GOSPODARSTVO LETO XIX. ŠTEV. 529 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL GEPPA 9 - TEL. 38-933 Ladjedelska kriza pred EGS Italija brani koristi svojih ladjedelnic - Rešljivo tudi vprašanje obstoja ladjedelnice Sv. Marka čedalje bolj postaja jasno, kar nejša, verjetno pa financira dile velike ladje za razsut to- DELE2 LADJEDELNIC FBI SVETOVNI PROIZVODNJI LADIJ (v odstotkih od svetovne proizvodnje) Leto Italija EGS Jap. 1954 2.4 37 8 1956 6,7 33 26 1960 4,0 33 21 1963 7,1 28 28 1964 3,4 21 48 ! S temi nodatki razpolagajo v komisiji EGS. Odstotek deleža italijanskih ladjedelnic je bil izračunan na podlagi položaja 1. julija 1964, vendar niso pozneje italijanske ladjedelnice prejele posebno velikih naročil. Zakaj toliko naročil angleškim ladjedelnicam? vor, in to od 40.000 ton navzgor. Pričakujejo naročilo 140.000-ton-ske petrolejske ladje s strani družbe Sigval Bergesen. To naročilo bo izvršila verjetno ladjedelnica Harland and Wolff ter bo stalo okoli 4 in pol milijona funtov šterlingov (7,875 milijarde lir). Angleži so zadovoljni s tem uspehom še toliko bolj, ker niso zmagali na natečaju za graditev velikih Shel-lovih petrolejskih ladij s tona-žo 165.000 ton. Devet angleških ladjedelnic se je združilo v konzorcij, ki bo poiskal «idealen» način za zgra- smo sicer naglasili že v zad- ; ladjedelnice tudi država, nji številki »Gospodarstva«, da ‘ je usoda tržaške ladjedelnice Sv. Marka v rokah državnega holdinga Fincantieri, oziroma rimske vlade in da ni torej nameravano zaprtje ladjedelnice neizogibna posledica sklepa komisije Evropske gospodarske skupnosti, ki bi se mu italijanska vlada ne mogla upreti. Že lani so italijanski predstavniki v komisiji Evropske gospodarske skupnosti na padlagi spomenice rimske vlade iz leta 1963 nekako ob tem času uspešno branili koristi italijanskih ladjedelnic pred komisijo v Bruslju. Ni dvoma, da bo italijanska o-bramba uspela tudi letos in da nato povsem odpade sklicevanje na predpise rimskega sporazuma o Evropski gospodarski »•hipnosti, ko pojde za usodo tržaške ladjedelnice. Kakor znano, rimski spora- «rm določa da države Evrop-, (iFinRncial Times>) č da &55F-. ' s "s “sfess Bruslju ponovno bavi z vpraša-j milijonov funtov šterlingov. njem konkurence ladjedelnic in i Ta uspeh je treba pripisati bolj-s nrnhiemnm kako doleo nai Slm kreditnim pogojem, ki jih bodo še možne državne podpo- dovoljujejo angleške ladjedelni-1 ro — ICE) sporoča, da so tuje 6 - - p p ce skandinavskim plovnim druž- naložbe v italijanska proizvod- bam. Te bodo lahko 80 odsto , na podjetja dosegle v mesecu ' januarju 1965 1,056 milijarde Načelo dohodka tudi |prva pogajanja med Avstrijo in EGS V negospodarskih podjetjih v kflh enotna carinska p0||tika? Kaj pa odnosi med Avstrijo in tretjimi državami? cialni razvoj. Za političnega tajnika Centralnega komiteja je bil na predlog Franca Leskovška soglasno izvoljen Miha Marinko; tajnik organizacijskega političnega sektorja je postal Albert Jakopič, tajnik za ideološki sektor Stane Kavčič, a za družbeno ekonomski sektor Viktor Avbelj. Novi izršni komite CK ZKS šteje 17 članov, od tega 5 novih. V njem so: Viktor Av- t______ __________________ „o.„ bel j, Albert Jakonič, Stane Kav- ditev tipične 40.000-tonske tovor- Čič, Vladimir Krivic, Franc Le- V Ljubljani se je v soboto za-. vezati, usmeriti in stabilizirati, ključil kongres Zveze komuni-1 Govornik je dalje naglasil, da stov Slovenije, na katerem so (predstavlja konkretni interes bile postavljene nekatere smer- > za določene negospodarske ak-nice tudi za gospodarski in so- tivnosti medsebojno odvisnost ne ladje. NOVO NAROČILO ZA ANGLEŠKO LADJEDELNICO Ravnatelj znane angleške ladjedelnice Furness Shipbuilding Company je izjavil, da bo ladjedelnica po modernizaciji obrata pričela graditi 150.000-tonsko petrolejsko ladjo. TUJE NALOŽBE V ITALIJI Zavod za zunanjo trgovino (Istituto ner il Commercio Este- skovšek, Ivan Maček, Miha Marinko, Franc Popit, Mitja Ribičič, Janko Rudolf, Vida Tomšič in Boris Ziherl. Novi člani so: Marko Bulc. Tone Kropušček, Franček Mirtič, Tine Remškar in Janko Smole. ustvarjalca in družbe tako, kot je to na vseh drugih področjih. Kjer je medsebojna odvisnost, tam je tudi medsebojen konflikt, ki ga ni mogoče kar odpraviti. Nasprotno, ta konflikt je dejansko goMlna sila družbenega razvoja. Ob njem se razrešujejo družbena nasprotja in tudi medsebojna odvisnost. Zato menim, da bi morali v prihodnjem obdobju, ko bo naša družba sposobna iz leta v leto dajati več sredstev za negospodarske dejavnosti, biti hkrati sposobni urediti tudi odnose med negospodarskimi dejavnostmi in družbo. To je pot, ki jo moramo ubrati, da bi lahko zadovoljivo rešili tudi taka vprašanja, kot so npr. položaj kulture in druga pereča vpra- re ladjedelnicam glede na posebne okoliščine, v katerih te * I KS? AS3& zss s podpiranjem ladjedelnic omo' j j-...........—-------— 1 ■ gočiti nadaljnji obstanek te I važne industrije. Ni dvoma, da j bi tako bilo rešeno tudi • vpra- j šanje ladjedelnice Sv. Marka in j drugih obratov Združenih ja- ■ dranskih ladjedelnic — GRDA. Leta 1961 je italijanska vlade | 8 pristankom komisije Evrom ! Te dm so se vrnili z uspesno ske gospodarske skupnosti pri- i končanih razgovorov v Gradcu Pravila zakon, ki je omogoč-d m Celovcu predstavniki Gospu-nadaljnje podniran'e ladiedel- darske zbornice Slovenije in »k s strani države. Ta zakon je ! Gospodarskega razstavišča v dtd vladi pooblastila, ki so o- j Ljubljani. Z jugoslovanske stradala v veljavi do julija lanske- j m so se razgovor udeležili pred-ga leta, ko je prenehala veljav- j »Jarniki omenjenih gospodar, bost 1 skih ustanov, medtem ko je vo- . na' . dil delegacijo zbornice za St.a- Je rimska vlada-konus'u j jersko presednlk te zbornice dr. - v Bruslju obrazložila raz- I Rupert -Roth. Na razgovorih lir, naložbe v obliki nosojil in pooblaščenih financiranj pa o-ko-li 20 milijard lir. Ugodni zaključni razgovori za 4. obmejni sejem «Alpe-Adria» 1 sanja, o katerih zdaj v Jugo- Kardelj na kongresu CK SKZ j slaviji razpravljamo. V Bruslju so se proti koncu prejšnjega tedna pričela pogajanja Evropske gospodarske skupnosti z Avstrijo glede pogojev, pod katerimi bi bilo možno navezati tesneje trgovinske stike med državami EGS in Avstrijo. Pogajanjem je predsedoval podpredsednik komisije EGS Jean Rey. Na prvem sestanku sta podpredsednik Rey in avstrijski minister za trgovino Fritz Bock podala uradne izjave. Iz teh se vidi, kaj zahteva Avstrija. 1) Odstranile naj bi se carine in količinske omejitve (kontingenti) v trgovini med Avstrijo in državami EGS. 2) Avstrija bi hotela — z izjemo nekaterih vrst blaga — uskladiti svoj zunanji carinski sistem s sistemom Evropskega skupnega tržišča. 3) Avstrija naj bi prilagodila svojo kmetijsko politiko politiki EGS. sejmu v Muenchenu Močno sta zastopani tudi Italija in Jugoslavija y°l 1taiiiansjcega ladjedelstva od leta 1961, pa tudi ukrepe, ki Rh ,ie spreje'a za modernizacijo in racionalnejše , obratovanje italijanskih ladjedelnic. Rimska Vlada n&glaša: 1. Število delavcev zaposlenih V italijanskih ladjedelnicah se je skrčilo za 10.000. 2. Zaprte oziroma prilagojene hovim razmeram so bile ladjedelnice v Tarantu, v Pietri Li-SUre in v Livornu. 