci blizu postaje podzemske železnice Willoughby je star trideset let in bre- Willesden Green na severu Londona, zposeln. Po izjavah detektiva Dunca- Tisto, ki se mu je branila, je pretepel na McCraeja, ki ga je aretiral, naj bi do krvi. Poleg obsodbe na pet dosmr- bil najhujsi posiljevalec, kar so jih do- tnih ječ mu je sodišče naprtilo še 109 slej odkrili v Veliki Britaniji. SodiSče let zaporne kazni. Ustrelil je hčer misleč, da je tat VVASHINGTON - Samuel Walker iz mov in našel vhodna vrata zaprta, a Missouri Cityja v Texasu je pred ne- nezaklenjena. Prepričan, da je v hiši davnim poslušal prijateljev nasvet in tat, je vzel pištolo P38 in začel iskati kupil pištolo. Čeprav nikoli prej ni nepovabljenega gosta po sobah. Ko streljal, je s svojim prvim strelom po je prišel v hčerkino sobo, je opazil, pomoti usodno zadel Šestnajstletno da se je nekaj premaknilo v gardero-hcerko Sheree Abner. Sheme je v po- bi, in ustrelil v tisto smer. Sele, ko se nedeljek »Spricala« pouk in se vrnila je približal, je z grozo ugotovil, da je domov prezgodaj, pri tem pa sproži- zadel hčerko in jo ubil. Policija je že la alarmni sistem. Walker, ki ga je sporočila, da Samuel Walkerni kršil varnostna služba obvestila, da se je nobenega zakona in za svoje dejanje nekdo prikradel v hišo, je odhitel do- ne bo odgovarjal sodnikom. GARMISCH-PARTEN-' KIRCHEN - V včerajšnjem dopoldanskem čelnem trčenju vlakov na postaji bavarskega zimskošportnega središča Garmisch-Parten-kirchen je ena oseba izgubila življenje, od dvainpetdesetih ranjenih potnikov jih je bilo deset težje ranjenih, ena oseba pa je v kritičnem stanju. Kot so sporočile železniške in policijske oblasti, sta trčila iz Garmisch-Par-tenkirchna ob 9.34 odhajajoči regionalni ekspresni vlak Innsbruck-Miinchen in v zimskošportno središče prihajajoči muzejski »stekleni vlak« s skupino turistov, ki so bili iz Miin-chna namenjeni v Avstrijo. Zaradi preiskovalne tajnosti oblasti niso navedle točnega vzroka Čelnega trčenja, kot kaže, pa je nesrečo povzročil regionalni ekspresni vlak, ker je strojevodja prezrl rdečo luC na semaforju in zapeljal s postaje. Kljub razmeroma nizki hitrosti (manj kot štirideset kilometrov na uro) je bilo trčenje sodobnega vlaka usodno za muzejski »stekleni vlak« iz tridesetih let. Gasilci so morali reševati ranjence s pomočjo varilnih aparatov in hidravličnih klešC. Marsikateremu ranjencu so morali nuditi prvo pomoč kar na kraju nesreče. V čakalnici so takoj organizirali zasilno ambulanto, v kateri so vsem ranjencem pred odhodom v bolnišnico nudili prvo pomoč. Hitri poseg reševalcev je preprečil, da niso bile posledice Se hujše. Osebo v kritičnem stanju so že proglasili za mrtvo, ker ni veC kazala znakov življenja, vendar so jo zdravniki rešili. Kot je sporočil nemški Rdeči križ, je večina prizadetih potnikov z muzejskega vlaka dobila rane na glavi in v trebuhu. Med ponesrečenimi je tudi nekaj otrok. ....................... Nova pričevanja o grozotah japonske okupacijske vojske TOKIO - Neka zasebna preiskovalna komisija je v štirih letih raziskav na Kitajskem in Japonskem posnela dokumentarec, ki dokazuje, da se je japonska okupacijska vojska na Kitajskem obnašala do skrajnosti nečloveško in zločinsko. Kitajske ujetnike so gole zapirali v železne kletke in na njih preskušali bakteriološko orožje. To je potrdil tudi Hiroši Matsumoto, ki je bil v Nankinu zdravnik v zloglasni enoti 1644 in je sodeloval pri teh poskusih. Po treh mesecih so vsi ujetniki zboleli na smrt, zato so jih usmrtili. Linčali temnopolta tatova JOHANNESBURG - Pet belcev je prejšnjo nedeljo na neki farmi severno od Pretorie zverinsko mučilo tri temnopolte tatove, ki so jih zalotili med poskusom kraje nekega kombija, tako da sta dva umrla, tretji pa se v bolnišnici še bori za življenje. Policija je takoj aretirala peterico nasilnežev in jo izročila sodstvu, ker s.e boji, da bi ta dogodek sprožil val rasnih nemirov. Kraja avtomobilov je v Južnoafriški republiki najpogostejše kaznivo dejanje. Pri kar 94 odstotkih gre za rope, ker se kriminalci polastijo avtomobilov z orožjem; zato se marsikateri rop konCa z umorom. Che Guevare niso našli LA PAZ - Po enajstih dneh je približno petdeset bolivijskih vojakov prekinilo iskanje posmrtnih ostankov revolucionarnega gverilskega poveljnika Ernesta Che Guevare pri letališču Vallegrande. Tudi radar, s katerim so pregledali območje, ni bil veliko pomagal. Z njim so odkrili v zemlji štiri anomalije, kasnejše prekopavanje pa je bilo neuspešno. Območje ob letališču Vallegrande je kot grobišče Che Guevare in drugih petih njegovih tovarišev omenil nekdanji-general Mario Vargas Salinas, ki je sodeloval pri zajetju gverilskega poveljnika. ZDA / NEOBVEŠČENOST O ŠKODLJIVIH UČINKIH KAJENJA _ Model toži tobačno dnižbo MIAMI - Igralec in nekdanji model v reklamah za VVinstonove cigarete v šestdesetih in sedemdesetih letih je v West Palm Beachu na Floridi vložil tožbo proti trem proizvajalcem tobaka, češ da ga nihče ni poučil o nevarnih učinkih kajenja. Allan Levine, ki je danes star 55 let, je pred tridesetimi leti uporabljal umetniško ime Alan Landers. Po letu 1988 so ga dvakrat operirali zaradi raka na pljučih. Levine trdi, da cigarete niso bile označene kot nevaren proizvod, to pa krši floridsko zakonodajo. Levine je vložil tožbo proti cigaretnim proizvajalcem American Tobacco Go. (cigarete Lucky Strike), Brovvn&VVilliamson Tobacco Go. (cigarete Kool) in R. J. Rey- nolds Tobacco Go. (cigarete Win-ston), katerih proizvode je začel kaditi pri devetih letih. »Prepričan sem, da dodajajo njihovim proizvodom strupeno snov, kar bi moralo biti označeno na zavojčku,« trdi Levine. »Ce človek vidi, da kak proizvod vsebuje strupeno snov, ga pač ne uporablja, jaz pa nisem imel te izbire,« je izjavil. Njegova tožba je v resnici samo kaplja v morju tožb, ki se jih morajo zadnje Čase otepati tobačni proizvajalci. Proti njim so vložile tožbo tudi zvezne države Florida, Mississippi, Zahodna Virginija in Minnesota, ki zahtevajo, da proizvajalci tobaka plačajo zdravniške stroške kadilcev. Levinova je zadnja na seznamu tožb stotih posameznikov. Vsi trdijo, da tobačne družbe tako ali drugače kršijo floridske zakone, češ da reklamirajo njihove proizvode kot »dobre«, v resnici pa so skrajno škodljivi -kar je seveda protizakonito. Predstavnicaza stike z javnostjo pri R. J. Reynolds Peggy Carterje sporočila, da družba še ne more dati nobenih izjav v zvezi z Levinovo tožbo, ker še ni videla obtožnice. Dejala je tudi, da podjetje ni ugotovilo, ali je bil Levine res model v reklamah za cigarete Win-ston. Zaključila je, da se ji zdi trditev, da nekdo ni bil obveščen o učinkih kajenja, skoraj neverjetna, češ da so začeli opozorila na zavojčkih tiskati v šestdesetih letih. Z drugimi proizvajalci tobaka ni bilo mogoče stopiti v stik, zato njihova stališča niso znana. ZDA / TE2AVE V SAN FRANCISCU ZARADI PRVE ZIMSKE NEVIHTE Brezno v ekskluzivni četrti SAN FRANCISCO - Severno Kalifornijo je doslej pestila suša, nenadoma pa so se vremenske razmere dramatično spremenile in prišlo je do prve zimske nevihte, ki je zlasti v San Franciscu povzročila precej škode. Naliv je v ekskluzivni četrti Seacliff pri mostu Golden Gate poškodoval stoletno kanalizacijo. Zato je na utici nastala velika luknja, ki se je začela širiti, dokler ni dosegla šestdeset metrov v širino in osemnajst metrov v dolžino in je dobesedno požrla trinadstropno poslopje v tudorskem slogu in polovico drugega zgodovinskega poslopja (na sliki AP). Oblasti so preventivno izpraznile del Četrti, vendar so se podobna žrela zaCela odpirati tudi drugod po mestu. ZDA / PRETRESLJIV REZULTAT OBDUKCIJE Unda Sobek žrtev serijskega morilca Umora osumljen modni fotograf Rathbun LOS ANGELES - Linda Sobek (na grafa Charlesa Rathbuna, ki je osu-sliki AP), 27-letna manekenka, katere mljen umora. Rathbun, ki je v zaporu truplo so odkriti v gozdu pri Los An- večkrat skušal narediti samomor, trdi, gelesu, je bila umorjena. Morilec jo je da je dekle pokopal, potem ko jo je ne-posilil in zadavil. To so izsledki obdu- namerno povozil z avtomobilom. Pokrije, ki je tudi pokazala, da je imelo licija sumi, da je v resnici serijski mo-dekle ob smrti v krvi veliko alkohola, rilec in da je umoril tudi manekenko Te ugotovitve izpodbijajo trditve foto- Kimberly Panderlios. NOVICE Avstrijski veleposlanik pri predsedniku Kučanu LJUBLJANA (STA) - Predsednik Republike Slovenije Milan KuCan je danes sprejel veleposlanika Republike Avstrije v Sloveniji, dr. Gerharda VVagnerja. Slovenski predsednik in avstrijski veleposlanik sta izmenjala informacije o položaju v obeh državah. Avstrijo trenutno najbolj zaznamujejo priprave na volitve. Predsednik KuCan je sogovornika seznanil s svojimi vtisi z obiska v evropskem parlamentu v Bruslju in dejstvi, ki povzročajo zastoj pri povezovanju Slovenije z EU. Vsa ta vprašanja bodo vključena na dnevni red dogovorjenega delovnega srečanja predsednikov Slovenije in Avstrije, ki bo v začetku prihodnjega leta potekalo v Sloveniji. Pisemska bomba za Kohla BERLIN (dpa) - V ponedeljek zvečer je v neki pošti v bližini Berlina razneslo pisemsko bombo, naslovljeno na nemškega kanclerja Kohla. Nemški varnostni organi so sporočili, da pri tem ni bil nihče ranjen. Predstavnica nemškega državnega tožilstva je dejala, da izključujejo možnost, da je dogodek povezan* z valom pisemskih bomb v Avstriji. Do danes popoldne javnosti niso bili posredovani podatki o dogodku. Po besedah Kohlovega predstavnika za tisk pisemska bomba ne bi mogla priti v roke kanclerja Kohla, saj so poostrili varnostne ukrepe po napadih s pisemskimi bombami v Avstriji. Pismo bombo je prvič razneslo v ponedeljek ob 20.15, ko jo je neki poštni uslužbenec dal v predal. Nekaj ur pozneje, ko je strokovnjak policije prijel ostanke bombe, ki je bila skrita v ovojnici formata A6, je bombo še enkrat razneslo. Po podatkih državnega tožilstva ovojnica ni bila opremljena ne z znamkami ne s poštnim pečatom, zato je mogoče sklepati, da je bila oddana v okolici Berlina. Več sto tisoč Francozov podprlo stavkajoče PARIZ (dpa) - Včeraj je na stotisoCe Francozov demonstriralo proti napovedanim reformam socialne mreže, ki so po mnenju premiera Juppeja nujno potrebne za sanacijo socialnega zavarovanja. Hkrati se je še bolj razširil stavkovni val javnih uslužbencev. Po navedbah sindikatov, ki so pozvali k množičnim demonstracijam, je v Parizu demonstriralo dvesto tisoč ljudi. VeC kot sto tisoC ljudi pa naj bi demonstriralo v Marseillu, kar je povsem ohromilo promet v tamkajšnjem pristanišču. Množične demonstracije so potekale tudi v Toulousu, Bordeaimi, Caenu in Rennesu. Predstavnik francoske vlade Alain Lamassoure, ki je vCeraj poudaril, da dnevi stavk ne bodo plačani, je še v ponedeljek izrazil upanje, da se bo položaj kmalu izboljšal. V Juppejevi neogolisti-Cni stranki se množijo glasovi, ki ne odobravajo trmaste drže francoskega premiera. Poslanec Philippe Briand je govoril celo o »resničnem problemu z imenom Juppe.« Po njegovem mnenju ni dovolj imeti le zamish in rešitve, temveč je treba na svojo stran pritegniti tudi ljudi. Železničarji, ki zdaj že devetnajsti dan ovirajo železniški promet, kljub Juppejevim pisnim zagotovilom še ne nameravajo končati stavke. Zahtevajo namreč tudi takojšnji konec zmanjševanja števila delovnih mest in pogajanja o plačah. Včeraj je bil javni promet v Parizu spet povsem ohromljen. Prišlo je tudi do večjih zamud v letalskem prometu. Zaradi sodelovanja tiskarjev v demonstracijah so izšli le redki Časniki. Stavke učiteljev so povzročile, da je bila kar polovica šol zaprtih. Po uradnih podatkih je včeraj stavkalo 31,1 odstotka vseh državnih uslužbencev. ul 11 ZBOR AVSTRIJSKIH SVOBODNJAKOV Za popolno odpravo imigracije DUNAJ (Reuter) - Vodja avstrijske skrajne desnice Jorg Haider je včeraj svojim volilcem iz delavskega razreda obljubil, da bo - če bi na parlamentarnih volitvah prišel na oblast - povsem odpravil imigracijo ter Avstrijcem zagotovil delovna mesta in šolanje. Levi demonstranti so se trudili, da bi z megafoni in žvižgi skazili njegov nastop pred 1500 ljudmi. »Haider je fašist!«, »Haider - lažnivec!« so kričali mladi demonstranti, ki jih je od Haiderjevih privržencev ločil policijski kordon. »Smo za popolno odpravo imigracije,« je medtem zbranim govoril Haider. Poslušalci, pretežno upokojenci, so mu pritrdili z glasnim ploskanjem. V zadnjih letih je Haiderjeva stranka svobodnjakov počasi, a vztrajno pridobivala volilce iz delavskih vrst, ki so jih pritegni- le obljube o novih delovnih mestih na račun izgona imigrantov. »Pred sprejemom novih imigrantov moramo zagotoviti delovna mesta in stanovanja za rojake,« je dejal Haider. »Po padcu železne zavese je postala Avstrija pribežališče trgovcev z marnih, zvodnikov, avtomobilskih tatov in drugih barab,« je nadaljeval. Napadel je socialdemokratsko vlado, tudi zato, ker je delila sredstva za gradnjo šol v Južni Afriki in Izraelu, medtem ko so razmere v avstrijskem šolstvu »katastrofalne«. Haider je prevzel vodstvo Svobodnjakov leta 1986. Od tedaj je s svojo nacionalističnim in ksenofobičnim programom na svojo stran prido- bival čedalje več volilcev. Raziskave javnega mnenja kažejo, da trenutno podpira Svobodnjake 25 odstotkov prebivalcev. Na Haiderjevo stran stopa vse več upokojencev. Ti se namreč bojijo reform socialnega sistema, ki jih obljublja Ljudska stranka, kar je bil poglavitni vzrok za razpad velike koalicije. Opazovalci se bojijo, da bodo volilci kaznovali veliki stranki - socialdemokrate in Ljudsko stranko - ker jih »silijo« na nove vohteve po samo štirinajstih mesecih. ANALIZA Haider kot biblični odrešenik DUNAJ - Menda je v zelo dobrih odnosih s skrajno konzervativnim škofom Kurtom Krennom, sicer pa Jorg Haider, vodja avstrijskih Svobodnjakov (F), ne velja za religioznega, človeka. Toda v tem predvolilnem boju desničarski populist Haider nastopa skoraj v vlogi bibličnega odrešenika: »Jaz sem vaš zaštitnik, zaštitnik dobrih in pridnih Avstrijcev,« so besede moža, ki ga po sodbi avstrijskega vrhovnega sodišča lahko imenujejo »politični otim in ideolog skrajnode-snicarskega terorizma«. Na predvolilnih plakatih njegova stranka trdi: ON vam ni lagal. Sicer pa Haider svoj predvolilni boj vodi na način, ki ga je le težko imenovati krščanski. Polarizacija je eden od »umetniških« prijemov, s katerimi veliki populist Haider pritegne množice; »pridnim ljudem« in »delavnim državljanom«, za katere se menda zavzema, se kaže kot politk, ki se bori proti »socialnim zajedalcem« in osebam v javnem življenju, ki »zdravi kot dren odhajajo v pokoj«. Na splošno je Avstrija, ki se obiskovalcem zdi tako urejena, po Haiderjevem mnenju pod vodstvom starih strank - s tem misli socialdemokrate (SPO) in konzervativno Ljudsko stranko (OVP) - postala pravi »svinjak«. »Obljubim vam, da bom, ce dobimo možnost soodločanja, najprej temeljito očistil ta hlev,« je Haider napovedal v Judenburgu. Kljub temu pa ostaja vprašljivo, ah bo Haider po volitvah dobil priložnost za to. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da bo njegova stranka na nedeljskih vohtvah dobila več glasov kot na zadnjih parlamentarnih volitvah in se po številu glasov še bolj približala SPO in OVP -zadnje raziskave so pokazale, da lahko Haider raCuna s 25 odstoki - toda najpomembnejšega cilja, torej da postane avstrijski kancler, tokrat gotovo še ne bo dosegel. Prav tako je po mnenju opazovalcev zelo malo možnosti, da bo sodeloval v novi avstrijski vladi. Od petih strank v avstrijskem parlamentu - poleg omenjenih še Zeleni in Liberalni forum - le OVP pod vodstvom podkanclerja VVolfganga Schussla ne izključuje sodelovanja s Haiderjevimi Svobodnjaki. Po drugi strani pa je Haider v zadnjih dneh presenetil z intervjuji, v katerih je morebitno koalicijo s konzervativci kot tudi soglasje s sestavo manjšinske vlade pod Schusslovim vodstvom skoraj popolnoma izključil. Postati številka dva za Schiisslom in v tem težavnem političnem položaju prevzeti svoj del odgovornosti je za Haiderja očitno manj privlačno kot možnost, da na volitvah, ki bodo sledile tem volitvam, postane najmočnejša sila v Avstriji in nato legitimno zahteva položaj kanclerja. Toda kljub Haiderjevemu zavrača nju programa OVP v sedanji obliki v tem predvolilnem boju ostale stranke za pridobivanje predvolilnih točk še vedno izkoriščajo strah pred sodelovanjem Svobodnjakov in Ljudske stranke. Strah pred »Cmo-modro koalicijo« je med prebivalstvom močno razširjen. Po neki raziskavi 56 odstotkov Avstrijcev meni, da bi morebitno sodelovanje Haiderjevega gibanja v vladi škodilo mednarodnemu ugledu Avstrije. Dunajski lovec na naciste Simon VViesenthal je slednje v pogovoru z nemškim tednikom Der Spiegel izrazil še jasneje: »Ce bodo Haider ah pa Svobodnjaki s Haiderjem v ozadju prišli v vlado, bo to pomenilo katastrofo za Avstrijo kot del neke združene Evrope.« Populist Haider, proti kateremu se v bistvu borijo vse levičarske in liberalne sile v Avstriji, vsaj na svojih predvolilnih zborovanjih stori le malo, da bi pregnal globoke dvome v njegovo demokratično usmeritev. »Ce bo prišel Haider, bo zavel povstim nov veter! Takrat bo zavladal red v tej dežeh,« je napovedal že na začetku svojega predvolilnega boja. Številni Avstrijci potrebujejo le malo domišljije, da Haiderjeve besede razumejo kot grožnjo. Gerd-Eckard Zehm / dpa IZRAELSKA VOJSKA SE POSPEŠENO UMIKA Z ZAHODNEGA BREGA Palestinska zastava zaplapolala nad Nablusom Večtisočglava množica je bučno proslavila konec 28-letne židovske okupacije NABLUS - Palestinska policija je vCeraj med praznovanjem tisočglave množice, ki se je veselila konca 28-letne okupacije, izobesila zastavo pred poslopjem nekdanjega izraelskega vojaškega poveljstva v mestu Nablus na Zahodnem bregu. Ljudje so napolnili ulice, prepevali in plesali, saj so bili sreCni, ker so se izraelski vojaki umaknili že v ponedeljek zvečer, kar 48 ur pred iztekom predpisanega roka. S tem dejanjem so Izraelci tudi zmanjšali možnost spopadov s Palestinci. Mesto s 130 tisoč prebivalci je največje od šestih, ki bodo prešla pod palestinsko upravo, kot to doloCa sporazum, ki sta ga septembra v Wa-shingtonu podpisala vodja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Jas er Arafat in takratni izraelski premier Jicak Rabin. »Zelo sem vesel, da je Nablus spet svoboden in da se uresničuje vse, o čemer smo se dogovorili,« je Arafat pove- dal novinarjem. Na tisoče ljudi je veselo vzklikalo, ko je palestinska policija ob zvokih palestinske himne dvigala zastavo.»To je zgodovinski trenutek. Kar ne moremo verjeti, da so Izraelci resnično odšli,« je dejal 23-letni Majed Al Masri. Palestinci so bili prijetno presenečeni, ko so videli še zadnjih pet izraelskih vojaških džipov, kako zapuščajo poveljstvo. »Izraelski vojaški upravnik nas je poklical in dejal, da bodo iž Nablusa odšli ob 23. uri, vendar so pobegnili že prej, ker so se bali krvavih spopadov z ljudstvom,« je izjavil višji palestinski uradnik. Ko se je vest o izraelskem odhodu razširila prek zvočnikov, so Pale- stinci - mnogi med njimi kar v pižamah - pohiteli na blatne ulice. V dežju in mrazu so plesali in proslavljali dolgo v noč, drugi so začeli krasiti mesto. Arafatovo palestinsko vodstvo je dogodek tako presenetil, da sploh ni pripeljalo policijskih sil. Mestni očetje so za vzdrževanje reda poslali na ulice na hitro zbrane pripadnike krajevne policije. Nekaj ur pozneje je z avtobusi prispelo več sto palestinskih policistov, ki 'so jih pripeljali iz samostojnega Jeriha. Izrael je pospešil izvrševanje dela sporazuma, ki določa predajo dela Zahodnega brega upravi PLO. Nablus je po Jenini in Tulkarmu tretje mesto, ki je prešlo v nove roke. Palestinski uradniki, ki jih skrbi orožje v rokah ljudi, se srečujejo z zahtevno nalogo vzdrževanja reda v Nablusu. Njihove strahove povečujejo nasilni aktivisti frakcije PLO Al Fatah. »Živimo v varnostnem kaosu. Orožja je preveč, vnovič pa trdim, da palestinska oblast ne bo nikomur dovolila ogrožanja zakonitosti in varnosti naših državljanov,« je zatrdil Tadžeb Abdel Rabim, generalni sekretar palestinske vlade. Približno dvesto Arafatovih plačancev je v času osemletne vstaje na teh območjih vladalo z orožjem. Ti mladeniči, znani tudi kot »mafiozi«, kljub mirovnemu sporazumu nočejo odložiti orožja. Gospodarstveniki iz Nablusa, ki je tudi trgovsko središče Zahodnega brega, se najbolj bojijo, da bo Izrael s prekinitvijo sodelovanja in zaprtjem mesta zadušil njihovo poslovanje. Izraelci so nekaj podobnega izvedli v Gazi, ki je gospodarsko blokirana že skoraj dve leti. Vafa Amr / Reuter Palestinci so zgodovinskemu trenutku primerno proslavili odhod izraelskih enot (AP) SVET Sreda, 13. decembra 1995 BOSANSKI SRBI SO KONČNO IZPUSTILI FRANCOSKA PILOTA Chiffot in Souvignet spet med svojimi Mirovna konferenca se zdaj lahko začne ZVORNIK, SARAJEVO (Reuter in M. M.) - Včeraj se je po dolgotrajnih naporih javne in tajne diplomacije vendarle srečno iztekla »balkanska avantura« francoskih pilotov, ki so ju 30. avgusta nad Palami sestrelili bosanski Srbi. Stotnika Frederica Chif-fota in poročnika Joseja Souvigneta so srbski vojaki zgodaj popoldne v Zvomiku, ki leži ob meji med BiH in ZR Jugoslavijo, predali francoskemu poveljniku, generalu Jeanu Philippu Drouinu. 2e nekaj ur pozneje sta pilota iz Beograda odpotovala v domovino. Vec kot sto dni pogrešana 'Francoza je v Zvornik iz neznane smeri pripeljalo vozilo vojske bosanskih Srbov: V tamkajšnjem motelu so ju Čakali štirje generali - Drouin, Ratko Mladic, poveljnik jugoslovanske vojske Momčilo Peri-SiC in ruski vojaški ataše v Beogradu Viktor Sepilov. Pilota sta delovala precej zbegano, vendar pa ni bilo videti, da bi bila v slabem zdravstvenem stanju. Sou-vignet je sicer šepal, kar pa je verjetno posledica poškodbe, ki jo je dobil pri izstrelitvi iz zadetega mi-ragea. Novinarjem sta pilota povedala, da so z njima ves cas dobro ravnali. General Mladić jima je v svojem značilnem slogu zaželel hitro okrevanje in dodal: »Upam, da bosta kmalu spet letela, a tokrat v službi miru.« Nato sta pi- lota z generalom Droui-nom prečkala Drino in odpotovala v Beograd. Proti večeru sta z vojaškega letališča Batajnica s posebnim letalom odletela domov v Francijo. Z množico novinarjev, ki ju je pričakovala na SurCinu, se nista srečala. Drama, ki je v preteklih dneh zaradi ostrih besed med Parizom in Beogradom ter Palami začenjala ogrožati jutrišnji začetek mirovne konference v Parizu, se je tako končala, očitno v zadovoljstvo vseh vpletenih strani. Iz Chiracovega mada so sporočili, da se predsednik »skupaj z vsemi Francozi veseli vrnitve pilotov«. Hkrati se je Chirac zahvalil »vsem zaveznikom« za podporo pri reševanju zapleta, zlasti pa Borisu Jelcinu za njegovo osebno pomoč. Kako je ruski voditelj pripomogel k pozitivnemu razvoju dogodkov, Chiracovo sporočilo ni pojasnilo. Resnica o tem, kako je sploh prišlo do dogovora o izpustitvi pilotov in kdo je zanj najbolj zaslužen, bo še dolgo predmet ugibanj. Vojska bosanskih Srbov je v uradni izjavi zapisala, da je ujetnikoma vrnila svobo- do zaradi tradicionalnega prijateljstva med francoskim in srbskim narodom. General Drouin pa je v Zvomiku izjavil, da so za ugoden razplet zaslužni trije predsedniki - francoski, ruski in srbski. Kakšno »nagrado« sta si v zameno za sodelovanje priborila Radovan KaradžiC in Ratko Mladic, utegne postati jasno že jutri v Parizu, kjer naj bi predstavniki v balkanski konflikt vpletenih strani pod daytonski sporazum dodali svoje podpise. Se preden se bo zgodilo to, pa Caka svojevrsten notranjepolitični spopad enega od pomembnih dejavnikov balkanskega mirovnega procesa - Billa Clintona. Ameriški kongresniki bodo namreč danes glasovali o pogojni podpori Clintonovi odločitvi, da napoti v BiH 20 tisoC ameriških vojakov. Republikanski senator Bob Dole je v zvezi s tem poslal Clintonu pismo, v katerem predsednika opozarja, naj ne pričakuje podpore senata, Ce ne bodo ameriški vojaki v najkrajšem možnem Času opremili in usposobili Muslimanov, da bodo lahko ti odtlej sami skrbeli zase. Da ameriška naloga v Bosni ne bo enostavna, dokazuje tudi včerajšnje poročilo ZN s severovzhoda države, ki navaja, da je neki visoki Častnik bosanskih Srbov na območju Bosanskega Samca prepovedal gibanje ameriškim patruljam. Na tovrstna »izzivanja« je odgovoril vrhovni poveljnik Nata za Bosno, admiral Leighton Smith, ki je vCeraj opozoril, da bo po uradnem začetku mirovne akcije vsak poskus oviranja njegovih sil »nevtraliziran«. Premier Drnovšek potuje v Pariz Iz vladnega urada za informiranje so sporoCih, da bo slovenski premier Janez Drnovšek danes odpotoval v. Pariz, kjer se bo udeležil mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji. Jutri bo premier Drnovšek v Elizejski palači navzoč ob slavnostnem podpisu daytonskega sporazuma, ki se ga bodo poleg predsednikov držav podpisnic udeležili še mnogi državniki in diplomati, med njimi tudi ameriški predsednik Clinton, nemški kancler Kohl in španski predsednik Gonzalez. Predsednik slovenske vlade bo udeležbo na konferenci izkoristil tudi za več dvostranskih srečanj. V Zvomiku ob bosansko-srbski meji sta francoska pilota po 104 dneh ujetništva končno ugledala luč svobode (Telefoto: AP) REFERENDUM O DAVTONSKEM SPORAZUMU V SRBSKEM DELU SARAJEVA >Z mirom bomo izgubili več kot z vojno« SARAJEVO - Srbi iz severnega in zahodnega dela Sarajeva so se vCeraj kljub sneženju udeležili referen-duma o daytonskem mirovnem načrtu, ki določa, da bo mesto prišlo pod nadzor bosanske vlade. Čeprav se je večina izrekla proti uresničitvi mirovnega naCrta, njihovo glasovanje ne bo spremenilo besedila mirovnega sporazuma, ki naj bi bil podpisan jutri v Parizu. »To, kar se dogaja z bosanskimi Srbi, je grozljivo, saj imamo na voljo le dve izbiri: lahko ostanemo v mestu in živimo pod muslimansko oblastjo, ali pa se izselimo. Nimam nobenih načrtov za prihodnost, sicer pa tako ali tako ne bom več dolgo živela,« je ogorčeno izjavila 78-letna Dragiša StaniC, ki je glasovala v šoli na Ilidži. Volilna mesta so bila odprta že ob sedmih zjutraj, do devetih pa je glasovnice, na katerih je zapisano vprašanje »Ste za ali proti priključitvi srbskega dela Sarajeva k muslimansko-hrvaški federaciji?«, v tej srednji šoli izpolnilo približno sto sarajevskih Srbov, večinoma starejših. Po daytonskem sporazumu, ki pomeni konec 43-meseCne vojne, je ohranjena bosanska ozemeljska celovitost, vendar državo sestavljata dve enoti. Besedilo iz Dayto-na poudarja nastanek ve-CetniCne države, ki jo bodo sestavljala tri etnično homogena ozemlja: muslimansko, hrvaško in srbsko. Izjema je Sarajevo, kjer naj še naprej živijo predstavniki vseh etničnih skupin, vendar pod nadzorom vladnih oblasti, saj mora mesto po določilih daytonskega spo- razuma ostati enotno. Samo peščica Srbov podpira takšno odločitev. »Želim ostati v svojem stanovanju na Ilidži, kjer živim že štirinajst let, vendar nočem živeti z Muslimani,« je izjavil 63-letni Dušan KenisoviC, potem ko je na glasovnici obkrožil negativni odgovor. Meni, da bi se morali ljudje zavedati, kakšna usoda Caka bosanske Srbe, Ce bodo živeli pod muslimansko oblastjo: »Postali bi sužnji, zato se bomo raje izselili,« je izjavil. Čeprav je takšnega mnenja večina sarajevskih Srbov, zahodni diplomati daytonskega sporazuma pred pariškim podpisom niso pripravljeni spreminjati. Srbe prepričujejo, naj ne zapuščajo mesta, hkrati pa poudarjajo, da bodo v skladu z določili daytonskega sporazuma pravno zašči- tene vse etnične skupnosti. Nekateri Srbi so celo zagrozili, da bodo pred odhodom požgali svoje domove, da se vanje ne bodo mogli nastaniti Muslimani in Hrvatje. Natovi vojaki, ki bodo skrbeli za uresničitev mirovnega sporazuma, naj bi bili zadolženi tudi za preprečevanje morebitnih sabotaž, zato bodo varovali najpomembnejše mostove in druge infrastrukturne objekte v bosanskem delu Sarajeva. »Čeprav je bila vojna strašna, sem vendarle imela stanovanje, službo in dovolj hrane,« je na volišču izjavila 30-letna Zorica. »Daytonski načrt mi je vse vzel: morala bom zapustiti stanovanje, ostala bom brez dela. V miru bom izgubila veC kot med vojno.