LJubljana, torek 21. marca 1939 Cena l Din upravuislvu >.)udi laiia tuutliieva 6 — Telefon U 3122 3123 3124, 3125 5126 In sera tn) idrteiek: Ljubljana Selen-ourgovs al - Pel 349V in <2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 7. Telefon št 2455 Podružnica Jehe Kocenova ulica 2. - Telefon št 190 Računi or> pošt ček ta vodih LJubljana it 11 842 Praga Oslo 7S180 Wl»>r 5t 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečne Din 25.—* Za inozemstvo Dm *0 — Uredništvo: Ljubljana Knaflieva ulica 5 telefon 3122 3123 H124 3125 3126 Mafibor, Grajski trg St 7 telefon št 2455, Celje. Strossmayerieva ulica štev 1. telefon št 65 Rokopisi se ae vračajo NEPRESTANA POSVETOVANJA V LONDONU D vourna seja vlade — Poročilo berlinskega poslanika Hendersona — minister v avdienci pri kralju — Opozicija soglaša z ukrepi in politiko vlade London, 20. marca. br. Današnja seja angleške vlade se je začela ob pol 11. in je Lajala skoro dve uri. Pred sejo je bil zunanji minister lord Halifax sprejet v avdienci pri kralju. Na seji so bili navzoči vsi ministri, razen lorda Runcimana Med sejo so se og'asili v predsedništvu vlade voditelji opo;J-cij^ Attlee. Greenwood in Sinclair ter angleški poslanik v Parizu Phipps. V zunanjem ministrstvu so bili danes pred sejo angleške vlade rumunski in poljski poslanik, angleški poslanik v Berlinu Henderson in nemški odpravnik poslov. London, 20. marca. AA. Ministrski svet se je sestal k seji ob 10.30. Vlada je razpravljala o poročilu berlinskega poslanika Hendersona. Pred sejo je bil zunanji minister Halifax v avdienci pri kralju Juriju. Avdienca je trajala pol ure. Okoli 11. so poklicali v zunanje ministrstvo berlinskega poslanika sira Ne-villa Hendersona. Poslanik je ostal v ministrstvu eno uro. Po njegovem odhodu je prišel v zunanje ministrstvo rumunski poslanik Tilea, ob 12.10 pa poljski poslanik Raczinski. Med sejo vlade so pozvali v predsed-ništvo vlade opozicijska prvaka Attlee-ja in Greenwooda. Mislijo, da je pri tej priložnosti Chamberlain poročal o poročilih, ki jih je vlada dobila iz tujine. Malo pozneje so poklicali opozicijskega liberalnega prvaka Archibalda Sin-claira, najbrže z istim namenom. Razgovoru predsednika vlade Chamberlai-na z opozicijskimi prvaki je prisostvoval tudi minister Halifax. Po Reuter-jevih informacijah v krogih delavske stranke popolnoma odobravajo diplomatsko akcijo, ki jo je te dni začela britanska vlada. Seja vlade je trajala do 12.15. Ob 12.45 je zunanji minister Halifax sprejel nemškega odpravnika Horta. Razgovoru je prisostvoval poslanik Ne-ville Henderson. Poročila veleposlanikov Pariz, 20. marca. AA. (Havas). Zunanji minister Bonnet je danes dopoldne sprejel francoskega berlinskega poslanika Coulondra, britanskega odpravnika Campbella in sovjetskega poslanika Suriča. Berlin, 20. marca. w. Poslanik v Parizu Welczek je prejel danes poziv svoje vlade naj odpotuje v Berlin k poročanju. ftumuuski poslanik dvakrat v zunanjem uradu London, 20 marca. AA (Havas) Danes popoldne je rumunski poslanik v Londonu drugič v teku današnjega dne obiskal For-eigen Office. Nemška poročila Berlin, 20. marca. w. Nocojšnji listi poročajo iz Londona: Današnja seja vlade je trajala dve uri. Na Dotvning Streetu so se zglasili voditelji opozicije Attlee, Green-\vood in Sinclair, da bi se informirali o razvoju mednarodnega položaja. Zunanji minister Halifax je bil pred sejo vlade v Buckinghamski palači eno uro v avdienci pri kralju Juriju. Dopoldne sta se zgla-sila v zunanjem ministrstvu tudi rumunski in poljski poslanik, pa tudi angleški poslanik v Berlinu Neuville Henderson je imel v zunanjem ministrstvu daljši razgovor. Zahteva po uvedbi vojaške obveznosti v Angliji London, 20 marca. AA (Beuter) Vsi današnji londonski jutranjiki pišejo o pomenu današnje seje britanske vlade. Razni listi, med njimi »Daily Mail« in »Daily Mirror«, zahtevajo takojšnjo ureditev vprašanja vojaške obveznosti v Veliki Britaniji. »Daily Telegraph« p'še, da je treba predvsem točno določiti zunanjo politiko in da je treba nastopiti hitro in brez odloga. Položaj je takšen, da je potrebna koncentracija vseh sil in sporazum med velesilami. ^Times« poudarjajo, da je bila Velika Britanija zmerom proti vsakršni oboroževalni politiki in da mora tudi zdaj dosledno izvajati to politiko. Anglija snuje posebno »fronto miru«? London, 20. marca. o. »Daily Mail« in še nekateri drugi londonski listi poročajo, da je angleška vlada pozvala rusko vlado, naj skupno s Francijo in Anglijo sklene pakt miru, kateremu bi se pozneje lahko priključile še druge države. Ta poziv je davi lord Halifax izročil ruskemu poslaniku Majskemu. Politični krogi zatrjujejo da je bil to prvi pomembni ukrep .a revizijo angleške zunanje politike po govoru, ki ga je imel Chamberlain v Birminghamu. Po vesteh iz istih krogov bo minister za preko-morsko trgovino Hudson. ki se sedaj mudi v Varšavi, sondiral tudi pri poljski vladi teren za to zamisel Enako oravijo. da bo Hudson skušal doseči od sovjetske vlade, naj bi jasno in definitivno odrekla svojo podporo za vsakršno akcijo tretje inter-nacionale v raznih državah. Posvetovanje avstralske vlade Sydney, 20. marca. AA. Predsednik vlade L.yons je včeraj telefonsko govoril s Chamberlainom in mu sporočil, da se bo avstralska vlada sestala v četrtek na sejo, da prouči položaj v Evropi. Vis "ki komisar za Avstralijo v Londonu Stanley Bruce, ki se pravkar mudi v Sydneyu ie imel te dni več konferenc s člani vlade. Jutri bo Bruce odpotoval na Angleško. Pariški listi pozivajo k slogi Pariz, 20. marca AA List »Epoque« objavlja danes poziv k edinstvu vseh Francozov. Ustavimo vso polemiko o preteklosti, pravi list. ter sledimo vsi onim, ki nam želijo ohraniti mir »Figaro« pravi, da gre za to. da se Franciji da možnost upreti se vsem napadom. Francija se mora materialno, gospodarsko in moralno pripraviti na odpor. Narodna obramba ni omejena samo na vojaški pomorski in letalski obrambni načrt, temveč zajema ce-letno življenje in delovanje nacije. Seja francoske vlade Pariz, 20. marca. o. Danes popoldne ob 17. se je sestala francoska vlada v Elizejski palči. Bila je to njena posled- nja seja pred odhodom prezidenta republike v London. Lebrun je takoj po seji podpisal prve dekrete, ki mu jih je pred ožil ministrski predsednik Da-ladier na osnovi izrednih pooblastil, ki jih je dobil od zbornice in senata. Vpoklic specialistov za Maginotovo linijo Pariz, 20. marca. o. Tu -so se danes razširile vesti, da je predsednik vlade in vojni minister Dalad er izdal odlok, s katerim je bilo pozvanih k vojakom nekaj letnikov rezervistov .Kolikor je bilo mogoče dognati na osnovi informacij iz zanesljivih virov so bili pozvani pod orožje le tehniki in specialisti, ki so dodeljeni mehanskim vojaškim napravam v utrjenem obmejnem ozemlju. Tak vpoklic se izvrši vsakokrat, kadarkoli je mednarodna poetična situacija malo bolj napeta, in zato ne predstavlja nikakega izrednega ukrepa. Zaradi tega tudi v francoski javnosti ni zbudil nobenega vznemirjenja in se vrh tega nanaša le na razmeroma majhno število obveznikov. Varnostni ukrepi južnoafriške unije London, 20 marca. o. Iz Capetowna poročajo o izrednih ukrepih, ki jih je izdala vlada južnoafriške republike. Vsi vojaški in oficirski dopusti so bili preklicani. Vse meje so bile močno zastražene. Letalske posadke so bile znatno ojačene. Nove izjave Chamberlaina v angleškem parlamentu Odgovori na vprašanja poslancev London, 20. marca. AA. (Reuter) V odgovoru na gotova vprašanja, postavljena na današnji seji poslanske zbornice, je predsednik vlade Chamberlain izjavil med drugim, da angleška vlada zdaj v soglasnosti z drugimi vladami razmotriva vse posledice, ki jih je povzročila zasedba Češke in Moravske po Nemčiji. Ko bodo te posledice proučene, je dejal Chamberlain, bom glede tega vprašanja podal pred parlamentom naknadno izjavo. Zatem sta bili Chamberlainu postavljeni še dve vprašanji: 1. ali angleško poslaništvo v Pragi še vedno uživa diplomatsko imuniteto z ozi-rom na to, da so mnogoštevilni angleški državljani našli v tem poslaništvu zatočišče; in 2. kakšen je sedanji položaj češkoslovaškega poslaništva v Londonu? Chamberlain je na ti dve vprašanji dejal. da bo odgovoril naknadno. Na vprašanje, ali je bil sporazum med Hitlerjem in dr. Hacho podpisan potem, ko je dobil dr. Hacha pismeni ultimat, je Chamberlain dejal, da dr. Hacha pisme-menega ultimata ni dobil. Na dan 17. marca je dobil angleški veleposlanik v Berlinu nalogo, da obvesti nemško vlado o tem, da angleška vlada smatra dogodke, ki so se odigrali v zadnjih nekaj dneh kot popolnoma nasprotne monakovskemu sporazumu z ozirom na to. da je bilo po odredbah tega sporazuma predvideno, da se vsako sporno vprašanje v zvezi z njim reši po sporazumu med podpisniki mtinehen-skega dogovora. Angleški veleposlanik v Berlinu je tudi dobil nalog, da vloži protest pri nemški vladi, radi sprememb, izvršenih na Češkoslovaškem po nemški vojaški akciji, ki po mišlienju angleške vlade nima nobene zakonite podlage. V zvezi s to izjavo je Chamberlain dejal, da je bil zdaj angleški veleposlanik poklican v Berlin, da poroča o položaju. Zatem je laburistični poslanec Henderson vprašal Chamberlaina. kako je bil obveščen o tem, na kak način je prišlo do podpisa protokolov. Chamberlain je odgo- voril, da je vse to videl zapisano v časopisih. Na vprašanje ali namerava angleška vlada v sporazumu z drugimi vladami, ki so podpisale pakt Društva narodov in Kelloggov pakt, organizirati obrambo proti morebitnemu neizzvanemu napadu, je Chamberlain dejal: Angleška vlada je to vprašanje proučila. Vlada je vzela ponovno v pretres vprašanje celotne narodne varnosti, v kar naravno spada tudi vprašanje novega programa narodne obrambe. Glede svojega govora v Birminghamu je Chamberlain dejal, da dogodki, ki so se odigrali pretekli teden, zahtevajo najnujnejšega razpravljanja angleške vlade, ki je v stalni zvezi z drugimi vladami, in da bo pri prvi ugodni priliki podal glede tega obširnejšo izjavo. Na vprašanje, s katerimi vladami je Anglija stopila v zvezo, je odgovoril: »Na to vprašanje ne morem odgovoriti.« Hali S ax pred lordsko zbornico London, 20. marca. br. Lordska zbornica je imela nocoj sejo, na kateri so razpravljali o zadnjih dogodkih v srednji Evropi. Vodja opozicije lord Sneli je imel govor, v katerem je kritiziral Chamberlainovo zunanjo politiko. Nato je govoril zunanji minister lord Halifax, ki je podal spočetka podroben pregled "bliskovito si sledečih dogodkov, nato pa obeležil ukrepe angleške vlade. Njegov govor je vzbudil veliko pozornost in žel odobravanje vse zgornje zbornice. Listi so ga objavili nacoj v posebnih izdajah. Trgovinski minister lord Stanley je izja. val na seji lordske zbornice, da bo vlada poslala v najkrajšem času gospodarsko misijo v Rumunijo. Glede gospodarske misije, ki se odpravlja na pot na Poljsko in v Rusijo, je Stanley izjavil, da ta misija nima nikakega političnega ali celo vojaškega značaja, temveč izključno gospodarske cilje. Nemška zunanja in jugovzhodna politika Evropa Berlinsko uradno glasilo proglaša za izmišljotine in spletke angleška In francoska poročila o nemških namerah z balkanskimi državami Berlin, 20. marca. AA. (DNB). Uradna »Nemška diplomatska in politična korespondenca« danes ostro polemizira proti kampanji, naperjeni zoper Nemčijo, in pro ti poskusom raznih tujih krogov, ki hočejo prepričati svet, da ima Nemčija neke namere proti Rumuniji ali Jugoslaviji. Korespondenca se bavi v prvi vrsti z obtožbami iz francoskih krogov in podčrtava, da so francoski generali govorili o tem, da pripravlja Nemčija napad na Švico in Ho-landsko Iz istih krogov se je razširila vest, da pripravlja Nemčija napad na Belgijo, kar je prav tako laž. Vse vesti o tem, da pripravlja Nemčija delitev Belgije, so brez vsake podlage. Nato Korespondenca nadaljuje: »Vse to so demagoška poročila, ki so se še pomnožila v zvezi z najnovejšimi dogodki. Ker je češki narod doživel mnogoštevilna razočaranja i pri lastnih državnikih i v tujini, je zdaj našel pot, ki ustreza njegovemu naravnemu zgodovinskemu 1 razvoju in njegovemu delovnemu in živ- Ijenskemu prostoru. Zdi se, da so ti dogodki razburili tuje kroge in da bi hoteli izgubo tega svojega zaveznika izravnati z novo kampanjo. Obrekovalci se vesele, da se jim bo posrečilo razburiti razne države proti Nemčiji, neupoštevajoč, da bi takšen nastop mogel zbuditi težke posledice v teh državah, zlasti v državah na jugovzhodu Evrope. Tujina računa s tem, da bi se mogle pripetite hude komplikacije, in sama dela na to, da širi obrekovanje proti Nemčiji, obrekovanje, ki bi moglo spraviti omenjene države do tega, da zavzamejo stališče proti Nemčiji. Čeprav sta n, pr. i Rumunija i Nemčija demantirali razne nesmiselne vesti, trdijo na Angleškem še zmerom, da je Nemčija posda-la ultimat Rumuniji, ultimat, ki naj bi Ru. munijo gospodarsko popolnoma podredil Nemčiji. V nasprotju s tem je pa resnica, da gre samo za pogajanja za sklenitev gospodarskega sporazumaJ koristnega ca obe državi. Prav tako poskušajo takšne intrige tudi v Beogradu. Toda baš Nemčija misli, da je močna in neodvisna Jugoslavija, ki bo živela pod režimom, ki si ga sama želi, po eni strani nacionalna nujnost, po drugi strani pa element evropske stabilnosti. Navedene intrige v Beogradu »treme za tem, da pripišejo Nemčiji težnjo, da razširi separatistične tendence, v nasprotju z vsemi načeli politike nemškega rajha. Havas gre celo še dalje in govori o velikem vznemirjenju, ki se pojavlja v So fiji. Iz tega se vidi, da je namen poročil te agencije samo to, da povzroča vznemirjenje. Ta neumna laž je morala iti v svet zlasti za to. da se spravi javnost v tujini na krivo pot in da vpliva na politične kroge na Bolgarskem. Zapadne velesile prav tako trde, da se Nemčija ni držala monakovskega dogovora in da je vsa krivda na nemški strani. Ce točno proučimo preteklost, bomo videli, da so takoj po podpisu monakovskih dokumentov, nastopile druge stranke tako, da se je videlo, da mislijo svoj čas in v svoje namene izrabiti monakovski dogovor. To se je posebno pokazalo pri uresničenju pravice do samoodločbe sudetskih Nemcev. Prav v istem trenutku se je začela v zapadnih državah mašinerija oboroževanja, naperjena proti Nemčiji.« Nemško-rumunska trgovinska pogajanja Bukarešta, 20. marca. AA. Reuter: Po informacijah iz dobro poušemh krogov je možno, ni pa še gotovo, da se bodo nem-iko-rumunska trgovinska poga ar.ja v Bukarešti še ta teden končala. Po informacijah iz teh krogov bo novi dogovor dopolnilo nemško-rumunskega dogovora, sklenjenega v novembru L 1. Po vsej priliki se bodo povečali kontingenti za razno blago, in sicer z rumunske strani za petrolej in z nenv ške strani za razne indu6trijike izdelke. Lebrunov obisk v Londonu Danes bo prispel prezident francoske republike v spremstvu zunanjega ministra Bonneta v London London, 20. marca. o. Jutri bodo prispeli J da bosta angleška spodnja iin zgornja zbor- I liro n n 1 /vKiclr lr I rvnri /in ♦ nir>n it al.. r» rt.r\rvl /-i T nkonmi« na uradni obisk v London prezident fran coske republike Albert Lebrun. njegova soproga zunanji minister George Bonnet in še nekateri drugi francoski državniki. Za obisk predsednika francoske republike so se vršile v Londonu zadnje dm intenzivne priprave, ki so bile danes že končane. Glavne ulice mesta mj okrašene z angleškimi in francoskimi zastavami s cvetjem in transparenti. Prezident Lebrun bo ostal s s^ojo soprogo v Londonu do petka V Buckinghamski palači so prezidentu in njegovi soprogi rezervirali tako zvane belgijske apartmaje, v katerih prebiva io običajno tuji suvereni ob priliki svojih obiskov pri angleškem kralju. Francoski zunanji minister Bonnet bo stanoval v francoskem poslaništvu. »Times« poročajo, da se bodo velikih svečanosti ob obisku prezidenta francoske republike udeležili tudi vsi diplomatski zastopniki dosedanje češkoslovaške republike. Program svečanosti se bo razširil tako, niča v četrtek popoldne priredili Lebrunu poseben sprejem London, 20. marca. AA. Vse angleške radio postaje bodo prenašale potek svečanosti o priliki obiska predsednika francoske republike Lebruna, in njegove soproge pri angleški kr. dvojici. Med drugim bo v torek 21 t. m. ob 15.55 po srednjeevropskem času radio prenašal potek svečanosti o prilik' prihoda Lebruna in njegove soproge na postajo Victoria. V sredo 22. t. m. ob 15.25 po srednjeevropskem času bo radio prenašal v celoti svečanosti v londonski mestni palači. Isti dan ob 22.45 bo slavnostna predstava v londonski operi, kjer bodo predvajali »Očarano prince-sinjo«. V četrtek 23. t. m. ob 21.30 bo koncert Alfreda Cortoa, ob 22.25 pa bo radio prenašal kozerijo »Preko Rokavskega preliva« v angleškem in francoskem jeziku. Ob 23.20 bo slavnostni koncert, na katerem bodo sodelovali umetniki svetovnega slovesa. Sprememba zakona o nevtralnosti Amerike Washington, 20. marca. AA. Politični krogi proučujejo resolucijo, ki jo je na kongres naslovil predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Pittman. Resolucija zahteva spremembo nevtralnostnega zakona. Glavna skrb ameriške vlade velja oskrbi Velike Britanije in Francije za primer vojne. Mislijo, da Pittmanova resolucija popolnoma ustreza tej glavni skrbi ameriške vlade. Mislijo, da načrt resolucije ne bo trčil ob resno nasprotstvo. Vlada je sicer izjavila, da prepušča odgovornost senatni komisiji, toda v vladnih krogih računajo, da bodo evropski dogodki najboljši argument za sprejetje resolucije. Po drugi strani pa tudi govore, da je večina kongresa in javnosti na strani Roosevelta. Senator Taft, ugleden prvak republikanske stranke, je izjavil, da tudi on podpiše misli, ki jih je navedel državni tajnik Wells v zvezi s sedanjim položajem v Evropi. Washington 20. marca. o. Predsednik senatskega odbora za zunanje zadeve Pittman je imel snoči govor, ki so ga prenašale glavne ameriške postaje. V njem je utemeljeval potrebo, da se čim prej spremeni ameriški nevtralnosti zakon. Goring se bo sestal z London, 20. marca. AA. Reuter j ev dopisnik je izvedel, da se bo predsednik pruske vlade vrnil v Italijo, kjer so sa najnovejši dogodki zalotili na dopustu. Ker je maršal Goring obenem preds_dnik državnega zbora, zato ni verjetno, da bi se državni zbor že te dni sestal na zasedanje. V Berlinu mislijo, da se bo Goring za svojega bivanja v Italiji sestal z Mussolinijem Rimski tisk odklanja francoske ponudbe Rim, 20. marca. w. Direktor lista »Gior-nale d' Italia« Virginio Gayda nastopa v svojem listu zelo ostro proti poizkusom