3. Spričo modernizacije in izpopolnitve obratovanja v ladjedelnicah je bilo možno skrčiti Proizvodne stroške za 30 odsto Primeri s tarifami iz leta 1961. V štirih letih 56 milijard državne podpore V štirih letih, od uveljavlje-ie 0IPenJenega zakona namreč, e država podelila za 56 mili- Takn lr p°dP°re ladjedelnicam. milijJtV6 lahko zgradile 1,7 milijona ton (BRT) ladjevja, ne ladieri aradi tega trpele koristi adjedelmc v drugih državah je držifva6116^ za^ona namreč, 'd lir podpo ko so te l£ njona ton o bi zaradi t, e,nic v drugih ____________ Tt-ai-- e gospodarske skupnosti. ičpRjanska vlada naglaša, da si 0 »e nadalje prizadevala, da “e. modernizira ladjedelstvo in Prilagodi dejanskim potrebam, ■lega se zavedajo tudi sami industrijski obrati. .Italijanska vlada pričakuje, ako poročajo iz Bruslja, ugo-e-n razPiet * * * * v zvezi z njeno vlo-ril n,a komisijo EGS, to pomeni, « bo komisija dala pristanek “ zakonski osnutek rimske vla-,e; ® katerim naj se uredi po-•pzaj ladjedelnic oziroma vpra-anje njihovega podpiranja. Predlaga, naj bi EGS omogočila podpiranje z državnim denarjem ladjedelnic do 31. decembra 1969 V Rimu so prepričani, da bo italijanske predloge podprla predvsem Francija, katere ladjedelstvo se nahaja približno v enakih težavah kakor italijansko. Ni tako gotovo gledišče Nizozemske, Belgije, zlasti pa ne Zahodne Nemčije, ki bolj nasprotujejo vzdrževanju ladjedelnic z državnimi podporami. .Kakor že v prejšnjih prime-rih, poudarja tudi zdaj italijanska vlada, da je treba še nadalje z državnim denarjem zagotoviti obstanek ladjedelnic, ker he gre toliko za konkurenco ladjedelnic v državah EGS, temveč Predstavlja za vse najhujši nevarnost konkurenca japonskih \adjedelnic. Proti konkurenci Japonskih ladjedelnic se dajo zavarovati ladjedelnice EGS sa-UJO z javnimi podporami. V ta namen bi ne bilo samo potreb-n9 omogočiti še nadaljnje podpiranje ladjedelnic s krediti posameznih držav EGS, temveč Zagotoviti jim kredite iz skupnega sklada Evropske gospodarje skupnosti. .Prav s tem vprašanjem se zdaj bavi komisija EGS, kako namreč izdelati skupen prodam za obrambo evropskih mdjedelnic pred konkurenco Japonske. Ni dvoma namreč, da Japonske ladjedelnice lahko tako uspešno konkurirajo, ker je Gradcu so bile usklajene blagovne liste za letošnji sejem obmejne blagovne izmenjave v okviru »ALPE ADRIA« in ugodno rešene vse druge tekoče zadeve v zvezi s tem seimom. Zlasti je ugodno odjeknila med av-' strijskimi gospodarskimi krogi vest, da bodo , z jugoslovanske strani letos iz zveznih virov zagotovljena potrebna devizna sredstva za uvoz blaga za široko potrošnjo, kakor tudi za delni odkup eksponatov, ki bodo razstavljeni na letošnjem sejmu « ALPE-ADRIA«. Tako so zvezni organi odobrili za uvoz blaga za široko potrošnjo po obmejnih sejemskih sporazumih devizno pokritje, ki bo v veliki meri uporabljeno prav za sejem »ALPE-ADRIA«. Tudi možnosti delnega odkupa eksponatov so urejene. Pomembna naloga v bližnjih dneh je zlasti v tem, da jugoslovanska podjetja čimpreje poiščejo v tujini, to je v obmejnih področjih Avstrije kot Italije, primerne izvoznike, ki bodo na sejem pripeljali ustrezno blago za široko potrošnjo, zlasti tisto blago, ki ga sedaj v Jugoslaviji najbolj potrebujejo. Hkrati pa naj bi slovenska, oziroma hrvaška podjetja že sedaj našla take partnerje, ki bodo lahko takoj izvozili v Avstrijo in Italijo najprimernejše proizvode, tako; da bosta usklajena uvoz m izvoz blaga po sporazumih sejma ALPE-ADRIA. Gre torej za dogovor o postopku, za način poslovanja prek sejma »ALPE-ADRIA«, 'ki odpira letos precej boljših možno- odkup razstavljenih predmetov. Te dni je na poti predstavnik republiške Gospodarske zbornice Slovenije v Trst in Rim, ki naj doseže pri ustreznih organih uskladitev blagovnih list za 4 sejem »ALPE-ADRIA«, kakor tudi zaradi razgovorov o nekaterih konkretnejših vprašanjih. Tako kot so potekali razgovori med našimi in avstrijskimi predstavniki v znamenju medsebojnega razumevanja, tako lahko upamo na uspešne pogovore tudi v Italiji. Načelna vpra- .. , ..... , . , šanja so bila že tako rešena- ~vPhvai» na P°!ltlk° teh usta" _ . noir i/ n/icnnzirrr orni/ cm n f.p pred nekaj tedni, ko so se v Ljubljani mudile delegacije iz Gorice, Trsta in Vidma, gre le še za uskladitev vseh vprašanj. ko bodo torej že v najkrajšem času potrjene z vseh strani blagovne liste in ustvarjeni pogoji za uspešne zaključke na tem mednarodnem sejmu. J. G. Italijansko-jugoslovanski trgovinski sporazum podaljšan Ker ni niti italijanska ne jugoslovanska pogodbena stran odpovedala trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo sklenjenega 23. marca 1963 in zadevnega dodatnega protokola od 25. aprila 1964, se oba sporazuma med državama avtomatično podaljšata za leto dni (od l. aprila 1965 do 31. marca 1966). Zato se bo blagovna izmenjava med sosednima državama še nadalje vršila na osnovi izvršnih navodil, ki so bila objavljena v okrožnici S/306120 od ll. maja 1964. Prav tako je bil avtomatično podaljšan za leto dni tudi sporazum od 31. marca 1955, ki ureja blagovni promet med goriško in videmsko pokrajino na eni strani ter področjem Sežana-Nova Gorica-Tolmin na drugi strani, in njegov dodatni protokol od 25. apri- fSETsirLSE Na mednarodnem obrtniškem vprašanja decentralizacije na negospodarskem področju — v kulturi, šolstvu, sistemu izobraževanja, zdravstva itd. »Od vsega začetka uvajanja sistema družbenega samoupravljanja, je dejal govornik, smo vedno poudarjali, da je decentralizacija samo pojem, ki odraža določen proces opuščanja administrativno - centralističnega upravljanja in ustvarjanja pogojev za samoupravljanje, da torej nismo nikakršni oboževalci decentralizacije zaradi decentralizacije«. Govornik je nripomnil, da v decentralizaciji gotovo niso šli v Jugoslaviji predaleč, nasprotno, storiti je treba še marsikaj, da bi se sistem samoupravljanja res do kraja sprostil in da bi ustvarili potrebne pogoje za najrazličnejše oblike demokratične centralizacije, ki ustrezajo samoupravljanju in potrebam ljudi. Še vedno nismo našli odgovora na vprašanje, kako naj pri-tegnemu k financiranju na področju negospodarskih ustanov vse činitelje, ki morajo biti zainteresirani za te vrste dejavnosti in ki tudi dejansko sti za ugodno poslovanje kot i la 1964. Spričo tega ostanejo v prejšnja leta, zlasti spričo dej-1 veljavi od l aprila 1965 do 31. stva, da bodo zagotovljena de- marca 1966 določila objavljena vizna sredstva za nakup razme- v okrožnici S/306122 skupaj s roma precejšnjih količin blaga priloženimi kontingentnimi bla-za široko potrošnjo in za delni I govnimi listami. nov. V gospodarstvu smo te odnose že precej razjasnili. Že delj časa je vsakomur jasno, da ne obstajajo več kakšne občinske, republiške in ali zvezne tovarne ali pa občinske, okrajne, oziroma republiške trgovine itd., ampak da so vse to samostojne delovne organizacije, ki so na eni strani glede vprašanja odnosov povezane s komuno (občino), na drugi strani pa so zaradi svojih gospodarskih koristi vključene v enotni gospodarski organizem. Na področju negospodarskih dejavnosti je položaj še drugačen. Ni še prevladalo spoznanje, da morajo tudi znanstveno-raziskoval-ni inštituti, šole, gledališča, bolnišnice biti samostojne inštitucije s svojo samostojno materialno osnovo, ki se kot take vključujejo v enoten družbeni mehanizem. E. Kardelj se je tudi dotaknil pogodbenih odnosov med raznimi interesenti na tem področju ter je ugotovil, da je nemogoče financirati negospodarske aktivnosti na isti način kot financiramo gospodarstvo. »Sodim seveda, je nadaljeval, da mora priti princip dohodka do izraza tudi v negospodarskih dejavnostih, vendar pa na specifičen način, na način, ki bo družbeno usmerjevan in uokvi-ren. Vsi družbeni interesi imajo svoje nosilce in treba je urediti njihove medsebojne odnose tudi v financiranju negospodarskih