« Kurt Schork / Reuter ANALIZA______ Zaenkrat je Dayton kaj malo spremenil VVASHINGTON - Natove enote gredo za eno leto v Bosno, da bi omogočile ohranitev miru. Mednarodna skupnost upa, da bodo prebivalci Bosne po letu, ki naj bi ga preživeh v miru, mir cenih bolj kot sovraštvo in maščevanje. Ce naj ima to upanje kaj možnosti, je nadvse nujna vnovična vzpostavitev spoštovanja zakonov in človeštva. Prvi znaki niso preveč spodbudni. Bosanski Srbi nadaljujejo politiko etničnega čiščenja v okolici Banjaluke in na severu države, kjer so se med vojno odvijali najhujši pokoli in krutosti. Večina preživelih Muslimanov in Hrvatov je zapustila to območje. Dvanajst tisoč tistih, ki so tam ostali, Srbi zdaj izganjajo iz njihovih domov, ki jih nato požigajo ali dajejo srbskim družinam. Bosanski Hrvati so pretekli teden izpustili svojega Častnika Ivico Rajiča, ki ga je haaško mednarodno sodišCe obtožilo za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije. To so storili v brk daytonskemu sporazumu, ki je predvideval tudi sodelovanje vseh sprtih strani s haaškim sodiščem. Rajiču so na lokalnem sodišču sodili zaradi umora. V Daytonu so hrvaški pogajalci obljubili, da bodo ne glede na izid po sojenju Rajiča predali haaškemu sodišču. SodišCe pa je Rajiča oprostilo in oblasti so ga izpustile. Težko si je predstavljati še bolj grobo kršitev daytonskega sporazuma, toda hrvaški predsednik Tuđman je že pred tem pokazal, kaj meni o mednarodnem sodišču, saj je častniku, ki ga je sodišče obtožilo zaradi vojnih zločinov, celo podelil višji cin. Poleg tega hrvaška vojska požiga in pleni na območju, ki naj bi ga predala bosanskim Srbom. Zaskrbljujoče je tudi imenovaje Carla Bildta za »visokega predstavnika«, ki naj bi urejal odnose med vojaškim in civilnim delom uresničevanja mirovnega naCrta. Bildt je bil pred tem mirovni posrednik Evropske unije in pogosto so mu očitali, da prerad popušča srbski strani. Se posebno je bil de- ležen kritik, ko so Srbi zavzeli in razdejali domnevno »varovano območje« Srebrenico, kjer pogrešajo vec tisoC Muslimanov. Nekaj novinarjev zatrjuje, da je tedaj ostro nasprotoval Natovemu obstreljevanju srbskih položajev. Po padcu mesta je sporočil, da se je s srbskim generalom Mladičem dogovoril glede dostopa predstavnikov RdeCega križa do ujetnikov, kar pa se ni uresničilo in najverjetneje so ujetniki mrtvi. Bildt še tri mesece pozneje.ni obsodil srbskega početja v Srebrenici. Bildt je dejal, da bo tudi kot »visoki predstavnik« ostal v švedski politiki in Stockholmu. Težko si je predstavljati, kako bo iz Stockholma učinkovito opravljal svojo vlogo usklajevalca mirovnih prizadevanj v Bosni, saj bi s tem imel težave, tudi ce bi delo opravljal na terenu. Njegovo imenovanje je izrednega pomena, ker bo imel pri uresničevanju mirovnega načrta precej pooblastil. Ce bo ugotovil, da Srbi ne izpolnjujejo določil daytonskega sporazu- ma, bodo namreč obnovljene sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji - brez glasovanja Varnostnega sveta Združenih narodov. Nemara pa se bo Bildt v svoji novi vlogi izkazal bolje kot med mirovnim posredovanjem. Njegova najpomembnejša vloga bo prisiliti sprte strani, da se bodo držale dogovora o sodelovanju z mednarodnim sodiščem. Ce zaradi grozot, storjenih v bosanski vojni, ne bodo kaznovani posamezniki, bo krivda padla na etnične skupine in sovraštvo se bo prenašalo z generacije na generacijo. Zato dogodki zadnjih tednov zbujajo skrb. Predstavnik Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Kris Janowski je dejal, da dayton-ski dogovor ni prekinil srbske politike etničnega čiščenja. »Se vedno bodo v Bosni ostali sovraštvo in spopadi, še vedno bomo imeli srbsko vodstvo, ki bo obljubljalo, da bo ustavilo zloCince, in nato ne bo storilo prav ničesar.« Anthony Lewis, The New York Times 1« NOVICE Razdelitev pomoči BiH naj bo poštena |1; MUNCHEN (STA) - Dva dni pred podpisom bosanskega mirovnega sporazuma v Parizu je nemški finančni minister Theo VVaigel pozval k pošteni mednarodni razdelitvi pomoCi pri obnovi Bosne. Kot potencialne darovalce denarne pomoči je VVaigel poleg Evrope omenil tudi Združene države Amerike, Japonsko in islamske države. Nemčija lil bo namenila denarno pomoč za spoštovanje človekovih pravic in vrnitev beguncev. Sodelovanje Rusije pri sestavi mednarodnih mirovnih Cet za Bosno je VVaigel označil kot »novo kvaliteto sodelovanja med zvezo Nato in Rusijo«. Šaćirbegović o vstopu BiH v Evropsko unijo MUNCHEN (STA) - Bosanski zunanji minister Muhamed Šaćirbegović vidi dolgoročno mirovno rešitev za Bosno in Hercegovino ter Hrvaško le v okvira Evropske unije in lli:: zveze Nato. Bosna je del Evrope in ne leži zgolj na njenem pragu, je poudaril Šaćirbegović. Članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato bi po mnenju zunanjega ministra BiH pomenilo prednost za razvoj demokracije in gospodarstva v njegovi državi. 1 H Čečenske volitve v četrtek GROZNI (Reuter) - Promoskovski parlament v uporniški republiki CeCeniji je sklenil, da bodo nacionalne in lokalne volitve, ki so bile napovedane za nedeljo, potekale od Četrtka do nedelje. Poslanci so sklenili razširiti volilno obdobje zaradi strahu pred ukrepi upornikov, ki ostro nasprotujejo volitvam, Ceš da bodo le se okrepile rusko navzočnost v za-kavkaši republiki. Moskva upa, da bodo z izvedbo volitev postavljeni temelji za dokončno ureditev razmer v republiki, ki se je samovoljno odcepila od ruske federacije. AJDOVŠČINA / SKUPINE ZA SAMOPOMOČ CERKNICA / POSLANSKI VEČER NADE SKUK Starost še ne pomeni konec življenja Skupine, ki izboljšujejo medčloveške odnose, so v veliko pomoč socialni državi Slovesna predstavitev ajdovsko-vipavske lokalne mreže skupin starih za samopomoč, ki delujejo v povezavi s srednjo in mlado generacijo, je bila tudi priložnost, da se poudari pomen taksnega organiziranja za socialno državo. Skupine starih za samopomoč so nastale leta 1987, po dobrih osmih letih pa v 63 krajih v Sloveniji deluje približno dvesto takšnih skupin, vanje je vključenih približno 2600 starih ljudi. Dve tretjini skupin delujeta v domovih starejših občanov, tretjina v bivalnem okolju. Vec kot dvesto voditeljev se povezuje v enajst pokrajinskih sekcij, oblikovana bo tudi ljubljanska sekcija. Projekt skupin starih za samopomoč je najbolj obsežen podvig na področju medčloveških odnosov, v tehniziranem svetu so najbolj prizadeti prav h, zdi se tudi, da je najbolj uspešen projekt v slovenski sociali. Projekt financira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vodita ga Združenje za socialno ge-rontologijo in gerontagogiko in Inštitut Antona Trstenjaka. Eden od pomembnih ciljev je oblikovati 2500 skupin starih. Območje gornje Vipavske doline, torej občin Ajdovščina in Vipava, je prvo doseglo cilj oblikovati eno skupino na tisoC prebivalcev, oblikovah so tudi lokalno mrežo skupin, v katerih so usposobljeni prostovoljni voditeji srednje generacije. V organizaciji sodelujejo prostovoljci in center za socialno delo, Dom starejših, Karitas ... Starost je najbolj neozdravljiva bolezen, ki jo je beba imeti pred očmi že v mladih letih, lahko z besedami dr. Antona Trstenjaka poenostavljeno povzamemo filozofijo skupin za samopomoč in njihove cilje. Dr. Trstenjak je v ha-ktatu označil človekovo življenje s prispodobo o štirih letnih časih: »Ljudje smo v mladih letih naklonjeni le pomladi, ne pa zimi in otrplosti. Vendar so se vrednote spremenile, življenjska doba se je podaljšala, celo igrivost se z zimskimi športi pomika v zi- mo. Starost ni konec nečesa, je obogatitev življenja in postaja privlačna.« Slovenska družba se stara, v Sloveniji je skoraj dvesto tisoč ljudi, starejših od 65 let, Cez dobrih dvajset let se bo število povečalo za veC kot sto tisoC, medtem ko bo srednja generacija zaradi nižjega števila rojstev bistveno manjša. To je pomemben razlog, da se morajo ljudje srednjih let pripraviti na starost, in je pravi čas za medgeneracijske povezave in za vpeljavo mrež prijateljskih skupin za samopomoč. V dokaj dobrih domovih za starejše občane stanuje pribhžno takšen odstotek (4 do 5 odstotkov) prebivalstva kot v razvitih evropskih državah. Bivalni pogoji celo presegajo evropsko raven, vendar to ni dovolj, dopolniti jih je beba z novo kakovostjo bivanja, osamljenost pa nadomestiti z medčloveškimi odnosi, je menila državna sekretarka Anka Osterman, Skupine za samopomoč so ena ključnih oblik pomoči v socialni državi. Artur Lipovž Krivice tudi minister Voljč ne more popraviti Dolg za izgradnjo zdravstvenega doma ostaja občinski Kako rešiti finančne in kadrovske zagate v zdravstvenih zavodih na Nobanjskem? Kako zagotoviti neprekinjeno zdravstveno varstvo in nujno medicinsko pomoč ob vse hitrejšem uvajanju zasebne prakse? Kako ljudem iz oddaljenih krajev približati zdravstvene storitve? Na ta in številna druga vprašanja predstavnikov zdravstvenih ustanov Postojne, Cerknice in Logatca je skušal na ponedeljkovem poslanskem večeru Nade Skuk odgovoriti minister za zdravstvo dr. Božidar Volje. Minister Volje je uvodoma poudaril, da sta slovensko zdravstvo doleteli dve ogromni spremembi, ki ju je treba upoštevati; prva je uvajanje zasebnikov v javno zdravstvo, kar pa še ni privatizacija zdravstva ... Druga je uvedba prostovoljnega zavarovanja, ki je letos znašalo trinajst odstotkov vseh dejavnosti. Na težave svojega zavoda je najprej opozorila direktorica ZD Cerknica dr. Darinka KlanCar. Medtem ko je zasebništvo še v povojih, saj imajo le enega koncesionarja - stomatologa, Nobanjce hudo muči neplačani dolg, M je nastal z najemom posojila za gradnjo druge faze ZD. Občini Loška dolina in Cerknica, ki sta nastah iz bivše cerkniške,^ sta si doslej zaman prizadevali, da bi odgovorne na ZZZS in zdravstvenem minisbstvu prepričati, da dolg, glede na veljavne dogovore in sisteme v preteklosti, pripada državi in ne občinama. Tudi tokrat jima minisba ni uspelo prepričati. »Priznam, da se vam je pri financiranju gradnje ZD zgodila krivica, toda pomagati vam ne morem. Zakon namreč pravi, da so ustanoviteljice ZD občine,« je jedrnato odgovoril Volje. V cerkniškem ZD si želijo specialisti- čnih služb, vendar jim širjenja dejavnosti zakonodaja ne dovoljuje, Čeprav imajo za to potrebe in dovolj kadra. Spodbuden pa je dogovor z občinama o pripravi pravil igre pri podeljevanju koncesij, s Cimer bi se radi pravočasno izogniti težavam, ki jih ima postojnski ZD. Tu je namreč zgodba povsem drugačna, saj je v letošnjem letu prešlo v roke zasebnikov že 33 odstotkov obveznega zdravstvenega varstva. Po napovedih naj bi v letu 96 to razmerje doseglo polovico, kar je meja, ko po mnenju direktorja dr. Iva Zormana ZD nima veC upanja na obstoj kot samostojna organizacijska enota. Razlog za napovedano sesutje zdravstvenega zavoda je poleg masovnega odhoda v zasebni sektor brez pripravljene strategije tudi finančne narave. Minister Volje je ugotovil, da gre v postojnskem primeru za odstopanje od slovenskega povprečja, zato je predstavnike občine in ZD pozval, da z ministrstvom določijo pravila igre. Funkcijo ZD je beba ohraniti, vendar so zasebniki dejstvo, ki ga je beba upoštevati, je poudaril in dodal, da je anketa v Sloveniji pokazala, da so ljudje veliko bolj zadovoljni s storitvami zasebnih zdravnikov. Ponovil je tudi jasno stališče minisbstva, da zdravniki, ki ne bodo vključeni v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, ne bodo dobiti koncesij. Težave postojnske bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo je njen dbektor dr. Aleksander Mer-lo strnil predvsem na področje financiranja in na zaplete z zavarovalnico pri podpisu letošnje pogodbe. Z 800 porodi letno, kar je 2, 5 poroda na dan, si seveda ne morejo zaslužiti dovolj kruha, zato velik del njihovega dela v zadnjem Času odpade na ginekologijo. Mateja Godejsa Dr. Merlo je spomnil na nedavne grožnje o zaprtju bolnišnice, čemur se je minister Voljč spet čudil, Ceš da je za to izvedel iz Časopisov. Opozoril je na dejstvo, da je v Sloveniji res preveč bolnišnic, posebej porodnišnic, zato lahko njihovo zapiranje pričakujemo. Katere porodnišnice Caka ta usoda, še ni jasno. Volje je še poudaril, da se z majhnim številom porodov [v Kopru jih imajo samo 600 na leto) pojavlja ne samo ekonomsko vprašanje, temveč tudi sbokovno. Saj se je beba vprašati, ali lahko s tako majhnim številom porodov bolnice še lahko vzdržujejo potrebno sbokovno stopnjo. V Sloveniji je skoraj dvesto tisoč ljudi, starejših od 65 let (Foto; Barbara Reya) V pomoč podjetnikom in obrtnikom Iz proračuna namenili 47 milijonov tolarjev za pospeševanje malega gospodarstva V zadnjih beh letih je za pospeševanje malega gospodarstva v nekdanji občini najbolj skrbel leta 1993 ustanovljeni Sklad za razvoj obrti in podjetništva, katerega glavna dejavnost je bila dodeljevanje posojil in subvencioniranje obrestne mere. Ko so iz nekdanje občine nastale