francoskih listov, da bi pridobili Italijo za sodelovanje s Francijo. V Franciji ne uvi-devajo, da se z govoricami o latinskem bratstvu danes Italija ne more več pridobiti, in zaman upajo, da bi pridobili Italijo kakor leta 1915. v zadnjem trenutku za svojo rešitev. Italija se zaveda, da je svojo moč dosegla edinole v duhu in s pomočjo osi Rim - Berlin. Iz praktičnih vzrokov Italija ne želi vojne, vendar pa se ne boji ničesar. Litovski zunanji minister v Berlinu Berlin, 20. marca. AA Litovski zunanji minister Urbsis, ki je prispel v soboto zvečer v Berlin, je opoldne obiskal zunanjega ministra Ribbentropa. Menijo, da sta govorila tudi o političnem položaju v Klaj-lpedL Veliki fašistični svet Rim, 20. marca. A A. V torek 21. marca, ob 22. bo Mussolini predsedoval v Beneški palači seji velikega fašistovskega sveta, ki se bo sestal na pomladansko zasedanje. Hudsonovi razgovori v Varšavi Varšava, 20. marca. AA. Državni pod-tajnik v britanskem zunanjem ministrstvu Hudson je dopoldne obiskal trgovinskega ministra, nato pa zunanjega ministra Becka in podpredsednika vlade. Potem se je vpisal v knjige pri predsedniku republike in pri maršalu Rydz Srni?1 v ju. Svet za trgovinske pcigodibe je priredil britanskemu gostu na čast kosilo. Varšava, 20. marca o. »Kurier Poteki« piše, da bo angleški državni podtajnik za zunanjo trgovino Hudson na sestanku z Be-ckom govoril predvsem o novem mednarodnem političnem položaju, ki je nastal z nemško aneksijo Češke in Moravske, ter o vprašanjih, ki se bodo načela ob priliki obiska poljskega zunanjega ministra Becka ▼ Londonu. Kakor znano bo odpotoval Beck 1 aprila v Anglijo. četrta nemška letalska komanda Berlin, 20. marca. w. Državni minister za letalstvo in vrhovni poveljnik nemških letalskih sil maršal Goring je objavil, da je bila v svrho nadaljnjega ojačenja in izpopolnitve nemškega protektorata nad Češko in Moravsko odrejena takojšnja ustanovitev tv. letalskega poveljstva na Dunaju. Novemu letalskemu poveljstvu je poverjeno naslednje področje: Avstrija, Češka, Moravska, sudetsko okrožje in šlezi-ja. Za poveljnika letalskih sil v južno-vzhodnih pokrajinah Nemčije je bil imenovan dosedanji poveljnik letalskih sil v Avstriji general Lohr, ki je bil obenem imenovan za generala letalstva in ki je izšel iz stare avstro-ogrske vojske ter je po svetovni vojni v veliki meri sodeloval pri organizaciji avstrijskega vojaškega letalstva. Brauchitsch odlikovan Berlin, 20. marca. AA. (DNB) Hitler ja po končanih vojaških oparacijah na Češkem in Moravskem odlikoval generala Brauchitscha in Kettla z zlatim znakom narodno socialistične stranke. Prepoved posesti orožja na češkem in Moravskem Praga, 20. marca. br. Nemške oblasti na Češkem in Moravskem so pozvale vse prebivalstvo, da policiji takoj izroči vse orožje in strelivo ter tudi tako orožje, ki ga hrani za spomin na zadnjo svetovno vojno. Praški policijski upravnik je po nemški odredbi prepovedal vsa javna zborovanja, društvene sestanke in druge take prireditve ne glede na to, ali se vršijo v javnosti ali v zaprtih prostorih. Iz strokovnih zbornic in organizacij so izključili vse židovske odvetnike, notarje in zdravnike. Vsi židovski državni nameščenci so bili odpuščeni iz državne služba. Gozdni boji v Podkarpatju S siavaške meje poročajo, da se boji Se vedno nadaljujejo in da Madžari še niso zavzeli vse dežele Male Berezne. (na slovašiko-ukrajinski meji) 20 marca. AA (Havas): Na občinskem poslopju občine Male Berezne še vedno visi modro-belo-rdeča zastava ter madžarske čete tega kraja še niso zasedle Med madžarsikimi četami ie vodijo še vedno borbe ter se iz gozdov sliši =talno streljanje Uk ajinci napadajo ne samo Madžare temveč tudi češke vojake. ki sc umikajo iz Podkarpatske Ukrajine. Oni Ukrajinci, ki jih je bila ukrajinska vlada zaprla v koncentracijska taborišča so zdaj na svobodi ter so se pridružili Madža om Med češkimi vojaki m Madžar se je vršiLa 4 km od vasi Male Berezne prava bitka, neka vasica je bila pn tem popolnoma uničena. Edina pot. ki vodi iz Podkarpatske Ukrajine na Slovaško, je popolnoma zatrpana s tovornimi avtomobili, s katerimi se vrši evakuacija čeških vojakov iz Podkarpatske Ukrajine V Humenu ki leži 20 km od slovaške meje. razorožujejo vojaške patro-le češke vojake. Položaj pri Mukačevu Mukačevo. 20 marca AA Madžarske čete so na vseh točkah dosegle rumunsko mejo in na vsem ozemlju Karpatske Ukrajine vse do poljske meje organizirale svoje postaje Mukačevo ki je imelo zadnje dni zunanjščino vojaškega taborišča, je spet dobilo normalno lice. Na veliki cesti Mukačevo-Užhorod — to strateško cesto so zgradili Čehi zaradi morebitne zveze z runi unskimi četami — korakajo -samo maloštevilne kolone, ki naj stopijo v zvezo z madžarskimi oddelki na jugovzhodu Karpatske Ukrajine Zdi se. da je v tej deželi zavladal popoln mir in da so popolnoma pozabili, da so še pred 10 dnevi obstajali tam oddelki ukrajinskih legij. Madžarske žrtve pri zasedbi Podkarpatja Budimpešta, 20 marca. AA (Reuter) Zasedba Karpatske Ukrajine je stala Madžare 200 mrtvih. Število ranjencev je pa mnogo večje. Beg z milijoni v Rumunijo Bukarešta, 20 marca. AA. (Havas) Neki višji uradnik finančnega ministrstva v Chustu je zbsžal v Siget z več milijoni kron. Nekaj deset tisoč kron je razdelil med sigetske begunce. češki begunci na Poljskem Moravska Ostrava. 20 ma.ca AA Trije vlaki čeških beguncev, ki bežijo iz Podkar pat&ke Ukrajine, so prispeli na Poljsiko V glavnem so to žene in otroci Beguncem je priskočil na pomoč pol jok1 Rdeči križ. 0 podkarpatski avtonomiji Posvetovanja madžarskih ministrov — Proglas regenta Horthyja padkarpatskemu prebivalstvu Budimpešta, 20. marca. br. Pod vodstvom zunanjega ministra Telekyja so bila včeraj in danes posvetovanja članov madžarske vlade. Posvečena so bila bodočemu državnopravnemu položaju Podkarpatske Rusije in obsegu avtonomije, ki je bila tej deželi obljubljena. Posvetovanja še niso končana in tudi še ni mogoče dob ti nikakih avtentičnih poročil o tem, v katerem pravcu se gibljejo. V polit čnih krogih se govori, da bo Podkarpatski Rusiji priznana avtonomija nekako v enakem obsegu, kakor jo je Nemčija priznala češki in Moravski, vendar pa šele postopno, ker za sedaj podkarpatski Ukrajinci še nimajo dovolj inteligence in ne dovolj izkušenj, da bi se lahko upravi'"ali sami. Budimpešta, 20 marca. AA. (MTI): Madžarski regent Horthy je poslal narodu karpatske Ukrajine proglas, v katerem ga poziva v imenu madžarskega naroda: »Bili site naši bratje m naši bratje ostanete. Vaši in naši predniki so živeli skupno stoletja v popolnem sodelovanju in so si delili dobro in zlo. Stali so z ramo ob rami za pravico m svobodo-« Proglas dalje govori o bkupnosti Madžarov in karpatskih Ukrajincev, ter pravi, da so karpatski Ukrajinci v zadnjih 20 letih. mnogo pretrpeli, a pretrpeli so mnogo tudi Madžari v tem času. Skupno trpljenje je naučilo narod v Karpatski Ukrajini, ca p"izna istovetnost interesov in potrebo po »skupnem življenju z Madžari. Usoda Karpatske Ukrajine je vezana z usodo Madžarske. Karpatska Ukrajina bo dobila svojo avtonomijo v okviru madžarske države. avtonomijo, ki je sicer izven tega okvira ne bi mogla dobiti. Končno govori proglas o podlagi za bodoče skupno gospodarsko življenje ter o velikih javnih delih. Zaključne besede se glasijo: »Vsemogočni je nagradil zvestobo in daljnovidnost naroda v Karpatski l&ra-jini. ter mu ohranil svobodo. Užhorod, 20. marca. AA. Zdi se, da je prebivalstvo Podkarpatske Ukrajine z zadovoljstvom sprejelo izjavo predsednika madžarske vlade Telekyja, da bodo ti kraji dobili avtonomen statut, vendar šele postopno. To prebivalstvo, ki politično še ni bilo tako razvito, kakor prebivalstvo drugih rodovitnejših krajev, ho s tem statutom, kakor trde v dobro poučenih krogih predvsem dobilo madžarsko gospodarsko po- moč. Organizmi, k? jih bo treba ustvariti bodo najbrže podobn odbo om. kakršnt ' so imeli pred svetovno vojno in ki so omo ! gočili prebivalstvu Podkarpatske Ukrajine j da bodo dobili kupce za svoje blago na Madžarskem, obenem bodo pa v tej de želi našli zaposlitev med žetvijo. Japonske čestitke Budimpešta, 20 ma ca. A A (MTI): Vo jaški ataše japonskega poslaništva polkov nik Vakanuto je obiska! načelnika glavne ga generalštaba madžarske vojske ter mu izrazil veselje m čestitke japonske vojske o priliki osvoboditve Karpatske Ukrajine, ki že tisoč let pripada Madžarski. Odnošaji med Rumunijo in Madžarsko Bukarešta, 20. marca. AA. (Reuter). V dobrp poučenih krogih izjavljajo, da je razmerje med Rumunijo in Madžarsko slej ko prej prijateljsko. Reuterjev dopisnik je izvedel, da so rumunske obmejne čete dobile nalog, da preprečijo vse, kar bi moglo povzročiti kak nezaželen obmejni incident. Vološin v Beogradu Beograd, 20 marca. p. Msgr. Avgust Vološin, bivši predsednik podkarpatske avtonomne vlade, je na potu v zapadno Evropo danes prispel iz Rumunije v Beograd, kjer pa se je ustavil le za malo časa. * Kak bo položaj Slovaške London, 20 marca. AA. Reuter ooroča iz Berlina: Po informac jah Reuterievega dopisnika ni še končnega sklepa o oodrob-nostih bodočega pravnega razmerja med Nemčijo in Slovaško. To razmerje še proučujejo. Slovaški zunanji minister Durčansky v Berlinu Bratislava, 20 marca AA (Havas) Slovaški zunanji minister Durča"sky se je danes dopoldne odpeljal v Berlin. Narodna sloga na Poljskem Predsednik Moscicki in listi o stališču Poljske v sedanjem mednarodnem položaju VARŠAVA 20. marca. br. O priliki včerajšnje proslave maršala Pilsudskega je imel predsednik republike Moscicki v Varšavi velik govor, v katerem je nagla-sil, da je bil pokojni maršal Pilsudski eden izmed največjih politikov Evrope v teku zadnjih 20 let. Poljski aarod stoji štiri leta po njegovi smrti pred popolno izvršitvijo njegove oporoke. Uspehi, ki jih je poljska vlada dosegla v zadnjih letih pomenijo v resnici zmago maršala Pilsudskega, ki je vedno naglašal veliko važnost močne vojske za Poljsko. Poljska bo posvetila odslej vse sile povzdigi narodne kulture Poljski narod hoče ostati neodvisen Zato je tudi edini cilj poljske zunanje politike ohranitev neodvisnosti poljske republike. Poljski narod ne veže svoje usode na nobeno zunanjo silo, temveč se opira zgolj na svoj narod, ki je pri pravljen na vse žrtve za zagotovitev svoje bodočnosti in neodvisnosti Varšava, 20. marca. AA. Poluradno glasilo poljske vlade »Gazeta Polska« poudarja v svojem današnjem uvodniku enoduš-nost poljske javnosti spričo mednarodn:h dogodkov. Mir, ki ga je Poljska ohranila v teh dogodkih, pravi 1 st, izvira iz odločnosti stališča ki ga je zavzela poljska vlada. Vsi Poljaki so si danes edini, da je treba novih naporov za pomnož tev obrambne sile. če so kakšna nesoglasja obstoje edino glede izdatkov, da se ta cilj doseže. List poudarja potrebo, da se l kvidira-jo notranji spori, ker je vsak nas' o proti edinosti naroda v sedanjem trenutku zločin proti narodu. Norveška politika nevtralnosti Oslo, 20. marca. AA (DNB) Predsednik parlamenta Hambro je imel včeraj velik govor v zvezj z izjavami v angleškem parlamentu o obrambi Norveške in malih držav s>ploh. Poudaril je, da sprejema Norveška na znanje izraze simpatij v obeh zbornicah britanskega parlamenta in da zna ceniti te simpatije, vendar pa Norv 3ška ni prosila in ne želi nobene izjave od nobene države. Mi nismo nikoli verjeli nobeni obliki poroš ev nobene velesile. Naša nevtralnostna politika temelji na naši odločnosti, da bomo proti vsem branili abso utno nevtralnost svoje domo. vine, in na sposobn"sti za obrambo. Enostransko jamčena nevtralnost lahko preneha biti nevtralnost, v dobi miru se mola naša volja za ohranitev v nevtralnosti v prvi vrsti manifestirati v povečani obrambj svoje domovine da bomo mogli preprečiti vsako kršitev svojega ozemlja. Le tako bomo mogli povečati varnost v Evropi. Oslo, 20. marca. AA DNB Zunanji minister se je po večdnevnem bivanju v Parizu vrnil v Oslo. Takoj po svoji vrnitvi, je dal zastopnikom časopisja izjavo v kateri je zanikal pisanje nekega dela tujega časopisja češ da so odnošaji med Nemčijo in skandinavskimi državami zdaj manj prisrčni, kot pa so bili prtij. Politični in gospodarski od ošaji med Nem"ijo in skandinavskimi državami so prav tako prisrčni kot so bili dozdaj. Beležke Jubilej bolgarskega »Junaka" Bolgarska sokolska organizacija »Junak« obhaja letos 401etnico svojega obstoja Kot uvod v proslavo je bila v nedeljo v sofijskem Narodnem gledališču svečana akademija. ki so ji prisostvovali polee zastopnika kralja tudi skoro vsi ^lani vlade «n vsi vidnejši predstavniki bolgarskega javnega življenja Navzoče ie bilo tudi odposlanstvo jugoslovenskega Sokola, ki ga je vodil prvi savezni podstarešina Engelbert Gangl Gan lov govor, v katerem ie oilo podčrtano bolearsko-iugoslovensko bratstvo in posebej še bralstvo med našimi Sokoli in bolgar-k'mi Junaki, ie bil SDreiet z navdušenim aplavzom Ovacije so se ponovile. ko je godba zaigrala jugoslovensko himno. Jugoslovenska sokolska delegacija je v spremstvu voditeljev Junaka Do'.ožila vence na probu bolgarskega neznanega junaka in na jugoslovenskem 'ojaškem pokopališču. Pozivi k treznosti V nedeljski številki smo zabeležili uvodni članek beograjske »Pol tike«, ki ooo-zarja, kako se v sedanj h nervoznih dneh razširjajo vse mogoče alarmantne vesti, med njimi tudi mnoge zlonamerne in ten-denčne. članek je pozival javnost naj tem vestem ne naseda, temveč mirno in trezno presoja situacijo. SI čen poziv je za hrvatsko javnost objavil v svoji nedeliski števiki »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo dr. Mačka. L:st prinaša poziv z debelimi črkami na prv strani in opozarja, kako se tudi iz resn'h inozemskih virov šir jo o položaju Hrvatov in namerah dr. Mačka najraznovrstnejše vesti katerih neverodostojnost pa se vidi že iz tega. da si čestokrat popolnoma nasprotujejo. Mnoge vesti so tako fantastične in nesmselne da jim že na prvi pogled ne more nihče verjeti kdor pozna hrvatska stremljenja »Hrvatska politika je« pravi dalje list. »v čvrstih in zanesljivih rokah :n njeni odgovorni vod telii niso storili in ne bodo storili ničesar, kar ne bi bilo združljivo s hrvatskimi težnianv kakor tudi niso n česar zanemarili niti np bodo zanemarili, kar zahtevajo trenutne narodne korist'.« članek se zaključuje s pozivom, naj bc iavno9t popolnoma mirna in naj ne naseda nikakršnim tujim ali iz tujine impor-tiranim vestem. Sestanki JNS V nedeljo je bila v Surčinu konferenca JNS za zemunski okoliški srez. Konferenca je bila dobro obiskana. O politični situaciji sta poročala Jovan Banjanin in dr. Kosta Kumanudi, govorili pa so tudi številni delegati iz s reza. Tudi v notranjosti Srbije je bilo v soboto in nedeljo več sestankov JNS, na katerih so odposlanci glavnega odbora poro čali o političnem položaju. V Požarevcu je bila sreska konferenca za požarevski srez. Kongres bivše demokratske stranke V nedeljo dopoldne se je v Beogradu v dvorani Kola srbskih sester sestal kongres bivše demokratske stranke. Prišli so strankini zaupniki iz vseh pokrajin države. Politični poročili sta podala Milan Grol in Božidar Vlajič, kratek govor pa je imel tudi Ljuba Davidovič, ki so ga delegati viharno pozdravili. Kongres se je popoldne nadaljeval in je bil kasno zvečer zaključen. Od gg. Grola in Vlajiča predložena resolu cija je bila sprejeta z aklamacijo. Mladi nemški novinarji v Zagrebu Slušatelji novinoznanskega instituta iz Leipziga, ki so se v soboto mudili v Ljubljani, so v nedeljo dopoldne odpotovali v Zagreb. Sprejeli so jih predstavniki novi-narske organizacije, društva prijateljev Nemčije, mestne občine in Centralnega presbiroja. V Zagrebu so ostali mladi nemški novinarji do sinoči ter si ogledali mesto in njegov* znamenitosti, zlasti pa vse naprave ki so v zvezi z novinstvom in novinarstvom Sinoči so se odpeljali dalje proti Beogradu Odkritje novega faraonskega groba Kairo, 20. marca. A A. Strrsburški univ profesrr Monte je našel v Tami«u v bil. ž:ni Port Sa,-na grob faraona Suhenesa n., ki je pripa 'al 21 dinastiji in ki je umrl okoli 1. 980 pred K ris om Grob je popolnoma nedotrknien Zlasti ima veliko umet^ško vrednost ter je čez tisoč ki. I-gramov težak. Ital"jans!;i prestolonaslednik na obisku pri papežu Vatikan, 20. marca A.A. Danes ob 11. je vojvoda Piemontski obiskal v družbi italijanskega poslanika v Vat kanu papeža Pija XII Prestolonaslednika so sprejeli z vsem' častmi Vojvoda Piemo~*ski je takoj odšel v knjižnično dvorano, kjer ga je sprejel papež. Na'o je obiskal kardinala in državnega tajnika msgr Magli-ona, ki mu je popoldne vrnil obisk. Prenas češke specialne industrije v Ameriko ? New Y°rK, 20 marca. A A. (Havas) Na sestanku ameriških industrijcev so raz. prav'jali o načrtu, kako bi se prenesla glavna češka nacionalna industrija v Ze-dinjene države. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo proučil možnos: naselitve 500 čeških strokovnjakov v Zedinjenih državah, kjer bi ameriške delavce naučili pro. izn/ajati češke industrijske special!tete, zlasti steklo, porcelan in ceneni nakit Sporazum o eksploataciji mehiškega petroleja Mexico, 19 marca. AA. Predsedništvo republike objavlja, da je bil med razlaščenimi družbami in mehiško vlado dosežen sporazum glede eksploatacije petrolejskih virov Sporazum določa ustanovitev nove družbe, v kateri bodo zastonane mehiška vlada ter stare družbe. Predsednik republike Cardenas ie iziav;l da ie z doseženim rezuPstom rndovolien Pr~dstavn'k petrolejskih družb Richter. ki je sporazum podpisal ie odpotoval v Zediniene države, da dobi prigtanes delničarjev. ^ Danes začetek proračunske razprave v senatu Senatski finančni odbar je razpravo končal že v soboto ter izdelal poročilo za plenum Beograd. 