dejavnosti. Financiranje šolstva, sistema izobraževanja, kulture, socialne politike in zdravstva zajema interes sklopa faktorjev, katerih odnose je treba v družbenem sistemu po- MUENCHEN, marca. — V prisotnosti zveznega kanclerja dr. Erharda je bil tu 18. marca svečano odprt 17. mednarodni obrtniški velesejem, katerega se je letos udeležilo 3000 razstavljal-cev in sicer 1455 iz Zap. Nemčije in ostalih 1545 iz 38 tujih držav. To je nov rekord v številu prisotnih podjetij. Tudi površina razstavnega prostora se je novečala in obsega 60.000 kv. metrov, od katerih 58.000 kv. metrov pokritega prostora v moderno izgrajenih dvoranah in paviljonih. Razstavni prostor se bo prihodnje leto še povečal za novo veliko dvorano 18 tisoč kv. metrov površine. Med inozemskimi razstavljale! je bilo na razstavi prisotnih 20 evropskih, ll azijskih, 4 ameriških in 3 afriških držav. Po številu razstavljalcev je bila na prvem mestu Italija, katero je predstavljalo kar 573 razstavljalcev; sledijo Francija s 120 razstavljalci, Avstrija i06, Grčija 74. Švica 68, Španija 63, češkoslovaška 59, Finska 42, Švedska in Velika Britanija vsaka z 38 razstavljalci in Nizozemska s 36 razstavljalci. Posebno okusno je bil pripravljen jugoslovanski paviljon, na katerem je razstavljala Narodna radinost iz Beograda, Bosna Folklor iz Sarajeva ter Zanat Export iz Beograda. V primerjavi z lanskim letom je letošnja prisotnost Jugoslavije znatno pomembnejša. Direktor Narodne radinosti nam je pojasnil, da je povpraševanje v Zap. Evropi po izdelkih jugoslovanskega obrtništva in folklore znatno, saj obsega izvoz v Zap. Evropo 70 odst. celotnega izvoza teh izdelkov; nadaljnjih 20 odst. gre v Sev. Ameriko. Posebno dobre so gospodarske zveze z italijanskimi uvozniki, katerim Narodna radinost izvaža predvsem lesene izdelke, nogavice in šale Nadalje smo se pozanimali, ali se bo Jugoslavija udeležila obrtniškega sejma v Firencah; na to smo prejeli od- ski stroji in vozila (3 odst.). V Zapadni Nemčiji igra obrtništvo pomembno gospodarsko vlogo, saj je na tem področju zaposlenih 4 milijonov ljudi. Lani je bilo v to panogo investiranih 5 milijard mark. Tudi industrija gleda na obrtništvo z zanimanjem, saj prejema letno okrog 25 milijard mark naročil. Z druge strani pa veliko število obrtniških podjetij dela za svetovno znane tovarne. V tem okviru se letno prireja še posebna razstava pod naslovom »Obrtništvo - dobavitelj industrije«. Po raznih blagovnih vrstah je bilo na prvem mestu po pomenu umetna in narodna obrt; nato še: stroji za obrtništvo; pohištvo, preproge in hišne potrebščine; moda, oblačila, tekstil in usnje; priprave za gretje in gradbeništvo; material za uradnike; gospodinjstvo; taborenje in šport; muzikalni instrumenti in razno.------ _ _____ V okviru velesejma, ki bo trajal do 28. marca, so bile še posebne razstave, kot n. pr. »Oblika in kvaliteta« (prisotnih 19 držav), »Modema stanovanja (12 držav) in »Umetno obrtništvo ter ljudska umetnost«. MARIO BAN EGS za tuje investicije v Italiji Bruseljske oblasti Evropske gospodarske skupnosti vabijo vlade vseh šestih držav članic, nai povečajo investicije v Italiji; s tem bi pomagali italijanskemu gospodarstvu, da si nekoliko opomore in stopi vštric z gospodarstvom v ostalih državah EGS. Investicije naj bi vršili predvsem na področju zvez in prometa ter pristaniških del, kar bi nedvomno koristilo tudi vsej Evropski gospodarski skupnosti. Komisija EGS je svetovala italijanskih poslovnim ljudem in bankirjem, naj prosijo denarna oosoiila na denarnih govor, da ni še povsem gotova | trgih tistih držav EGS. katere prisotnost Jugoslavije, vendar so že v preteklosti nudile v tem po vsej verjetnosti bo razstav- pogledu »skrajno konkretne ljalo podjetje »Dom« iz Ljubljane. Od 3000 vseh razstavljalcev na sejmu odpade 700 na domačo in tujo industrijo, ki sta bili razdeljeni v razne skupine: razni obrtniški stroji (25 odst.), stroji za gradbeništvo (24 odst.), predelovalni stroji za les in kovine (18 odst.), delavniške potrebščine (14 odst.), posebni stroji za obrtništvo (9 odst.), stroji za predelovanje kože in tekstila (7 odst.) ter poljedel- možnosti». POCENITEV SVINCA IN PLATINE Iz Duesseddorfa ooročajo, da je po dolgem času prvič nazadovala cena svinca, deloma pa tudi volframa in nlatlne. Volfram se je pocenil na podlagi velike ponudbe, ki je prispela iz Kitajske; z druge strani pa so Američani sklenili prodati nekaj volframa tudi iz svojih stra-težkih zalog. Kaže, da med dolgimi pogajanji med krščanskimi demokrati in socialisti za preosnovo Morave vlade po izvolitvi zunanjega ministra Saragata za predsednika republike, ni prišlo do sporazuma med glavnima koalicijskima strankama glede nekaterih važnih političnih vprašanj, za katerih rešitev le zainteresiran tudi Vatikan. Ta-ko ni bilo razčiščeno vprašanje podeljevanja državne podpore zasebnim (katoliškim) šolam; socialisti se upirajo državni podpori takšnim šolam, še drugo vprašanje, ki je ostalo nerešeno in kvari odnose med Vatikanom in vlado: spor zaradi izvajanja lateranskega sporazuma iz leta 1929, ki je bil sklenjen za časa papeža Pija XI. in Mussolinija in s katerim je bilo rešeno tako imenovano rimsko vprašanje. V smislu tega sporazuma je vatikansko premoženje v Italiji oproščeno davkov, Ko je vlada leta 1962 z novim zakonom uvedla davek na dividende, ni vnesla v zadevni zakon predpisa, da je Vatikan v smislu lateranskega sporazuma oproščen plačevanja tega davka. d . -----—-- ----m=i Krščanski demokrati in Vati- eiovna sila na Japonskem ce-1 kan so mnenja, da ta zakon ne Nesoglasje v vladi nasproti Vatikanu Ali naj se obdavči vatikansko premoženje? - Ugibanja o vatikanskih naložbah v Italiji zadeva Vatikana, da je torej Vatikan oproščen davka tudi na dividende, socialisti in komunisti pa vztrajajo pri razlagi, da mora tudi Vatikan plačevati zadevni davek. V Vatikanu so odločno zanikali trditev rimskega levo usmerjenega tednika «Espresso», da dolguje državi Vatikan za neplačane davke v smislu zakona iz leta 1962 (za tri leta) 40 milijard lir. Ako bi res toliko dolgoval, potem bi vrednost delnic, ki jih ima Vatikan, morala znašati nič manj kakor 3,500.000 milijard lir, to je 70 odsto vseh delniških glavnic v Italiji. To je pač absurdno, pač pa, tako pravi vatikansko nojasnilo, bi vatikanski dolg za omenjeni neplačani davek znašal nekaj' 100 milijonov, ako bi se omenjeni zakon uveljavil tudi proti Vatikanu. V smislu posebnega odloka finančnega ministra od oktobra 1963 je bil Vatikan začasr.o o-proščen omenjenega davka, ven- dar samo, dokler se spor ne reši z novim zakonom. Težko je ugotoviti, koliko znašajo v resnici vatikanske investicije v I-talijfi; gotovo je Vatikan naložil v Italiji velik del odškodnine, ki jo je prejel od Italije na nod-lagi sporazuma iz leta 1929, s katerim je bilo rešeno rimsko vprašanje ter se je Vatikan odpovedal ozemeljskim pravicam. Pravijo, da je ta denar naložen tudi v razna velika nodjetja, kakor n.pr. v družbo «Societš Im-mobiliare, ki poseduje mnogo stavb v Rimu, na tudi v družbo Ceramica Pozzi, ki izdeluje keramično in plastično gradivo. NESOGLASJE MINISTROV ZARADI DAVKA NA VATI KANSKO PREMOŽENJE Nesoglasje med krščanskimi demokrati in socialisti zaradi obdavčenja vatikanskega premoženja v Italiji se je začelo že v prejšnji Moravi vladi, ko sta se socialist A. Giolitti, minister za proračun in socialni demokrat R. Tremelloni, finančni minister uprla predlogu krščanskih demokratov, da bi ostalo vatikansko premoženje še nadalje neobdavčeno. Ministroma se je tedaj pridružil tudi podpredsednik