tri, so v skladu z zakonodajo ukinili žiro-raCun sklada in sredstva prenesli na prehodni račun nove občine. Ta odločitev je zamrznila delovanje sklada in med obrtniki povzročila val ogorčenja. Čeprav je bila pomoč majhna, je vendarle omogočala širitev obrti in podjetništva in s tem nastajanje novih delovnih mest. Ker je postopek delitvene bilance med novimi občinami Škocjan, Šentjernej in Novim mestom dolgobajen, in ker si želijo, da v tem letu malo gospodarstva ne bi ostalo brez že uveljavljenih posojil, je v novomeški občini dejavnosti prevzel Sekretariat za finance in podjetništvo. Konec julija je bil objavljen razpis za dodelitev posojil, do konca razpisnega roka (30. septembra) pa so prejeti 55 vlog vlagateljev. Osnova za pripravo predloga dodelitve je bil pravilnik, ki doloCa naslednje prednostne kriterije: vlaganje v proizvodne dejavnosti, vlaganje v gostinstvo s povečanjem posteljnih zmogljivosti in vlaganje na demografsko ogroženih območjih, skupen kriterij za vse pa je bilo število novih delovnih mest. Tem kriterijem je usbezalo 30 vlagateljev, ki so skupno prejeti za 26 milijonov tolarjev posojil za dobo petih let z valutno klavzulo in petodstotno obrestno mero. Najnižje posojilo je znašalo 400 tisoC tolarjev, najveCji znesek pa dva milijona tolarjev. Tako so lahko vsi vlagatelji, ki so izpolnjevati kriterije, posojila tudi dobiti. Med njimi prevladujejo mizarji (10), skupno pa bodo vlagatelji morali zaposliti 76 novih delavcev. Letos so morali pokriti obveznosti sklada v višini devet milijonov tolarjev za subvencioniranje obrestne mere, devet milijonov tolarjev za posojila, ki so bila odobrena lani, bi iflilijone tolarjev za bančne provizije, za sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pa so nantenili enajst milijonov tolarjev. Jože Žura NOVICE Delavnica t‘ai chi chuana DUTOVLJE - Sežanski klub 2001 Kras v soboto v Dutovljah prireja enodnevno predstavitveno delavnico t‘ai chi chuana, ki jo bo vodil Igor Ukmar. Predavatelj, ki je mojster šole Okana Chuan JHVH na Kitajskem m je pred desetimi leti uspešno zaključil šolanje v Franciji, bo teoretično in praktično predstavil skupine vaj, ki vsebujejo 64 elementov, med njimi tudi prvine iz borilnih veščin in meditacij. Namen delavnice, za katero udeleženci ne pobebuje-jo predznanja, je doseganje notranjega ravnovesja.fO. K.) |||| Skupščina sežanskih invalidov SEŽANA - V hotelu Triglav v Sežani bo 15. decembra skupščina Društva invalidov Sežana, na kateri bodo pregledali opravljeno delo in sprejeli program dela za naslednje leto. Po- §§j leg pregleda finančnega poslovanja in sprejema pravil društva bodo izvolili novega predsednika društva, saj so pred kratkim ||| izgubiti dosedanjega predsednika Avgusta Tavčarja. (O. K.) Šola tradicionalnega karateja SEŽANA - Ob dvajsetletnici delovanja sežanskega karate ■ kluba bodo v petek ob 18.30 v stari telovadnici osnovne šole v Sežani pripraviti predstavitev kluba Vojka Renerja, ki bo kmalu praznoval dvajset let delovanja. Ob tej priložnosti se bodo z zanimivim programom predstaviti še klubi Olimpija Ljubljana, Shinkai Zgonik, CmuCe in Bohinj iz Bohinjske Bistrice, na koncu programa pa še domači klub. (O. K.) IDRIJA, CERKNO / VESEL! DECEMBER Za veselje najmlajših od Božička do dedka Mraza Zveza prijateljev mladine je v sodelovanju z drugimi prireditelji pripravila vrsto zanimivih prireditev Tako kot že nekaj let zapored so organizatorji v Idriji, Spodnji Idriji in v Cerknem v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine tudi letos pripravili vrsto zanimivih prireditev. Začelo se je z Miklavžem, ki je s parkeljni obiskal cerkljanske otroke, pester program lutkovnih prireditev se je zaCel na osnovni šoti v Črnem Vrhu in Godoviču s predelavo Nine Skrbinšek, Kužek Postružek. S predstavo Veliki Kikiriki in novoletno pravljico so malčke razveselili tudi v Cerknem. Otroci si bodo v prihodnjih dneh lahko ogledali še vrsto drugih predstav. Tako je danes v Cerknem v sodelovanju z založbo Epta na sporedu Pika Nogavička in Gusar Ber- to, jutri in v prihodnjih dneh pa bodo lutkarji iz Črnega Vrha predstavili Debelo repo, lutkar Boštjan Sever pa Dva zmerjalca. Na nastop se z vsakoletnim božicno-novoletnim koncertom pripravljajo tudi uCenci glasbene šole, za starejše osnovnošolce in učence poklicne šole bo v športnem centru v Idriji ta petek nastopila Eva Ma-vrer. Živahno bo tudi prihodnji teden, saj bo oboke v Otaležu, zatem tudi v drugih šolah, obiskal dedek Mraz. Njegov obisk bodo popestrile številne pri- reditve in nastopi. Tako bo z Zaljubljenim čarovnikom nastopilo gledališče MG ART iz Nove Gorice, Jan Plestenjak bo v ponedeljek prepeval v Spodnji Idriji in Cerknem. Otroci Doma uCencev Nikolaj Pirnat iz Idrije so pripravili lutkovno predstavo o Pepelki, uCenci osnovne šole iz Cerknega bodo s svojo predstavo Čudežna škatla nastopiti tudi v drugih krajih. Dijaki gimnazije si bodo prihodnji teden ogledali Hamleta v Slovenskem narodnem gledališču. Prednovoletno vzdušje bo v vseh krajih popestril dedek Mraz, v Športnem centru v.Idriji bo prednovoletni koncert pripravila popularna skupina King- ston, na tamkajšnjem Mestnem bgu pa bodo v pričakovanju dedka Mraza pripravili ognjemet. V Spodnji Idriji bodo pod posebej urejenim šotorom pripravili pravo cirkuško predstavo, prednovoletno vzdušje bodo popestrili z oboškim sejmom, nagradno igrico in karaokami, obiskala jih bo tudi popularna pevka Bajdi. Pri pripravi bogatega novoletnega programa za najmlajše so poleg Zveze prijateljev mladine sodelovali še Urad za mladino, mestna knjižnica in čitalnica, glasbena šola, vrtci, osnovne šole, Kulturno društvo Cerkno in obe občini Idrija ter Cerkno. Roman Bric Lunino kraljestvo SEŽANA - V veselem pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov so se prejšnji čebtek v sežanski Kosovelovi knjižnici z lutkovno igrico Bine Brvhic si poišče dom in srečanjem s pisateljem Markom Kravosom začele prednovoletne praznične pravljice. Mladi bralci in vsi drugi se lahko jubi udeležijo srečanja z avtorico Brigito TorniC Milharčič, ki bo predstavila novo knjigo in kaseto Lunino kraljestvo, ki sta nastali skupaj z zelo uspešno istoimensko predstavo. Se eno prijetno popoldne prirejajo v sežanski knjižnici, in sicer 21. decembra, ko bo na vrsti uprizoritev lutkovne igrice Mama išče ime. (O. K.) SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Veliki oder Danes, 13, decembra, ob 19.30: D. Zajc: GRMACE, za IZVEN in KONTO. Jutri, 14. decembra, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma ČETRTEK in IZVEN (KONTO). Mala drama Danes, 13. decembra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. Levi oder Jutri, 14. decembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Jutri, 14. decembra, ob 18. uri, M. Leaf - M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, za IZVEN. Mestno gledališče ljubljansko Čopova 14 Danes, 13. decembra, ob 19.30: J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO. Jutri, 14. decembra, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Mala scena MGL Danes, 13. decembra, ob 18.30: E. Car: POREDUSOV JANOS, za IZVEN in KONTO. Petek, 15. decembra, ob 18.30: L Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA ljubezni, odpri jo, domovina... za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Mojca Dimeč: JANTAR JUPITER. Danes, 13. decembra, ob 23. uri. Jutri, 14. decembra, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC. ■»«»«&£* y SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Gian Carlo Menotti: KONZUL. Danes, 13. decembra, ob 19.30, red sreda, IZVEN in KONTO. ZADNJA PREDSTAVA V SEZONI! Jutri, 14. decembra, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO (v slovenščini), za IZVEN in KONTO. Petek, 15. decembra, ob 16.30: Adolphe Adam: GISELLE, za red petek, IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDAUŠĆE Krekov trg 2. Liubliana Jutri, 14. decembra, ob 19.30: F. Sehović: KURBE, za IZVEN in KONTO. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Danes, 13. decembra, ob 19.30 v Stari dvorani: E. Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? (foto), za red RUMENI. Jutri, 14. decembra, ob 18. uri v Minoritih: R. Serling: OBMOČJE SOMRAKA, za ABONENTE in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 Danes, 13. decembra, ob 19.30: Harold Pinter: PREVARA, za abonma MODRI, IZVEN in KONTO. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Mr Kulturni dom SSG ponovi Taborijevo farso »Mein Kampf« v režiji Borisa Kobala jutri, 14. t. m., ob 16. ud (red G). SSG gostuje s pravljico S. S. Prokofjeva »Peter in volk« in v režiji S. VerCa, danes, 13. t. ur., ob 9.45 v Devinu. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 13. t. m., ob 20. uri (red C) Bellinijeva opera »Norma« pod vodstvom Vorama Davida. Režija Aldo Reggiani. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 13. t. m., ob 16.00 (red sreda popoldan) bo Teatro Slabile iz Veneta uprizorilo delo Fu-ria Bordona »Le ultime lune«; režija Giulio Bo-setti. Nastopa Marcello Mastroianni. V abon- maju odrezek St. 4-rumen. Za abonente popust. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Una delle ultime sere di Carnovale« (odrezek 5-mmen) in »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 13. t. m., ob 20.30, bo na sporedu U. Chitijevo delo »Fregoli«, ki ga bo predstavila skupina Rancia. Rezija Saverio Marconi. Igrajo Arturo Brachetti, Saverio Marconi in Biancamaria Lelli. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 13. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Pino Micol z delom E. Rostan-da »Cirano de Bergerac«. Režija Maurizio Scaparro. KOROŠKA IIBJI V Četrtek, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom». SLOVENJI PLAJBERKV Petek, 15. t. m., ob 19. uri bo v gostišču pri Foltu Filmski večer in predstavitev videofilmov z Djekš »Barbara, Lucija, pomoj...« -Barbara, Lucija, hilf... SL JAKOB v BOŽU V soboto, 16. t. m., ob 20. uri bo v farnem domu projekcija filma »Backup« - slovenska beseda na Koroškem. Danes, 13. decembra, ob 20. uri: Gypsy folk group:-ROMANO RAL PLESNA DVORANA SLOVAN, gostilna Pri Jovotu, Poljanska 99, Ljubljana, ob 23. uri: DOGODEK V MESTU GOGI avtorski projekt D. Z. FREYA po motivih drame S. GRUMA. Produkcija: KOREODRAMA LJUBLJANA/RTV Slovenija. KRIZEVNISKA CERKEV, Trg francoske revolucije 1-2 ob 24. uri: Filmoteka: OPRE ROMA, dok. film. Avtor: FILIP ROBAR-DO-RIN,1983. Glasbeni program. KLUB B-51, Gerbičeva 5la. KUD FRANCE PREŠEREN Kamno va 14, Ljubljana Danesh IS^decempra, ob 20. uri: VESELA ZNANOST. Predavanje Kaseme Sulejman-Catović in Natalije VreCer: Begunstvo kot izguba in izziv. Predavateljici bosta govorili o vplivu begunske politike Slovenije na vsakdanje življenje begunk in beguncev v zbirnih centrih in o pravnih vidikih begunstva. 1. - 30. decembra: Filmski potep, potujoči program petih na novo odkupljenih vrhunskih filmskih klasik po Sloveniji: Thelma in Louise, Casablanca, Ameriški grafiti. Lasje, Taksist. (Mladina film) Na goriškem gradu je še do konca leta na ogled zanimiva razstava go-riške umetnosti in kulture v obdobju 1780-1850. SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Nedelja, 17. decembra, ob 18. uri: PREDBOŽIČNI KONCERT Simfonični orkester RTV Slovenija in gosti. Dirigent: Marko Munih. Solisti: Tone Potočnik, Primož Ramovš, orgle; Branko Robinšak, tenor; Monika Skalar, violina; Darja Švajger, vokal; Igor Mitrovič, violončelo; Silvester Stingl, klavir. Program: slovenske ljudske in umetne pesmi ter priljubljene operne arije. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Jutri, 14., in v petek, 15. decembra, ob 19.30: MODRI ABONMA 1 in 2: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: En Shao, solist: David Lively, klavir. Program: M. Ravel, J. Brahms. Jutri, 14. decembra, ob 17. uri v Veliki dvorani: JAZZ V ŽIVO. Big Band RTV Slovenija. Dirigent: Lojze Krajnčan. Poje: Alenka Godec. ILIRSKA BISTRICA Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Petek, 15. decembra: THE STUFF z Reke. Kot predskupina bodo nastopili METROPOLIS iz Ljubljane. DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE KOPER Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri v dvorani Glasbene šole Koper: PIRANSKI KVARTET SAKSOFONOV. Robert Stanič, Matija GrubešiC, Matjaž Ujcic in Mitja Žerjal. Program: Gibbons, Bach, Singelee, Quinet, Covvles, Holcombe. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Jutri, 14. decembra, ob 19. uri: Pevka Ljoba JenCe bo predstavila preplet starih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin. HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri: Koncert Dordeta Balaševitia. RAZPRODANO! Dodatni koncert bo v torek, 19. decembra, ob 20. uri. FESTIVAL LJUBLJANA STOLNICA Do 20. decembra vsak dan ob 17. uri: BOŽIČNI KONCERTI učenčev Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje. KULTURNI DOM NOVA GORICA Danes, 13. decembra, ob 11.30 v Viteški dvorani gradu Dobrovo: ODER GLASBENE MLADINE SLOVENIJE: Nastop mladega pianista Klemna Golnerja. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Liubliana Danes, 13. decembra, ob 21. uri: PSIHOMODO POP. Rokenrol hrvaških Ramonesov. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Ponedeljek, 18. decembra, ob 20.30: ANA PUPEDAN. Rock koncert. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiskina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. GALERIJA ŠKUC, Stari trg 21. Ljubljana GALE R I J A S T A H ! T 8 <3 2 1 V galeriji je do 15. decembra na ogled razstava Ljubljana-Budimpešta, CAS KOT STRUKTURA, METODA KOT POMEN. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana IJU1LJAHA V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5. Ljubljana V galeriji je do 14. decembra na ogled razstava SEST FRANCOSKIH SLIKARJEV. VISCONTI FINE ART KOLI2EJ Gosposvetska 13. Liubliana V galeriji bo do 31. decembra na ogled azstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana V galeriji je do 31. decembra na ogled razstava karikatur Franca Jurija. TR 3 Trg repuplike 3. Liubliana Danes, 13. decembra, ob 18. uri: Otvoritev razstave slik Jureta Cekute. JAKOPIČEVA GALERUA. MAU SALON Slovenska 7. Liubliana V galeriji je do 17. decembra na ogled razstava risb in keramike Karla Plemenitaša (foto). Kulturni dom Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 Naslednji koncert bo 23. decembra ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 - nastop orkestra iz Padove in Veneta pod vodstvom P. Toso. Na programu Mozart, von Weber, Poulenc. BOUUNEC Gledališče France Prešeren V petek, 15. t. m., ob 20. uri predstavitev CD ploSCe »Tržaški oktet v Živo«, ob 25-letnici okteta. V nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri slavnostni koncert ob stoletnici ustanovitve Pihalnega orkestra Breg. NABREŽINA Župna cerkev V sredo, 20. t. m., ob 20. uri Pavle Merku: »Kjer se preliva srebro...«, ob 25-letnici prvega celovečernega koncerta, ki ga je Tržaški oktet imel v Nabrežini. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 14. t. m., ob 20.30 koncert skupine Giovane Quar-tetto Italiano/Zanini. Na programu Brahms in Franck. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31.12. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko srediSCe »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi: Do 15. t.m. je na ogled razstava slikarja Quintina Bassanija »II paesaggio istriano«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): ju- tri, 14. t. m. bodo odprli razstavo ameriškega slikarja Jamesa Browna, ki bo trajala do 31. januarja . Galerija Poduie (Ul. Cadorna 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. OPČINE SKD Tabor: v Prosvetnem domu je na ogled razstava Demetrija Geja. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di ffontiera«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Berga in razstava Milana Sprin-gerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center: do 30.12'bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. ŠPORT Sreda, 13. decembra 1995 NOGOMET / 2REB KVALIFIKACIJSKIH SKUPIN ZA SP 1998 V FRANCIJI Težka skupina ra Italijo Slovenija spet s Hrvaško V skupini 1 ob Sloveniji in Hrvaški še Danska, Grčija in BiH »Azzurri« skupaj z Anglijo, Poljsko, Gruzijo in Moldavijo PARIZ - V Parizu so včeraj izžrebali pare kvalifikacijskih skupin za nogometno SP leta 1998 v Franciji. Med najmanj zadovoljnimi je Italija, pa tudi Slovenija-ni dobila nic kaj prijetnega božičnega darila, saj so se po včerajsnem žrebu v Parizu v njeni kvalifikacijski skupini znova naSi sosedje Hrvati, ki so bili najmočnejša reprezentanca v tretji evropski jakostni skupini, poleg tega pa še ena nekdanja jugoslovanska republika, BiH, ki pa bo domača srečanja odigrala v Italiji. V skupini so še Grki, nosilec skupine pa so še zmeraj aktualni evropski prvaki Danci. Tako bomo v prihodnjih kvalifikacijah spet priča tradicionalnemu derbiju med Slovenijo in Hrvaško, srečanje z Bosanci pa verjetno ne bo imelo nic manjši Car. Tudi v drugih skupinah bo prišlo do sosedskih dvobojev, saj sta v isti skupini Češka in Slovaška ter Nizozemska in Belgija. Na zaključni del v Francijo se uvrstijo vse prvouvršCene ekipe ter najboljša drugouvrščena ekipa, druge drugouvrščene ekipe čakajo še dodatna srečanja, štiri najboljše pa prav tako Caka zaključni del svetovnega prvenstva. »Imamo zelo moCno skupino. Ce hočemo na svetovno prvenstvo, bomo morali dati prav vse od sebe,« je bil prvi komentar Arriga Sacchija, ki ni pozabil dodati, da je italijanska skupina ena najmočnejših. »Nekoliko smo zaskrbljeni in spoštujemo vse nasprotnike. Dobili smo težke nasprotnike in morali bomo pokazati, koliko veljamo. Ce bomo to štorih, uvrstitev NOVICE Lille konkurent Rimu za 012004 LILLE - Včeraj je tudi francoski Lille napovedal svojo kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger leta 2004. Uradno vlogo bo Lille vložil 9. januarja, to je dan pred potekom roka. Najbrž drugih kandidatov ne bo, ob Rimu pa so kandidati še Buenos Aires (Argentina), Capetovvn (Južnoafriška republika), Istanbul (Turčija), Rio de Janei-ro (Brazilija), Sevilla (Španija), St. Petersburg (Rusija), Stockholm (Švedska) in Lille (Francija). Valtelina kandidira za smučarsko SP leta 2001 MILAN - Dežela Lombardija je včeraj najavila kandidaturo Valteline za organizacijo svetovnega prvenstva v smučanju leta 2001. O kandidaturi bo Mednarodna smučarska organizacija FIS razpravljala maja 1996. Ce bo sprejeta, bodo tekem v Bormiu in Santa Caterini Valfurvi. Valtelina je bila leta 1985 že organizator SP, lani pa je bil zaradi pomanjkanja snega v Sierri Nevadi v Španiji v Bormiu organiziran tudi finalni del svetovnega pokala. lil na SP ne bo vprašljiva. Toda kot smo nezadovoljni mi, tudi ostali najbrž niso prav zadovoljni, ker so dobili za nasprotnika Italijo.« Kar zadeva skupino Slovenije je Bo Johansson bodoči trener Danske dejal, da je optimist. »Danska in Hrvaška sta favorita, toda do novembra 1997 se lahko še marsikaj zgodi,« je poudaril. Selektor Bosne in Hercegovine Faruk HadžibegiC pa je dejal, da bo Bosna skušala upravičiti vlogo outsiderja in presenetiti koga od favoritov. »Sklušali bomo premagati vsakega nasprotnika, pa čeprav bomo domače tekme igraji v Bologni,« je še dejal Hadži-begič. Sestave evropskih skupin Skupina 1: Danska, Grčija, Hrvaška, Slovenija, BiH.; skupina 2: Italija, Anglija, Poljska, Gruzija, Moldavija.; skupina 3: Norveška, Švica, Finska, Madžarska, Azerbajdžan.; skupina 4: Švedska, Škotska, Avstrija, Latvija, Belorusija, Estonija.; skupina 5: Rusija, Bolgarija, Izrael, Ciper, Luksemburg; skupina 6: Španija, Češka, Slovaška, ZR Jugoslavija, Malta, Ferski otoki; skupina 7: Nizozemska, Belgija, Turčija, Wales, San Marino; skupina 8: Romunija, Irska, Litva, Islandija, Makedonija, Liechtenstein; skupina 9: Nemčija, Portugalska, Severna Irska, Ukrajina, Albanija, Armenija. Afrika bo prvič imela kar pet predstavnikov na zaključnem delu, v prvem krogu pa se bo v kvalifikacijah pomerilo 34 moštev. Sedemnajstim zmagovalcem se bodo v drugem delu pridružile še reprezentance Kameruna, Nigerije in Egipta, ki ne sodelujejo v prvem krogu. NAMIZNI TENIS / V MOŠKI C1 LIGI Po ogorčenem boju Kras priznal premoč Rangersa Odmor v prvenstvu bo krasovcem prišel zelo prav Kras - Rangers 2:5 Stocca - Franzolini 1:2 (21:12, 19:21, 14:21), Bertolotti -Maiarelli 2:0 (24:22, 21:18), Radini - Be-nardel 0:2 (21:23, 15:21), Bertolotti -Franzolini 2:0 (21:18, 21:8), Stocca - Benar-del 0:2 (14:21, 18:21), Radini Maiarelli 0:2 (19:21, 19:21), Bertolotti -Benardel 1:2 (16:21, 21:14, 17:21). V 7. krogu moške C-l lige je Kras v soboto izgubil z videmskim Rangers San Rocco z izidom 2:5. Krašovci, ki so igrali z Bertolottijem, Radi-nijem in Stocco, so gostom nudili dober odpor. Tekma je bila zelo dramatična, podatki o osvojenih točkah (Kras jih je zbral 299, Videm 304) pa pričajo, kako zelo ogorčen je bil boj za zmago. Obe točki za Kras je dosegel Bertolotti. Stocca je v uvodni tekmi s Franzolinijem zamudil prvo priložnost. Potem ko je imel v žepu že prvi niz, je drugega za las izgubil. Dve točki sta se izmuznili iz rok tudi Krasovemu mladincu Andrei Radiniju. Z najboljšim nasprotnikovim igralcem Be-nardelom je igral sijajno. Prvi niz se je konCal 21:23, dvakrat na 19 pa z Maiarel-lijem. Ze to bi bilo dovolj za zmago, vendar se je vse obrnilo v korist gostov. V zaključni tekmi med kapetanoma društev je konCni rezultat 2:5 po zmagi v tretjem setu dosegel Benardel. Ranges se je z zmago nad Krasom povzpel na drugo mesto, Kras pa ostaja na predzadnjem, ki še vedno ogroža njegov obstoj v C-l ligi. Ali se bo Krasu uspelo izvleci iz vroče kaše, bomo videli v drugem delu, ki se bo pričel po novem letu. Ostali izidi 7. kroga: Azzurra Gorica -Fincantieri Trst 1:5, Quartiere 7 Padova -Pellicana Trst 5:2, Vicenza - Cus Videm 5:4. Vrstni red po 7. krogu: Quartiere, Rangers, Azzurra in Fincantieri 10, Vicenza 8, Cus 6, Kras Zgonik in Pellicana 2. Južnoameriške države -Argentina, Bolivija, Čile, Kolumbija, Ekvador, Paragvaj, Peru, Urugvaj in Venezuela - bodo za kvalifikacije odigrale nekakakš-no medsebojno minipr-venstvo (tekma doma in na tujem), štiri najuspešnejše reprezentance pa se bodo poleg aktualnega svetovnega prvaka Brazilije uvrstile na zaključni del v Francijo. Azijske reprezentance so razdeljene na šest skupin s štirimi moštvi in štiri s tremi moštvi, zmagovalci skupin pa se bodo na nevtralnem ozemlju pomerili za tri mesta na SP, cetrtou-vrščeno pa se za nastop pomeri še z zmagovalcem oceanijske skupine. Iz Srednje in Severne Amerike bodo na zaključnem delu sodelovala tri moštva. NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Inter z zmago nad Laziom prvi polfinalist Danes 2, jutri še 1 tekma Lazio - Mer 0:1 (0:0) Strelec: Berti v 77. minuti. LAZIO: Mancini, Negro (Romano od 64. min.), Gottardi, Di Matteo, Bergodi, Chamot, Rambaudi, Fuser, BokšiC (od 57. min. Casiraghi), Marcolin, Signori. INTER: Pagliuca, Bergomi, Pistone, Fresi, Festa, M. Paga-nin, Zanetti, Inče, Ganz (od 80. min. Branca), Carbone (od 66. min. Berti), Caio. Sodnik: Collina (Varese) RIM - Z golom Bertija v 77. minuti je hiter v Rimu presenetljivo premagal Lazio in se tako kot prvi uvrstil v polfinale italijanskega nogometnega pokala. Prvo srečanje v Milanu se je namreč končalo neodločeno 1:1. Napredovanje In-terja je povsem zasluženo, čeprav je imel Lazio več od igre, nekaj več priložnosti, poleg tega pa bi sodnik Collina morda nekaj minut pred koncem prvega dela lahko dosodil naj-strožjo kazen v korist Lazia zaradi očitnega prekrška Paga-nina nad Signorijem. V polfinalu se bo Mer pomeril z zmagovalcem srečanja med Palermom in Fiorentino. Danes (obe tekmi bosta ob 20.30) se bosta v Milanu pomerila Milan in Bologna, v Palermu pa Palermo in Fiorentina Milan je nesporen favorit, saj je že v Bologni igral neodločeno 1:1, pa tudi Fiorentina bi morala uveljaviti svojo premoč proti Palermu, čeprav ima s prve tekme v Firencah (1:0) samo gol prednosti. Jutri bo na sporedu še tekma med Atalanto in Cagliarijem. Caghari je prvo tekmo dobil z 1:0. Srečanje bo neposredno prenašal tudi RAI po 2. mreži. Začetek prenosa bo ob 20.45. ODBOJKA / ZVEZNI POKAL ZA MOŠKE Imsa - $ilvolley neodločeno!!! Obe ekipi sta zmagali s 3:2, obračun v točkah pa je 127:127 Imsa - Silvolley 3:2 (12:15, 15:8,15:10, 8:15,15:11) IMSA: Feri 12+14, L. Populini 16+24, M. Cemic 0+0, Cola 8+10, Rigonat 1+2, C. Populini 3+10, Radetti 4+9, S. Cemic 0+0, Florenin, paoletti, Koršič 0+0. Trajanje setov: 29, 28, 28, 30 in 13 minut; Servis (točke/napake): Msa 13/34, Sil-volley 0/17; napake: Imsa 24, Silvolley 20; blok: Msa 6, Silvolley 20. Odbojkarji Mse in Silvolleya iz Padove so po dveh srečanjih za italijanski pokal popolnoma izenačeni. V Padovi so namreč Goričani izgubiti s 3:2, doma pa so sinoči premagali padovskega BI ligaša z enakM rezultatom v nizih. Obračun točk je tudi popolnoma izenačen, saj sta obe ekipi osvojiti po 127 točk, tako da bo zdaj besedo imela federacija.Gostje so prvi niz dobiti predvsem po zaslugi zelo dobrega bloka (kar 8 točk v tem nizu, skupno pa 20) in napak domačih igralcev. Toda v nadalje- močan servis, kar se jM je tudi obrestovalo. Napak je bilo sicer precej, zato pa je bilo tudi veliko asov in slabih sprejemov na drugi strani. Tako je Msa dobila 2. in 3. niz, četrti pa je spet pripadel gostom. V odločilnem petem nizu so imsovci ohraniti bolj mirne živce in zasluženo zmagati. Pohvaliti je treba mladega SMona Černiča (letnik 1978), ki je zaigral na mestu po-dajača v Četrtem in petem nizu in zelo dobro opravil svojo nalogo. (A&D) 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor - Fossalon 3:0 (15:7, 15:5, 15:3) NAS PRAPOR: Mikluš, Paulin, Cemic, Cevdek, Kovic, Boškin, Devetak, Gulin, Sfiligoj, Juretic, Bevcar. Odbojkarji Našega prapora so tudi v drugem kolu dosegli maksMalno zmago. Nasprotnik je bil skromen, tako da so lahko v 2. in 3. nizu zaigrale tudi rezerve. Naš prapor bo igral spet danes ob 19.30 KOŠARKA h lil 1 Noj več oči uorlih v euroclub Buckler gosti Panafhinaikos BOLOGNA - Od bogatega »evropskega košarkarskega« sporeda, ki ta teden caka italijanske ekipe, bo gotovo v središču pozornosti jutrišnja tekma 6. kola »euroclu-ba« v Bologni, kjer bo domači Buckler igral proti grškemu Pa-nathinaikosu. Buckler ima idealno priložnost, da nn lest viri dohiti vodilne Grke, ki Sfe mi vodijo v skupini B. V A skupini bo Be-netton iz Trevisu jutri gostoval v Španiji, kjer se bo pomeril z Unicajo iz Malage, ki ima dve točki manj od ekipe trenerja D' Antonija. Ze danes bodo na sporedu tekme Ko-radevega pokala. Najzanimivejša bo vsekakor v Vareseju, kjer bo domača Cagi-va gostila turški Efes Pilsen. Moštvo iz Va-reseja, ki je doslej v B skupini osvojilo le dve točki, mora absolutno zmagati, kajti nasprotno hi si povsem zapravilo možno- Bolonjski Teanisv-stera bo po hudem spodrsljaju v Solunu danes igral doma proti ekipi Amwazy iz Saragoze. Favoriti so seveda Bolonjčani. Scavolini bo v D skupini po domačem -spodrsljaju z Asvelom igral v Španiji proti Manrosi, kjer si poraza ne sme privoščiti. Milanski Stefanel, ki si je dejansko že prislužil kvalifikacijo v nadaljnji del, bo igral z madridskim Estudiantesom. X : ■ PLAVANJE LOKOSTRELSTVO / NA TEKMI V TR2IČU_ ca« Biserka Cesar (5.55, 8). Slednja je nastopila tudi na 200 m hrbtno in plavala za sekundo slabše od svojega osebnega rekora (3:00, 9). Vsi naši tekmovalci so se končno pomerili še na 50 m prosto. Najhitrejši je bil Kalc (29.1), ostali pa so dosegli sledeče čase: Feruglio (29, : 8), Župan (35. 