20. marca. o. V senatu se bo jutri dopo.dne pričela proračunska razprava Finančni odbor je že v soboto zaključil svoje delo in je danes plenumu predložil svoje poročilo. V poročilu se analizira novi proračun ter razčlenjujejo zlasti rovečane postavke Poročilo posebej ugotavlja, da odpad? id 760 milijonov din. za kolikor se ie proračun povečal nasproti proračunu, ki se sedaj izvaja, 558.8 mil jona din odnosno 72 5" o na materiale in le 211.2 milijona din odnosno 27 5°/« na osebne izdatke Por čilo ugotavlja potrebo, da se izdatki v toliki meri povečajo, ker bo le v 'em primeru državna uprava mogla ekspedit'vno poslovati. V nekaterih resorih ie opažati, da delo zastaja, ker so se posli povečali, a je številčno stanje uslužbencev ostalo isto. če se ni še celo reduciralo Poročilo končno odobrava prizadevanje vlade, dn se na osnovi enakrsti in enakonravnosti rešijo najvažnejši notranjepoltični problemi in predvsem urede odnošaji med Srbi. Hrvati in Slovenci, kakor si je to vlada v svoji deklaraciji postavila za svojo glavno nalogo. Ker so v finančnem odboru samo senatorji, ki pripadajo vladni večini, plenumu senata ni predloženo nikako manjšinsko poročilo. Seja kluba senatorjev JNS Beograd, 20. marca p V senatu so imeli danes dopoldne senatoHi JNS svojo klubsko sejo Vodil io ie predsednik kluba senator Krsta Radovanovič Udeležilo se ie je tudi vodstvo stranke, predsednik Peter Zivkovič. podpredsednik Jovo Banjanin, generalni tajnik dr Albert Kramer in drugi. Razpravljali ^o o taktiki kluba o "riliki proračunske razDrave K načelni debati se bodo oglasili dr. Albert Kramer. dr Grga Andielinovič. Ivan Pucelj M'lan Maria-novič, dr Nemec in Jeremija Zivanovič. Ankarski sestanek Predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov odpotoval iz Ankare — Okrepitev prijateljstva med Turčijo in Bolgarijo Ankara 20 marca AA (DNB) V zvezi z obiskom predsednika bolgarske vlade Kju^eivanova v Ankan je bilo izdano po-ocilo, v katerem se trdi. da so turški in bolgarski državniki v popolni prsrrnosti razpravliali o vp-ašanjih ki zanimajr Bolga rijo in Turčijo kakor tudi o vprašannh ki *e tičejo vseh balkansk h d živ \'at(> proučili tud' mednarodn- položai Oh tej Dr ie biln ugotovlieno d? te balkans.k< sporazum lamstvo za mir ne iaino na Bal * obiskom Kjuseivanova v Ankan samo še ">n?Ui Predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov je odpotoval »noči iz Ankare v Carigrad, odkoder bo nadalieval pot v Bolgarijo Bukarešta. 20 marca AA Radar Vsi umunski listi objavljajo na vidnem mestu uradno sporočilo objavljeno v Ankan po končanih razgovorih med Bolgarijo m Tur čijo. ter soglasno poudarjajo njegov pomen. Tako nravi »T;mpul« da veje iz an karsikega sporočila pravi duh prijateljstva in sodelovanja med balkanskim državami duh ki je osnova Balkanske zveze. Zato moramo čestitati zavezniški Turčiji in Bolgariji ki sta v teh dneh ki zahtevajo zbranost znali izraziti voljo, ki prev--■-> nas vse. da se utrdi v vzhodni Evrof z vzajemnim pizadevanjem Sicer zdi. da je povsod zavladal odmev te lia po prijateljskem sodelovanju in nai. j-nalni neodvisnosti Tako naj objavimo avtentične nemške izjave, ki pravijo: v Berlinu prevladuje mnenje, da glede nobenega drugega naroda v Evropi ni nevarnosti da bi se primerial z bivšo Češkoslovaško Enaka ie z italijansko izjavo, ki ugotavlja. da so razmere od Balkana do Severnega moria dokon"no dolo?ene S tem se tudi pojasnju'ejo tako pomembne reakcije vlad in narodov velesil, reakcije, ki jih moramo vpo^tevati in ki jasno podčrta vajo osnovno vero da je od miru v tem delu Evrope, temelječem na p*avici in spoštovanju obstoja in neodvisnosti vsakega, bod;s velikega bodisi majhnega naroda odvisen splošen mir. Nova mirovna ponudba generalu Francu Ako bi jo Franco odklonil, ba madridski svet nartx Ine obrambe nadaljeval vojno Valencija, 20 marca. AA. Podtajnik v predsednik vu t veta za naroono obrambo je izjavil glede ponudbe za mir generalu Francu, da gre samo za to. kar si želijo vsi Spanci, namreč močno Španijo. Ne ob-steja več desničarska ali levičarska Španija temveč samo ena nacionalna Španija Ako Franco ne bo odgovoril na ponudbo za mir, imamo vse pogoje in m žnosti da nadaljujemo vojno, celo bolj kakor kdaj-koli prej. San Sebastfan 20. marca A A Predaja akreditivnih pisem francoskega veleposla- nika Petaina bo verjetno xa nekaj dni odložena, ker so v severozapadnem dse u Španije veliki snežni viharji, ki onemogočajo promet. Valencija, 20. marca. AA. Danes je Francovo letalstvo bombardiralo Valenci-jo m okoliška pomorska mesta ter po. vzročilo ve M ko škodo. Rim, 20 marca A A. Štefani: Mussolini je spiejel včeraj tajnika španske falange Fernandeza Questo. Sprejemu je prisostvoval veleposlanik nacionalis ične Španije. Palestinski spor nerešen Arabci in Žid je odklanjajo angleške predloge — Odgodi-tev splošne židovske stavke v Palestini zaradi napetosti mednarodnega položaja London. 20 marca A A Ker so tako Arabci kakor Z:dje odbili angleški predlog glede ureditve palestinskega vpra?anja. smatrajo v angleških krogih da bo prišlo do novih nemirov v Palestini. MMijo. da bo palestinsko vp-ašanje po vsej priliki v sredo rešeno v obliki Bele knj;ge »Dailv Telegraph« trdi da je angle ška vlada trdno odločena nastopiti energično v Palestini da ne postane ta dežela v trenutku velike mednarodne napetosti druga Španija. »Times« piobčujejo pismo generalnega tajnika arabske delegacije Ge-orga Antoniusa, ki zavrača obtožbe britanskih listov in predloge, naj bi se palestinsko vprašanje uredilo s koncesijami židov-«ki manjšini ki bi ustrezale britanskim in-tere^m ter zahteva naj angleška vlada odpravi prehodno vladavino in proglasi neodvisnost palestinske države. Jeruzalem, 20 marca. AA. Židovski nac. svet je po posvetovanju z vsemi židovskimi organizacijami, z glavno delavsko zvezo in z glavnim odbo om kmetske zveze ter telawsikim žuranom sklenil zaradi mednarodne napetosti odložiti splošno stavko. Veliki rabin Herzog je odiedil, za jutri v vsej državi molitve za ugodno rešitev židovskega problema in pozval Zide vseh držav, naj se pidružijo tem molitvam, palestinski Arabci pa so pozvali v=e arabske narode, naj posredujejo za zmago arabske nacionalne stvan Nekaten palestinski listi pišejo, da je pričakovati novo interpar-lamenta-no konferenco, ki bi se imela se-stati v Kairu sredi aprila Konferenca bi določila glavne smernice skupne politike. Neredi v Siriji Bejrut, 20. marca. w. Zastopnik vrh:v. nega komisarja je objavil v Damasku proglas v katerem sooroča, da ga je vrhovni komisar pociblas il, naj prepove vsa javna zborovanja in vse javne demonstra. cije ter uporabi v primeru p:-trebe tudi vojaštvo. Odpor proti vojaštvu bo najstrožje kaznovan. P rog1 as apelira na zdravo pamet in pa-trio izem Sirijcev ter poudarja, da je bila Francija vedno zaščitnica islamskega živ-lja. Kljub temu so bile danes v Dam?s'cu pmovne demonstracije, pri katerih *»e je policija poslužila orožja ter je bilo več ljudi ranjenih. Estonski zunanji minister pri Becku Varšava, 20. marca. AA. (Havas) Zunanji minister Beck ie sprejel estonskega zunanjega ministra Selterja. Oboroževanje Finske Stocfch0-m, 20 marca. AA. Finska vlada je sklenila zahtevati od parlamenta nove kredite za ojačenje držaivne obrambe. Potres na Japonskem Tokio, 21. marca. AA. Havas: Danes opoldne so občutili na srednjem Japonskem in na nekaterih otokih potrta. V nekaterih megtm ae Je pqdrls nekaj hi*> Iz državne službe Beograd, 20. marca. p. Višji žel. kontrolor Ani'on Urban ja je bil premeščen iz Ljubljane v Novo mesto. — Sprejeta je bila ostavka na državno službo, ki jo je podal inž. Kitner Drolc pri gozdarski upravi v Dolnji Lendavi. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno s snegom in dežjem v večji južni polovici države, delno oblačno v severnih krajih in na gornjem pri-morju, temperatura brez posebne spremembe. Dunaj ka: Poslabšanje vrem?na, temperatura v nižmah se ne bo mnogo izpreme-nlla, v višjih krajih pa bo nekoliko padla* zjutraj mrzlo. Deset let jeseniškega mesta Doba gospodarskega in kulturnega napredka - Mesto čakajo še velike naloge Jesenice, 20. marca. Danes je minilo deset let. odkar je bil dotedanji trg Jesenice povišan v mesto. Jeseniška občinska uprava je prejela tiste dni preko notranjega ministrstva ukaz NJ. Vel. kralja Aleksandra. V članku »Jesenice. najmlajše mesto v Jugoslavijo« je »Jutro« dne 30. marca 1929 objavilo celo stran obsegajoč članek o zgodovini, razvoju in živ.jenju tega našega velikega industrij-sk ga kraja. Ne bomo navajali podrobnosti o gospodarskem in kulturnem razvoju Jeccnic, pač pa naj podamo kratek pregled dela in napredka v zadnjem desetletju. .Te?eni"e so bile pred 10 leti postavljene pr 1 ve'ike nalog . Njihovo zunanje lice t- '• ni bilo po lobno mestu pač pa večji d r sk kolonij, kateri je razen odgovarja Sega števila ljudi nedostajalo vsega k a ahtevamo od ko! kor toliko urejenega rr -ta. Preteklo desetletje je bilo za Je-s a re doba velikega gospodarskega in pro-t ' nega napredka če tudi Jesenice še dr". o ne bedo tako urejene kakor bi mora'e bit . so vendar storile tako velik korak napredka, kakršnega razen Kranja in I.:nh!;ane ni napravilo nobeno mesto v Slovi 2e prvo leto po prog'asitvi v mesto je b 1 zgrajen Soko'rki dom. nato Krekov p-osvetni dom povečana in modernizirana je b la mestna župna cerkev. Mesto je bilo porazdeljeno na trge, ceste in ulice, ki bo takoj nato dobile napise. V teku let so šla v pozabo imena pr ključenih krajev kakor: Stara Sava, Kurja vas, Nova vas, Groblje, Za progo Ln Ukova. Pred petimi leti je bilo Jesenicam priključeno še naselje Pod Mežakljo katero je prej spadalo pod občino Gorje. Temeljito je bila popravljena ulica na Muravu, nato Slomškova, Lampetova, Obrtniška, Sokolska in Ilirska ulica ter Jadranska cesta, na novo je bila urejena Aljaževa ulica in zgradili so nov most čez Savo in Ukovo. Pred dvema letoma je bil preurejen Krekov trg in vrt pred osnovno šolo. kjer stoji lep spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju. Zadnja leta sta bili urejeni dve veliki telovadišči !in sicer pred Sokolskim domom ter za Krekovim prosvetnim domom, nadalje igrišče »Kovinarja« pod Mežakljo, in moderen isportnl stadion, ki ga je predlanskim za vse športne in telovadne prireditve uredila Kranjska Industrijska družba. Pred tremi leti je mestna občina zgradila v zgornjem koncu mesta mogočen Gasilski dom. ki je v okras Jesenicam. Lani je začela graditi veliko mestno ubožno 7O let uglednega novomeškega gospodarja Novo mesto, 20. marca. Na Jožefovo, v nedeljo je praznoval 70-letnico rojstva po vsem Dolenjskem znani, ugledni in spoštovani posestnik, gostilničar in mesar g. Josip Windischer. Mož, ki je eden redkih dolenjskih originalov, se je rodil v Bršljinu, kjer je bil njegov oče An-(on oskrbnik Langerjeve graščine. Mati A lisa, po narodnosti Francozinja, rojena Michu, je bila guvernanta Langerjevih otrok. Jubilant s svojim vnukom Ko Je oče zapustil službo prt Langerje-vth. si je kupil pri sedanjem mostu v Novem mestu hišo, kjer je otvoril gostilno ln se pričel baviti še z mesarsko obrtjo Svoj lokal je imel tudi pri kapelici Sv. Janeza, kjer je oba dela Krke še spajal stari leseni most. Marljivost in štednja sta našemu Jubilantu pripomogli, da si Je po očetovi smrti kupil veliko Dergančevo posest v Kandijt, kjer je z veliko vnemo dalje vodil očetovo obrt Leta 1914 se je ugledni gospodar preselil s svojo družino na novo kupljeno posestvo v Bršljinu tik kolodvora. kjer je imel tudi gostilno. Mesarsko obrt pa je še nadalje izvrševal v K and i Ji. Svoje odlične gospodarske zmožnosti je pred leti vložil v korist občine Šmihel— Stopiče. kjer je bil vrsto let občinski odbornik. S svojimi izkušnjami in delom je občini doprinesel velike koristi. Dolgo vrsto let se je boril tudi za izboljšanje stanovskih interesov in je bil podpredsednik gostilniške zadruge ter član krajevnega zdravstvenega odbora. Društva ga venomer štejejo med svoje velike podpornike, predvsem obrtna Po smrti svoje ljubljene žene se je g. Windischer lani umaknil javnemu delovanju in prepustil vso skrb za veliko gospodarstvo sinu-edincu. g. Josipu Windischerju ml. Sam se je naselil na svojem imetju v Bršljinu, kjer zdaj v miru in zadovoljstvu preživlja jesen plodonos nega življenja. Ugledni jubilant je velik prijatelj naprednega tiska, zlasti »Jutra«, ki mu je zdaj, kakor sam piavi, poglavitna duševna hrana. V veliko veselje in ponos sta blagemu možu vnučka Pept in Tomo ki ga s svojo otroško raz granostjo naj bolj poživljata in razveseljujeta. K števil nim čestitkam ob njegovi 70-letnici naj bi izrečena tudi naša z željo, da bi vrli jubi lant doživel še mnogo, mnog-, veJiih, son tnih dniI zavetišče na Pisarjah. ki bo veljalo poldrugi milijon dinarjev. Zgrajeno je bilo mogočno carinsko poslopje, v katerem so nastanjeni mestni uradi, in carinska prti jažnica ob postajnem poslopju. Lani Je bila razširjena Gosposvetska cesta in napravljen pločnik od hotela »Triglav« do postaje. Uredil se je nov del pokopališča po točnem načrtu, ki predvideva tudi mo-numentalen vhod na pokopališče. Dograjen je bil nov vodovod, urejena cestna kana- lizacija ln napeljana električna cestna razsvetljava. Iz središča mesta so izginile stare, na pol podrte vaške hiSe, umaknile so se modernim dvonadstropnim trgovskim hišam. Ob Gosposvetski, Petrovi in Prešernovi cesti, v Slomškovi in Sokolski ulici, ter Prosvetni cesti so bile zgrajene lepe, večinoma eno- in dvonadstropne hiše in vile. Iz središča mesta so delavci KID izkopali cel hrib in posekali najlepši bukov gozd, kjer je potem v enem samem letu zrasel nov del mesta z lepimi hišami ln vilami, ravnimi cestami in ulicami. Na savskem nabrežju, ob zgornjem koncu Go-sposvetske ceste. Pod Mežakljo ter ob Lampetovi, Aljaževi in Gregorčičevi ulici pa so v tem desetletju zrasle cele mestne četrti. V celem je bilo v tem ča*u zgrajenih okoli 200 nov\h hiš s približno 500 stanovanji, v katerih stanuje okoli 2.000 ljudi. Vzporedno z gospodarskim razmahom se je širilo tudi prometno in športno življenje. Zdaj deluje v občini okoli 60 kulturnih, telesno vzgojnih, gospodarskih, dobrodelnih. planinskih, narodno-obrambnih in stanovskih društev. Telesno vzgojna, glasbena in pevska kultura je na zelo visoki stopnji. Uspehi jeseniških telovadcev, pla-ninarjev in smučarjev so znani tudi daleč izven državnih mej&. Kljub velikim gospodarskim in kulturnim uspehom pa čakajo Jesenice še vedno velike naloge. Nujno potrebna je ureditev glavnih cest in odstranitev starih hiš, ki so sredi mesta močno v napoto naraščajočemu prometu. V prvi vrsti prideta v poštev Teršanova hiša in stara kaplanija ter poleg nje obcestna škarpa, ki se bo zdaj zdaj sesula na cesto, zavrla promet in povzročila nesrečo. Iz središča mesta, predvsem pa iz okoliša cerkve bo treba odstraniti hleve, šupe, svinjake, gospodarska poslopja in podrte ograje. šele ko bo to postorjeno, bodo Je-sen'ce res čedno mesto, ne pa dolga gorenjska vas. Za varstvo kraljevske rože Blagajana se širi, a preti ji nova nevarnost Pomlad Se ni prišla v deželo in že prinašajo otroci prvo cvetje, prve znanilce pomladi — telohe, trobentice, zvončke in druge prvence. Le malokomu je znano, da prav v tem času že bohotno cvete naša kraljevska roža, blagajev volčin, ali kar kor jo kratko imenujemo: blagajana, ena naših najznamenitejših rož, katere nabiranje, oziroma uničevanje Je strogo preipo. vedano. Nekako pred letom smo v našem listu objavili trpko pismo glede uničevanja te redke rože in omenili nevarnost, da bo popolnoma izfcrebljana, ker oblasti niso posvečale zadostne pažnje uničevalcem in prodajalcem redkega in zaščitenega cvetja. Omenili smo tudi, da zakon, ki se ne iervaja, več škoduje, kakor pa koristi. Za letos je ta nevarnost odstranjena vsaj v predelu med Vrhniko tn Rovtaani, ker so vojaške oblasti zabranile stikapje po tefa hribih. To je morda zgolj s'učaj, ki pa bo vsaj na tem mestu dopustil blaiga-jevemu volčinu več miru in svobodnejši raamah. In blagodat se Je 2e pokazala v prvem letu — blagajana se širi prav neverjetno in otroci domačinov so jo zasledili že celo na bližnjih pobočjih, kjer je do sedaj še ni bilo. Blagajana je tako zaščitena pred tujimi vandalskimi vpadi, katere smo opisali lansko leto, vendar pa bodo morale oblasti prav sedaj ukreniti potrebne korake, da jo zaščitijo Se pred domačini, predvsem pred šolsko deco, ki le prerada stika po pobočjih ln Jo nabira,. To v sedanjih razmerah ln vsaj na tem mestu ne bo težko. Med ljudmi namreč velja načelo, da te aa tn utrgane cvete ne more nihče kaznovati. Znano pa Je, da zadostuje utrgati nekoliko bolj nerodno en sam cvet in že se posuši cela družina naokoli. Vsekakor nam sedanje širjenje daje upanje, da se bo ta redka roža že v nekaj letih tako ukoreninila vsaj v okolišu Za- plame, da se nam ne bo več treba bati za njeno bodočnost — če pobočje ne bo poškodovano. Prav tu pa ji grozi morda največja nevarnost. Ne bi bilo torej napačno, če bi naše prirodoslovne ustanove opozorile odločujoče činitelje na to nahajališče kraljevske rože, da ji bo tudi od te strani prizanešeno. Pra minfstr^'*i nred-i sednik. Vse to je bilo včeraj — d.anes je že vse drugače ... + Tiste strani, kjer stoje v dolgih drobnih stolpe h mali oglasi, tiste strani so pa danes, so živa podoba današnjega in jutr-šnega dne ... One predstavljajo most ki skuša nekaj rešiti... Onstran te°ra mostu le rešitev in morda mir in sre*a... Te strani drobno tiskanih človeških teženj menuiem »most vzd hljajev« . . Vsakdo vč da imajo v B netkah most, ki veže doževo palačo z ječami in ta mirt se imenuje tisočkrat posnet na buino pestrih razglednicah »:1 ponte del sespiri« — most vzd'hljajev Vsakdo, k: je romal po Benetkah, ga pozna in mar^kdo je občutil 1 prijetno grozo, če je stopal preko... Sre- di mostu je okence in skozi to okence je videl obsojenec poslednjikrat modrino neba in blesk lagune Venete... Na drugi strani mostu je stala v star h časih iz železa ulita soha, krasotica, in ta je sprejela obsojenca, potem ko se je siromak poslovil od neba in vsega, v svoj objem ... Ko so objele nesrečneža mrzle roke, se je sprožil duhovit in fleten mehanizem zadri sto ostro bruš nih klin v toplo meso — pa je bilo odpravljeno. — Ali ni bilo to imenitno, lrpo? Danes beremo o teh objemih samo še pri starih pisateljih Celliniju, Bocacciu in Casanovi. — Naš čas ne pozna več teh starinskih nač nov, in beneški most vzdihljajev je prišel ob kredit... Seveda, popolnoma brez nekakega mostu vzdih'jajev ne gre. Treba je najti nadomestilo! Tudi ni važno, da si obsojenec, važno je samo, da Človek živi in vzd hI ja ji se pojavijo potem že kar sami. če pa se ne pojavijo kar ukazano od nature, potem učno poskrbi naši prijatelj: in sosedi, včasih pa zapleše celo oblast v to kolo, ako pa so slučajno volitve v deželi, je »bal« kar razigran ... Ker pa človek težko prenaša svoje gorje, ker težko zaupa svoje težnje in želje komur koli ki mu stopi na pot, si je ustvaril moderno sredstvo — betonski most vzdihljajev, zgrajen iz drobnih črk. Za te črke plačaš po tarifi, po dogovoru in za odgovor se prilaga znesek v znamkah. Vse skupaj se 'menuje »Mali oglasi« in ti tvorilo poglavitni del inseratov v vsakem dnevmku To je danes, je živa sedanjost — je most vzdihljajev.,. Ta »most« in ti »vzdihljaji« imajo dve plati. Ena je resna bridka in siromak