Nenni. Moro je poskušal poiskati kompromisno rešitev, in sicer naj bi vatikansko premoženje ostalo še nadalje neobdavčeno, vendar pod pogojem, da Vatikan vsako leto obvesti vlado o svoji posesti delnic pod jetij v Italiji. Vatikanski držav-ni tajnik Cicognani je ta predlog odbil. Ko je bil leta 1962 vpeljan davek na dividende (15 odsto). se je finančni minister Trabuc-chi, čeprav sam krščanski demokrat, upr; predlogu nekega krščanskega demokrata, da bi v zakon vnesli določbo, da ta davek ne bo zadel vatikanskega premoženja. Pozneje je bil davek povišan na 30 odsto, vendar je finančni minister Mario Mar- tinelli v Leonovi vladi, ki so jo sestavljali samo krščanski demokrati, leta 1963 v svojih navodilih na finančne intendance naročil, naj ne obdavčijo delnic v rokah Vatikana. O vprašanju višine vatikanskega premoženja lahko navedemo samo razna ugibanja. Turinski (liberalni) list »La Stampa« je mnenja, da se vatikansko premoženje v delnicah podjetij v Italiji ceni nekaj čez 1,6 bilijona lir. Gre seveda za domnevo Vsekakor je znano, da je Vatikan leta 1939 na podlagi lateranskega sporazuma prejel od Italije odškodnino v višini 750 milijonov lir v denarju in 1 milijarde v obveznicah 5-odstot-nih državnih posojil. Ta denar je Vatikan deloma vložil v razne gospodarske ustanove v Italiji. Velik del obresti in kapitala gre še danes v dobrodelne namene v Italijo in inozemstvo. Poleg gospodarskih ustanov, ki smo jih že omenili, sodijo, da pripadata Vatikanu tudi denarna zavoda Banco di Roma in Banca di Santo Spirito, ki jo je ustanovil papež Pavel 1. 1605. Splošno sklepajo, da so vatikanske vse tiste gospodarske orga nizacije, ki jih vodijo laiki, povezani z Vatikanom. 4) Avstrija bi hotela uskladiti svojo trgovinsko politiko v primerih, kadar bo lahko in potrebno izogniti se zaviranju konkurence. 5) Avstrija si rezervira pravico sklepati neodvisne trgovinske in carinske sporazume z drugimi državami, vendar je pripravljena upoštevati koristi Evropske gospodarske skupnosti ter se posvetovati v tem pogledu z državami šestorice, ako bi bilo to potrebno. Minister Bock je izrazil upa nje, da bo možno v štirih ali petih letih odstraniti razlike med avstrijskimi carinami in in carinami EGS; obljubil je, da bo prvo znižanje obsežno. Avstrijski minister je poleg tega zahteval, naj bi upoštevali avstrijske koristi tudi v okviru Evropske skupnosti za premog in jeklo. AVSTRIJA MED EGS IN EFTA Po podatkih londonskega »Financial Timesa« je znašal delež držav Evropske gospodarske skupnosti pri avstrijskem uvozu v prvih desetih mesecih lanskega leta 59 odsto, na avstrijskem izvozu pa 48 odsto Glavni dobavitelj je bila Zahod na Nemčija (41 odsto), tej so sledile Italija, Velika Britanija in Švica. Avstrijski uvoz iz držav EFTA (Evropskega združenja za svo bodno trgovino) je predstavljal 14 odsto uvoza, avstrijski izvoz v državah EFTA pa 19 odsto celotnega avstrijskega izvoza V prvih desetih mesecih se je avstrijska trgovina z državami EFTA razvijala ugodneje, tako npr. je v prvih desetih mesecih leta 1963 predstavljal avstrijski izvoz v države EFTA samo 19 odsto (lani 15 odsto) Države Evropske gospodarske skupnosti so v prvih desetih mesecih leta 1964 prevzele 48 odsto avstrijskega izvoza, v istem razdobju 1963 pa 50 odsto, kar pomeni, da je avstrijski izvoz v EGS nekoliko nazadoval Največji delež pripada nemški zvezni republiki (31 odsto), nato Italiji (13 odsto), ki pa je lani skrčila uvoz iz Avstrije, predvsem lesa, nato Švici in Veliki Britaniji. Delež Vzhodne Evrope na avstrijskem uvozu je v prvih desetih mesecih lanskega leta znašal 12,7 odsto, delež vzhodnih držav na avstrijskem izvozu pa je lani dosegel 16,8 odsto. Odraz avstrijske zunanje trgovine na sejmu Delitev avstrijske zunanje trgovine med državami obeh glavnih evropskih gospodarskih skupnosti se odraža tudi na letošnjem pomladanskem velesejmu. Kakor smo že poročali, se je letošnjega velesejma udeležilo 2901 domačih podjetij, tujih razstavljalcev pa 2265; taKO močna udeležba predstavlja vsekakor uspeh za letošnji sejem. Letos so bila močno zastopana podjetja iz Evropske gospodarske skupnosti, katerih udeležba predstavlja 68 odsto (tujih u-deležencev), in sicer je bilo 1132 podjetij iz Zahodne Nemčije, 182 iz Italije in 140 iz Francije, 17 iz Belgije in 13 iz Nizozemske. Iz držav EFTA je razstavljalo samo 514 podjetij. Razmeroma šibko so bile zastopane vzhodne države (okoli 2 odsto). V biltenu dunajskega velesejma je njegov ravnatelj Bruno Marek navedel podatke o avstrijski zunanji trgovini z državami EGS, EFTA in z vzhodnimi državami za vse leto 1964. Avstrija je lani izvozila v države EGS za 3,7 odsto več blaga kot leto poprej, uvozila iz teh držav pa za 12,2 odsto več. Uvoz Avstrije iz držav EFTA se je povečal za 16,4 odsto, izvoz pa kar za 26 odsto. Pisec pripominja, da je Avstrija lani v zunanji trgovini dosegla prebitek 200 milijonov šilingov. Vzhodne države so svoje obveze, ki so pred enim letom znašale še 6„4 milijona obračunskih dolarjev, popolno ma poravnale, Sovjetska zveza je Avstriji prodala za kritje svojih obvez 625 kg zlata v vrednosti 18 milijonov šilingov Zdravniki po vseh državah EGS V Muenchenu je bilo te dni zasedanje »Stalnega odbora zdravnikov v EGS», ki so se vnovič bavili z vprašanjem svo bednega gibanja in delovanja zdravnikov po vseh državah Evropske gospodarske skupno sti. Gre za to, da bi zdravniki lahko svobodno izvajali prakso po vseh državah Evropske gospodarske skupnosti brez po sebnih dovoljenj in naknadnih dopolnilnih izpitov. Zadevni dogovor naj bi pričel veljati 1. januarja 1968. Stalni odbor zdravnikov v-EGS je bil ustanovljen konec oktobra 1959 na sestanku svetovne zdravniške zveze v Am- sterdamu. Stalnemu odboru predseduje trenutno Bavarso dr. Sewering. Ta je izjavil, da bo-do zdravniki sami priprav n potreben osnutek za pravilu. <, ki naj bi urejeval delovanie zdravnikov v državah EGo. Ta osnutek hočejo izdelati v p> drobnostih ter iih šele n"t3 predložiti komisiji EC S. Jun: a tega leta se sestane o delegacije posameznih držav EGS. ki bodo proučile predloge zdravnikov. nase ftenae I l I Ali bosta vlekla narazen? S svojo življenjsko energijo, ki jo kaže ženska v praktičnem življenju, in s svojim uspešnim kljubovanjem tudi v naj hujših trenutkih v lastnem ali skupnem življenju, je ženska ze davno dovedla fiziologe in sociologe do spoznanja, da v resnici ni ona šibkejši spol, ako ni močnejši, šibkejši gotovo ne Pustimo ob strani sladke m bridke izkušnje v zakonskem jarmu — mnogi navsezadnje se vanj še vedno niso vpregli in morda se tudi nikdar ne bodo — ozrimo se na zunanje življenje, na odnose med moškim in žensko na delu izven družine. Na žensko naletimo danes skoraj povsod po uradih, šolah, trgovinah, v delavnicah in tovarnah. Ženska enakopravnost gotovo ni samo na papirju. ženski vpliv čutijo moški na vsakem koraku, ne mislimo samo morda na njeno privlačnost kot bitja drugega spola, ampak predvsem kot sočloveka, ki se uveljavlja na vseh področjih. Na vseh? Da, na vseh, tudi na političnem! Seveda njene politične moči še ne čutimo in se je pravzaprav niti ne zavedamo, kakor da bi se ne zavedali posledic demokracije in resnične državljanske enakopravnosti za vse življenje. V politiki pomeni demokracija to, da danes zenske že odločajo o zmagi in porazu strank na voliščih; to dejstvo morajo stranke upoštevati. Navadno, gredo moški kar mimo dejstva, da so skoraj povsod volivke v večini, kakor da bi to ne vplivalo tudi na samo politiko! Sami ste lahko že opazili, da se po vojni rodi več dečkov