1), Corossez (31.00), Cesar (32:7). ___ Granzotto (Zaija) prvič zmagal med člani Tudi ostali naši strelci precej rapoloženi Marka Turka. Od ostalih rezultatov Zaninih tekmovalcev velja omeniti dober nastop narašCajnic. Katja Ražem je dosegla 530 točk, končno res lep napredek pa je pokazala Kristina Berce. Solidno so se odrezali tudi elani Našega prapora. Izidi, člani: 1. Moreno Granzotto 558 (278+280), 2. Marko Turk (Ascat) 550 (277+273), 3. Radivoj Lenardon (Ascat) 548 (269+279), 6. Ivo Devetak 541 (268+273), 8. Joško Kuzmin (oba Naš prapor) 535 ((266+269). 9. Stojan Ražem (Zarja) 533 ((267+266), 19. Aleksander Ražem 515 (252+263), 20. Giorgio Marino (Naš prapor) 509 (256+253); naraščajniki: 1. Ort Dornik (Isonzo) 558 (276+282), 2. Lorenzo Quintana (Naš prapor) 493 (235+258); na-raščajnice: 1. Katja Ražem 530 (263+267), Kristina Berce (obe Zarja) 472 (239+233); deklice: 1. Silvia Quintana (Naš prapor) 329 (167+162); compouncL 1. Rajko Ušaj (Nova Gorica) 576 (228+288), 24. Michele Scotti 538 (273+265), 26. Dario Cotič (oba Naš prapor) 519 (250+269); člani ekipno: 1. Ascat 1623,2. Zarja 1606,3. Arcieri Isonzo 1597,4. Naš prapor 1585. Zarjin lokostrelec Moreno Granzotto (na sliki) je na 7. trofeji »II Falcone« v Tržiču ujel dve muhi na mah: prvič je zmagal med člani in se prvič uveljavil v dvoranskem tekmovanju (18 m), ne nazadnje pa je bila to prva zmage Zarje na članski ravni. Kljub bolečinam v rami (posledica prometne nesreče) je dosegel dobro znamko 558 točk in prehitel člana tržaškega Ascata ŠPORT Sreda, 13. decembra 1995 17 PREGLED AMATERSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Sovodnje predale vodstvo Juventini Primorec reagiral - Gregorič in Miclaucich treseta mreže - Kras in Mladost na vrhu KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO Med nedeljskimi rezultati slovenskih ekip izstopata predsem dva: poraz na domačih tleh Sovodenj (ocena 6) in zmaga Primorca (ocena 7/8) v gosteh. Za Sovodenjce je bil nedeljski že 4. letošnji poraz in 2. na domačih tleh. Lani so 4 poraze doživeli v celem prvenstvu in le enkrat klonili pred domačim občinstvom (v zadnjem kolu proti Futuri 2:3). Seveda so izgubili prvo mesto na lestvici, vendar to ni važo, saj naj bi bil cilj ekipe čim hitrejša rešitev. Ali pa v Sovodanjah morda po tihem upajo na dodatni skok? Trebenci pa so dosegli šele drugo prvenstveno zmago. Položaj na lestvici je vse prej kot rožnat, vendar je ekipa dokazda, da zna reagirati in da rešitev ni nemogoča, tudi glede na potencial ostalih ekip. V Standrežu pa se upravičeno veselijo, saj je Juventina (ocena 8) dosegla 6. letošnjo zmago in je sedaj sama na vrhu lestvice. Nedeljski uspeh Stan-drežcev je še večji, če pomislimo, da so v zadnjih 15 minutah zaradi dveh izključitev igrah le z devetimi igralci. Tudi v 1. amaterski ligi imamo ekipo pri vrhu. To je Primorje (ocena 7/8) , ki se je v nedeljo sprva nekoliko obotavljal s Reanesejem, nato pa je prišel na igrišče Miclaucich in za goste ni bilo več pomoči. Tudi zarjani (ocena 8) se morajo zahvaliti predvsem enemu igralcu za nov uspeh. Gregorčič se je namreč spomnil, da je igral tudi v italijanski A ligi in tega so se zavedati tudi igralci Tavagnacca. Zal pa se nadaljuje kriza Vesne (ocena 5) , ki je doživela drugi zaporedni poraz in tretji v zadnjih 5 srečanjih. Vrh obeh skupin 3. amaterske lige govori tudi slovensko, čeprav nedeljski izidi niso najbolj spodbudni. Doberdoba (ocena 6) so doživeli drugi prvenstveni poraz in tako sta Fogliano in Sagrado oddaljena samo še dve točki. Tudi krasova (ocena 6) imajo dve točki prednosti. Prvi zasledovalec pa je San Vito. Na tretjem mestu pa srečamo Brežane (ocena 6) , ki pa še niso pokazali, česa so zmožni. Počasi se priblžujejo vrhu tudi gajevci (ocena 8) . Z novim trenerjem Colavecchia so dosegli tri zmage in en poraz. Sesti letošnji poraz pa so doživetih Dolinčani (ocena 5), ki se bodo morali tudi letos zadovoljiti s skromnim prvenstvom. V nedeljo bo na vrsti derbi med Gaj o in Bregom. Važna srečanja pa bi morala biti: Opicina - Primorje in Primorec - Pro Romans. STATISTIČNI PODATKI: odigrana srečanja: 1, dosežene točke: 17 (5 zmag, 2 remija, 4 porazi), dani zadetki: 15, prejeti zadetki: 7, 11-metrovke v korist in proti: nobena, izključena: 2. PROTAGONISTA NEDELJE 2 zadetka v 35 minutah in 3 zadetki v 90 minutah: to sta nedeljska izkupička dveh izmed najboljših napadalcev v amaterskih ligah, Roberta Mi-claucicha in Paola Gregoriča. Soigralci morajo le podati žogo tema dvema napadalcema v kazenski prostor in za nasprotnike se začenjajo težave. NEGATIVNI TRENUTEK Ko vsak teden prebiramo sporočila deželne nogometne zveze, je večkrat govor tudi o denarnih globah za društva, ki ne znajo pomiriti svojih navijačev, ki večkrat napadajo sodnike s psovkami, grožnjami, s pljuvanjem in občasno tudi s pestmi. Vse te osebe po vsej verjetnosti niso nikoli sodile kakega nogometnega srečanja in zato tudi najbrž nimajo pojma, kaj pomeni obleči črni dres. NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV: Mladost z 8, Breg s 6 prejetimi zadetki imata najboljši obrambi v svojih skupinah 3. AL, Primorje z 21, Kras z 22 doseženimi zadetki pa imata najboljša napada. Na drugem mestu za Prosečani so zarjani z 20 zadetki. Juventina ima s 6 prejetimi zadetki drugo najboljšo obrambo, Sovodnje pa z 18 danimi zadetki drugi najboljši napad. STRELCI: Miclaucich 9, Gregorič 8, P. Gergolet 6, Tomizza, Pescatori, Coc-coluto in An. Majcen 5. DE2ELNI TOTOGOL: Gemonese -Centromobile 0:5, Spal - Chions 5:4 (zmagoviti zadetek je padel v 98. minuti), Zompicchia - Castionese 3:4, Sangiorgina Ud. - Stock 5:2, Torre - f"1 po /"J Cel POSTAVA TEDNA: 1. Opatti (Kras), 2. Capolino (Gaja), 3. Ferluga (Zarja), 4. Romano (Juventina), 5. Štrukelj (Primorje), 6. M. Škabar (Primorje), 7. Apuzzo (Primorec), 8. Trampuš (Juventina), 9. Gregorič (Zarja), 10. Miclaucich (Primorje), 11 Smilovich (Gaja). (E.B.) Jadran TKB četrtič zapored izgubil, borovci so se Servolani dobro upirali Na mladinskem turnirju v Kranju jadranovci osvojili tretje mesto - Prvi domači Triglav Jadran TKB - Don Bosco 89:103 (34:51) JADRAN: Brazzani 16 (4:8, 6:8, 0:1), T. Oberdan 11 (2:4, 3:4, 1:1), Požar 14 (3:6, 4:7, 1:3), Velinski 10 (3:5, 2:3, 1:1), Klabjan 15 (5:6, 5:12, 0:1), Valente n.v., Ca-ser 7 (1:2, 3:6, -), Franko 6 (-, 3:11, -), Stokelj (-, 0:1, 0:1), Starc 10 (2:3, 4:5, 0:2), Se-nizza (-, 0:1, -), Slavec (-, -, 0:1). SON: 27. PON: Oberdan (38), Požar (39), Klabjan in Starc (40). 3T: Oberdan 1, Požar 1, Velinski 1. DON BOSCO: Spanghero 11 (4:6), Celian 13 (5:8), Bartoli 5 (2:4), Colonni n.v., Pizzioli 28 (7:8), Pilastra 6, Michelone 23 (7:11), Pitteri 6, Vascotto, Pesaresi 11 (5:8). 3T: Spanghero 3, Celian 1, Bartoli 1. Serija negativnih nastopov in predvsem rezultatov Jadranovih mladincev se žal nadaljuje. Vremčevi fantje so namreč doživeli že četrti zaporedni poraz in se tako dokončno oddaljili od vrha lestvice. Tudi proti Don Bo-scu so začeli nezbrano. V napadu so Franco in ostali grešili kot za stavo, na srečo pa tudi naspromiku ni šlo od rok, tako da je bil rezultat v 6. min. le 4:4, Don Boscu pa se je nato odprlo in s Piz-ziolijem na čelu si je Don Bosco ob polčasu nabral že 17 točk prednosti. V tem delu se je nasprotnikom enakovredno upiral le Boštjan Starc, ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. V drugem delu so naši stopili bolj odločno na igrišče in se enakovredno upirali Don Boscu in z Oberdanom, Velinskim in Brazzanijem na čelu štiri minute pred koncem zmanjšali razliko na 8 točk. Izgubljena žoga in trojka Spanghera pa je naše dokončno pokopala. Upati je, da bo Vremčevi ekipi z novim letom prišla tudi kaka nova zmaga, kajti po štirih mesecih trdega dela na treningih bi jadranovci zaslužili tudi kako zadoščenje. (Matija Jogan) Bor Radenska - Servola-na 72:84 (36:48) BOR: Spadoni 26 (3:3), Jagodic 2, Milkovič 2, Ga-leone, Kovač, Lapel 11 (5:7), Rustja 27 (7:10), Del Monaco 4, Bressan, trener Tomšič. TRI TOČKE: Spadoni 5. Borovci so proti Servolani verjetno igrali eno svojih najboljših tekem. V prvem polčasu so imeli gostje pobudo v sovjih rokaj in so si priborili prednost 12 točk, ki so jo nato tudi v bolj izenačenem drugem polčasu ohraniti do konca. Naj omenimo, da je v tem prvenstvu prvič igral tudi Pavel Rustja, ki je skupno s Spadonijem odlični vodil ekipo. (D.J.) MLADINSKI TURNIR VKRANJU Triglav - Jadran 74:70 (45:38) JADRAN: Senica 2, Terzič 19 (1:4), Valente 2, Sosič 8 (2:2), Franko 12 (2:2), Stokelj 11 (2:3), Starc 16 (4:5). Trener: Iztok Čehovin Tri točke: Stokelj 1, PM 11:16. Finale za 3. in 4. mesto Sibenka - Jadran 63:86 (38:40) JADRAN: Senica 20 (2:6), Terzič 37 (10:14), Valente, Sosič, Franko 14, Stokelj 8 (2:2), Starc 7 (1:1). Tri točke: Franko 3, Terzič 1; PM 15:23. Jadranovci so v soboto in nedeljo na stopiti na med- NOGOMET / CICIBANI NA TR2AŠKEM IN GORIŠKEM Brežani še naprej zmagujejo Tesen poraz Primorja in zmaga Mladosti Breg Grmada - Domio 5:3 (3:0) STRELCI za Breg: Che-ber, Mitič 2, lozza in Ota BREG GRMADA: Sancin, Ota, Franco, lozza, Klun, Cheber, Milič, Gej V okrnjeni postavi (manjkal je celo standardni vratar, katerega je za-jnenjal Sancin, ki sicer igra kot branilec) so Brežani (na sliki Foto Balbi/Kroma) zmagali, a so do konca srečanja trepetali. Plavi so namreč že vodili 4:0, nato je nasprotnik v drugem polčasu zmanjšal zaostanek na 4:3, nekaj minut pred koncem Pa je postavil rezultat na varno Ota. (E.B.) Primorje Telital - San Sergio 2:3 (1:0) STRELCA ZA PRIMORJE: Pipan in Sciccar-di. PRIMORJE: Kante, Claudio, Furlan, Stoka, Pi- pan, Batti, Cozzutto, Scic-cardi, Jovanovič, Pilat. V prvem polčasu so bili naši nogometaši v premoči in Pipan je kmalu doseglo vodilni zadetek. Kazalo je, da bo Primorje imelo lahko nalogo, saj je sprožilo vrsto zelo lepih akcij, ki pa jih napadalci niso izkoristili. V drugem polčasu so nekoliko popustili, San Sergio je tako izenačil in nato celo povedel. Gostitelji so še bolj pristisniti in tudi zasluženo izenačili. Po napaki proseške obrambe so nato gostje prav v zadnjih minutah dosegli zmagoviti gol. PRVENSTVO CSI Fani Olimpia - Breg Grmada 2:10 (2:2, 2:5) STRELCI za Breg: Cheber 5 in Lovrečič 5 BREG GRMADA: Slavec, Ghezzo, Romano, Cheber, Di Donato, Lo- vrečič, Carli, Zennaro Mladi Brežani brez težav meljejo nasprotnike. Tokrat so si privoščili ekipo Fanija Olimpia. Po izenačeni prvi tretjini sta se v ostalih dveh razigrala Cheber in Lovrečič in za nasprotnike ni bilo več pomoči. (E.B.) MLAJSLCICIBANI Primorje Telital - San Sergio 2:0 b.b. Proseško moštvo je zmagalo brez boja, ker se San Sergio ni predstavil na igrišče. NA GORIŠKEM Pieris - Mladost 0:1 (0:0) STRELEC: Nikolič, Aleks Vižintin, Alan Vižintin, Bressan, Marušič, Ba-gon, Frandoič, Pernarčič, Vidulič, Otgianu. narodnem turnirju za mladince v Kranju. Zaradi mnogih odsotnosti je ekipo okrepil Goran Terzič, ki je bil tudi najboljši strelec turnirja. V polfinalnem srečanju so se jadranovci pomeriti z domačini. Tekma je bila izenačena, ob odmoru pa so domačini voditi za 7 točk V drugem delu so jadranovci na koncu s koši Starca in trojko Stoklja skoraj uspeti nadoknaditi zaostanek, toda domačini so tudi z nekaj sreče kljub vsemu slaviti. V malem finalu so jadranovci igrali proti Sibenki iz Šibenika. Po izenačenem prvem polčasu so naši igralci končno zaigrali bolje in s koši Terziča, Senice in Frankovimi trojkami zanesljivo slaviti. Končni vrstni red: 1. KK Triglav Kranj, 2. Domžale, 3. Jadran, 4. Sibenka. (Niko S. Požarje dosegel 14 točk Stokelj) EVVTVA MDNIBASKET Intennuggia - Bor 34:61 (19:32) BOR: Novak 10, J. Rebula 4, Udovič 6, Černigoj 2, D. Kneipp 22, Madonia 13, Kralj 4, vaditelj S. Corbatti. Takoj naj omenimo, da so borovci to tekmo izgubiti brez boja, ker so se na igrišče prestaviti z nezadostnim številom igralcev. Vseeno pa so igrali »prijateljsko« srečanje, na katerem so biti boljši od miljske ekipe, kot kažejo tudi izidi četrtin (11:12, 8:20, 8:20, 7:9). Ig| ■ izidi in lestvice Mladinski nogomet na Goriškem pred skorajšnjim premorom Tudi v mladinskih nogometnih ligah na Goriškem igrajo le mladinci in naraščajniki, nakar bo tudi zanje premor, ki bo hajal najmanj dva meseca. Tokrat so od naših treh ekip osvojiti točko le Sovodnje, sicer proti zadnje uvrščenemu Comu, medtem ko so naraščajniki Sovodenj in začetniki Mladosti ostali praznih rok. MLADINCI Izidi 11. kola: Torreanese - Valnatisone 0:4, Como -Sovodnje 1:1, Chiavris - Serenissima 3:2, Union 91 - Bearzicolugna 2:2, Isonzo - Lucinico 3:5, Aurora -Naitsone 1:2, Pieris - Cividalese 4:2. Vrstni red: Union 91, Bearzicolugna 23, Natisone, Valnatisone 21, Cividalese, Lucinico 19, Pieris 15, Chiavris, Aurora, Serenissima 13, Isonzo Tujrak 9, Sovodnje 6, Como 4, Torreanese 3. Prihodnje kolo: Natisone - Pieris, Lucinico - Aurora, Bearzicolugna - Isonzo, Serenissima - Union 91, Sovodnje - Chiavris, Valnatisone - Como, Cividalese - Torreanese. NARAŠČAJNIKI Zaostala tekma. Lucinico - Aris San Polo 1:1. Izidi 12. kola: Gradese - Lucinico 2:3, Staranzano - Natisone 1:0, Capriva - Pro Romans 2:0, Como - Real Isonzo 1:5, Aris San Polo - Sovodnje 4:0, Isonzo -Mossa 1:5. Vrstni red: Capriva 33, Mossa 29, Pro Romans in Aris San Polo 25, Lucidno 19, Sovodnje 18, Staranzano 17, Natisone, Real Isonzo 13, Gradese 9, Isonzo Turjak 7, Como 0. Prihodnje kolo: Isonzo - Aris San Polo, Sovodnje -Como, Real Isonzo - Capriva, Pro Romans -Staranzano, natisone - Gradese, Mossa - Lucinico. NAJMLAJSI Zaostala tekma: Lucinico - Pro Romans 1:1. Vrstni red: Isontina 30, Audax in Staranzano 25, Sovodnje 18, Sanrocchese, Pro Romans 17, Aris San Polo, Ronchi 14, Lucinico 9, Gradese 8, Fin-cantieri 6, Como 1. Končal se je prvi del. ZAČETNIKI Izidi 13. kola: San Sergio - Staranzano 3:0, Pieris -Aris San Polo 0:0, Fincantieri - Greadese 2:2, Mladost - Ronchi 0:3, San Canzian B - Monfalcone 4:4, San Canzian A - Real Isonzo 0:1, Sistiana prosta. Vrstni red: San Sergio 33, Fincantieri, Ronchi 26, Gradese 19, Monfalcone 18, Real Isonzo in San Canzian A 17, San Canzian B 14, Staranzano 13, Aris San Polo 11, Pieris 9, Mladost 6, Sistiana 0. Končal se je prvi del. Obvestila Na tej tekmi se je zlasti izkazala obramba, ki je zelo uspešno odbijala vse napade gostiteljev. Se posebna pohvala pa gre vratarju Nikoliču, ki je nekajkrat zares odlično posredoval. Doberdobci so v enem izmed redkih protinapadov dosegli gol in s tem tudi slavili zmago. SK BRDINA obvešča, da bo danes, 13. t. m. izredni občni zbor v Domu Brdina na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. SZ ZARJA - lokostrelski odsek vabi mlade, da se preizkusijo v lokostrelstvu. Treningi so ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure v Bazovici. Za informacije telefonirati od 17.30 do 18. ure na St. 226261 (Moreno). PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 17. t. m. na pohod na Javornik. Informacije na tel. 200782 in 226283. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sreda, 13. decembra 1995 BENJAMIN Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Dvoličnost Ob prebiranju vase rubrike sem se odločila, da vam tudi sama postavim nekaj vprašanj. Sem poročena, imam dva srednješolca. Mož je dober, vendar do njega nikdar nisem čutila tistega, kar si želim. Ze nekaj let imam prijatelja, ki mi pomeni veliko več. Z možem sva se dogovorila, da se ne bova ločevala, vendar imam prijatelja preveč rada, on pa mi daje premalo. Zanima me, ali so njegova čustva resnična in ali bo najina zveza Se trajala - ali pa je z njegove strani vse to zgolj igra, ki mu ustreza. To traja že nekaj let, in kadar nisva skupaj, enostavno ne znam živeti. Iskrena hvala za odgovor. Benjamin: Tega, kar si želiš, pravzaprav ne Čutiš do nikogar; to lahko Čutiš samo v sebi, ob nekom, ki ti ta občutja dovoljuje in jih ne ruši s hotenimi ali nehotenimi izpadi. Resnična ljubezen namreč ni čustvo, ki bi nam ga porajal nekdo drug, ampak notranje stanje, ki ga pogojuje odsotnost notranjih napetosti. Ob svojem možu si doslej doživela veliko pretresljivih dogodkov, ki so umorili takšna čustva, medtem ko jih ob predstavi ljubimca, ki doslej še ni imel priložnosti, da ti jih uniči, še zmeraj doživljaš. Vendar bodi prepričana: kakor hitro bi zaživela z njim na način, kot živiš z možem, bi izbledela in te postavila na trdna tla. Sicer pa: motnje, ki potrjujejo to mojo domnevo, že dolgo Časa zaznavaš in čutiš. Zaenkrat se pojavljajo zgolj v obliki sumov in dvomov o ljubimcev! poštenosti in iskrenosti njegove ljubezni, sčasoma pa bodo prerasle v trezno spoznanje, da si nasedla svojim iluzornim projekcijam, katerih usoda je podobna vsem ostalim iluzijam: sesutje v prah. Daj si nekoč dovolj časa, pa se o tem prepričaj sama. Praviš, da v trenutkih, ko sta narazen, ne znaš živeti. Pa menda ne zaradi njegove odsotnosti, ampak zaradi prisotnosti tistega, kar z lepimi vizijami, ki jih projiciraš v njegovo podobo, prikrivaš in potiskaš v ozadje. Skratka: ne znaš živeti s seboj, ker se bojiš soočenja s tistimi plastmi svoje duševnosti, v katerih tiči bolečina, ki jo blažiš s tabletkami svojih iluzij. Kolikor vidim, boš že v kratkem zabredla v koristno krizo (bodisi sama bodisi pod vplivom dejanja tvojega ljubimca), ki bo preusmerila tvoje težnje po boljšem tja, kjer se nahajajo resnične možnosti za resnično sreCo. Kje je ta skrivnostna dežela, boš odkrila sama, ko boš odvrnila pogled od domnevnih zunanjih lepot, zaprla oči in se zazrla tja, kamor se doslej zaradi domnevnih strašil nisi upala. Brez skrbi: tvoja notranja strašila niso tako zelo strašna, kot se bojiš; ko jih. boš premagala, boš našla srečo v sebi; sreCo, ki bo veliko lepša, trajnejša in stabilnejša od tiste, M si jo dotlej pričakovala od muhaste zunanjosti. Vso srečo ti želim na tvoji srečni poti k resnični sreči! Mr. Wiseguy Se bom končno navadila na Studentsko življenje in uspešno končala fakulteto? Večkrat podvomim o svojih sposobnostih. Med počitni- cami me je obiskal prijatelj iz tujine. Z njim sem si dalj časa dopisovala, zaupala sva si najgloblje skrivnosti, in ko sva se srečala, sva spoznala, da sva ustvarjena drug za drugega. Sedaj sva že več mesecev par. Zanima me, ali bova premagala razdaljo, ki naju ločuje. Bo najina prihodnost res taksna, kot jo opisuje on? Večkrat razmišljam o tem, kar mi govori o najinem bodočem življenju, vendar mi njegove besede porajajo velike dvome in skrbi. Kaj se bo izcimilo iz tega? Benjamin: Na študentsko življenje si se že zdavnaj privadila, moti te zgolj razlika med tistim, kar si si o njem predstavljala in kar se je pokazalo kot resničnost. Studentsko življenje je namreč prav to, kar doživljaš in ne bo nikdar bistveno drugačno. Dejstvo, da te študijski tempo včasih nekoliko preveč obremenjuje, je posledica nasprotja med tvojimi vnaprejšnjimi pričakovanji in resničnimi zahtevami, ne pa tvojih učnih sposobnosti, Id so izjemne. Se je čas, da postaviš svojo izbiro pod kritično lupo in se odločiš za drugo, ustreznejšo smer. Čeprav tudi ta ne bo idealna, se boš vendarle z uspehom prebila do diplome. Verjemi mi: študentskih let se boš vselej spominjala z nostalgijo. Ko gre za resnično ljubezen, razdalje ne igrajo prav nobene vloge. O vajini ljubezni ne dvomiš zaradi razdalje, ampak zaradi nečesa drugega. Dosedanje izkušnje so te poučile, da so lepe želje vselej odraz manj lepih bojazni, vendar je tvoj dvom v tem primeru neupravičen. Čeprav tvoj Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Sekaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in čimhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. prijatelj veliko sanjari, je vendarle dovolj zrel in odgovoren, da bo večino obljub spremenil v resničnost. Pokoplji torej svoje dvome in se predaj presenečenjem prihodnosti, s čimmanj dvomi, ki izvirajo iz pretekih razočaranj - pa se bo vse izteklo v najboljšem. Obupana Skorpijonka Odločila sem se, da izlijem na papir svojo bolecmo. Prebrodila sem že veliko kriz, nisem pa prepričana, ali bom tudi sedanjo. Sem še poročena in imam dva otroka in moža, ki je nekoč bil zlat, zdaj pa... Čeprav me je v ozadju vedno spremljala luč, ki me je vodila naprej,-zdaj vidim samo temo. Kaj se mi bo zgodilo v prihodnosti? Bom dobila službo, ki sem jo doslej iskala brez uspeha? Sem res sama kriva za vse težave? Mož se je odločil, da nas zapusti, Čeprav zaenkrat samo za nekaj dni. Pustil nas je brez denarja, vrnil se je brez opravičila. Bo odšel za vedno? Kaj naj storim? Naj čakam na njegovo odločitev, na njegov denar? Se bom postavila na svoje noge, da bom lahko sebi in otrokoma nudila vsaj osnovne stvari? Povrhu me težijo še težave s sosedom. Kako se bodo rešile? Prosim te, Benjamin, pokaži mi pot naprej. Tvoj odgovor ml bo prinesel novo moč, ki jo tako zelo potrebujem. Bo posijalo sonce v moje življenje, ali pa se bo znova prižgalo staro? Zakaj se je sploh ugasnilo? Hvala. Benjamin: Ker sta se doslej posvečala zgolj površinskim platem vzajemnega ži- vljenja, ni prav niC čudno, da se je med vama nakopičilo veliko notranjih napetosti. Ampak namesto da bi se z njimi spoprijela na način, ki vaju lahko edinole popelje naprej - s strpnim razumevanjem in posvečanjem svojim notranjim zankam - sta nemočno klonila: ti obupuješ, on pa išče sreCo drugje. Se je čas, da prehitita ločitev in speljeta vajin odnos v pravo strugo. Kriza, v katero sta zabredla, vaju bo obrnila v smer, ki skriva realne možnosti za resnično srečo in vzajemno harmonijo: vsakega k sebi in hkrati drug k drugemu. Dopusti mu, da pride k sebi na svoj način, ti pa se medtem ? svojimi težavami ubadaj na svoj, pa bosta že kmalu spet našla skupen jezik, ki ga ne bosta nikdar več zanemarila in pozabila. Sosed ti ne nagaja iz nekakšne prirojene "žlehtnobe", ampak zaradi občutka, da ti nagajaš njemu. Četudi imaš prav, se mu opraviči in mu ponudi roko sprave, pa se bo omehčal in postal tvoj najboljši sosed. Sonce te ima rado, zato te ne bo nikdar zapustilo. Mrk, ki se je prikradel v tvoje življenje, te opozarja zgolj na to, da je neposredno gledanje v sonce očem škodljivo, kajti slepota, ki jo povzroča, odvrača pogled na resnico, ki jo skrivajo temne plati življenja. Ozri se torej med mrkom še v klet svoje duše ter začni pometati zanemarjeno navlako, pa bo sonce znova posijalo - ne novo, ampak staro, vendar z novim, veliko bolj prijetnim in veliko manj slepečim sijajem. X ŽENSKA, KI RAZČLENJUJE PROBLEM DO MALENKOSTI ROKOVNJAČ TEKMA PRI STARIH GRKIH V0LICEK NEKDANJA VZHODNO NEMŠKA POLICIJA KAREL ERBEN TIR OKOLI NEBESNEGA TELESA SKUPINA DVEH OSEB SRAMNI PAS NEPRETR- GANA VRSTA T0CK JOSIP JURČIČ STRAN NEBA (MEDNA- RODNO) AVTOR: MARKO SRESCEK ROMAN PISATELJA CHATEAV- BRIANDA CRNA PTICA Z LISO NA PRSIH GOSPOD. MORJA V NORDIJSKI MIT0L0G. HRVAŠKI PEVEC DRAG0JEVIC BEKETANJE FILOZOF NAČELO GRŠKIH STOIKOV TEZA EMBALAŽE RAVNINA MED POHORJEM, DRAVO IN POLSKAVO OSEBA, KI IZVAJA AKROBACIJE - PSIHO- TERAPEVTSKI POSTOPEK VEČERNA TOALETA ZVIJAČNOST MESTO V INDIJI NASIP, PREGRADA IZDELOVAL. SLAMNIKOV KAREL STAMIC NASELJE V POSAVJU MAKEDON. PESNIK (BLAŽE) KRC. SRCA OB PULZU RELIGIJA, VERSTVO ŠPAN. LIRIK (DAMASO) ITALIJANSKI KAMION KRAJ SEV. OD ŠIBENIKA AFRIŠKI GRM DRAZ SLADILO GRŠKA ČRKA ZBIRKA ZEMUEVID0V NARAVA, CUD SMUČI - (NORO.) FIN. ARHITEKT IALVAR) AMERIŠKA MERA ZA MLEKO DAVNA DRŽAVA SV. OD TIGRISA HUMORISTKA ERZISNIK VOJAŠKA ZVEZA DRŽAV GERMANSKI OREL - K0B0 ABE SL. NOVINAR MAHKOTA PRIKAZ ČESA TURSKI PREDSEDNIK (KENAN) KRAJ PRI VIROVITICI 0KAV NAPAKA V DEL. STROJA KONICA BRITAN. NOBELOVEC (JOHN B0YD) ALFI NIPIČ AMER. IGR, GARDNER ATENSKO PRISTAN. (FALERON) LETALO K0SCEK LAVE TOMISLAV NERALIC PIJACA ST. SLOVANOV LASTNOST ALI RAVNANJE KAVALIRJEV VOJAŠKA ENOTA PRI STAR. RIMLJANIH 100 m2 STAREJŠA DEBELA ŽENSKA / DEL PROSTORA' OMEJEN S PLOSKVAMI STAR GERMAN SVS ‘0131 ‘VNOHlVW ‘HV vteiois 'OMStmVAV^ ‘THVi ‘NOIAV ‘NOmVHd ‘ISO ‘V8VK10 ‘MO ‘N3HA3 ‘VM ‘HW vsNvnv ‘NVD vja ‘IVM ‘alNvisd ‘no ‘V33A ‘VtOISIS ‘ESS3NOM ‘hvminhvis ‘NVH9 ‘VIOMV viaivoi VlidVMLCOOT ‘IVHOHMV ‘allOdOMSAVtM lOUABJOpOA mališan S RA1 1 6.30 10.00 11.25 12.25 12.35 13.30 14.05 14.40 15.10 15.45 17.50 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7,00, 7.30, 8.00, 8.30,9.00,9.30} dnevnik Film: Lettera da una sco-nosciuta (dram., ’48) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Gover, 14.00 gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giocM Variete: Prave e provini a Scommettiamo ehe? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu 18.00 18.10 18.50 Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park 19.35 20.40 22.20 22.55 23.05 0.00 Vreme, dnevnik in Šport Film: Foto di famiglia (dram., ZDA ’92, i. A. Huston, Sam Neill} Dosje: Ženske na razpotju (vodi D. Bonito) Dnevnik Aktualne teme iz telefonskih klicev. Las date un messaggio dopo tl BIP Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori RAI 2 ■Ejl Variete za najmlajše M M Nan.: Tarzan Nad.: Paia'dise Beach Rubrika o aktualnih temah: Fuori dal denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad..: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik, vreme in šport Nan.; Hunter Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Variete: Go - Cart Aktualno: Compagni di banco - Sošolci 5£ Dnevnik in vreme, 0.15 Iz Parlamenta Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) 4, RAI 3 6.00 8.40 10.25 12.00 12.15 13.30 14.00 14.50 15.20 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.30 1.00 2.30 Jutranji dnevnik, vreme Film: La congluntura (kom.. It. '65, i. V. Gas-sman. J, Collins) SP v smučanju: tek 15km Dnevnik SP v smučanju: tek 15km Videosapere: VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Nan,: I mostri Športno popoldne .vreme Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja: Geo Nan,; Bine jeans Dnevnik, deželne vesti Variete: Produeer Club (vodi Serena Dandini), 20.10 Blob Mi manda Lubrano Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, 23.50 Niente da perdere Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura,vreme Variete: Fuori orario Proza: Inverno al mare (’82, 1. G. Onorato. R. | Svagnone, S. Blasi) ® RETE 4 6.00 7.00 7.30 13.30 14.00 14.15 17.10 18.00 20.00 20.30 22.35 1.10 Nan.: Nevarne ženske-TV film: Mamma Lucja Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito,. 