oni, ki se lovi za poslednjo bilko — druga je zabavna in pogosto komična nad vse ... Ampak temu se ni čuditi, kajti: tako je ž vljenje. cest la vie! Povsod!... »Jutro« ima tak most in sčeskč slovo«. »Times« in »Corierre della sera«... Pa bereš, da Je izgubil nekdo volčjaka v Tivolskem gozdu, in ta volčjak sliši na ime »Pubi«. Kdo je tisti čudak, ki je dal pasji dlaki tako ime? Kakšen je oni, ki prodaja petnajst letnikov »Ljubljanskega Zvona« v zvezi s tremi rokokojskimi fotelji in električnim li-kalnikom (tip BWU 8). Med oddelkom »živali«, ponuja nekdo poleg mladih ber-nardincev tudi pravega, zaresnega brazi-ljanskega tapirja. Ali ni to zanimivo? Ta-pirja! Strela, kje ga je dobil, kaj je počel z njim in zakaj ga prodaja? — Med vzdihljaji srečaš vselej zgodbo o izgubljeni aktovki. To, da se je izgubila aktovka, to ni vzdih, ampak v njej je bilo pet, deset, včasih dvajset tisoč dinarjev. Včasih so samo hranilne knjižice, včasih samo važne listine — vendar vzdihljaj je vedno v izgubljeni aktovki — drugače res ne gre ... Potem najdeš zagonetne in skrivnostne oglase, ki trde. da se sprejmeta dve dami, s centralno kurjavo in souporabo kopalnice na hrano in stanovanje, pod značko »čistost« ... To pa res ni kar tako! Različne dame spozna človek, ki hodi po tem svetu, lepe in kruljave, duhovite in našminkane, ampak take s centralno kurjavo, take pa še ne ... Seveda najzanimivejši del je oni, ki vzdihuje po prijateljici ali prijatelju. V teh vzdihih velja poglavitni »trtmolo« beeedi- ci »situirani«... Ta besedica ima magičen prizvok in pove, da bi Slo, dvoje mladih gospodlčen rado preko Velike noči v Trst in Benetke... z dvema gospodoma... z avtom ... gospoda morata biti »boljša« in »situirana« ... Nastane vprašanje kdo je boljši gospod, kje prične gospod postajati »boljši« ... Ampak po mojem »boljši« ni izdaleka tako važen, kakor »situirani« ... Takih in enakih vzdihov najdemo vsak dan... Ločenci zahrepene spet po tihem okolju domačega ognjišča in zdravi vdovi se sanja o sladkostih rodbinskega življenja, — seveda, če je poleg hiša. je še lepše, in ako je pokojnina za nameček — človek božji — vzdih se je izplačal!... ★ Da! V teh modernih »mostovih dei so-spiri« se odigravajo vsakdanje drame, novele in romani. V njih nastopajo samo sodobniki, gospodje z znanjem štirih jezikov in izkaznico za šofiranje, dame, ki obvladajo čudovite stenografije in knjigovodstva, jasnovidci ponujajo svoje usluge in medicinski strokovnjaki brezhibno izlečijo človeka tajnih zablod ... Včasih pa naleti človek med temi vrsticami resnično gorje ... Tedaj vidi pred seboj človeka, ki je s težavo oddal poslednje dinarje, vzdihnil in zdaj čaka... Skozi očala gladu gleda svet in čaka... Morda pride odgovor, morda se najde nekdo, katerega je vzdih vzd ra mil, da je sedel in napisal pod naznačeno šifro: »Pridite!« ★ Beneški »ponte dei eospiri« je prestana stvar. — Vse kar je v časnikih, je običajno bilo že včeraj. V malih oglasih je pa naS resnični dan in pa tudi jutri škili ia njih... Na svoje« potovanju po Italiji obiščite milanski vzorčni sejem 12. — 2 7. aprila 193 9. ZNIŽANE VOŽNJE; 25% v jugoslaviji — 50% v italiji pOJ™ DRUŽABNA POTOVANJA leralno zastopstvo za Jugoslavijo milanskega velesejma dipl. Ing. UROS MIKIC, Uzun Mirkova 4, Beograd; Ufficio Propaganda della Flera dl Milano — Via Domodossola, Milano (Italla); Eente Provinclale per 11 turismo — Milano (Italia). Milan — Hotel /unbasc.atori 1082« ^^ .sn« nrikladen za trgrovce. Najbolj mirna hiša v centru. Hotelske nakaznice »B€. Domače vesli * Slovenci v Beogradu so zborovali. V soboto je bil v prostorih Delavske zbornice v Beogradu redni občni zboi »Društva Slovencev v Beogradu« Za zbor je vladalo slabo zanimanje. Iz poročil, ki so jih podali društveni funkcionarji, je bilo razvidno. da je društvo v poslednjem letu zabeležilo razmeroma velik napredek Pri volitvah je bila predložena ena sama tista z g. Goriškom na čelu, ki je bila soglasno sprejeta. V preteklem letu je društvena uprava posvečala glavno pažnjo notranji ureditvi ln saniranju društva, kar ji je v polni meri uspelo Za novo poslovno dobo pa smerno pričakovati, da se bo z enako voljo oprijela zunanjega društvenega dela, ki je morda potrebno še večje pažnje. * Predavanje o naših gozdovih. Minister za gozdove in rudnike Ljubcmir Pantič bo danes ob 21 predaval na kratkovalni radijski postaji o »Naših gozdovih in o dnevih pogozdovanja« * Novi grobovi. Ponede'jsko »Jutro« ]e obširno poročalo o smrti <=lovečega mariborskega znanstvenika prelata g dr Frana Kovačiča. V vednost vserr znanstvenikom. ki se udeležijo današnjega poereba sporočamo da bo afhovo zbirališče ob 14 30 pred vhodom v staro mestno mrtvašnico. — Po kratki bolezni je v nedello umrl v Šmarju pri Jelšah upokojeni podpolkovnik g inž Milan Jenčič. Uglednega pokojnika bodo danes ob pol 9 spremili izpred hiše žalosti, nakar bo truplo prepeljano v Liubliano. kjer bo ob 16 položeno Dri Sv Križu k v°čnemu počitku. — V deželni bolnici v Radgoni ie umrl upokojeni ekonomski svetnik g Franc ZwH-flcr, ravnatelj svoi^časne državne vino-gradne šole v Mariboru in zadnja leta so-trudnik in svetovalec tvornice sekta in vinskih kl?ti Clotaria Rou^erja v Gornji Radgoni Zad-io pot bo nastopil jutri. — Izpred mrtvaške veže na me°tnem ^okr-pališču v Celiu bo danes nastopil sadijo pot g. Alojz Medvešek, 7as°bni uradnik in kapetan v rezervi — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. Abbazia HOTEL EDEN Najlepša centralna lega na morju. Vsak moderen komfort. Znamenita kuhinja. Zahtevajte prospekte! Cel pension Lir 40.— • Spominjajte Se Internata Franje Tavčarjeve! Sedemdesetletnico rojstva pokojne Franje Tavčarjeve so lansko leto februarja meseca proslavile žene predvsem z zbirko, ki je namenjena internatu za srednješolska dekleta srednjih slojev in ki naj bi nosil ime drage pokojnice. Ta internat se bo odpri že letošnjo jesen. Sredstev pa je seveda mnogo premalo, zato poživlja pripravljalni odbor vse slovenske sloje: Spominjajte se Internata Franie Tavčarjeve in darujte zanj ob primernih prilikah, veselih in žalostnih! Prispevke spreiema biagajničarka ga. Ivanka Leskovic, Ljubljana. Jurčičev trg. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo. Ogl reg. S. bt. 50474/35. ___ • Vozne olajšave za udeležence skupščine Jugoslovenske unije za varstvo otrok, ki bo 26. t. m. v Beogradu, veljajo od 22. do 26 t. m. za vrnitev pa od 26. do 30. t. m. ter znašajo polovico cene za vse razrede vlakov razen ekspresnih. Pravico do znižane voznine imajo vsi udeleženci skupščine. » Kongres medicincev. Svoj tretji kongres je zaključila zveza medicincev v Beogradu. Kongresa so se udeležili delegati društev iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, vodil pa ga je predsednik zagrebškega društva. Na kongresu se je izčrpno razpravljalo o vzajemnem delovanju društev medicincev v državi in tudi o počitniških ekskurzijah. Odboru zveze je bila prepuščena naloga, naj organizira praktične ekskurzije, katerih bi se izmenoma udeleževali medicinci iz naših in raznih tujih držav. V inozemstvu je bilo lani 106 naših medicincev pri nas pa okrog 90 tujili medicincev. Razpravljalo se je tudi o vseslovanskem medicinskem kongresu, ki bo letos v jeseni v Beogra-du. • Propaganda gozdarstva. Banovinski odbor za propagando gozdarstva prosi vsa vzgojna, kulturna in slična društva, vse iavne korporacij e in ustanove ter vse privatnike da aktivno sodelujejo pri propagandi gozdarstva v dnevih od 19. do 31. t. m. V teh dnevih ne naj vršijo v šolah in drugih primernih prostorih predavanja o gozdarstvu na terenu pa pogozdovanja goličav in praktični pouk o negi. vzgoji in izkoriščanju gozdov Kjer se take prireditve zaradi krajevnih ali vremenskih pri-lik ne bi mogle vršiti v marcu se naj izve. dejo v aprilu Pojasnila dajejo banovinski odbor m krajevni odbori za propagando gozdarstva. • Avto Iziett v aprilu: od 8. do 10 t Gorico, Trst Idrijo in Benetke, od 15. do 18. na milanski velesejem. Izlet,na pisarna M. Okorn. Ljubljana, Frančiškanska 3 telefon 22-50. (—2 • Zahvala slovenske šolske mladine na Kočevskem, šolsko vodstvo v Dolnji Topli rebri na Kočevskem je prejelo od gg. dr Karla Vojske in Petra Rutarja iz Ljubljane 630 din, ki so jih podarili uradniki ljubljanske podružnice Privilegirane agrarne banke v počastitev spomina pokojnih gg. France Verbiča ln Ivana Bidovca. Od g Franceta Lokarja odvetnika v Ljubljani, pa je šolsko vodstvo prejelo kot narodni dar za revne učence znesek 100 din. Šolsko vodstvo se v imenu slovenske šolske mladine vsem darovalcem Iskreno zahvaljuje. Puder »FORVIL« v desetih barvnih odtenkih je najpametnejši za Vašo Kožo — Originalno francoski Kvalitativni puder za zmerno ceno Dobi se seveda v Parfumeriji NADA, Frančiškanska ui. • »Putnikova« obvestila. »Jugoslovenski Lloyd« priredi od 1. do 22. aprila z luksuznim parnikom »Kraljico Marijo« veliko krožno potovanje, na katerem si bodo potniki ogledali Benetke Trst, Santorin, Bej-rut, Rodos, Carigrad, Atene, Boko Kotor-sko in Dubrovnik. Informacije o izletu dajejo biletame »Putnika«. — Krajfle jadransko potovanje prireja dalje »Jugoslovenski Lloyd« od 21. do 30. aprila z obiskom Benetk Raba, Hvara, Krfa, Boke. Dubrovnika. Splita in Se enkrat Benetk z odhodom lz Beograda, Zagreba, in Ljubljane preko Rakeka. Cene so od 2150 din navzgor. Prijave sprejema »Putnik« do 8 aprila. — »Putnikovo« velikonočno potovanje na Jadran (Sušak. Rab, Crikvenica. Omišalj. Malinska, Opatija) bo od 6. aprila zvečer do 11 aprila zjutraj in se prijave sprejemajo do 3. aprila. — Kdor želi preživeti velikonočne praznike v Budimpešti, naj se do 3. aprila javi pri »Put-niku« kot udeleže nec izleta po zelo nizki ceni v Budimpešto od 8. aprila zvečer do 11. aprila zjutraj. — V velikonočnih dneh prireja »Putnik« tudi dvoje inozemskih potovanj: od 4. do 11. aprila v Grčijo, od 7. do 13. aprila pa v Bolgarijo. Prijave za prvo potovanje sprejemajo do 23. t. m. za drugo pa do X. aprila. — Ker je število udeležencev velikega »Putnikovega« prekooceanskega potovanja v New York k otvoritvi svetovne razstave omejeno. Je zadnji čas za prijave udeležbe. To potovanje bo trajalo kakor znano, od 17. aprila do 22. maja. • Prometne ovire zaradi snega v Južni Srbiji. Ves trud, da bi se uredil promet na cestah Gostivar — Debar ln Gostivar — Kičevo, je bil zaman Velik sneg je pred dnevi zasul obe važni cesti in skoraj teden dni so se delavci trudili z odkopavanjem žametov Na obeh cestah so delali poizkuse s snežnimi plugi, a uspeha nI bilo. V obeh smereh so bili že odkopali sneg do pol poti a sprožili so se spet in spet veliki snežni plazovi. Najhujše je na cesti Gostivar — Kičevo, kjer počiva ves promet že 7 dni. • Družba sv. Cirila in Metoda Ima 6 vrst velikonočnih razglednic. Za velikonočna voščila uporabljajte CM razglednice, ker na ta način podpirate tudi našo narodno obrambno društvo. Zavedajmo se, da je narodno obrambno delo nujno potrebno in da je treba sredstev, če se hoče delati. (—) • Samouk ln vojni invalid plSe knjige, ki jih bo izdala Srbska akademija znano, sti. Iz naših delavskih ln kmečkih slojev je izšlo že veliko število pisateljev in slikarjev na katere je v zadnjem času postala pozorna vsa naša javnost Največ teh umetnikov-samoukov je lz Hrvatske. Šumadije in Bosanske krajine, posebno znamenit pa je med njimi Ljubo Mičevič ki se je kot dobrovoljec boril na solunski fronti in je zdaj kot vojni invalid zaposlen v mali hercegovski vasi Zavali kot čuvaj votline Vjeternice. ki je velika turistična atrakcija Ljubo Mičevič ki je star blizu 50 let. je v Zavali prebival že pred vojno in mnogim domačim m tujim znanstvenikom je bil najboljši vodnik in pomočnik ko so zbirali v romantični pokrajini gra. divo za svoje razprave, čeprav brez šol. se je Ljubo ves vživel v znanstveno delo. najbolj pa ga je za tako delo zavzel pokojni slavni učen;'ak dr. Cvijič, ki je mno gokrat v njegovem spremstvu potoval po Bosni in Hercegovini. Invalid Ljubo se že dolga leta udejstvuje tudi kot pisatelj felj-tonov, napisal pa je tudi tri drame iz vojne dobe Pokojni dr. Cvijič ga je tako temeljito uvedel v znanstveno delo, da je postal pred nekaj leti član geografskega društva pri beograjskem vreuč'li'ču. Mnoge njegove razprave so b!le objavljene v Etnografskem glasn?ku, zadnja njegova dela pa bo v kratkem izdala Srbska akademija znanosti. • Šestkrat je *e prepotoval ves svet Milorad Rajčevič iz Niša, ki je star 49 let in se je prvič podal na potovanje po širnem svetu te 1. 1910. Na svojih potovanjih si je uredil celo biblioteko avtogra-mov ln Ima v svojih knjigah zbrane podpise nad 60.000 najpomembnejših osebnosti vsega sveta Zdaj je prispel v svojo ožjo domovino na kratek odmor iz Rima. v kratkem pa se bo napotil na svoje sedmo svetovno potovanje Rajčevič je obja vil že lepo število potop'sov iz Afrike, Azije, Amerike in Avstralije. Iz Šoštanja š— Namesto venca pokojni Mariji Ce-rovSkavl »o darovali: dr. Stane Medic pro-tituberkulozni Ugi 200, v občinski ub"2ni sklad pa Ivan Senlea 100. Marija Sohwarz 100, Lichtenegger Pavle 100 dan. Hvala! K1MO MATICA, tel. 21-24 ob 16.. 19. ln 21 uri premij er a TAJNI KURIR PETROGRADA fipijonažni velefilm razburljivega tempa z LUISE K A 1 N E K in VVILLIAN POVVELL-om. m I I Pride! KINO SLOGA tel. 27-30 Največji film vseh časov, film o življenju in trpljenju, smrti In vstajenju našega Izveličarja! KRALJ KRALJEV! Pride! KINO SLOGA teL 27-30 I Iz Ljubljane u— Danes prehajamo v pomlad. Mnogo- kalere so bile izkušnje v letošnji zimi. Imeli smo dovolj mraza pa tudi vlage, vetrov in od juge, ki je nevšečno prekrižala našim zimskim športnikom mnogotere načrte. Zlasti v teku zadnjih tednov so menjave vremena zbudile med kmetovalci mnogo ugibanj o letošnji letini. Sredi krasnih sončnih dni v februarju je bilo pričakovati, da bo nriroda prenaglo pognala v rast in brstje. Nov mraz, ki ie nastopil zadnje dni, pa je zadržal prezgodnji pomladni razmah v prirodi in če lahko sklepamo po vremenu izza praznika 40 mučenikov bomo imeli ugodno leto. Pretekla nedelja, ki je bila združena s praznikom mnogih varovancev krušnega očeta Jožefa, je bila v Ljubljani Drecej vetrovna in ni izvabljala dosti izletnikov v okolico Pač pa je po Ljubljani in zlasti na periferiji bilo po kavarnah in gostilnah živahno Včeraj se je ozračje umirilo, i" oa Se vedno precel ohlajeno. No, v opoldanskih urah se solnce že bolj in bolj uveljavlja. da lahko z radostio nrčakuiem" skorajšnjih tonlih. res Domladnih dni u— Jan Bat'a Je potoval skozi Ljubljano. Lastnik po vsem svetu znane češke tvidke Jan Bat'a. ki je po zadnjih dogodkih zapustil domovino, je pred dnevi preko Ru-munije prispel v Jugoslavijo in se lekaj dni pomudil v Borovu. kjer ima velike tvornice Iz Borova se je v nedello pripeljal v Ljubljano in prenočil v Unionu Z njim sta bila samo njegov osebni 'ajnik in še eden njegovih nainžiih sodelavcev V hotelu ga je obiskal tudi !ef liubManske nodružnice tvrdke g Kavec. ki je ostal v dališem ra^fovom ž niim Včerai »h'tra1 se je Jan Bat'a z orient-ekspresom odpeljal v Pariz BVBVBVBVP*1^ BVRVBVHVP* 7VBVBVBV £ va3emu okusu 2 > bo ustreženo! Lepota vzorcev al oarv na- m ® tega blaga n plašče, kostime in obleke < S Vaa bo presenetila. — Tudi kvaUteta ln < > nizke cono Pridite! ob > BRATA VLAJ* \volfova5 » AaAUA&AiiHHI-VaASABAtiAi- ■■BASASASAS u— Akademski pevski zbor šteje 60 pevcev, Ki so pod vodstvom našega najboljšega zborskega dirigenta g. Franceta M a -rolta absolvlrali posebno zborsko šolo 3. aprila t. L ob 20. uri v veliki dvorani »Unlona« bo velik koncert tega zbora, ki nam je letos pripravil program nailepših pesmi iz dobe Slov. preporoda Za ta koncert vlada med občinstvom veliko zanimanje ln priporočamo vsern, da si nabavijo vstopnice že v predprodajl. ki je na univerzi dnevno od 8 do 18 ure ln sicer se dobijo sedeži po: 40, 30, 25, 20, 15 in 10: stojišča: 5, 7. (—) Predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke A.& E. Skaberne ljubmana. Poseben oddelek za linolej, zavese t. t d. Pogreb tragično preminulega vojnega invalidu Rozmana Ivanu bo danes ob 14. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Tovariše vojne invalide pozivamo, da se polnoštevilno ude-ieže pogreba — Udružen„e Invalidov. u— M°dna revija v Kazini. Danes zvečer in jutri prireja ugfedna tvrdka Sou-van Co velik j modno revijo, da z njo pri. kaže svoje odlično modno delo našim damam ln gospodom ki se zanimajo za posebne novost: velike mode. Za to revijo je izdelala tvrdka veliko število najrazličnejših mocieov za damsko m moško mocio, za vse najrazličnejše sezijske in družabne piiLke, tako da bodo vsi obiskovalci lahko videli, kaj prinaša moda na vseh področjih, prav tako pa, kako la modni salon v vseh pogledih lahko ustre. že najrazvajenejšemu okusu in najbolj osebni želji. Da bo revija ustrezala v vsakem pog'edu je tvrdka za predvajanje svojih modelov povabila iz inozemstva poklicne izšolane manekine ki jih pri ras žal ni na razpolago. Ti manekini se v svoji stroki udejstvujejo povsod po Evropi ter potujejo po raznih državah, kjerkoli se prirejajo take revije. Tako bodo obiskovalci revije tudi v tem pogledu do. živeli novo posebnost, saj pri nas še nismo imeli revije, pri kateri bi modele predna-šali pravi manekini. (—) u— Članstvu legije "OrošKlh bore«. Danes ob 14. bo izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu pogreb koroškega borca tn invalida Ivana Rozmana ter pozivamo vse tovariše, da spremijo pokojnega koroškega borca na njegovi zadnji po i. Udeležba — častna dolžnost. Zbirališče ob tri četrt na 14- pred mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Od. bor. u-— Opozorilo na predavanje. V četrtek 23. t. m. bo predaval v okviru Socialno ekonomskega instituta univ. doc. g. dr. ing. Matija žumer o »Produktivnih silah našega gospodarstva«. Predavanje bo ob 20. v prostorih Zbornice za TOI, Beethovnova 10-L u— Ženski odsek »Soče« vabi vse dose-drnje obiskovalce družabn.h večerov na zaključne plesne vaje, ki bodo to sredo v Trgovskem domu od 8. do 12. Odsek prosi, j da pridete točno in pomošteviino na ta zaključni večer. (—) u— Občni zbor Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani bo v nedeljo 2. aprila ob 10 dopoldne v mali dvorani Kazine Vljudno vabimo vse članstvo in društvu naklonjeno občinstvo. (—) Kanadske srebrne, plave in kamčatka lisice v veliki izbiri. DOLENC JOSIP SV. PETRA CESTA 19 — TEL. 22-02 u— Za Verdijev »Requlcm«, koncert, katerega bodo izvajali gostje lz Turina (vseh nastopajočih je 160 soli. zboi m orkester) so od danes naprej vstopnice v piodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu Verdijev »Requiein« je brez dvoma aajvečja umetnina Ki je napi. sana za soli zbor in orkester na podlagi resnega cerkvenega besedila To je največji in najlepši rekvrem cele svetovne li. terature Izvajalci so prvovrstni Sam orkester šteje 70 oseb ostalo zbor m 4 solisti Dirigent koncerta je Ahile Consoli. Koncert bo v veliki unionski dvorani v četrtek 30. t m ob 20 uri. DANES POPOLDNE IN ZVEČER MODNA REVIJA KAZINO VELIKA DVORANA SEDE21 OD 6.