kakor deklic, kakor bi hotela narava izravnati, kar je spravila iz ravnotežja vojna, Jci je zahtevala toliko moških življenj. Kljub temu so ženske v volilnih spiskih še vedno v premoči. Poraza de Gaullovih pristašev na zadnjih občinskih volitvah so torej krive ženske; saj je bilo v volilnih spiskih 16 milijonov in pol žensk — od teh 12,3 milijona poročenih — a volivcev samo 15 milijonov. Kakšna nehvaležnost! Ko je vendar prav de Gaullov minister za pravosodje Jean Foyer izjavil, da hoče «dekolonizira-ti» žensko, ter je že sestavil zakonski osnutek, ki naj poročeno ženo «osvobodi». Njegov predhodnik Edmond Michelet je podoben zakon predložil parlamentu že leta 1959, toda ta ga je zavrnil, češ da je še vedno prekonservativen ter ne priznava ženi še dovolj pravic. Ne verjamem, da se bo de Gaulle hotel znesti nad ženskami zaradi volilnega poraza in da bo svojemu ministru naročil, naj lepi zakonski osnutek kar spravi v predal. Volivkam se ne bo hotel zameriti, ker se je pravzaprav že vnela druga volilna bitka, bitka namreč za mesto predsednika republike. Da ustrežemo ženski radovednosti — sicer se za to morajo zanimati tudi moški, ker gre očitno tudi za njihovo kožo — bomo takoj povedali, kaj predlaga za francoske žene g. Foyer. Navsezadnje pride vsa reč lahko tudi v Italijo. Soproga bosta tudi po poroki ohranila vsak svoje imetje; o tem, kar bosta nakupila v zakonu. bosta lahko vodila natančno evidenco, da bosta lahko pravično med seboj vse razdelila ako se ločita. Zena bo lahko izvajala kakršen koli poklic, ne da bi bila dolžna za to izposlovati dovoljenja od moža. Sama bo lahko razpolagala z denarjem, ki si ga bo zaslužila, kupovala bo tudi lahko na upanje ter imela v banki svoj račun! Vplivala bo lahko na izobrazbo otrok ter so-odločevala pri izboru skupnega prebivališča zakoncev. Vsak po svoje torej! In če bosta v resnici vlekla jarlom vsak na svojo stran, kako bo tekel voz? Za odvetnike bo očitno dovoli dela. — lb — če stiska te žalost, če poka sreč, Če tesnoba objemlje ta košček zemlje — dvigni se, dvigni in z višave prešerne mirno nizdol glej sub specie aeterni. (Mihalek Otmar) • SOVJETI ŠE VEDNO PREDNJAČIJO V VESOLJU. Polet z vesoljsko ladjo «Voshod II.» o-koli Zemlje — «Voshod I.» so spustili v vesolje pred 159 dnevi — dokazuje, da v vesolju še vedno prednjači Sovjetska zveza pred Združenimi ameriškimi državami. «Voshod II.» je napravil pot okoli Zemlje 18-krat V njem sta bila polkovnik Be-Ijajev kot pilot in kozmonavt Leonov. Ta se je spustil iz ladje privezan na 5 metrov dolgo najlonsko vrv ter letel ob njej 20 minut. Njegove drzne akrobacije so lahko opazovali tudi z Zemlje, ker je vesoljska ladja pošiljala slike na Zemljo. Pavel Ivanovič Beljajev in Aleksej Arhipovič Leonov sta se dvigni la 18. marca ob 10. uri ter se spustila na tla blizu industrij skega mesta Perm pod Uralom 19. marca ob 18.45 uri. Ladjo je vodil Beljajev. Perm leži precej daleč od mesta Bajkamur, od koder je raketa porinila ladjo v vesolje. Ves svet je občudoval drznost in uspeh sovjetskih strokovnjakov, čestitala sta jim tudi predsednik Saragat in papež Pavel VI. Največji uspeh je bil v tem, da je Leonov lahko zapusti: svojo ladjo ter se nato tudi srečno vrnil vanjo. Prav ta okolnost odpira nove možnosti za nadaljnji razvoj letalstva v vesolje. • TUBI DVA AMERIČANA V VESOLJU. V torek ob 9.24 so Američani v Rta Kennedy (v Floridi) izstrelili raketo z vesoljsko ladjo, v kateri sta bila kozmonavta Virgil Grissom in John Young. Krmaril je po večini Grissom. Kozmonavta sta pristala na morju (na Atlantiku) popoldne ob 2,18 uri. Okoli Zemlje sta letela trikrat. Ameriški strokovnjaki naglašajo, da je ta poskus, znan pod ((načrtom Gemini«, dokazal, da se vesoljski ladji lahko menja tudi smer med poletom, da torej pilot v resnici obvlada ladjo. — V sredo je ameriška raketa zadela ob Luno; poprej je poslala na Zemljo vrsto slik. • SMRT ROMUNSKEGA Pa LITIKA. Romuni so z velikimi častmi pokopali predsednika Gheorghea Gheorghiu Deja, ki je bil prvi sekretar CK Romunske delavske partije in predsednik državnega sveta republike. Star je bil 64 let. Predsednik Tito je v svojem pismu, v katerem izraža sožalje romunskemu narodu, orisal zasluge rajnega državnika za socialni in gospodarski prospeh romunskega naroda, pa tudi za sožitje med balkanskimi narodi. On je tudi mnogo prispeval k sklenitvi jugoslovansko - romunskega sporazuma za zajezitev Donave in graditev velike • Elektrarne v Djerdapu ter za industrializacijo Romunije. • FRANCIJA IN ITALIJANSKI PREDLOG O NOVI KONFERENCI ZA ZDRUŽENO EVROPO. V Rimu pričakujejo o-bisk francoskega zunanjega ministra Couve de Murviliea. V političnih krogih se zlasti zanimajo za gledišče Francije glede italijanskega predloga, da bi se v Benetkah sestali predstavniki Evropske gospodarske skupnosti ter proučili okoliščine, pod katerimi bi se na novo lotili propagande za Združeno Evropo. Couve de Murville je v svojem poročilu o mednarodnem položaju izrazil precejšnje pomisleke proti takšni konferenci. Novinarjem je minister za informacije Peyrefitte izjavil, da se hoče francoska vlada prej zagotoviti o možnostih uspeha takšne konference, nreden bi se njeni predstavniki udeležili konference. • DE GAULLE IN ZADNJE OBČINSKE VOLITVE. Izid zad. njih občinskih volitev na Francoskem pomeni precejšnjo oslabitev de Gaullovih pristašev, čeprav ni šlo za politične volitve. De Gaulle se zaradi takšnega razvoja ne vznemirja. To zaključujejo tudi iz izjav njegovih ministrov. Predsednik vlade Pom-pidou je naglasil, da je golistič-na stranka po mestih ohranila svoje postojanke, na podeželju pa je nekoliko napredovala. Pompidou je dodal, da se lahko samo golistična stranka postavi proti komunističnemu gibanju. Sam de Gaulle je pripomnil, da ni osebno posegel v ta volilni boj. Dodal je, da je izid volitev pokazala, da si ljudstvo želi u-staljenost v občinski politiki. Sicer je šlo po njegovem mnenju samo za krajevne zadeve. Vsekakor je golistična stranka v Parizu doživela precejšen poraz, v Marseilleu pa je prodrl župan Gaston Defferre z veliko večino. Njegovi pristaši se s tem uspehom toliko bolj ponašajo, ker bo Defferre pri prihodnjih predsedniških volitvah nastopil proti de Gaullu. MEDNARODNA TRGOVINA ZSSR plačuje z zlatom Trst na avstrijskih sejmih Odbor za skupno propagando v Trstu, v katerem so predstavniki trgovinske zbornice, Ustanove trž. velesejma. Javnih skladišč, Pokrajinske ustanove za turizem, Ustanove za industrijsko pristanišče in Centra za gospodarski razvoj, že pripravlja paviljon, s katerim bo Trst sodeloval na mednarodnem velesejmu v Gradcu aprila. Ta sejem je bistveno posvečen trgovinskim odnosom med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo, torej je še posebno važen za trgovino med obmejnimi predeli. Na sejmu bodo razstavljene investicijske in potrošnje dobrine. V tržaškem paviljonu bodo razobe-šeni fotografski posnetki Trsta iz prejšnjega stoletja in današnjega Trsta. Avgusta pa bo v Celovcu avstrijski lesni sejem. Naše mesto Kmetijski sejem v Veroni zaključen V Veroni je bil od 14. do 22. ma-rca 67. mednarodni sejem kmetijstva. Tudi letos so na tem najvažnejšem italijanskem kmetijskem sejmu razstavili zlasti mnogo kmetijskih strojev, s čimer so poudarili izredno važnost mehanizacije v sodobnem poljedelstvu in v živinoreji. Na ogledu so bili med drugim vsakovrstni kmetijski proizvodi od sadja in zelenjave pa do gnojil. Poglavje zase je predstavljal živinorejski odsek, ki je požel letos mnogo uspeha. V poslednjih štirih dineh sejma je bila na vrsti razstava