10.15 Felicita, 11.45 Valeria in Massi-mo, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.15 La forza deli' amore, 16.15 Gn volto, due donne Aktualno: Perdonami Dnevne zanimivosti -Giorno per giomo, vmes (19.30) dnevnik in vreme TV film: Mamma Lucia Variete: Una sera c’in- ! contrammo Film: Funny Girl (glas., ZDA '68, r. W. wyler, i. B. Streisand, O. Sharif), vmes (23.30) dnevnik. Pregled tiska CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 14.45 16.00 18.00 18.05 20.00 20.40 20.45 22.45 23.15 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi (juotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota (Idila fortuna Dnevnik, 20,25 Striscia la notizia . Glasba: Ogni volta TV film: Olimpo Lupo kronista di nera (kdm., | It, ‘95, i. J. Dix, A. San-drelli) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) : nočni dnevnik j RAI 3 Alk slovenski program g Risanka: Pikijeve dogodivščine TV dnevnik rBomišJ f popravila TV - VCR ) l antene - SAT J Ul. Biancospino 22/2 OPČINE L. Telefon: (040) 214867 - 214871^/| gr SLOVENIJA 1 Pasje mesto, 1, del risane serije Smrt Jugoslavije, pon. 2. dela angleške dok. serije Iz življenja za življenje Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 7. del dok. oddaje Slovenski magazin Poročila Tedenski izbor: Biblija, ponovitev 39. oddaja: Razodetje ali apokalipsa (Ne)Znani oder TV dnevnik 1 Otroški program: Pod klobukom Detektiva, 6. del angleške serija Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Vražji Tartini, dokumen-tamo-igrani film Konec vojne ali začetek miru TV dnevnik .h vreme, šport Žarišče Sova: Noro zaljubljena, 12, del ameriške serije Načelnik Scali, 13. del ameriške nanizanke ITALIA 1 IT SLOVENIJA 2 Otroški variete Nan.: MacGvver, 10.30 Supercar Videostrani Aktualnosti: Village Buronevvs Nan.: Le strade si San Zgodbe iz školjke Francisco (i. K. Malden) Celia, pon. 5. dela serije Odprti studio Detektiva, pon. 5. dela Fatti e misfatti, 12.50 Sova, ponovitev Sport studio Ko se srca vnamejo, 10. Nan.: Power Rangers del nanizanke ra Otroški variete Načelnik Scali, 12. del mro Variete: Generazione X ameriške nanizanke Nan.: Quelli della specia- RPL - studio Luvvigana le, 17.45 Primi baci Starodavni vojščaki, 4. Odprti studio in vreme, del ameriške dok. serije ■18.45 Sport studio V vrtincu Nan.: Baywatch, 20,00 II Športna sreda; principe di Bel Air Kvalifikacije za EP v ro- Nan.: Melrose Place kometu (Z): Slovenija - Sport: Leto Formule 1 Francija, prenos Aktualno: Fatti e misfatti Namizni tenis (Ž): Slove- Nan.: Renegade nija - Češka, posn. MU Italia 1 šport Omizje ■tfl Nan.: Guerra dei mondi. 3.00 Supercar S TELE4 19.30, 22.15, 00.20 Do-■ godki in odmevi Rj FihmbMaid Golf in USA Oj Gospodarstvo ($) MONTECARLO i 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 I Dnevnik, 13.30 Sport Film: II sergente e la si-gnora (kom., ZDA ’45) Variete: Lion Trophy Film: Choras Line (glas., I ZDA '85, i. M. Douglas) A KANALA 1 Novice Ponovitve Spot tedna 'M Luč svetlobe, 576. del Državnik novega kova, ponovitev 14. dela A - Shop IMi i Pika na A KI; Mladinski program Sirene, 14. del policijske nanizanke Replika vfj Dance session ?*» Gost Pike na A, pon. jSE Epikurejske zgodbe, pon. *li!i Novice fflRj Spot tedna CNN poroča 14.00 14.10 18.10 20.30 fig Koper 16.00 16.30 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.15 Euronervs Dialogi, vodi Maurizio Bekar Family Album - tečaj angleškega jezika Slovenski program: Bližnja srečanja tretje vrste Primorska kronika TV dnevnik Famiiv Album. - tečaj angleškega jezika Nočni sodnik, TV nanizanka Piranski glasbeni večeri Vsedanes TV dnevnik Baxter. ameriška drama, 1972 Režija: Lionel leffiies. Igrajo: Pat rida Neafl Jean Pierre Casselin dragi. fflHIF Avstrija 1 Halo sestra!, Pakt s hudičem Otroški program, ponovitev Umor, je napisala, pon. Baywatch, pon. Vesoljska ladja Enterprise Columbo: Streli na avtomatskem odzivniku, ponovitev ameriške kriminalke, 1993 Otroški program Družina Nikolaus Nekoč je bilo vesolje Am dam des Tim in Struppi Vesoljska ladja Enterprise: Zgodovinar, ki potuje skozi čas Baywatch: Agenta s srcem Kdo je šef?. Angela vidi rdeče Zlata dekleta: Čudeži se zmeraj zgodijo Dr. Quinn: Velika suša Pri Hmctablovih Čas v sliki Vreme Sport Bangkok Milton, 2. del avstralske nanizanke Faust, Morilska karta Zeleni Heinrich. koprodukcijski film, 1993 Čas v sliki Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Rolleball, pon. ameriškega filma, 1975. (□MF Avstrija 2 Schiejok, pon. Njena velika preiskusnja, nemški film, 1954 Pravica do ljubezni Na lastno odgovornost: Mačka Umor, je napisala: Dvojni umor Čas v sliki Zvezna dežela danes Čas v sliki Pogledi od strani Nepozabni konec tedna ob Tegernseeju, nemški tv film, 1955 Čas v sliki Kurt Ostbanh & Kombo, koncert na Dunaju Uri Geller, kako znani čarovnik zdaj razmišlja o čarovnijah Štiriindvajset ur v ZDA,:. Smrt v enem dnevu Kultura Pogledi od strani, ponovitev Videonoč Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30. 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas In mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice In obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbena delavnica; 21.45 Minute za...; 22.30 Etnoglasba sveta; 23,05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00. 6.30, 7.00, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Gla-sba;10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Posnetki festivalov; 20.00 Radioteka; 21.36 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb. tradicija 20. st.; 23.55' Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.00 športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska: 10.05 E. Galletti; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the futu- \re: 18.45 Nattlvita; RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7,00 Horoskop: 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tlon; 22.00 Velike radostii. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Nagradni kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40. 13.20, 13.40. 14.00, 15.00 Moda; 13.00 Pesem tedna: 15.30 Dogodki in odmevi: 17.00 Lestvica Discoteque Gauloises Blondes; 20.00 Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila: 17.00, 19.00 Dnevnik: 6,05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila: 17,40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba: 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 11.00 145. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, joculator); 17.00 Jazzarije & Koncertne napovedi; 19.00 TB: Boss Hog; 20.00 Kozmiki, Night Time/ Blues; 0.00 Reprize. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, Poročila: 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pri morski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Ajša Najša (F. Lainšček, 20.); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Cecilljanka '95; 13.20 Orkestri; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu: 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val: Višješolski utrip; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Vinko Globokar; 18.00 Literarne podobe: Magična Renesansa; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15. 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.04-22.00 Adventni koncert v Nonči vasi 9.11.95. y SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA š' zb 6 :66 666 s« t *\!X Xi C j A VREMENSKA SLIKA Nad Sredozemljem je nastalo ciMonsko območje s frontalnim sistemom. Z okrepljenimi jugovzhodnimi vetrovi doteka v višinah nad nase kraje vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1030 1010 OStO STOCKHOLM '-.'C- o 40>ol i DANES ^ Eiss CELOVEC 1020 TRBIŽ O 4/-1 O 1030 | _ o KRANJSKA GORA Q /V7\ z-n 3/ ' TRŽIČ -2/-1 GRADEC -2/-1 O S. GRADEC -2/-1 a i MARIBOR O -2/0 o PTUJ 1030 Temperature zraka so b te izmerjene včeraj - ob 7 in 13 M PLIMOVANJE Danes: ob 1.25 najvisje 29 cm, ob 7.16 najnižje -2 on, ob 11.53 najvisje 13 cm, ob 18.48 najnižje -34 cm. hitri: ob 2.22 najvisje 29 cm, ob 9.02 najnižje 4 cm, ob 13.06 najvisje 3 cm, ob 19.40 najnižje -26 TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH > sneg trti, predira xl 5cm. Fod visi- 500 m -2 no okoli 2Ć00 m je snežna odeja lnnnm Z zaradi pozitivnih temperatur zmehčana in se piedira. 1500 m -8 iu-zucm Tveganje pred snežnimi plazovi je 2000 m -10 minimalno, stopnje 1 po petsto- 2500 m -14 70 cm penjski lestvici, le po nekaterih 2864 m -16 strmih in s travo poraslih brego- vin v jugozahodnih krajih Slove-nijeter na Pohorju stopnje 2. > vi5!!!!!!i!!5!!!!59!!l!55!5!5!55!-l?5S55!5S5!S!5!S!55w!I!S!S5S^^ Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: NE 20 do 30 vozlov popoldne: NE 30 do 40 vozlov UMAG OPATIJA _ POREČ P*™ O ° , V Sloveniji: V četrtek bo oblačno. Se bo snežilo, ob morju pa deževalo. Burja bo ponehala. Obeti: V petek se bo nadaljevalo nestalno zimsko vreme z občasnim sneženjem. Deževalo bo le ob morju. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA 5E RES JE Diano nagradili za dobrodelna prizadevanja NEW YORK - Ponedeljkov govor princese Diane je menda upošteval kritike, ki jih je bila Lady D deležna prejšnji teden. To pot je princesa izjavila: »MogoCe smo prehitri, ko kritiziramo tiste,'ki so na vladi in prepočasni, ko jih moramo pohvahti, ko res skrbijo za družbene potrebe.« Princesa se je v New Yorku udeležila svečane večerje z nekaterimi bivšimi ameriškimi predsedniki, guvernerji in drugimi pomembnimi osebnostmi, na kateri so ji podelili nagrado za njeno dobrodelno dejavnost. Večerje se je udeležilo 2.000 gostov, od katerih je vsak moral plačati 1.000 dolarjev. Organizatorji so sporočili, da je 2,1 mibjo-na zbranih dolarjev namenjenih raziskavi, programom in strukturam za bolnike hudih možgan- skih bolezni. Princeso je predstavil bivši prejemnik nagrade, nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger. Nagrado so podelili tudi generalu Colinu Povvellu, ki bi prihodnje leto utegnil kandidirati za predsedniško mesto. Powell je bil nagrajen zaradi dolgega in zvestega javnega dela. Diana je ob prejetju nagrade dejala: »Ta soba ne bi bila dovolj velika za vse tiste, ki bi morali biti tu danes zvečer,« in obrazložila: »Gotova sem, da mi boste odpustili, če rečem, da želim to nagrado dehti z drugimi, čeprav sem zanjo zelo hvaležna.« Pri tem je pohvalila zdravnike in bolniške sestre za opravljeno delo, ki ga je Diana pobliže spoznala zlasti, odkar se je po koncu zakona s Charlesom leta 1992 posvetila dobrodelni dejavnosti. Posnetek princese Diane v intimnem objemu s Hevvittom NEW YORK - Princeso Diano je v mornariških strelcev Glyn Jones, ki je Manhattnu dočakala grenka dobrodoš- bil leta 1987 zadolžen za princesino lica. Medtem ko je yorška princesa iz- varnost. »Namenoma nisem hotel, da stopala iz letala, so na kioskih in tra- bi objavib najbolj pohujšljive posnetke, fikah kot med prodajah bulvarski ted- ker nisem hotel, da bi se princesa sra-nik Star z njeno sliko v intimnem obje- movala,« je izjavil Jones. Vseeno pa je mu z bivšim ljubimcem, majorjem Ja- tisk seznanil, da je Diana svojega iju-mesom Hevvittom. bimca strastno poljubljala in da je bila Sliko je posnel narednik kraljevih pod plaščem popolnoma gola. Pridigarje uspel dokazati svojo in ženino nedolžnost VVASHINGTON - Pridigar Robert Robertson (na sliki AP) in njegova žena Connie, ki so ju obtoževali spolnega nasilja nad otroci v VVenatcheeju, sta sodnikom dokazala svojo nedolžnost. Res neobičajen primer spolnega nadlegovanja VVASHINGTON - Ameriško vrhovno sodišče noče razpravljati o neobičajnem primeru spolnega nadlegovanja, ki ga je zagrešil državni uradnik David Heller na škodo svoje šefice, 60-letne Sylvie Smith. Maščevalni uradnik je namreč s fotomontažo zamenjal glave golih deklet s portretom svoje šefice in nato te »umetnine« delil kolegom v uradu za socialno skrbstvo v VVorcestru (Massachusetts). Med fotomontažnimi fotografijami je bil tudi posnetek masturbirajoče ženske, kar je Smithovo dobesedno raztogotilo, tako da je svojega podrejenega prijavila sodstvu. Ta je Kellerja obsodilo na plačilo 35.000 dolarjev odškodnine. Kazen je potrdilo tudi massachusettsko vrhovno sodišče, zvezno pa o tem noče razpravljati. Stephanše ne mara tašče LONDON - Monaška princesa Stephanie ne mara svoje tašče, ker ne tipi njene vsiljivosti in jo zato noče imeti paS nogami. Kot je zapisal britanski Daily Express, je gospa Maguy Ducmet hotela prespati vsaj dve noči v luksuzni palači svoje snahe, tako da bi poskrbela za vnučka Louisa in Pauline. Stephanije, ki ima dovolj služinčadi, da ji ni treba skrbeti za otroka, je tašči kratkomalo rekla ne. S svqjrfn bivšim telesnim stražarjem Danielom Du-cretom, ki je oče njenih dveh otrok, se je Stephanie poročila šele pred štirimi meseci in jo je delno sram plebejske in vsiljive tašče. Skommpiraii policisti SYDNEY - V Sydneyju so posebni preiskovalni komisiji Novega južnega Walesa predvajali videoposnetek, ki dokazuje skorumpiranost krajevne policije. »Skesani« policisti so namreč s skritimi kamerami posneli svoje kolege v intimnih odnosih s krajevnimi prostitutkami, od katerih so zahtevali denar in mamila. V Usinsku invazija miši MOSKVA - V sevemoruskem Usinsku so krajevne oblasti zaskrbljene zaradi prave invazije miši in podgan. Vzroki te invazije še niso povsem jasni, nedvomno pa je tega razmnoževanja krivo tudi dejstvo, da že nekaj let niso poskrbeb za deratizacijo, ker oblasti nimajo finančnih sredstev. Ubil je zaročenko in jo oblekel v poročno obleko MOUNT HOLLY (ZDA) - Pred nekim sodnikom v New Jerseyju je 29-letni Forrest Fuller priznal, da je 23. novembra ubil svojo bivšo zaročenko Jodie Myers, ker se ni hotela z njim pobotati in se poročiti. Po umora jo je oblekel v poročno obleko, ki jo je prinesel s seboj. Policija ga je več dni zaman iskala, prestregli so ga šele pred dnevi v nekem baru v Fairmontu v zahodni Virginiji. Kirurško pinceto je imel v prsnem košu kar 18 let BANGKOK - Zdravniki bolnišnice v tajskem Khon Kae-nu (300 kilometrov severovzhodno od Bangkoka) so v prsnem košu 45-letne Nooprom Nonting odkrili kirurško pinceto, ki so jo njihovi kolegi pozabih med neko operacijo pred 18 leti. Zensko so pred enim tednom sprejeli v bolnišnico zaradi hudih bolečin v prsnem košu. ¥ Teksasu f@ IS« smrtna obsodba HTTNTSVTT.T.F - Z injekcijo strupa so v Teksasu usmrtik 31-letnega Esequela Banda, ki so ga spoznali za krivega, da je leta 1986 posilil, ubil in nato spil kri 74-letni Merle Laird. To je že osemnajsta letošnja usmrtitev v Teksasu.