— DO 25.— DIN U— Predložite* »ob prenoče- vanje. Mestno poglavarstvo poz.va lastnike hotelov, pensionov in sploh podjetij za prenočevanje da najkasneje do 1 apn. la prealože v žigosanje mestnemu finančnemu oddelku cenike vseh sob. namenjenih za prenočevanje Pieulcžene cene sobam veljajo potem za vse proračunsko razdobje v ko ikor lastnikj tzprememb v cenah ne javijo mestnemu poglavarstvu Vse take izpreniembe je pa treba javiti najkasneje v 8 dneh Pri tem Se posebej opozarjamo, da st mora pobrana mestna taksa na prenočišča Izročiti mestni blagajni vedno do 15 vsakega meseca s posebnim obračunom. u— Plačevanje davka na vozila. V smislu določb pravilnika o obč davščini na vozila morajo lastnik, motornih vozu plačati davek pri mestni llagajnj v četrtletnih obrokih, ln sicer za l četrtletje najkasneje do 15 aprila, za II četrt etje najkasneje do 15 julija za III četrtletje najkasneje do 15 oktobra tn za IV četrtletje najkasneje do 15 januarja vsakega leta za rovo prijavljena vozila pa v 14 dneh po prijavi. Davščino je treba plačevati nanzej. ne glede na to ali jih mestno pog avaistvo k temu pezove aH ne. Za zakasnitve teko ft®/o zamudne obresti. Ke> zapadt 15 aprila vplačilo obrok za I četrtletje opozarjamo na eventualne prsledice zamude Hkrati pa opozarjamo tudi na določila tega pravilnika gle. de oproetitve davščine, o dolžnosti prijav-ljanja motornih vozil mestnemu poglavarstvu ln o dolžnosti predležitve promet, nih knjižic ob prijavi novih vozil ter o kaznovanju prekrškov. a— V počaščenje pok. g. Valentina Lo-triča je darovala uprava hiše Tržaška cesta štev. 11 za mestne reveže 100 din. mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Za ljubljanske reveže bo mestni socialni urad zbiral zopat jutršnjo sredo dopoldne pred Vodnikovim spomenikom na posebni 9tojn'ci sta^e obleke, parilo in obu. tev. Naše gorpedinje že dolžefovanje v S udencih je privabilo tisoče Mariborčanov in okoličanov Pravijo, da je bil obsk množic še večji kakor lanski. Tudi jožefovski pra ter je bil od jutra do noči oblegan. Posebnost letošnjega jožefova ja je bila radijska reportaža z izjavami stu-denškega župana Kaloha, razen tega pa ureditev s ojnic na trgu pred Jožefo-vo cerkvijo, tako da je bila Aleksandrova cesta popolnoma prosta za šumni jožefov-skj korzo. Navzlic prepovedi pa so pršle seveda tudi t-adicimalne kuhalnice na svoj, dasi omejen račun. Tudi gostilne 90 bile polne, tako da so S uder.čani z letošnjim jožefova•J.iem povsem zadovoljni. a— Sprememba v gledališkem rejier-toarju. Za prešli četrtek dol:čena prva repriza »Pygmaliona« je bila, kakor zna_ no, zaradi obolelosti v gledališkem ansamblu odpovedana. Iz istega vzroka se odloži tudi za nocoj napevedani »Pygma-lion« in se namesto njega uprizori izvrstna komedija »Na ledeni plošči« za vrstni red B. a— Nove garaže Tn skladišča sresRega cestnega odb°ra. Sieski cestni odbor bo zgradil nove garaže ln skladišča V to svrho bo najel od mestne občine svet :»b projektiranem mostu koroško predmestja — S-udencl. a— Razburljiv dogodek, V noči na ponedeljek se je pripetil v Rušah razburljiv dogodek. Delavec Julij Vivod je navalil a nožem na 42 letnega delavca Otmarja Perka. ki je uslužben v ruški tvornici za dušik, ter na Pcrkovo 20-letno nezakonsko hčeiko Ano Kastnjak Perko je ho el namreč pomiriti Vivoda, ko je Vivod hotel pretppstj njegovo nezakonsko hčerko. To je Vivoda tako razkačilo, da je zabodel Perka v desnico, glavo in hrbet Kas*-njakovo pa v desnico. Perkove poškodbe so težjega, poškodbe Kastnjakove pa lažjega značaja. Dogodek je mi me Rušan« precej razburil Orožn'ki so napadalca zajeli in zaslišali Ferka in Ka.«tnjokavo so mariborski reševalci prepeljali v splošno bolnišnico a— Reorganizacija ?erisKp obrtne šole. Kakor zjiano, se nahaja »Vesna« v upravi in oskrbi mestne občine. Sedaj pa je v načr u reorganizacija ženske vbrtne šole v Vesni in bo mestni svet razpravljal o tej zadevi na svoji poju>'rišnji seji. a— Številni požari. Zaradi slabega dimnika je zgorela domačija posestn ka Alojzija Plečka lz Brezule pri Račah. V zadnjih trenutkih se je domačinom posrečilo, da so rešili iz goreče hiše 83-letrega po-sestnikovega očeta ki je bil v p"stelji. Ve trovno vreme je bilo usodno, požar se je razkril še na rosedne domačije Neže Mo-melove in posestnika Franca žagavca. Gasilci ii. Pcdove in Hotinje vasi so s požrtvovalnim gašenjem preprečili, da se ogenj nI razširil tu-di na druga s?>s3dna poslopja. Na Planinskem vrhu pri Maj-šperku Je zgorela hiša pose~tn:ka Franca Vinklerja, v Dolini pa domačija poses'nl. ce Rezal i je Moborkove. Tudi tu je og^nj n*stal zaradi slabega dimn'ka. Skupna fkoda znaša 150 000 din in je le delno krita z zavarovalnino. a— Pištola nI Igrač«. 27-1 etni Franc Gabršek iz Marije Brezja si je ogledoval pištolo, ki se mu je pa sprožila v desnici, ki mu jo je popolnoma zmrcvarilo. Pripeljali so ga v bolnišnico. a— Zveza V®lvazorJeve ln Tvomr§ke ceste. Da bi se ustvarila zveza med Tvorniško cesto ln Valvazorjevo ulico, kjer je bilo v zadnjem času zgrajenih precej novih stavb, bo kupila mestna občina zemljišče od P. Albaneiža. da se omogoči a •tam potrebna in koristna cestna zveza. (ilospodarstTO Delež Nemčije in češkoslovaške v našem lanskem izvozu Poročali »mo že, da se bo sedaj po vklju-čitv. Češke m Moravske v nemško carinsko območje še znatno povečal delež Nemčije v naši zunanji trgovini. Glede na razvoj dogodkov je računati tudi s tem, da bo bodoča zunanja trgovina Slovaške pod vodstvom in nadzorstvom Berlina tako da bo Nemčija dirig rala tudi vso prejšnjo zunanjo trgovino Češkoslovaške, tako da bo v celoti obvladala 50% vsega našega izvoza kajti lani je šlo od celotnega našega izvoza v Nemčijo in Češkoslovaško za 2518 milijonov aLi 49.9%. Pri posameznih najvažnejših predmetih je ta delež seveda različen in se pri mnogih izvoznih predmetih celo pribl žuje 100%. Razmeroma najmanjš. je bil lani delež Nemčije in Češkoslovaške pri našem izvozu kovin in lesa. Od celotnega izvoza surovega bakra v vrednosti 406 milijonov din je lani šlo v Nemčijo in Češkoslovaško bakra za 85 m.lijonov din, kar predstavlja 21%. Pri izvozu svinca v skupni vrednosti 26 8 mil jona din je znašal delež Nemčije Ln Češkoslovaške 6.5 milijona din ali 24% pr; izvozu aluminija v skupni vrednosti 20.7 milijona din le 4 milijone ali 19%. ter izvozu svinčenega koncentrata v skupni vrednosti 186 milijonov samo 6.6 mil jona din ali 3.5% Od skupnega izvoza železne rude v vrednosti 57.3 mil'jona din Je znašal delež Nemčije in Češkoslovaške 12.7 milijona din ali 22%. V primeri z ostalimi izvoznimi predmeti je navzlic povečanju v zadnjih letih še vedno razmeroma majhen delež Nemčije in bivSe Češkoslovaške pri Izvozu lesa, kajt; od celotnega Izvoza v vrednosti 891 m li-jonov je lani odpadlo na Nemčijo in Češkoslovaško 248 6 milijona din ali 28%. Preko 50% znaša lanski delež Nemčije in Češkoslovaške pri večini agrarn h proizvodov Tako smo lani izvozili v Nemčijo in Češkoslovaško žita za 211 milijonov din (99 4% celotnega izvoza ž ta). koruze za 192 miliionov (40%) konoplje za 168 m-lijonov (72%) konj za 54 milijonov (75%). goverte za 47 milijonov (70%). živih svinj za 376 mirjonov (99.8%) žive perutnine za 29 m lijonov (69%), znklane perutnine za 70 milijonov (52%) svežee-a me^a za 82 milijonov (92%). lalc za 80 milHonov (51%), slanine za 36 milijonov (98%), svinjske masti za 04 milijonov (90.5%), perja In puha za 55 m.lijonov (99.5%). svežega sadja za 130 milijonov (94%), suhega sadja za 20 milijonov (48%), pše-nične moke za 26 milijonov (87%), živinske moke za 24 milijonov (100%), otrobov za 18 milijonov (49%). Od nekmet.jskih proizvodov je znaten delež pri izvozu ekstraktov za strojenje, kjer znaša 36 milijonov (68%) in pri izvozu kalcijevega cvanamida, kjer znaša ta delež 16 milijonov (61%). Končno je omenit; izvoz bavksita v vrednosti 61 milijonov din, ki je šel v celoti v Nemčijo in Češkoslovaško. Češkoslovaški kapital v našem gospodarstvu Udeležba nemškega kapitala v našem gospodarstvu je bila pred priključitvijo Avstrije razmeroma majhna in je znašala po statistiki iz leta 1936. pri naših delniških družbah le 55 milijonov din (od tega 22 milijonov v delnicah in 33 milijonov v kreditih delniškim družbam) S priključitvijo Avstrije k Nemčiji se je udeležba nemškega kapitala v našem gospodarstvu prece] povečala kajti investicije avstrijskega kapitala v naših delniških družbah so 1 1936 znašale 366 milijonov (184 milijonov v delnicah in 182 milijonov v kreditih). Se mnogo večja pa je od nekdaj udeležba češkoslovaškega kapitala v našem gospodarstvu Po statistiki iz leta 1936 znaša 741 milijonov din <222 milijonov v delnicah in 519 milijonov v kreditih) S priključitvijo Češke in Moravske v ozemlje Nemčije se je delež inozemskega kapitala ki ga v našem gospodarstvu nadzoruje Nemčija še znatno dvignil Ce vse gori omenjene tri postavke seštejemo dobimo znesek 1162 milijonov din (427 milijonov v delnicah in 735 milijonov v kreditih) vendar predstavlja ta znesek le 18.7% celotnega, pri naš»h delniških družbah plasirane-ga Inozemskega kapitala Vsekakor pa pride v tej statistiki sedaj Nemčija (s Češkoslovaško) na prvo mesto: takoj za nio sledi Francija, ki ima pri nas plasirani 1056 milijonov, na tretjem mestu pa je Anglija z 874 milijoni. 1 krona — 10 pSenlgov že včeraj smo poročali, da so nemška vojaška oblastva na Češkem in Moravskem določila za zamenjavo kron v marke tečaj 1 krona = 10 pfe.nigov. Tudi smo omenili da je bil tečaj, po katerem je Nemčija zamenjala češkoslovaške krone v sudetskem ozemlju, ugodnejši saj je takrat plačala za 1 krono 12 pfenigov. Kakor je razvidno iz pisanja nemških listov, bo tečaj 1 K enako 10 pf. tudi pozneje od berlinske vlade uradno določen. »Frankfurter Zedtung« utemeljuje manj ugodni tečaj za zamenjavo s tem, da se je nivo cen na Češkoslovaškem od lanske jeseni dvignil V tej zvezi navaja, da je znašal indeks cen v trgovini na debelo lani v septembru 73i, letos v januarju pa 772, indeks življenjskih stroškov se je istočasno povečal od 750 na 778. Pri določitvi tečaja za zamenjavo kron v sudetskem ozemlju je Nemčija upoštevala kupno moč nemške marke na eni strani in češkoslovaške krone na drug: strani. List priznava, da bi moral biti tečaj za zamenjavo na podlagi paritete kupne moči ugodnejši, namreč 1 K enako 11 pf. Pripominja pa k temu, da v primeru Češke in Moravske ne more biti račun, ki izhaja iz primerjave kupne moči, edino narodajen. Angleški finančni ukrepi glede češkoslovaške V angleški spodnji zbornici je bilo včeraj spni oceno da bo angleška vla ia :z-dala prepoved razpolaganja in iznosa glede vseh dobroimetij in imovine češke vlade pri privatnih bankah v Angliji in glede dobroimetij čeških bank v Angliji in glede privatnega premoženja čeških državljanov v Angliji Razpolaganje s to imovino bo dovol eno le s pristankom angleške vlade. Iz Berlina poročajo oficialno. da zlati zaklad češkoslovaške Narodne banke ni bil odpeljan iz Prage, da bo tam ostal in da ne bo odpeljan v Berlin, ker je v Pragi prav tako varno spravlien kakor v Berlinu Istočasno pripominjajo v Berlinu, da je večji del zlatih rezerv češkoslovaške Narodne banke v inozemstvu, in sicer predvsem v Londonu. P ročali smo že. da je ameriška vlada pre:* 'vila načrt zakona, s katerim se cj>-r,ne na uvoz nemškega blaga zvišalo ?a 25%. ker smatrajo Zediniene države, da Nemčija izvaia na zunanjih tržiščih dum-piiic s pomo'jr izvoznih premij N&d^'ie poročalo iz Washingtona. da ie ameriško finančno ministrstvo izdalo carinskim ob^stvom na'og. da se morajo za blage iz Češke Moravske in Slovaške plačat iste carine kakor za bTaPo. ki se u\ozi iz Nemčije Znano je. da Nemčija v Ameriki ne u?iva največjih ugodnosti. Češkoslovaški so Zediniene države 'an-sk trgovinski popodhi pr^raip 7natne carinske olaiš^ve, ki pa so sedaj postale brezpredmetne. Z^^ovsn^ mariborskih okoliških gostilničarjev Maribor. 20 marca. Pri »Balonu« je bil danes občni zbor združenja gostilničarskih podjetij za Maribor - okolico Otvoril in vodil ga je predsednik g Matija Holc Poroča) je o delu uprave v prid okoliških gostilničarjev, ki so se zlasti borili proti novim gostilnam. Tako je n pr. samo na Pobrežju. ko je vzmkTa vest o gradnji noveea mostu zaprosilo za koncesijo v zadnjem času kar 8 novih prosilcev Tudi obmejni gostilničarji pričaknjeio da bo ustavljena nadaljnja izdaja dovoljeni za krčme Unrava se je zavzela tudi za potrebne olaišave m spremembe ki bi omilile octn'no trošarin-sk"~i oraviin'ka in za pavšaliranie trošarine Precej je bilo pri7adeto okoliško gost! .'r.ičarstvo z novo uredbo po kateri ?e treba takoj plačati trr.Sarino na vkleteno vino Za častnega člana ie bil izvoren eden najstarejših gostilničarjev v Sloveniji Herman Posti iz Bistrice. Zastopnik zbor- i niče Josip Serec je navzočim poročal o priz^aevanju Zbornice za TOI za ■.zboljšanje položaja gostilničarjev. Zbornica se lahko ponaša z nekaterimi uspehi, tako glede kategorizacije točilnih taks, troša-rinskega pravilnika itd. Kot posebno pridobitev za podeželske gostilničarje je smatraj tolmačenje zakona o kmečki zaščiti, pt katerem se lahko smatra podeželski gostilničar za kmeta. Iz poročila tajnika Volka je razvidno, da šteje združenje 322 rednih in 6 izrednih članov Na področju združenja je bilo 50 vinotočev Proračun predvideva 50 000 din dohodkov in izdatkov. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen za podpredsednika Janko Kostanjšek, za odbornika pa Rudolf Parklič. Gospodarske vesti = MaribOrsKa tekstilna industrija D°c-tor ln drug postane delniška družba ln prenese se_ež v Beograd. Trgovinski mi-rister je dovolil ustanovitev dielniške druž be »Predilnice in tkalnice d. d.« s sedežem v Beogradu, ki bo imela 20 milijonov delniške glavnice, razdeljene na 200.000 delnic po 100 din. V noro družbo prinese dr. Ernest Zucker iz Curiha kot aport svoje podjetje »Mariborska mehanična tkalnica in apretura tDoctor ln drug« z vsemi ato ivami in pasi vami. Vrednost tega podjetja je ocenjena na 40.55 milijona din Za svoj vnos dobi dr. Zucker 198 000 delnic nove delniške družbe v nominalni vrednost 198 milijona din (2000 delnic v nominalni vrednosti 0.2 milijona din Je predloženih na vpis); od ostale vrednosti, ki jo vnese dr. Zucker, to je od 21.78 milijona din, se odlbije 1.98 milijona din za ažijo (po 10 din od delnice za stroške ustanovitve in emisije delnic), medtem ko se 18.77 mili jena din prizna dr. Zuckerju kot terjatev nasproti novi družbi Poziv na vpis delnic ki je objavljen v »Službenih novinah« pravi, da je namen nove družbe prevzeti Mariborsko mehanično tkalnico in apreturo Doctor in drug in s povečano močjo doprinašati k razvoju le vrste industrije v naši državi. Ustanovni občni zbor neve družbe bo 22 t. m v Beogradu. Poleg dr. Zuckerja so ustanovitelji nove družbe Aca Dinič. Pora Mitano-vič. Miladin Vasič, Rista Todorovič, Božidar Djord jevič, Danilo ParaMč. ravnatelj Ju goslovenske udružene banke Aleksander Bnžičkovič in prokurista iste banke Stje-pan Barenovič in Dušan Bajšanski, vsi iz Beograda. = Uvedba prisilnega članstva pri Oficirski zadrugi. Min strski svet je na predlog vojnega ministra predpisal uredbo o Oficirski zadrugi, ki je objavljena v »Službenih novinah« od 18. marca. Oficirska zadruga je b!la ustanovljena in registrirana leta 1899 in ima v smislu uredbe namen oskrbovati svoje čiane s predpisano opremo ter člane in njihove rodbine z ostalimi potrebami v blagu, širiti smisel za štednjo med svojimi člani, sprejemati hranilne vloge od svojih članov, dajati denarna posojila članom v sm:slu pravil in vršiti življensko zavarovanje svoj h članov, članstvo v oficirski zadrugi Je obvezno za vse aktivne oficirje In vojne uradnike, ki so dolžni nos ti uniformo. Člani pa so lahko tudi ostali uslužbenci vojske, kl so dolžni nositi vzorno obleko in rezervni oficirji in vojni uradniki. Aktivni oficirji in vojni uradniki v vojski in mornarici, ki doslej Se niso člani oficirske zadruge morajo pristopiti k tej zadruge v dveh letih od dneva uveljavljenja te uredbe. Zadruga ima sedež v Beogradu podružnice pa v krajih, kjer jih ustanovi upravni odbor. Organizacijo in poslovanje oficirske zadruge predpisujejo izključno pravila, v katerih se lahko predvidi, da se sme zadruga baviti z vsakim neprepovedan m poslom, ki je v zvezi z življenjem in delom njenih članov na splošno. Pravila zadruge odobravata vojni in trgovinski minister. Na oficirsko zadrugo se ne nanašalo odredbe zakona o gospodarskh zadrugah od 11. septembra 1937, niti odredbe S 2. odstavka 3. uredbe I o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji 1 od 25. februarja 1937. V mejah svojega poslovanja uživa oficirska zadruga vse one ugodnosti, kl jih uživajo zadruge s sličnim poslovanjem. = Ljubljanski proračun potrjen. Ljubljanski proračun za L 1030/40 je ministrstvo financ odobrilo z odločbo od 16. t. m Odobreni so tudi vsi specialni proračuni, poleg teh pa tudi pravilnik o izvrševanju proračuna za 1. 1939/40 z vsemi pravilniki in določbami o mestnih davščinah. Tozadevni razglas bo objavljen v prihodnjem »Službenem listu«. = Novi načrti Bat'e v Jugoslaviji Iz Banjaluke poročajo, da namerava jugoslo-vensko podjetje Bat'a zgraditi v vasi Bo-ljarnici pri Bosanskem Novem novo produkcijsko centralo V Boljarnici se je te dni mudil generalni direktor podjetja jugoslovenskih Bafovih tvornic v Vukovaru Maksimovič s svojimi inženjer ji. — J ugosloven»ka Standard-Vacuum OH Company d d v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 175 milijonov din 9.5 milijona din čistega dobička (prejšnje leto 14.1 milijona din). Kosmati dobiček je znašal 61.7 milijona din pri vrednosti prodanega blaga skupaj z monopolskimi taksami in trošarinami v višini 349 milijonov din Na monopolski taksi je družba plačala 81.0, za državno trošarino pa 60.9 milijona din. =r Poravnalno postopanje Je uvedeno o Imovini Jožefa Vrtačnika. trgovca z mešanim blagom v Dobovi pri Brežicah (poravnalni upravnik dr Gustav Rosina. odv. v Brežicah; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Brežicah 19. apr.la ob 9., prijavni rok do 15. aprila). = Dobave. Komanda podvodnega orožja v K um boru sprejema do 22 t. m ponudbe za dobavo 1000 kg olja za stroje. 