živine. Prvič se je zgodilo, da se je za to razstavo prijavilo tako iz Italije kakor iz tujine (iz Švice, Avstrije, Švedske, Madžarske, Poljske, Kanade, Nizozemske, Danske, Jugoslavije, Zah. Nemčije, Vel. Britanije, Francije in Združenih ameriških držav) toliko bo zastopano z vzorci eksotične- razstavijalcev, da so morali prireditelji precej prijav odbiti, ker ni bilo na voljo dovolj prostora za vse živali. Na razstavi je bilo 1.500 glav goveda, nad 400 konj (klavnih in za rejo) iz Italije, Poljske, Madžarske, Jugoslavije in Nemčije, nadalje 729 zajcev, 600 golobov ga lesa. Celovške razstave se letos prvič udeležijo Sovjetska zveza, Romunija, Poljska in Češkoslovaška, ki so že tradicionalne tekmice Avstrije v lesnem izvozu. Češkoslovaški tranzit čez Trst Te dni sta izredni komisar Javnih skladišč gen. Battaglieri in predsednik češkoslovaškega trgovinskega podjetja Čecho-fracht iz Prage oodpisala nov sporazum, ki bo urejeval tranzit češkoslovaških blagovnih tovorov čez tržaško nristanišče v tem letu. Na osnovi sporazuma bo morala ČSSR uvoziti oziroma izvoziti cez Trst v enem letu najmanj 400.000 ton blaga. To količino bo seveda mogoče povečati z dodatnimi kontingenti, če bodo Javna skladišča našla zadevno finančno kritje. Lansko leto je šlo čez naše pristanišče 390.816 ton češkoslovaškega blaga (93.041 ton v uvozu in 297.775 ton v uvozu). Predsednik češkoslovaškega podjetja čechofracht je razen tega sklenil s predstavniki tržaške trgovinske zbornice sporazum, po katerem se zbornica obvezuje, da bo nazorno obravnavala vsa vprašanja, ki so v zvezi z italijansko - češkoslovaško trgovino in da bo navezala nadaljnje stike s češkoslovaškimi trgovskimi podjetji ter poslovnimi ustanovami. Letos spet cvetlična razstava (28 pasem), nad 500 piščancev (59 pasem) in po 100 gosi, rac, pegatk, puranov in fazanov, pa tudi veliko število (nad 1.000) eksotičnih ptičev. Prireditelji so z obsegom kupčij prav zadovoljni. Velike Kruppove dobave Madžarski Zahodnonemška tvrdka Fried, Krupp (Essen), je lani dobavila Madžarski za 23.5 milijarde nemških mark raznih strojev, predvsem opreme za izdelovanje gum, nadalje Dieslove motorje, stroje za izdelovanje kablov itd. Krupp si prizadeva, da bi obseg svojega sodelovanja z Madžarsko še povečal. JUGOSLOVANI IZVOZILI MNOGO GOB Jugoslovani so v lanskem letu izvozili nad 1700 ton gob v vred-nosti nad 950 milijonov dinarjev. Izvoz gob se je tako povečal za 550 ton v primerjavi z letom 1863, vendar se je na drugi strani zmanjšala njegova vrednost, nazadovala je nam- Specializirana tvrdka Samuel Montagu iz Londona sodi, da je lani Sovjetska zveza prodala 10 milijonov unč zlata (unča tehta 28,35 grama) kar predstavlja približno eno četrtino svetovne proizvodnje. Lani je bilo zlasti s strani evropskih kupcev, po večini švicarskih, veliko povpraševanje po zlatu, ki je preseglo meje običajne proizvodnje. Na podlagi tega sklepajo, da so nekatere emisijske banke prodajale devize za zlato. JAPONSKA BO KUPILA ZLATO V AMERIKI Iz New Yorka poročajo, da bo Japonska kupila za 56 milijonov dolarjev zlata, in sicer v ZDA, da bi ga uporabila za plačilo svojega deleža pri Mednarodnem denarnem skladu. Njen delež bo namreč zvišan za 225 milijonov dolarjev. Vsak povišek deleža mora biti plačan v zlatu v razmerju 25 odsto. ODLIV ZLATA IZ AMERIKE Pretekli teden so se ameriške zlate rezerve znižale za nadaljnjih 250 milijonov dolarjev. Kakor je sporočilo ameriško finančno ministrstvo, je Francija doslej prodala 482,5 milijona dolarjev svojih dolarskih rezerv za zlato. Ministrstvo sklepa, da. je s tem zaključena prodaja dolarskih rezerv, ki jo je napovedal de Gaulle v januarju. Francoske dolarske rezerve cenijo zdaj na 1 milijardo dolarjev; od tega služi 300 milijonov dolarjev za mednarodne denarne transakcije, preostali pa za kritje francoskih dolgov v Ameriki, Kanadi in pri Svetovni banki. Ameriške zlate, rezerve znašajo po zadnjem odlivu 14,58 milijarde dolarjev. Obisk avstrijskega kanclerja v Beogradu Avstrijski kancler dr. Josip Klaus je v spremstvu svoje soproge, zunanjega ministra dr. B. Kreiskyja in drugih visokih vladnih funkcionarjev obiskal Beograd, kot vršilec dolžnosti predsednika republike. Na dnevnem redu so bila vprašanja mednarodne politike in gospodarskega sodelovanja med obema državama. Predsednik Tito je naglasil, da je potrebno, glede na mednarodno napetost, so- reč kar za 63,7 milijona dinar- delovanje med državami, ne gle-jev. To pripisujejo pocenitvi gob de na njihov družbeni red za Maja letos bomo v našem mestu spet imeli mednarodno cvetlično razstavo. Kakor znano, ne bodo te razstave več prirejali v prostorih pomorske postaje, ker so postali ti že pretesni, saj se število udeležencev raz-stavee od leta do leta veča. Cvetlična razstava naj bi imela svoj sedež v Barkovljah, kjer bodo zgradili velik paviljon. V n.iem bodo tudi številna zasedanja, kongresi in podobno. Seveda je to zdaj le v načrtu in začasno ima zdaj cvetlična razstava sedež v miramarskem parku. Tu se že pridno pripravljajo na letošnjo prireditev. Razstavna površina bo znašala o-krog 70.000 kv. metrov. Udeležba bo po vsej verjetnosti zelo močna, pravzaprav računajo, da se bo nagnetlo v miramarskem parku blizu 400 razstavljalcev iz 40 držav. Med novostmi letošnje razstave bo takoiinenovani alpski paviljon, kjer bodo razstavili tipična vina naše dežele, kakor tudi paviljon platan, kjer bodo razobešene slike ali bolje risbe šolske mladine na temo cvetličarstva. na trgih v inozemstvu. Med izvoženimi gobami je največ suhih gob, kajti povpraševanje po vloženih gobah je na tujih trgih slabotno. Večidel jugoslovanskega izvoza gob pokupijo države Evropske gospodarske skupnosti, ZA UČINKOVITEJŠO REKLAMO tudi v SOVJETSKI ZVEZI Glasilo sindikalnih organizacij «Trud» predlaga, naj bi reklamo uvedli tudi v sovjetsko televizijo. List meni, da bi bilo tudi koristno razširiti reklamo v časnikih in časopisih. List pripominja, da je treba izkoristiti izkušnje ^kapitalistične re-klame», vedno seveda v skladu z novimi socialnimi in gospodarskimi razmerami. NEMCI BODO ZNIŽALI DAVKE Zahodnonemški gospodarski načrt za prihodnje leto (1966) predvideva znižanje davkov. S 1. januarjem 1966 bodo oproščene davka vladne in privatne pokojnine do višine 200 mark (okrog 30.000 lir), oprostitve davka pa bodo deležne tudi osebe, ki so prekosile 65. leto starosti, pa so še zaposlene. Po vsej verjetnosti bodo davka o-proščene tudi plače za delo v prazničnih dneh in ponoči. ohranitev miru. Glede na komplementarnost gospodarstev o-beh držav so dane velike možnosti za izmenjavo dobrin. Kancler Klaus je omenil, da narodi obeh držav že stoletja živijo skupaj ob Donavi in da se zato - avstrijska- ■ delegacija v Jugoslaviji počuti kakor, da bi bila med sorodniki. Avstrija je pripravljena prispevati k sporazumevanju miru med narodi. Odnose med Jugoslavijo in Avstrijo je treba urediti prijateljsko. Kancler je povabil predsednika Tita in predsednika Izvršnega sveta Stamboliča v Avstrijo. Med razgovori so obravnavali vprašanja sprostitve trgovinske izmenjave, sodelovanja Avstrije pri izgradnji energetskega sistema v Djerdapu pa tudi o načinu, kako uresničiti sklepe svetovne gospodarske konference. LETOS MANJŠI PROMET ČEZ TRST V prvih dveh mesecih tega leta se je celoten blagovni promet čez Trst (po morju, cesti in železnici) zmanjšal v primeri z januarjem in februarjem lani. Znašal je 1,314.123 ton proti Pomorski promet je dosegel 835.472 ton (lani 982.585), železniški 227.818 (477.177) in cestni 250.833 (280.382). » ZSSR ZA