6.000 kg bele ln 850 kg pisane bombaževih e ter 5.000 kg čistega petroleja. Artilerijsko tehnični za ved Lepetane sprejema do 21. t. m ponudlbe za dobavo železa za armiran je jekla in rebraste ploče vine. Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 22 t. m ponudbe za dobavo žice. zvoncev, raznega elektrotehničnega materiala krom-nikelj jekla Ln ^sovine za turbino do 3 aprila za dobavo upognjenega lesa od murve ali bresta do 4. aprila za dobavo Dieselovega motorja štab mornarice Kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 4. t. m ponudbe za dobavo železne pocinkane črne in bele pločevine, gob za umivanje, amirkovega platna, azbesta britev grafita v prahu kavčuka v ploščah, govejega loja in lepenke, do 6. aprila glede dobave lanenega impregnJranega platna, amerikan-platna in platna za vreče, gumijastih cevi s platnenim vložkom in brez vložka im jelenjih kožic. = Llc'taoIje. Dne 21. marca t. 1. ho v pisarni šta.ba za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo suhih barv v prahu, firneža. terpentina, lanenega o'ja sikati-va in raznih ščetk Dne 13. aprila bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž železnic v Beogradu licitacija za dobavo strojev za kovanje svedrov z oljnato pečjo in gumijastih cevi za kompresorje. Borze 20. marca Na Jugoslovenskih borzah noMrajo nem-šiki klirinški čeki nespremenjeno (13 80). prav tako angleški funti (specialni tečaj 238. svobodni tečaj 258). Grški boni so se trgovali v Zagrebu in Beogradu po 30 75. Na zagrebškem efektnem tržišču «e Je Vojna škoda pri popuščajoči tendenci trgovala po 469 (v Beogradu najprej po 472, pozneje pa po 470.50). Promet je bi) še v 7% stabilizacijskem posojilu po 98 25 — 99.25, v 7®/» investicijskem posojilu po 100.50 — 103 (v Beogradu po 10150), v 7% Blairovem posojilu po 93 — 95 (v Beogradu po 93 — 93 50) in v S*/® Blairovem posojilu po 100 — 100.50. DFVIZE Ljubljana. Amsterdam 2325.50—2363 50 Berlin 1763.62 — 1781.38, Bruselj 737.50 — 349.50, Curih 995 — 1005, London 205 30 — 208 50 New York 4366 75 — 4426 75. Pariz 115.80 — 118.10, Trst 230.95 — 234.05. Curih. Beograd 10 Pariz 11.76, London 20.79, New York 444, Bruselj 74.70. Milan 23.35, Amsterdam 235.50, Berlin 178.30, Stockholm 107.05, Oslo 104.45, Kobenhavn 92.80, Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37, Sofija 540. EFUKT1 Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 469 — 471, 4% agrarne 61 — 63, 4•/, severne agrarne 62.75 den., ffi/% begluške 91 bi., 6°/» dalmatinske agrarne 91 bi. 7% s-abiliz. 98 50 — 98.?5 7% in vest. 100.50 — 102, 7«/« Seligman 101 den., 7*/. Blair 92.50 — 94, 8% Blair 99.50 — 100; delnice: Trboveljska 190 — 196. Gutmann 35 den., šečerana Osijek 85 den. Jadranska 350 den. Beograd. Vojna Skoda 468—470 ( 470.50 — 472),. 4«/, agrarne 61 50 — 62, 6*/. be. gluške 89.75 — 90.50 ( 90 — 91.25), 6°/o dalm. agrarne 89 50 — 90 ( 90.25—90.50), 7•/• invest. 100 50 — 101.50 (101.50), 7»/» Blair 92 — 93 ( 93 — 93.50), Narodna banka — (7550), PAB 227. den. (228). Blagovna tržišča ŽITO + Chlcago, 20. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 68, za julij 68, za sept 68.875; koruza: za maj 47.625, za sept 50.375. + Wiwilpeg, 20. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 61.50, za julij 62, za oktober 63. -f Novosadska blagovna borza (20. t m.). Tendenca neizprem. Pšenica: baška slavonska in banatska 153 — 155, srem-ska 152 — 154. Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 155 - 160. jari 68 kg 180 - 180 Oves: baški sremski tu slavonski 157.50 — 160 Koruza; baška pariteta Indjija tn Vršar 95 — 96, baška pariteta Indjija sušena 106 — 108 baška pariteta Vršac sušena 105 — 107 Muka: baška tn banatska »Og« n »Ogg« 440 - 250; »2« 220 - 230: »5« >00 - 210: >6« 180 - 100; »7« 150 -160; »8« 110 - 112 50 Fižol s baški tn sremski beti br?» vreč 282 50 - 285 Otro-bjs baški. sremski tn banatsk) 99 — 107 -I- BudfmpeStanska termlnska bona (20 t m.) Tendenca čvrsta: za maj 16.75, za julij 16.96 — 18.98. Za god pokopan Doinji Logatec, na Jožefovo V soboto je umrl v 78. letu-starosti v Dolnjem Logatcu po dolgi in mučni bolezni gospod Josip Vidmar, orožniški nared-nik-vodnik v pokoju in nekdanji podžupan dolnjelogaške doline. Pokopan je bil ob velikem spremstvu občinstva in Sokolov v nedeljo, prav na svoj god. Pot službovanja ga je vodila skozi Idrijo in ga dovedla končno v našo vas. V prejšnjih časih je živahno sodeloval tudi v javnem življenju. Razočaran pa je cpustil vsako politično delovanje, posebno še, ko ga je huda bolezen popolnoma navezala za cela tri leta na posteljo. Iz njegove družine sta Izšla dva naša najboljša sokolska delavca tehničarja, hčerka a. Fani, naša marljiva načelnica in sin brat Edo, vodnik lahkoatletske sekcije našega Sokol-skega društva. Bodi pokojniku lahka domača zemlja, njegovi družini pa naše iskreno sožalje! • V nedeljo se je naše sokoteko društvo poslovilo tudi od dveh svojih marljivih bratov, ki bosta te dni zapustila Dolnji Logatec: br. Spaso Mihajlovič je prišel pred leti k nam kot graničarski narednik iz daJjnje Crme gore ter je sedaj premeščen v Otočac. Popolnoma se je vživel v naše domače razmere. Pot ga je takoj privedla v naš sokolski dom. kjer je bil vedno pripravljen prijeti za vsako delo Posebno pa ga bo pogrešal tudi vaditeljski zbor, ker je prav zadnji čas prevzel organizacijo strelskega odseka in vpeljal redno streljanje Drugi je odšel od nas Nace Verblč ki je do sedaj pomagal svojemu bratu Avgustu, znanemu krojaškemu mojstru v Dolnjem Logatcu. Za kruhom odhaja v Ljubljano. Je to eden tistih tihih bratov, kt v društvu opravljajo one važne funkcije, ki na zunaj niso vidne. Brat Nace je bil praporščak nato garderobec. orod-jar in zadnji čas tudi vodnik naraščaja Od obeh se je kratko poslovD br. starosta Ciril Lenarčič in jima poželel vse najboljše na novih službenih mestih ter ju pozval, da se tamkaj takoj javita v so kolskih vrstah. Al! se narava moti?*"™!!! ■■■^^mmmm 32 zob, tu uiu jih je ludi uiauj dovolj V Gotovo uel l>obro delovanj«* ttataga tveftlnnga aparata je odločil-dega pomena u nafc- *|ilo£ti<> Kiravsiveno Manja, Vsi tubje «o nam jioirehm Zato ne pnzal>unn, da smo tudi oii njim potrebni uegovad jib moramo Sta* na unga »~ Chtorodnriinrn. zanesljivo tolmo parfn. ohrani zobe zdrave do pozne starosti f»ob«i »lovec pa gre Chlorodontu uradi visoke kvalitete. Domači proizvod. Iz Slovenjega Gradca sg— Veliko nagradno streljanje. V nedeljo popoldne je bilo v Slovenjem Gradcu nagradno ekipno dnos:h »Soške in Moravske ter tona zas opnik pri vladi rajha naslov poslanik. Angleška vlada je spričo dogodkov zadnjega tedna sklenila sklicati konferenco demokratskih ln demokraciji naklonjenih držav. Poleg iSnglije in Francije se bodo udeležile sestanka: Zedinjene države, Rusija, Poljska ln Balkanska zveza. Na sliki od leve proti desni: Chamberlain, Daladier in Roosevelt Lebrun v Londonu Danes se pripelje v angleško prestolnico prezident Francije, ki bo gost Anglije do konca tedna Danes bo francoski državni predsednik Lebrun uradno obiskal London, kjer bo prebil več dni s svojo ženo kot gost angleškega kralja v Buckinghamski palači. Cela veriga sijajnih sprejemov bo izpolnila te štiri dni, obisk v parlamentu, obisk v gradu Windsoru slavnostna predstava v kraljevi operi, gledališka predstava z velikim banketom v zunanjem uradu itd. Od dni kraljevega kronanja London ni več do-fivel takšnega sijaja. Kakšnih priprav je bilo treba za ta sprejem, si lahko malo predstavimo, če zvemo, da bo Lebrun s seboj pripeljal okrog slo kosov prtljage. V prostorih francoskega veleposlaništva bo priredil kraTavi dvojici in vrhovom angleške družbe diner ir. samo za to pridejo ž njim v London najbolj izbrani kosi sevreškega porcelana iz pariške predsedniške palače. Diner bodo pripravili seveda najboljši francoski kuharski umetniki. Tisoči in tisoči bodo pričakali prihoda državnega predsednika na Viktorijino postajo, a pri tem jih večina niti ne bo osebno navzoča, temveč bodo vso sprejemno ceremonijo oddajali s televizijo. Ko bo kraljeva dvojica na običajni rdeči prepro- samo da bodo obdržali temperaturo na doseženi višini. Te plinske peči pa bodo zakrili s španskimi stenami. Kako svečan bo v ostalem sprejem v westminsterski dvorani, je najbolje razvidno iz tega, da je kralj odredil, naj njegova osebna garda prevzame med tem tuje goste v svoje varstvo. Jasno je, da ima tudi ob tej priliki moda veliko besedo. Modni in krojaški saloni We-stenda so bili v zadnjih tednih prezaposleni. Nihče pa ni mogel povedati, kakšne skrivnosti pripravljajo za kraljičino toale. to. Ob zadnjem sprejemu rumunskega kralja so v javnost prehitro prišle razne podrobnosti. Znano je bilo med drugim, da bo kraljica nosila tudi krinolino. Zdaj so se vršile v Buckinghamski palači posku-šnje na skrivaj, ob navzočnosti detektivov so bili razstavljeni kronski dragulji, da so mogli krojači »koordinirati« vse barvne efekte. Pri sprejemu v kraljevi palači bo nosila kraljica Elizabeta najmanj deset najbolj izbranih dragocenosti. Tako pojde cele tri dni, ki naj pokažejo ves sijaj angleškega dvora Četrti dan bodo fanfare zadnjič zatrobile in posebni vlak s francoskim državnim predsednikom se bo počasi odpeljal z Viktorijine postaje. Srce na desni, slepič na levi strani 281etni nočni čuvaj Amaden Carvalho iz Lizbone se je čutil bolnega in je šel k zdravniku. Ta se je zelo čudil njegovim navedbam, kajti po normalni anatomiji bi mož ne mogel čutiti svojih bolečin na mestu, kjer jih je pač čutil. Zdravnik ga je skrbno preiskal ln uspeh je bil presenetljiv: Carvalho ima srce na desni strani in prav tako tudi vranico, med tem ko so mu jetra in slepič na levi strani. Po teh ugotovitvah ni bilo težko diagnosticirati lahko srčno napako, ki pa nočnemu čuvaju ne bo onemogočila, da bd ne ostal zelo dolgo živ in zdrav. Razstava promenadah mešancev V New Yorku so odprli razstavo »pro. menadnih mešancev«, kakor imenujejo tam pse nečiste pafme Razstavno vodstvo je dopuščalo samo živali, ki so ka-za'e lastnosti najmanj treh pasem. Nagrado so prejeli štirje psi. in sicer »pes z najprijaznejšim obrazom«, pes z največjo šapo«, »pes z najbolj zavitim repom« iin »pes z največjo pomešanostjo pasem«. Prijav za razstavo je bilo toliko, da so mogli sprejeti komaj vsakega pete. ga psa. Prezident Francije Lebrun gi pozdravila najvišjega predstavnika pri. jateljske države, odidejo visoke osebnosti v čakalnico, ki navadnim smrtnikom ni dostopna in o kateri trdijo, da bi delala čast palači vsakega milijonarja. Svojevrstna bo sprejemna ceremonija v parlamentu. Noben tuji državni poglavar še ni bil tu uradno sprejet, kajti to prepovedujejo zamotane določbe angleškega ustavnega prava. Za Lebruna so napravili izjemo le na ta način, da pride kot »zasebni obisk« in da bodo predstavniki parlamenta navzoči brez svojih uradnih simbolov. Sprejemna ceremonija se bo izvršila v 800 letu stari vvestminsterski dvo. rani, ki je niso še nikoli kurili, od kar obstoji. Ceremonije se tu vršijo namreč samo poleti. Toda tokrat so kurili v njej štiri te«ine štiri velikanske peči, ki požrejo dnevno 12 ton premoga V noči pred predsednikovim prihodom bodo te peči, ki ni-ka.kor ne spadajo v okvir častitljive stare dvorane, nadomestili z 22 grelci na plin, Izdrti žabje nanovo rastjo Uspehi ameriškega sobarja iz Michigana Ameriški zobozdravnik dr. C. W. Mes-singer iz Houghtona v Michiganu je te dmi v strokovni družbi predvajal svoj novi način dentalne operacije. Zobe, ki jiih mora izvleči, dr. Messinger pri obravnavi abseesov, po priimenni preparaciji znova vstavlja v čeljusti in se znova zrase jo. Izvršil je že 75 takšnih operacij in pravi, Okus angleških poslušalcev radia Brttski radio je zadnjič znova priredil eno svojih priljubljenih raziskav, da bd spoznal želje in okus svojih poslušalcev. Ugotoviti je hotel, katere vrste prenosi so poslušalcem najbolj po godu. Na razpolago je bilo 21 vrst. Kot najbolj pri. ljubljeni so se izkazali »varietejski prew nosi«, »komorna glasba« pa je bila na zadnjem mestu. »Lahka glasba« si je osvo jila sedmo mesto, »vojaška godba« pa tretje. Približno v sredini so bili »govori« in »dogovori«, »glasbene komedije« pa so bile na četrtem mestu. »Klasične klavirske skladbe in velike opere« so dosegle komaj sedemnajsto mesto. Italijanska kolonizacija Afrike Italijanski tisk poroča, da bo odpotovalo milijon Italijanov v Afriko. Najprej bodo poslali v Italijansko Vzhodno Afriko koloniste, ki se rekrutirajo večinoma iz prebivalstva Južne Italije. Ce se bo ta poskus koloniziranja obnesel, bodo začeli naseljevati koloniste tudi v Abesiniji, in sicer nameravajo dodeliti ondotnim kolonistom velike komplekse zemlje. da ostanejo tako vstavljeni zobje pet do deset let trdno v čeljustih. Najprvo izvleče zob in posveti potem svojo pozornost oteklini. Nato izvrta, če zob ni votel žLvčnl kanal sterilizira zob temeljito in nadomesti živec z gutaper-čo. Na zadnje še napolni koreninski ko. nec s srebrom, vrti pa s porcelanom. Po novi sterilizaciji vstopi zob spet v čeljust in ga pritrdi z zlato skobico. Približno po mesecu dmi je mogoče skobico odstraniti, ker stoji tedaj zob že sam trdno v čeljusti. Cezanneova znamka V proslavo stote obletnice rojstva slikarja Paula Cezannea je francoska vlada izdala znamko s sliko slavnega umetnika Na levi: Baron v. Neurath, Id ga Je Hitler Imenoval ta protektorja Češke; na desO Komad Henlein, okrožni vodja Češke Plemenitost francoskih šolarjev Abd el Krimovi sinovi ▼ vojaški šoli AJbd el Krim, sloviti nekdanji vodja upornih Rifskih Kabilov, ki živi sedaj v pregnanstvu na otoku Reunionu. je zaprosil francosko vlado, naj dovoli njegovim sinovom, da bi postali gojenci kakšne francoske vojaške šole. Grb novega papeža S »Milostiv«, prisegam, da so vas grdo Papež Pij XII si je izbral za grb bele- ogoljufali, ko so vam prodali te kamne za ga goloba na sinjem polju. Goloto drži v bisere... € kljunčku odjkovo vejico. (»Ric et Rac«) Filozofski naraščajnikl vzdržujejo mladca, ki hoče postati mehanik Pariški časnikar Alexls Danan, ki je znan po svojem neustrašnem boju za bolj. šo usodo trpečih otrok, je dosege! nov lep uspeh. Danan je v svoji vnemi šel nekoč tako daleč da je dva otroka, ki so z njima zelo slabo ravnali, »ugrabil«, za kar se je moral zagovarjati pred sodiščem, pa je dosegel takrat toliko, da se je žalostna usoda teh dveh otrok izboljšala Sedaj pa je šlo za štirinajstletnega dečka Alaina. Ta je pred dvema letoma izgubil mater, oče pa mu je hud alkoholik. Deček ni mogel ostati doma. kajti oče ga je v vinjenosti vsak večer strašno pretepal. Dolge je trpel, nekega dne pa je prišel sam na policijo in je prosil, naj poskrbijo zanj. Policija je stvar sporočila dobrodelnim organizacijam ln te so eprv vile dečka v neki internat v bližini Beaiu vaisa A tudi to šolo je bilo treba plato-vati in denarja za takšne stvari, kakor običajno pri dobrodelnih organi racijah, ni bilo na razpolago. Za zadevo Je zvedel tudi filozofski razred liceja Henrika IV. in mladi ljudje so sklenili, da bodo za dečka nekaj storili. Priredili so šolsko predstavo s »Sevilj-skim brivcem«, Danan se je zavzel za stvar in tako sta bila gledališka dvorana in blagajna prenapolnjena. Tako so zbrali dovolj denarja, da bodo mogli za Alaina, ki hoče postat4 mehanik, skrbeti dve leti in mu dati dobro podlago za bodoči poklic. Lokomotiva brez strojevodje V okolici Hariaina v državi Jowi se je zgodilo svojevrstna nesreča. Električno lokomotivo, ki bi morala po tovorni vlak, je stresla nenadna eksplozija in strojnika je vrglo z rje. Lokomotiva je nato začela teči nazaj in z brzino 90 km na uro je treščila v neki tovorni vlak. Sunek je zadostoval, da se je nje mehanizem pretaknil, tako da je začela drve. tj naprej. Treščila je v nov tovorni vlak, ga nekaj časa tirala pred seboj, končno pa ga vrgla iz tira, in sioer v istem trenutku, ko je privozil mimo neki esebni vlak. Oba strojnika na osebnem vlaku je ubilo, 25 potnikov je bilo težko ranjenih. Tehniki si doslej niso mogli pojasniti, na kakšen način se je mogel mehanizem v stroju pretakniti sem in tja. ANEKDOTA Na prošnjo nekega znanca je Richard Wagner v svoj orkester sprejeJ mladega po-zavnista, ki je bil še začetnik. 2e pri prvi skušnji so biile težave, ker mladi mož ni zaigral na pravem mestu To se je ponovilo še dvakrat. NVagnerja je nazadnje minilo potrpljenje in je nesrečneža nahruilil: »Za vraga! Če ste že začetnik, tedaj začnite že končno!« VSAK DAN ENA ulitimi pregled Razstava slovenskih umetnikov v Milanu V dneh od 25. marca do 7 aprila bo v miiansk »Časa d'a!ti">ti« razstava nekaterih slovenskih umetnikov Prvotno je br povabljen samo slikar M>ha Ala'eš ki pa se je bil odločil, da pritegne še nekatere tovariše Tako se je Mih' Maiešu. ki bo razstavil svoja dela v refrospektivnem pregledu, pndruži s kolektivno razstavo svojih kipov Kance Gorše. moderen slovenski lesorez pa bodo predstavljal' l izbranimi deli Božidar Jakac. Ivan Kos. Tone Kialj. M ha .Maleš in Maksim Sedej. Razstavi se bo pidružila še zbirka slo-vensike ljudske keramike. Ob tej prilik' je izšel lično opremljeni karalog. Tu ie objavljen v italijanskem prevodu Ive Breščakove kratki uvod 12 pe- resa dr. Rajka Ložarja. Pisec po nekate rih .-»plošnih karakteristikah posebej pred stavlja posamezne razstavljalce in označu je njih umetniški značaj m pomen. Sled' preglsd razstavljenih dsi z reprodukcijam devetnajstih slik, grafik, kipov m prime rov naše ljudske keramike Razstava bo ob segala v vsem 125 edinic vštevši tudi ne katere bibliofilsike izdaje M MaJeša, ki bo zastopan s 74 slikami in risbami. Protektorat tega novega pojava v delu za jugoslov.-italijansko kulturno zbližanje sta prevzela slovenski bar. in milanski župan. Razstava M. Maleša in tovarišev v onem izmed kulturnih in gospodarskih središč Italije bo nedvomno vzbudila zasluženo pozornost. T povedal nekaj pikrih besed. Ce ne bi bil molk v teh dneh tako od sile dragocen Eno samo je, česar si Se želimo: Povabit« nariborsko dramo, naj pride v Ljubljan spet čim prej! Naj pride z Bevkovo »Par tijo šaha«, če že nismo imeli prilike, da j< vidimo v interpretac.ji domačega ansam olaf L. M. Mariborsko gledališko pismo i*ygmalion. Prvak sodobnih zbadljivih duhovitežev Bernard S h a w si je v tej zabavni, sočno družbeni komediji na osnovi antične pravlj.ee privoščil angleško družbo, o katere prerezu nam zazija nasproti globoki prepad, ki se ne kaže samo v zunanjih obl.kah in poudarkih civilizacije, ampak tudi v jez kovni izgovorjavi, v vsakdanjem jeziku. Precej žgočih strelic je namenil Shaw morali angleške buržuazije in njenih srednj.h ter vrhnjih družbenih plasti posredno tudi človeški morali vob-če. Ta prepad med najnižjimi in najvišjimi družbenim* sloji premosti lepa in nadarjena cveti ičarka Eliza, ki se pod oblikovalnimi rokami prof. Hygginsa, tega Py-gmaliona v Shawov? komediji, razvije v prelestno damo, k: j: je končno omogočen dostop v najvišjo družbo. Shavvova neizrečeno muhasta zbadljivost v tej komediji pač n komur ne prizanaša. Na levo in desno daje lekcije in mu je pri zasnovi tega odrskega dela zelo dobrodošla znana antična pravljica o Pygmallonu. Mariborsko premiero 9. marca je vestno, temeljito pripravit režiser V. Skrbin-S e k, tako da lahko uvrstimo to komedijo med najbolj uspele predstave tekoče gledališke sezone. Prva nosilka vsega tega komedijskega in pr.stno shavvovsko začinjenega dogajanja je Eliza Branke Ras-b e r g e r j e v e, ki je v tej vlogi razvila svoje odrske ustvarjalne sile v povsem novi smeri, prilagodeni bistvu in značaju vloge same. Njeno podajanje je bilo od začetka do uč nkovitega zaključnega prizora uravnovešeno, nepretirano, načrtno in smiselno poudarjeno. Le tisti začetni dialekti čn. izbruhi ter preizkusi se zdijo nedosledni, iz vseh vetrov skupaj znešeni, razen tega pa vendale nekoliko preostri, prerobati. Drug4 glavni nos le c komedije pa je Skrbinškov prof. Higgins. prava odrska mojstrovina, vznikla iz širokih osnov inteligentne, zrele interpretacije. Naporno vlogo je ustvaril s preizkušeno ru-ino n pronicavo domiselnostjo. Naša prva igralka Elvira Kraljeva je oblikovala gospo Higginsovo v čast tljivo, dostojanstveno damo iz višje angleške družbe. P. K o v i n e v Doolittle je vstal iz neposrednega. raskavega bistva, ki v Shawovih očeh označuje nižje socialne plasti. Po čudoviti raetarmofozi iz smetarja v odličnika pa postane ta Doolitttle ciničen oznanjevalec precej dvomljive morale srednjega stanu. Po vseh prav lih angleškega žentlemanstva ukrojen n zasnovan je bil Rasberger-j e v polkovnik Pickering. V vzporednih vlogah so sodelovali S Gorinškova kot Hiilova, Savinova kot Klara. V e r-d o n i k kot Fredy, E. Zakrajškova kot oskrbnica Pearsova, F. Blaž kot po-hajač. D. Gorinšek kot sarkastični gledaje, Marica Križajeva pa v vlogi sobarice. Komedija je ustvarila intenziven kontakt med odrom in gledalci, ki ni popustil do zaključka. Pygmalion bo, upajmo, polnil gledališče. n. ^Prodana nevesta«. Kje ni vžgala ln tri- umfirala, vsa v preobilju prelestne melo-dioznosti, v živahnem taktu plesne ritmike, v razcvetu svojskih navdihov češkega Verdija, s katerimi je pomembni tvorec oplajal ta vekotrajni slavospev folklorno podčrtane češke narodne opere? N.č ni bilo tveganosti kakor pri »Aidi«. Predstava nas je v polni meri prepričala, da ima mariborski operni ansam bi za »Prodano nevesto« na razpolago ustrezne in sposobne moči. Vodilna četvorica Igličeva kot Marinka Manoševski kot Janko. P. Kovič kot Kecal in A. Jarc kot Vašek) je svoje like uspešno .prepričevalno obli-Itovala. Prvikrat je nastopila v vodilni operni vlogi na mariborskem odru naša nadarjena, ambiciozna Ln popularna mlada primadona gdč. Jelka Igličeva. Ob njeni Marink' je bilo čutiti kakor tiho obžalovanje. da ji ni bila že preje naklonjena prilika za sličen. prodoren uspeh. Njena Mar nka je bila vsa v čaru pristne neposrednosti. pretehtana v vseh izraznih pripomočkih. Dognana je njena pevska interpretacija intei-gentno, verodostojno celotno dojetje Marinkine podobe. Umerjeno dostojnost njene igre dopolnjuje prijetno zveneč sopran, ki je v sceni razčiščevanja z Jankom prijetno koloraturno ubran. Na splošno je navzlic rahlim in komaj opaznim pomanjkljivostim izpričala svoj operni talent ter resnobno umetniško prizadevanje. Nadaljnje vztrajno delo in neutrudno šolanje bo nespornemu talentu pripomoglo do lepega vzpona. Janko A. M a n o š e v s k e g a je bil Ma-rinKi Jelke Igličeve idealen partner. Fantovsko razgiban, iskreno doživljen je bil njegov Janko. Njegov obsežni tenor, ki se z lahkoto vzpenja v višine, kar se je pokazalo že ob znanih v ških v »Aidi«, razodeva neko skladno, prelivajočo se usogla-šenost z zvonkim sopranom Jelke Igličeve. Topla glasovna zlitost in igralska dognanost ju je prevevala ob znanih liričnih dvo-spevih (»Mati mila« »Naj ž vi do groba« s Drelepim učinkovitim zaključnim »Zbogom«. »Kaj taka si« itd.) Pavle Kovič je svojega nekdanjega Keeala primerno dopolnil. Predstavil nam je preudarno zam šljen in krepko začrtan komični lik. ki si je priboril dominantno veljavo v vsem tem slikovitem Smetanovem opernem okolju Sredi številih spevov je posebno prisrčno zvenel znamen'ti »Vem za mladenko« A J a r č e v Vašek ie vseskozi pozitivna stvaritev. Angei Jarc ki je letos stopil 7 naš operni ansambl, se je vidno uve- ljavil že kot sel v Aidi. Njegov Vaš-k pa predstavlja zrelo operno komično figuro. V m.miki. hoji m v celotni zasnovi je povsem v skladu s smešno Vaškovo prikaznijo. Ni pa pret rano zaostril potez na svojem Vašku ki je v vsem svojem dejanju in nehanju na odru naraven verjeten, četudi manjvrednosten lik Tudi problem pojoče jecljavosti je A. Jarc s svojim odmevnim tenorjem uspešno rešil (Kaj mi dušo bega itd.). Kvartetu roditeljev je igralski ter pevski delež bolj skopo odmerjen, izvzemši pomembni in znameniti sekstet »Le pomisli Mar nka«. kjer se v blagodonečem sozvočju šestorice odraža topla skrb za Ma-rinkino usodo. V tem zboru se močno uveljavlja markantni Kruš na J. A n ž 1 o v a r-j a. ob njem postavna Ljudmila V K o v i-č e v e potem veljavni Miha V S k r b i n-š k a in »maminka« Kata Lj. č e p i č e v e. V krogu komediantov pa so sodelovali P. Rasbergerjev vodja komediantov. Esmeralda Marice Lubejeve -ter Indijanec E. Verdcnika. Uspelo predstavo so pripravili dirigent L. H e r z o g, ki je tudi topot potrdil sloves odličnega interpreta Smetanove glasbe, režiser. V. Skrbinšek, ki si je prizadeval, da bi opernemu nrizorišču vtisnil čim slikovitejši čar češke sredine ter A. H a-r a s t o v i Č, ki je plesne vložke vestno in marljivo naštudiral. »Prodana nevesta« ne bo ustrezala samo potrebi po umetniškem užitku, ampak bo tudi izdatno zalagala gledališko blagajno. m. Mariborsko »Aido«, ki v zasedbi domačega ansambla n: doživela tistega zadovoljstva uspeha, kakor bi ga bila zaslužila spričo velikih žrtev, naporov ter plemenitih prizadevanj, je izredno poživilo gostovanje znanih umetnic Anč'ce M i t r o v i-če ve ki je svojčaa delovala pri mariborski operi in ki je tudi na mariborskem odru proslavila svoj srebrni umetniški jub'lej, ter V. M a j d i.č e ve kot A^ide. Amnette A. Mitrov i če v e. je bilaVvsa v dostojanstvu ponosne fa,ra§nove -Jičerke in v.;pre-žiru do Aide. Njen še vedno sveži in prodorni alt se je lepo uveljavil v vseh spevih, zlasti pa v hrepenenjskem spevu v tretji sliki ter v žalnih, globoko občutenih spevih v predzadnji sliki. Aida V. Majdičeve nas je prijetno presenetila s svojo globoko pevsko kulturo in celotno pojavnostjo. Vztrajna vzdržnost in dovršena obl kovanast njenega soprana se je razodela predvsem ob obeh prošnjih spevih ob koncu prve in tretje slike, nadalje v nilski sceni in ob ednstveno melodioznem skupnem duetu v grobu. Bil je prijeten operni večer poln umetniškega užitka in priznanja odi čnima umetnicama, ki sta s polnostjo svojega ustvarianja potegnili za seboj tudi ostale sodelujoče. —ec v ljubljanski drami Po uspelem gostovanju mariborskega gledališkega ansambla smo zapisali iskreno željo, naj bi bili obiski med Ljubljano in Mariborom čim pogostejši. Prva lastovka. ki po tem prazniku obeta pomlad, je bil v soboto nastop Eme Starčeve v vlogi Lonke v štandekerjevi »Prevari«. Tokrat smo po uspelem gostovanju mariborskega ansambla vnovič imeli priliko, primerjati umetnost igralke s periferije našega kulturnega območja z gledališko umetnostjo, kakršno je izoblikovalo središče. In kakor smo zadnj:č priznali Mariborčanom, da so nam Cankarja z verističnim tolmačenjem njegovega miljeja in besede v veliki meri približali, . danes z veseljem ugotavljamo, da nam je Starčeve s svojo Lonko prinesla svojstveno, naturno- umetniško *odkritje. Dala je Lonko kot zdravo, polnovredno, kmečko dekle, ki sta jo mesto in lahkomiselnost sicer oplazila od daleč, a je sama do sebe, do svojih in do vseh vendar strog, neizprosen sodnik, ki išče zmerom svoj najvišji prav. Njena Lonka je dete naturalistične igre. V drugem dejanju se razvna-me in razž vi, v tretjem izpriča najtežje katastrofe poteptanega, a še zmerom bo-rečega se ženskega srca. V teh prizorih je dala vse, kar more od boga nadarjena gralka. Za svojo umetnost je Starčeva žela mnogo priznanja in prejela mnogo cvetja. Graje pa je vendar vredno .-*■?. gledali?. šče je bilo precej slabo obiskano — naše občinstvo, ki bi mu človek rad od srca na- Zapiski Karel čapek v srbskem prevodu. V za ožbi Gece Kona. Beograd, je izšla lične opremljena knjižica čapkovih bajk za otroke, z naslovom »Zlata knjiga« prevedel Ja-roslav Mali. Prevedene so »Velika mačjr bajka«, »Pasja bajka«. Ptičja bajka«. »Velika policijska bajka« in »Velka doktorska bajka«. Prevod je zelo skrbno pripravljen in prirejen za naše otroke. Knjiga ima 164 strani in stane 15 dinarjev. Izšel je prvi zvezek časop'sa Jugosloven-ske un je za zaščito dece, »Narodni pod-mJadak«. Uredniki dr. M. D. Popovič in Slo-bodan 2. Vidakovič. Zvezek vsebuje vrsto člankov, v katerih avtorji razpravljajo o vsestranskih zadevah zašč'te otroka. Dr Stevan Z. Ivanič piše o kmečkem nač'nu žvljenja in otroku ter omenja v članku zdravstvene prilike naše vasi, kmečko hišo. družinsko življenje šolo. delo ki ga mora kmečki otrok tako zerodaj opravljati itd šef otroškega odd. Splošne državne bolnice v Beogradu dr. M. Petrovič je prispeval članek »Druž na kot normalna sredina za razvoj kmečkega otroka«. Dr. 2ika Mar-kovič je obdelal vprašani specifičnih vzrokov umrljivosti kmečkih otrok. Vera Ki-čevac pa je proučila družinski in soc alni položaj matere na vasi. Zanimivo temo »Kmetica kot čuvar'ca tujega otroka«, je obdelala zagrebška zdravnica dr Mica Tr-boievič. Izmed os^aHh. prav tako zan:mivih člankov naj omenimo še: Dr Miloš Popovič »Naloga države za zaščito otrok«, dr Smilja A. Kost'č-Joks»ič »Potreba in možnost ceplienia nrot' tuberkulozi na vasi« O gosoodarskh tečailh na vasi je poročala Darinka Lackovič. o pomenu šolskih kuhinj pa Vasa Lazarevič. Prav poučna sta tud! prispevka »VToea tn naloee pedagoških izobražencev v dečU zaščiti« prispeval A. Skale in »Spomini na začetek oddelka za zafiCto dece«. prispeval dr M D. Popovič. Kniiea je lep doVumpnt dela ki ie biTo izvrženo za zaščito otroka v Jugoslaviji. 7 4 2 1 14: 7 10 7 4 1 2 23: 9 9 7 2 4 1 9: 9 8 8 1 3 4 12:28 5 7 1 2 4 9:14 4 ŠPORT V nekaj vrstah Pred zadnjim izločitvenim terminom v oeljsld skupini Kakor je že obširno poročalo ponedelj-sko »Jutro«, je bila pretekla nedelja predzadnji termin za izločilne tekme v prvenstvu LNP in je b.lo ta dan odigranih šest zelo važnih prvenstvenih tekem v tem razredu. Medtem ko smo o izid.h in novo nastali situaciji v ljubljanski in mariborski skupini poročali že v omenjeni izdaji, ni bil objavljen trboveljski rezultat tekme med domač m Amaterjem in celjsko Ju-- goslavijo. Igra se je končala neodločene : 2r2 in sta torej nasprotnika točke podelila Situacija se je po tem rezultatu spremenila le v nebistvenem delu, namreč na koncu tabele, kjer je Jugoslavija za eno točko prehitela Olimpa. Odločitev glede prvega in drugega mesta v tej tabeli bo torej tudi šele v nedeljo. Slika prvenstvene tabele je do tedaj takale: Atletik Celje Amater Jugoslavija Olimp Prijateljska tekma v Celju Na Glaziji je bila včeraj odigrana prijateljska tekma med domačo enajstorico SK Celja in Slavijo iz Maribora, ki se je končala s tesno, toda zasluženo zmago Celjanov v razmerju 3:2 (0:0). Gostje so predvedli dobro tehnično igro in pokazali mnogo lepih kombinacij Moštvo Celja pa ni bilo na višku svojega znanja m je bi1 zlasti napad premalo povezan m odločen Do odmora je bila igra skoraj izenačena, pozneje pa so Celjani prišli do rahle premoči, ki so jo obdržali skoraj do konca. Tekmo je sodil g. Presinger. Otvoritvena nogometna tekma v Slovenjem Gradcu Preteklo nedeljo sta odigrali na igrišču v Slovenjem Gradcu prijateljsko tekmo enajstorici Mislinja in Štor. Po zelo zanimivi igri so zmagali gostje, ki so predvedli bolj povezano igro od domačih. 2al so bili pri tem nekoliko preveč nedisciplinirani, kar je izzvalo bučne proteste med igralci in gledalci. V interesu našega podeželskega nogometa je, da se slični prizori na igriščih ne bodo več ponavljali! Se nekateri inozemski rezal tati. V italijanskem prvenstvu so bile preteklo nedeljo odigrane naslednje tekme: Torino—Novara 1:1, Lazio—Miiano 2:2, Bologna—Liguria 1:1, Livorno—Juventus 1:0, Bari—Triestina 0:0. Genova—Lucchese 1:1, Ambrosiana—Modena 4:2, Napoli— Roma 1:0. Po nedeljskem kolu vodi Bologna s 34 točkami za njo pa sta Liguria in Ambrosiana. — V češkem prvenstvu je bila odigrana ena sama nogometna tekma. In sicer med Pardubicami in Bat*o, v kateri so Batovci izgubili z 1:5. Meddržavna nogometna tekma med Irsko in Madžarsko je ostala neodločena 2:2, (l:l)v Crosscountry za prvenstvo zagrebškega podsaveza V.nedeljo so v Zagrebu izvedli tekmovanje za podsavezno prvenstvo v cross countryju, za katerega pa med atleti ni bilo posebnega zanimanja. .Nastopilo je vsega 14 tekmovalcev, od katerih jih je 12 prišlo na cilj. Po lepem taktičnem teku se Je v tem tekmovanju spet uveljavil talentirani mladi tekač Concordije Kotnik — v ostalem naS ožji rojak, zaradi katerega je bilo že toliko razprav in prepirov med Zagrebom hi Ljubljano — ki je na 7.800 m dolgi progi dosegel prvo mesto s časom "'25:05.6. Drugo in tretje mesto sta zasedla Haškovec Flass s časom 25:15 in njegov klubski tovarid Franjo Krajcar 8 časom 25:32. Vse te tekme 80 samo priprava za ,državno pirv^nstveno tekmovanje v tej di- , scipllhi, ki bo 2. aprila v Zagrebu med vsemi najboljšimi atleti is države, Športno čtlvo Auto, St. 2. službeno giasuo zagrebške ekcije AKKJ, vsebuje med drugimi na-lednje zan.mive članke: Kaj je prav za jrav pavšalna trošarina na pnevmatiko. — V. Praprotnik: O reviji »Auto«. — O med-larodni avtomobilski razstavi v Berlinu. — Prvi avtomobil in prva avtomobilska iola v Zagrebu, — Naš turizem. — Hrvatsko gospodarstvo trpi škodo zaradi slabih jest. — Mojster volana Tazio Nuvolari. — 5rva propagandna vožnja z uporabo do-načih goriv. — Voda kot pogonsko sred-tvo motornih vozil. — Problem modernih :est. Vmes je še mnogo službenega gradiva n kopica strokovnih sestavkov iz našega avtomobilizma in motorizma. Ta strokovna revija, ki je tudi bogato ilustrirana, se je v tej številki še bolj izpopolnila in bo gotovo zanimala tudi vsakega našega lastnika motornega vozila. Posamezne številke so po din 5. »Tovarn*ški Vestn k KID«. V rokah imamo 6. Številko glasila Kranjske industrijske družbe, ki je v glavnem posvečena nedavnemu izletu in smuškim tekmam jeseniških kovinarjev. List objavlja več uspelih posnetkov s te edinstvene smučarske pr.reditve v naši državi sploh, razen tega pa tudi podrobni in statistični pregled posameznih izidov, ki j h je doseglo nad 500 nastopajočih tekmovalcev, številka daje najlepši vpogled, kaj vse lahko doseže dobra organ zacija in neugnana požrtvovalnost ljubiteljev zimskega športa. »Atletika«. Te dni bo začel izhajati nov strokovni list z gornjim imenom ki ga bo izdajal Jugoslovenski atletski savez L st bo objavljal strokovne in informativne članke iz lahkoatletskega spora ter bo izhajal enkrat mesečno in se prodajal po 2 din za številko. Naročnina bo znesla 9 din polletno, 18 din pa letno, do konca letošnjega leta pa din 15. Denar je treba poslati na naslov: »Jugoslovenski atletsk- savez« Zagreb Svačičev trg 8. ali na čekovni račun št. 38716 z označbo »za Atletiko«. SK Ljubljana. Danes tren ng tekma Ii-gaškega in prvega moštva Igralci naj bodo najkasneje ob 15 v garderobi. Postave na običajnem mestu. DKSK »EDINSTVO« Ima danes ob 20. redno odborovo sejo v restavraciji Novi svet. Prosim da se vsi odborn ki sigurno udeleže Predsednik. SK Grafika sprejema juniorje. Kdor ima veselje do nogometa naj se javi ob sredah ob 19 v klubovem lokalu Masarykova c., palača »Grafike« IV nadstr. Načelstvo. LZSP službeno. Redna seja bo drevi ob 20. v kavarni »Emoni«. Udeležba obvezna! Tajnik. Naše gledališče DRAMA Torek, 21.: Zaprto. Sreda, 22.: Potovanje v Benetke. Red Sre-da_ Četrtek, 23.: Kaj je resnica. Red A. Petek, 24. ob 15.: Upniki, na plan! Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Francoska komedija »Potovanje v Benetke« se bo ponovila v sredo 22. t, m. za red Sreda. Delo je izredno zabavno in je imelo pri vsaki vprizoritvi lep uspeh. Dijaška predstava v drami bo v pereic 24. t. m. ob 15. uri. Vprizorila se bo izvrstna češka komedija »Upniki) na plan«£. Cene globoko znižane, dramske. Emil Kralj, odlični član našega dramskega ansambla, bo proslavil v začetku aprila 251etnico umetniškega delovanja. Ob tej priliki se bo vprizorila Tolstega drama »živi mrtvec« v režiji prof. šesta. Proslava bo v torek, 4. aprila, na kar že danes opozarjamo prijatelje in častilce našega odličnega člana Drame. OPERA Torek, 21.: Werther. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac-Gavellove in g. Josipa Go-stiča. Izven. Sreda, 22.: Tosca. Premierski abonma. Gostuje Vera Majdičeva. četrtek, 23.: Jesenski manevri. Red četrtek. Petek. 24.: Lohengrin. Izven. Znižane cene. Ga. Zlata Gjungjenac in g. Josip Gostič bosta nastopila drevi v dveh najpomembnejših vlogah Massenetove opere Werther. Vprizoritev francoske opere s tako odličnima gostoma bc prav gotovo pomemben dogodek v naši operi. Ostala zasedba kakor običajno. Predstava je izven abonmar ja. PremierSlie abonente opozarjamo, da bodo imeli jutri 22. t. m. za svoj abonma predstavo Puccinijeve opere »Tosca« z go. spo Majdičevo v naslovni vlogi. Cavarado-sija bo pel g. Franci, barona Scarpio g. Primožič. Sprememba repertoarja je bila nujno potrebna zaradi več obolenj v opernem ansamblu "Rosetta Painpanini, najboljša italijanska »Madame Butterfly«, je pela to vlogo na najrazličneših evropskih odrih in prav po gostokrat tudi pod vodstvom slavnega dirigenta Toscaninija, ki je bil odlični umetnici še prav posebno naklonjen. Umetnica je pokazala svojo umetnost tudi preko oceana in je bila gostja v raznih ameriških operah. Ga. Rosetta Pampanini bo gostovala v »Madame Butterfly« v nedeljo 26 t. m Prodaja se že vrši pri dnevni blagajni v operi MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 21. ob 20.: Pygmalion. Red C. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob izgubi naše ljubljene mamine, gospe IVANKE KORBAN VDOVE NADUČITELJA izrazili sožalje in ji poklonili toliko cvetja m vencev, se tem potom prisrčno zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. profesorjem Ui gojencem Trgovskega učelišča ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. ki so blago pokojnico v tako častnem in velikem številu spremili na ujeni poslednji poti k večnemu počitku. Vsem iskrena hvala. Maša zadušmca za blagopokojno se bo darovala v farni eerkvi v Trnovem v sredo, dne 22 marca 1939 ob 7. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 21. marca 1939. Žalujoči: JOSIP KORBAN, šol. nadzornik v pok., sin; IVANX\ ROBIDA roj. KORBAN. vd prof., hči — in ostalo sorodstvo. Umrl je 19. marca 1939 naS predsednik in častni član. prelat dr. phil. Fran Kovačič ZGODOVINAR IN UTEMELJITELJ ZNANSTVENE ORGANIZACIJE V MARIBORU BD je neumoren in neustrašen delavec za resnico in pravico, in delo, ki ga je Izvršil, ne bo umrlo. Vedno nam bo ostal vzor. MARIBOR, dne 19. marca 1939. Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzejsko društvo v Mariboru, Študijska knjižnica v Mariboru r - / . • i- : '' \ •V - m | B 1 flHB ' 'J f Izpolnjujemo žalostno dolžnost ter dajemo na znanje, da je naš dolgoletni sotrudnik in strokovni svetovalec, gospod ekonomski svetnik FRANC ZWEIFLER RAVNATELJ SVOJECASNE DRŽAVNE IN VINOGRADNE ŠOLE ____________V MARIBORU V POK. v nedeljo, dne 19. marca 1939 mirno v Gospodu preminul. —v fr-o-inoTn in ^astnem spominu. Pogreb pokojnika bo v sredo, dne 22. t m. od mrtvašnice deželne bolnice v Radgoni. . . GOR. RADGONA, dne 20< marca 1939. Tvornica sekta in vinske kleti Clotar Bouvier, veleposestnik vinogradov, Gor. Radgona L WINDER: 56 Qospod"J£nomk Roman o Franco Ferdinandu (Avtoriziran prevod) Toda že prvi dan se je zavedel, da je v teh dvoranah, v teh sobah in na teh hodnikih ne biva duh Rudolfa II., marveč duh nekega drugega Rudolfa: brezbožni, vsakršnemu izročilu se roga j oči, prosvet-Ijeni duh prestolonaslednika Rudolfa, ki je živel tu pred sedmimi leti, ko je bil v Pragi polkovnik. Prestolonaslednik je bil dal prostore, ki so jih zdaj pripravili za Franca Ferdinanda, prezidati in na novo urediti. Vse je stalo in ležalo še natanko v tistem redu ali neredu, ki je bil prestolonasledniku po godu. Uradniki in sluge so bili mnogo manj ponižni kakor osebje Karla Ludvika in njegovih sinov; vsi prebivalci Hradčanov so govorili o prestolonasledniku, ne da bi jih bil kdo vprašal, in pripovedovali, kaj je imel rad, kaj je sovražil, kaj je hvalil in kaj zametaval — na vsakem koraku je Franc Ferdinand srečaval sledove življenja, ki ga je bil živel prestolonaslednik v Pragi in ki se je močno razlikovalo od habsburških navad. Komaj je bil Franc Ferdinand prišel, so mu že pokazali stopnice, ki so bile določene za prestolonaslednike) ve uradne goste, in stopnice, ki so služile drugim, bolj pogostim obiskovalcem; ti drugi so bili. kakor so takoj dodali, čudni, smešni ljudje, in prestolonaslednik je z njimi modroval, politikoval in sklepal prijateljstva. Prvih štiri in dvajset ur je Franc Ferdinand trpel nespodobno zaupni način govorjenja, ki si ga je usojalo osebje. Drugi dan je besno nadrl nekega uradnika, ki je jel nepozvan govoriti o prestolona- slednikovih prijateljicah, še tisti mah se je po gradu raznesel glas, da želi nadvojvoda uvesti strogo etiketo dunajskega dvora. Nihče se poslej ni upal glasno govoriti. Smeh služabnikov in dekel je utihnil- Ljudje so se ogibali resnega, bolehnobledega mladega gospoda. Kljubovalno je jemal njihov strah na znanje. »Človek se ne sme nikoli popro-stačiti«, je mislil sam pri sebi, ko je spoznal, da je že po štiriindvajsetih urah tudi tu nepriljubljen. Prišel je bil v Prago z namenom, da konča svojo osamljenost. »Oton in prestolonaslednik«, je premišljeval, »ta dva nista osamljena, ker se povsod poprostačita. Kdor se poprostači, je v nevarnosti, da postane prostaški.« Mučno mu je bilo, zasledovati to misel do konca. Kajti odbijalo ga ni prosta-štvo, to ni bilo tisto, .česar se je bal, ne. strah ga je bilo skupnosti z vsemi. Ali ni bila vsakršna skupnost neločljivo združena z nizkoto? Franc Ferdinand se ni maral dolgo vdajati tem mučnim mislim. V dnu srca je čutil, da je temnemu, od sovraštva do sebe razdejanemu, o veličini sanjajočemu cesarju Rudolfu II. bližji kakor prestolonasledniku Rudolfu, ki je občeval s časnikarskimi pisuni, opozicijskimi politiki in podobno so-drgo in očividno ni imel smisla za dostojanstvo svojega slavnega imena. »Njemu nič ne škodi, vsak ve, kdo je«, si je mislil Franc Ferdinand. »A kdo sem jaz? Kje je smisel mojega življenja?« Nikoli ni premišljeval o smislu življenja. Misli, ki so se mu vsiljevale na starem praškem gradu, so mu bile nove in tuje. Hotel jih je hitro pregnati, saj mu niso mogle pomagati. Hotel je nekaj storiti, nekaj doseči, da bi pregnal svoje jalove misli. Toda služba pri polku ni ustrezala njegovi želji po dejanjih. Prestolonaslednik, ki je bil že dosegel najvišji vojaški čin, je izdajal veliko delo o avstroogr-ski monarhiji; zadnje dni so bili časniki napovedali novo delo cesarjeviča Rudolfa: opis športa. Franc Ferdinand je tudi hotel kaj ustvariti; a saj ga ni bilo torišča, kjer bi se bil mogel poizkusiti, naučil J se je bil vsega in ničesar, nihče ni nič pričakoval od njega, bil je eden izmed mnogih princev. ki so prejemali apanažo, imeli čin v armadi, ter živeli jalovo, nepotrebno življenje nosilcev velikega imena, ne da bi jih bila dvigala zavest kake zasluge ali kak velik in srečonosen up. Potreboval je prijatelja- Poln pričakovanja je sprejel plemenite gospode, ki so se mu prišli poklonit. Prišla sta kneza Karel Schwarzenberg in Carlos Auersperg, princ Alain Rohan, grofje Jožef Nostitz, Edmund Palffy, Franc Thun, Rudolf in Ferdinand Chotek, St. Quentin in Schaffgotschi; ko so odšli, je čutil praznoto v možganih, neizmerno praznoto v srcu. Vsi so bili drugačni kakor on, zapuščen je stal v brezzračnem prostoru. Drugi dan je prebil nekaj ur s poveljnikom svojega polka, gospodom pl. Plonniesom. S tem je mogel Franc Ferdinand vsaj neprisiljeno govoriti, poštenjaška odkritosrčnost tega častnika mu je dobro dela. Franc Ferdinand ga je povabil, naj gre z njim na lov, lep jelen da se bo že našel. Plonnies je robato odvrnil: »Lep jelen ni beseda. Jelen je dober, ne lep. Lepa je ženska, jelen je dober.« Plonnies je izbral nekaj svojih častnikov, mladi nadvojvoda je potreboval vesele družbe, veselih mladih ljudi, ki niso smeli niti v vinski volji pozabiti, koga imajo pred seboj, a se vzlic temu niso »ceremonili«. Šli so v Grand hotel, v rastlinjak, tam -so igrali šramlji, tam se je kazal umetni žviž-gač »baron Jean«, tam so sedele lepe ženske. Ko je Franc Ferdinand vstopil s svojim spremstvom, je slišal radoživo godbo, cigumiganje in petje, tudi gostje so peli in pobrundavali, oči moških so se bliskale, oči žensk so žarele, vse je bilo srečno. Vstali so, ko so zagledali mladega nadvojvodo, njihov smeh je utihnil, smehljaj jim je zamrl »Naj se ne dado motiti«, je šepnil nadvojvoda grofu Wurmbrandu. Komorni načelnik je šel od mize do mize in pošepetaval častnikom: »Nadaljujte, kakor da ne bi bilo nič, tudi on se hoče zabavati.« Gosli so znova zadonele, petje se je spet oglasilo. Franc Ferdinand je hotel pomagati peti. Pa ni mogel-Nekaj ga je držalo za grlo. »Zakaj ne morem biti vesel kakor drugi?« je obupano pomislil. »Zakaj ne morem peti?« A drugi niso bili več veseli kakor pred njegovim prihodom, ohramljala jih je njegova otožnost, njegova togost, ohramljal jih je njegov mrki obraz, ohramljale so jih zapuščeno sinje, široko odprte oči nadvojvode, ki se je hotel smejati, pa se ni mogel. »Kdo sem?« je obupno ugibal. »Kaj nisem mlad človek s svojimi petindvajsetimi leti? Prastar sem, starejši od starega polkovnega poveljnika in starejši od plešastega starca, ki ondukajle pripravlja plavolasko v smeh. Pozabiti hočem, kdo sem. Misliti si hočem, da sem Oton. Enkrat hočem biti Oton, nemara da se bo vse popravilo, če si bom tako mislil.« Zaprl je oči in si z zaprtimi očmi predstavil Otona, burni in nežni gib roke, s katerim se je Oton polaščal žensk, vzdignjeni vinski kozarec v Otonovi roki, sinji blesk Otonovih oči in njegov prešerni smeh. Franc Ferdinand je s težavo odprl oči, prijel za svoj kozarec in ga izpil. »Mnogo bom pil«, je pomislil, »potem se bom lahko smejal.« Hitro je izpil drugi kozarec, in tretjega, ta mu že ni več dišal, upiral se mu je, nikar da bi ga bil upijanil, toda Franc Ferdinand si je mislil: »Zdaj sem popil mnogo vina, zdaj se hočem smejati.« In se je zasmejal. Njegova soseda za mizo, poveljnik polka in lepi, ciganskočrni grof Wurm-brand, sta se pridružila njegovemu smehu in po-mežiknila ostalim, častnikom in ženskam: »Smejte se tudi vi!« Franc Ferdinand se je trudno naslonil nazaj, glava mu je postajala težka in ga je hotela boleti, venomer mu je tičala igla sredi glave, stene so se zibale, mize so se začenjale vrteti, a smejati se ni mogel. »Jaz nisem Oton«, je mislil sam pri sebi. Potegnil je komornega načelnika za rokav in mu šepnil: »Pojdimo.« DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE v domači kolekturi „Vrelec sreče" PLANINŠEK - LJUBLJANA MODNIH KAMGARNOV in SI KNA za nove pomladanske obleke in površnike za gospode Pri JROFIT LJUBLJANA LI1MMICA3 Pred školijo 3 70 letnica obstoja zato postbne ngodnosti! 1NSEEIBAJ V „JUTRU"! Perfektna kuharica srednjih let, dobi stalno mesto v večiem hotelu na deželi. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Stalno me-slo na deželi«. 5715-1 Šoferja mehanika ščemo za avtobus in tovorni avto, ki je v stanju položiti primerno kavcijo. Nujne in podrobne ponudiš e na Pošta III, pretinac ot. 27, Zagreb. 5426-1 Službe išče Pekovski vajenec z že dveletno učno dobo želi nadaljne zapo-litve k dobremu mojstru. župevec Alojzij, Ulica na Grafi 8, Ljubljana. 5776-2 Mlad pekovski pomočnik išče stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv pek«. 5794-2 Krojaški pomočnik z nekaj prakse, išče mesto praktikanta za velike komade. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 5793-2 Plačilna zmožna kavcije, z znanjem nemščine, z dobrimi spričevali, išče stalno mesto v Ljubljani ali za sezono letovišču.. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Verzirana«. 5791-2 G, fh. Kotmans KmUm Kczlostrelec gre leve lovit Vajenci (ke) ......................m*!........i.......................... Učenko sprejmem v specerijsko trgovino. Ponudbe pod »Jezica« na ogl. odd. »Jutra«. 5788-44 Dragocenost Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE — juvelir, Ljubljana, VVoliova ui Prodam Polenovka prvovrstna, namočena redno na zalogi; kg din 12 pri Kovačič, Miklošičeva c. 32. Prepričajte se! 5790-6 Les Imam cea 6 kub. m popolnoma suhib lipovih hlodov od 2 do 4 m dolgih in 40 do 100 mm debelih. Ivan Rus, Grosuplje. 5545-15 Kompletna spalnica iz mehkega lesa - bela, dobro ohranjena se ugodno proda. Naslov pri Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2-1. 5811-12 Lokali Trgovino dobičkanosno, s stanovanjem oddam v najem ali pa sprejmem družabnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 60.000« 5784-19 TISKANE KRETONE, delene in krepe, v lepih modernih vzorcih, zajamčeno stalne barve od din 6.80 za domače obleke, belo in barvasto blago za perilo od din 5.— naprej dobite v novo o tvor j eni trgovini ZA LJUBL JANCO pri zmajskem mostu — Sv. Petra nasip 19. Istotam velika izbira ostankov! Sobo odda Opremljeno sobo svetlo ln zračno s posebnim vhodom oddam, šmartinska c. 10. 5807-23 TUj. Za šestošolca iščem za prihodnje šolsko leto stanovanje z vso oskrbo pri boljši rodbini, najraje profesorski, ali da je vlsoko-šolec v rodbini, v bliži. ni Bežigrada. Pogoji: strogo nadzorstvo, klavir, pomoč pri učenju in nemška konverzacija. Naslov v vseh poslovalnicah »jutra«. 5548-23a Izgubljeno Zapestna ura srebrna damska, se je izgubila od Predovičeve ul. do Pokopališke ul. 62. Prosi se najditelj naj jo proti nagradi odda: Tratar, Predovi-čeva ul. 31. 5789-28 Ženitve Gospod z gotovino poroči do 35 let staro gospodično a!l vdovo z gostilno ali z malim posestvom. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod: »Dobra pomoč«. 5785-25 Razno Beseda 1 din. davek 6 dlD za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din K Pozor mesarji, peki! ugodno prodam dva no. va voza na pumpane gumi, voz plato za nosilnost 2 do 4000 kg. Dolenc Franc, Groharjeva 19, Ljubljana. 5798-6 Obleka popolnoma nova, elegantna za velikega gospoda, se proda. Dragi-čevič, Ljubljana, Knaf-ljeva 13, visoko pritličje. Ogled od 13 do 16. ure. 5799-6 117 Joj, joj, kakšna škoda! Krasni klavir je bil samo še kup polomljenih deska, tipk in strun! A redarja sta jadr-no skočila z motorja, zaloputnila vrata avtomobila in jih zapahnila z močnim železnim drogom. Nato sta od veselja zaplesala, kakor da ne bi bilo na vsem božjem svetu nikjer razbitega klavirja! Travno seme Banaško lucerno Grahorico Oves Zlati dež Jari ječmen Koruzo za zeleno krmo in ensilažo Sladke lupine Polsladkorno peso in Čebulček nudi Sever & Komp., Ljubljana. 5334-6 Kupim »Indio« kupi, proda m sprejema v komisijsko prodajo. Igriška 14. 5803-7 OJCSESEE Avto majhen, dobro ohranjen takoj kupim Zlatko Sl-munac, - Kranj. 5608-10 Motor s Stelb prikolico, moderen, malo rabljen, ta, koj ugodno prodam, Ljubljana, Resljeva 26 dvorišče. 5800-10 100 ccm Sachs Wanderer, zelo dobro ohranjen in dve navadni kolesi zelo poceni naprodaj. Likal-niča, Vegova 12. 5771-10 Velik kletni prostor suh, svetel za vsako obrt, pripraven za skla dišče oddam Kušar Ludvik, pečarski mojster. Mala vas 50a, Ježica. 5795-19 Gostilna na prodaj. Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica 1. 5808-19 Hiše - vile parcele in posestva že od 35 000 din dalje proda 1a pod ugodnimi pogoji Franjo Prlsiavec, real pisarna. LJubljana. Er-lavčeva 4a, Tel 23-81 96-21 Vilo (hišo) 2 do 4 stanovanjsko z vrtom kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod »Clm preje«. 5497-20 »Indio« Sprejema v prenovlje-nje stare otroške vozičke. Popravila vsake vrste strojev. Igriška 14. 5802-30 Objava gosp. Franc Angelo je iz naše družbe Izstopil ln ni več upravičen sklepati kakoršne-koli pogodbe ali prejemati denar v Imenu naše tvrdke. Peter Angelo, d. z o. z„ stroji za obdelavo lesa, Ljubljana, Pražakova 8-L 5806-31 Sodna dražba ortopedičnih - bandaž-nih ln drugih strojev, razno orodje, trgovska oprema, kilnl pasovi, noži, škarje, kirurgičnl instrumenti in drugo blago bo v Prešernovi ulici 5. dne 22. t. m. ob 14. url. 5809-32 Dopisi »Vitka 1« dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 5812 24 Prvovrstni trboveli ski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nad) L Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef 20-59 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Cisti ti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sretlolikalni< DOSPELI SO MODELI 1939 Trutnpf Junior (od din 39.800.— dalje) A II L E K A D L E R 2 I ADLER 2.5 1 VECBA&VNE JUGOGfcAflKA mmmm INSERIRAJTE V »JUTRU« ! rn$mmmmmmummmmm Korespondentko perfektno v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku, urno stenografinjo in strojepisko išče industrijsko podjetje v Mariboru. — Ponudbe na Reklam Rozman, Ljubljana, Pražakova 8. uniuHttniuiiitiimunnniHiiniiirriiirnninu Prijatelj 5389-24 prejela pismo šele v ponedeljek - prosim ponovni sestanek. Ponud be na ogl. odd. »Jutra« pod »Prijatelj« 5797-24 Kateri starejši gospod dobro situiran, bi posodil 1000 din lepi mladi gospodični, naj se javi pod »Garancija« na ogl. oddelek Jutra. 5609-24 INSERIRAJ V „JUTRU"! PRODAJTE svoje FOTO-POSNETKE' Iščemo za priključene nam časopise in novine stalno zanimive foto-posnetke iz vseh panog. Postanite časnikarski fotograf v svojem stranskem poklicu! Zaslužite denar s svojim foto-aparatom! Vse pobližje proti poštnini za odgovor pod šifro 717 na Agence de la Presse 10, rue Pauquet, ■aris (16). SAMO NEKOLIKO PAR VEČ in Vaše zdravje je sigurno zavarovano Neprimerno bolj fina in zdrava. Stanovanja 2-sobno stanovanje > pritiklinami išče družina brez majhnih otrok za 1 maj Ponudbe ni oe! odd lutra pod »Maj l9«. 5355-21a Mirna uradniška družina išče za 1. maj dvo- ali trisobno stanovanje, event. 2 vrtom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sonce in mir«. 5582-21a 4SERIRAJ V JUTRU"! IVAN M. KENDA LJUBLJANA, KERSNIKOVA Z Sodna dražba ortcpedienfh, bandažnih in drugih strojev, razno orodje, trgovska oprema, kilni pasovi, noži, škarje, kirurgičnl instrumenti in drugo blago bo 22. marca v Prešernovi ulici 5 ob 14* uri. Ce se ta dan ne bo vse prodajo, se bo dražba nadaljevala v četrtek 23. t. m. f Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, svak in stric, gospod Alojz Medvešek ZAS. URADNIK IN KAPETAN V REZERVI Pogreb dragega pokojnika bo 21. marca ob 5. uri pop. iz mrtvaške veže mestnega pokopališča v Celju, Celje, Ljubljana, Polzela, 19. marca 1939. Žalujoči ostali f ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega predobrega gospoda FRANCA RAUTERJA ŠOLSKEGA UPRAVITELJA V POK. sočustvovali z nami, poklonili vence in spremili pokojnega na poslednji poti, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo še čč. duhovščini, tov. učiteljem, pevcem in vsem, ki so se v toplih besedah poslovili od dragega rajnkega. Planina pri Sevnici, 20. marca 1939. ŽALUJOČI OSTALI Brez posebnega obvestila. žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod ing. MIlan Jenčič podpolkovnik v pokoju dne 19. marca po kratki bolezni. Na zadnji poti ga spremimo dne 21. marca, izpred hiše žalosti v Šmarju pri Jelšah ob pol deveti uri, nakar bo truplo dragega pokojnika prepeljano v Ljubljano, kjer ga položimo ob 16. uri k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. Šmarje pri Jelšah, Ljubljana, Wien, 19. marca 1939. žalujoči : OLGA JENČIČ roj. GOLUBIČ, žena; dr. ALOJZIJ JENČIČ, ing. FRANC JENČIČ, dr. SALVI JENČIČ, bratje in ostalo sorodstvo. »JUTRO« ZAVARUJE! Urejuje Davorin Eavljen. — izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot usnarnarja bran Jeran. - Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vs| s Ljubljani.