RAZOROŽITVENO KONFERENCO. Med obiskom sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika v Londonu je bilo angleški vladi sporočeno, da je moskovska vlada pristala r.a to, da bi se zopet sešla ženevska konferenca za razorožitve, ki je bila prekinjena meseca septembra. Sovjetska zveza ima namen predložiti nov načrt za razorožitev. To sporočilo je napravilo v Londonu ugoden vtis, čeprav ni Gromiko še razložil razorožitvenega načrta Sovjetske zveze. Na dnevnem redu londonskih razgovor je bilo tudi nemško vprašanje. Gromiko je naglasil, da vztraja sovjetska vlada pri svojem stališču, češ naj se to vprašanje reši s sklenitvijo mirovne pogodbe z obema Nemčijama, torej ne samo z Zahodno Nemčijo. Govorili so tudi o delovanju Organizacije združenih narodov. Gromiko je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena plačati znatno vsoto kot prosto voljni prispevek v blagajno OZN, da bi tako premagali finančne težave, v katerih se nahaja OZN. • NENAVADNA DEMONSTRACIJA ZA PRAVICE ČRNCEV. Iz mesta Selma se je odpravil na pot proti glavnem mestu A-labame nenavaden Montegome-ryju nenavaden sprevod za pravice črncev v tej ameriški državi. V sredo je so bili tihi demonstranti že četrti dan na poti do Montgomeryja. Računajo, da bodo potrebovali do glavnega mesta 5 dni. V sprevodu so po večini črnci, vodi ea znani Nobelov nagrajenec protestantski pastor dr. King, ki je sam črnec. Demonstracija je urerjena zlasti proti politiki guvernerja te države Wallacea. ki ni naklonjena črncem, čeprav so zvezni zakoni tem zagotovili popolno enakopravnost. Wallace ni hotel zagotoviti črncem popolne volilne pravice. Prve demonstracije v Selmi je Wallaceova policija razgnala s solzilnimi bombami, tedaj je bilo okoli 70 črncev ranjenih. Predsednik Johnson je na strani črncev ter je spopad, ki ga je povzročil Wallace med svojo policijo in črnci ozračil za naravo tragedijo. Položaj v Alabami se je tako zaostril, da je sam guverner Wallace zahteval od predsednika Johnsona, naj zagotovi javni red in miren potek pohoda črncev z zvezno policijo in zvezno vojsko. Johnson je tej želji u-stregel, vendar je v svojem pismu kritiziral ravnanje Walla-cea. Policija bo zavarovala črnce pred napadi skrajno usmerjenih belcev, ki se protivijo priznanju vseh pravic črncem. Proti pohodu črncev se j s izrekel tudi prejšnji predsednik Tru man. Mnogo tujih podjetij na beograjskem sejmu Na beograjskem sejmišču bo od 24. maja do 2. junija 9. mednarodni sejem tehnike. Glede na veliko število že prijavljenih razstavljalcev iz tujine (iz 30 držav) menijo prireditelji, da bo ta imel tokrat še posebno mednaroden značaj. Kaže namreč, da bo znašalo razmerje med številom jugoslovanskih in inozemskih razstavljalcev 40 proti 60 v korist tujcev. Največje zanimanje vlada seveda predvsem za razstave strojev, izdelkov industrije za predelovanje kovin, električne in elektronske industrije, železarstva, barvastih kovin, mehanske in kemične industrije ter optičnih aparatov. Na teh področjih bodo sodelovala velika podjetja iz industrijsko najbolj razvitih držav, ki bodo prikazale zlasti take investicijske dobrine, ki jih jugoslovanska industrija najbolj potrebuje. Najštevilnejša udeležba jugoslovanskih razstavljalcev bo na področju kovinske in električne industrije, upoštevajoč posebno proizvode mehanske industrije. Glede na vedno večjo važnost industrijske kooperacije v sami Jugoslaviji, kot tudi v mednarodnem obsegu bosta na letošnjem velesejmu prišla do posebnega izraza jugoslovanski izvoz industrijskih izdelkov in industrijsko sodelovanje na domi-čih in tujih tleh. Ker sovpada začetek beograjskega sejma s pričetkom nove turistične sezone, pričakujejo letos močan obisk iz tujine, to velja bodisi -za poslovne ljudi in strokovnjake, kakor za pri- ložnostne obiskovalce. Teh pričakujejo zlasti mnogo iz Avstrije, Zah. Nemčije, Francije, Italije, Madžarske, Švice, češkoslovaške in Poljske. Jugoslovanski statistični izvedenci sploh napovedujejo, da bo letos dotok domačih im tujih obiskovalcev mnogo močnejši kakor v prejšnjih letih. Tujci, ki bi si radi ogledali beograjski velesejem, bodo deležni posebnih olajšav, kakor to zahteva Zveza mednarodnih velesejmov v Parizu, pri kateri je vpisan tudi beograjski sejem tehnike. Tako bodo uživali 25 do 35 odsto popusta na železnicah vseh držav, ki so vpisane pri pravkar imenovani pariški zvezi; zadevnim organom bodo seveda morali pokazati vstopno izkaznico za velesejem (vabilo), popust bo veljal tudi za povratno potovanje. Tudi na letalih bo mogoče uživati nekaj popusta, in sicer pod pogojem, da se interesent posluži povratne vozovnice z veljavnostjo 23 oziroma 30 dni (za podrobnejše podatke naj se prizadeti obrnejo na katerokoli letalsko družbo). Razen tega jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve dovoljuje izdajanje brezplačnih vstopnih in izstopnih vizumov za Jugoslavijo vsem tujcem, ki bi si radi ogledali sejem tehnike v Beogradu; v ta namen morajo interesenti predložiti konzularnim oblastem vabilo ali vstopno izkaznico, katero lahko prejmejo od ravnateljstva beograjskega sejmišča na vseh diplomatskih, konzularnih, trgovinskih in turističnih predstavništvih Jugoslavije v tujini. Na novi ladji «JugoIinije» V torek ie «Agemzia Maritti-ma Finamziaria» kot predstavnica reške JUGOLINIJE povabila predstavnike tržaških oblasti, gospodarstva in novinarje na ogled nove ladje Jugolirije «Tuhobič)>, ki se .ie na svojem prvem potovanju proti Severni Ameriki ustavila v novem pristanišču. Trgovinska ladja «Tu-hobič» ima 7.500 ton, opremljena je z motorjem Sulzer, izdelanim v reški ladjedelnici «3. maj»; njena hitrost doseže ob polnem tovoru 18 vozlov na uro (motor razvija 9.600 konjskih sil). Na ladji je tudi prostora za 50 potnikov. Njena notranjost je zelo sodobno zgrajena in funkcionalna. V torek zvečer je ladija odplula proti Benetkam, Neaplju, Genovi, Lizboni, Tangeru itd. «Tuhobič» je druga od šestih popolnoma enakih trgovinskih ladij, ki jih je naročila Jugo-linija v reški ladjedelnici. Prva «Viševica» že pluje na progi Ja-dran-Sevema Amerika. Brodov-je Jugolinije ima zdaj vsega že 57 enot za skupnih 360.000 brutoregistrskih ton. Torkovega sprejema-cocktaila so se udeležili številni tržaški špediterji, gospodarstveniki in pa predstavniki oblasti, med temi tudi župan dr. Franzi! in jugoslovanski generalni konzul v Trstu R. Janhuba. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje-Severna Evropa: «Pob;eda» 28. marca; Proga Jadransko morje-Severna Amerika: «Grobnik» 21. aprila; Proga Jadransko morje-Ciper in Izrael: «Risniiak» konec marca; Proga Jadransko morje-Perzijski zaliv: «Uljanik» 6. aprila; Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: «Dinara» 30./31. marca; Proga Jadransko morje-Indija in Daljni vzhod: «Kosovo» 1. aprila. Prihodi v Trst «Baska» (Severna Amerika) 25. marca; «Sarajevo» (Bližnji vzhod) 27. marca. Obveščamo operaterje, da so navedeni urniki trgovinskih ladij podvrženi spremembam v zadnjem trenutku brez vsakršnega obvestila. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» se je 23. marca zasidrala v Genovi, od koder je nadaljevala plovbo proti Benetkam. Ladja «Bohinj» je zapustila 20. marca Genovo, namenjena proti Reki, kjer bo pristala 27. marca. «Dubrovnik» je odplula 23. marca iz Lomeja proti Lagosu, Temi in Takoradi-ju. «Pohorje» prispe 28. marca v Benetke, od tod pa bo nadaljevala plovbo proti Trstu in Reki. «Zelengora» je 19. marca odpotovala iz Ploč proti zahod-noafriškim pristaniščem. VEDNO VEČ BLAGA ČEZ REŠKO PRISTANIŠČE. Blagovni promet v reškem pristanišču .je v prvih dveh mesecih in pol tega leta znatno napredoval v primeri z istim časom lanskega leta. Do srede preteklega tedna so zabeležili že 925.700 ton blaga, v dovozu in odvozu. Samo minulo sredo je šlo čez reško luko 20.420 ton blaga. BELGIJSKE LADJE ZA «SPLOSNO PLOVBO». Plovna družba «Splošna plovba» iz Pirana je naročila v Belgiji dve 13.000-tonski ladji za prevoz razsutih tovorov (zlasti premoga, ■fosfata in rudnin). Ladiji bosta dograjeni do konca 1. 1968. DVA ORJAŠKA TRAJEKTA V ITALIJANSKI MORNARICI. Prihodnjo nedeljo bo v ladjedelnici družbe Navalmeccanica v Castellamare di Stabbia ob navzočnosti ministra za trgovinsko mornarico splavitev 6 tisoč 750-tonskega trajekta «Mo-dri keniguru», ki bo prevozil progo Neapelj-Palermo v 9 urah; sprejel bo lahko 700 potnikov, 70 zasebnih avtomobilov in 24 tovornjakov s prikolico. Potovanje s trajektom iz Neaplja v Palermo na Siciliji bo za približno dan krajše kakor z avtomobilom ali vlakom. Konec maja bodo v isti ladjedelnici splavili še en takšen trajekt — «Rdeči kenguru, da bo vozil na progah Genova-Cagliari (Sardinija) in Gemova-Olbia. TRAJEKT na progi bari- DUBROVNIK. Kot znano, vozi v poletni sezoni r.a progi Bari-Dubrovnik dvakrat v tednu (ob ponedeljkih in ob sobotah) trajekt. ki lahko sprejme nase precejšnje število ljudi in avtomobilov. Letos prične pmti trajekt 5. maja. Poleti bodo uvedli še novo pomorsko turistično zvezo med Barijem in Grčijo ter Jugoslavijo. Višje prevoznine za italijanski marmor V zvezi z vestjo, po kateri naj i plovne družbe priključene k organizaciji Winac zvišale s 1. junijem letos za 7,5 odsto prevoznine za marmor je zveza a-puanskih ir.dustriijcev za marmor - UGIMA izrazila svojo zaskrbljenost. Marmornata industrija že itak dolgo časa tiči v znatni krizi, le razmeroma ugoden izvoz preprečuje, da bi še huje nazadovala. Ponovno zvišanje prevoznin za marmor pa bi prav gotovo zadalo odločilen udarec tej industriji, poseono pa kamnolomom y Apuaniji, kjer je največ marmorja in od koder izvažajo v tujino kar dve tretjini vse proizvodnje. Italija izvaža marmor predvsem v Severno Ameriko in zvišanje ore voznih v okviru organizacije Wi-nac zadeva prav severno-ameri-ška pristanišča. Ameriški operaterji, ki uvažajo čez ta pristanišča so šli doslej že mimo številnih zvišanj prevoznin, a novo zvišanje bi jih po vsej verjetnosti privedlo do tega, da (oi opustili italijanski marmor in za obrnili na kako drugo proizvajalko marmorja, morda na celo na nadomestne snovi/Upoštevati moramo, da se giblje v Severni Ameriki carina na uvoz marmorja med 22 odsto vrednosti (pri surovem marmorju) in 39,5 odsto (pri predelanem marmorju). Izvoz italijanskega marmorja v Severno Ameriko z lahkoto ugotovimo, da se ta polagoma krči in da so torej italijanski industrijci upravičeno zaskrbljeni. Leta 1962 ie znašal izvoz v Sev. Ameriko 77.140 ton ali 24,24 odsto celotnega izvoza, leta 1963 je zdrknil na 71.411 ton ali 22,46 odsto vsega izvoza, lansko leto pa je spet nazadoval. Pobijanje tekstilne krize v Franciji Francoska vlada je napovedala vrsto ukrepov, s katerimi hoče olajšati hudo tekstilno krizo. Podjetja bodo prejela državna naročila v večjem obsegu, hkrati pa so jim bili zagotovljeni večji krediti. Predsednik vlade Pompidou je obljubil, da se bo vlada pri bodočih pogajanjih bolj zavzela za korist tekstlne industrije. Ti napovedani ukrepi so napravili na mdustrijce ugoden vtis. Viada hoče s krediti omogočiti zlasti prehod s tekstilnega na drugo področje, ter tako poskrbeti, da bi delavstvo ne ostalo brez dela. Medtem se je kriza poslabšala, in to zlasti v industriji, ki izdeluje volnene izdelke. Tako npr. je proizvodnja kamgama nazadovala v letošnjih mesecih za 10 odsto in dosegla 89.959 ton; samo proizvajalci preprog so zabeležili v svoji industriji napredek ze 11 odsto in dosegli proizvodnjo 5,53 milijona kv. metrov (lani 5,00). Ugodneje se je razvijal izvoz francoskih volnenih tkanin ter letos dosegel 1.664 (lani v prvih mesecih 1677) milijonov frankov. Tem,u nasproti je letos u-voz volnenih tkanin znašal 1.818 (lani 1800) milijonov frankov. ton, v januarju in februarju skupaj pa 760.000 ton ali 28,4 odsto več kot v prvem dvome-sečju lani (592.000 ton). Proizvodnja jekla se je povečala februarja za 11 odsto v primerjavi z lanskim februarjem ter dosegla 935.000 ton proti 842.000 ton lani. Prav tako za 11 odsto je napredovala tudi proizvodnja prvih dveh mesecev skupaj (1 milijon 885.000 ton proti 1,698.000 t.). Dotok naročil železarnam je povsem zadovoljiv, to velja tako za notranji kakor za zunanji trg. Italijansko železarstvo spet napreduje Kot je bilo v predvidevanjih se je proizvodnja italijanske železarske industrije v začetku letošnjega leta zopet dvignila. To je treba pripisati predvsem dejstvu, da so v zadnjem času stekli številni novozgrajeni železarski obrati. Proizvodnja litega železa je dosegla februarja letos 384.000 Nujno je potrebno pogozdovanje Italijanski minister za kmetijstvo Ferrari-Aggradi je v pismu, ki ga je nedavno naslovil na uredništvo periodične revije «Pioppicoltura» naglasil, da je treba pospešiti pogozdovanje. Doslej je bilo v Italiji vsako leto pogozdenih okoli 30.000 hektarov, toda to število se mora še povečati, da se naši gozdovi ohranijo in razširijo. V ta namen je potrebno primerno financiranje. Pogozdovanje naj se izvrši, kolikor bo mogoče, na osnovi pobud privatnikov. Minister za kmetijstvo je povabil oblastva posameznih občin, ustanove, investicijske, zavarovalne in ostale družbe, kakor tudi podjetnike in druge, naj sodelujejo z državnimi organi pri tem načrtu, saj jim bo to samo v korist, kajti nakup ali tudi le pogozdovanje hribovskih področij pomeni trdno in donosno investiranje denarja. Aki bi po gozdene površine ne nudile drugih koristi kakor les, bi to prav tako dosti pomenilo, saj bi utrdili lesno industrijo, s tem pa tudi celotno gospodarstvo. r TRST - C0RS0 ITALIA coin nudi V se Kar Vam Prikliče... ...pomlad romantična moda week-end oblačenje moda mladih let prijetni svečani obredi pomlad v hiši MORILI MADALOSSO TRST . TRIESTE* ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianra, telef. 35-741 M/VzJuM- Pohištva dnevne sobe oprema — 88 urade - vozički - posteljice permaflex Razstave: UL Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi ; Otu Naše novo razočaranje O razsodbi ustavnega sodišča, ki razveljavlja določbo pravilnika deželnega sveta Furlanije — Julijske krajine glede pravice predstavnika slovenske manjšine, da tvori svetovalsko skupino, smo na kratko poročali že zadnjič. Ker gre za tako važno razsodbo, ki vprav otipljivo o-značuje državno politiko in še posebno politiko osrednje vlade nasproti Slovencem, zasluži ta razsodba daljši komentar. Ta je toliko bolj potreben tudi glede na razočaranje in vznemirjenost, ki je zavladala med Slovenci v Italiji. Mislimo, da je tudi samim odgovornim obla-stern v korist, da so pravilno obveščene o tem razpoloženju. V novo deželo so Slovenci polagali velike upe. Računali so, Qa jim bodo prav v deželnem okviru zagotovljene pravice, ki jim gredo kot narodnostni skupini, kakor so prišli prav s posredovanjem dežele do svojih Pravic Francozi v Dolini Aosta nt-r Nemci na Južnem Tirolskem, iNemci se še borijo za razširjenje deželne avtonomije). Po-tega so bila prav z na j višji111 mest deželne uprave — tako tudi s strani samega predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija — dana mnogo obetajoča zagotovila v tem pogle-"u; Kazalo je, da veje prav v deželnem svetu in v deželnem odboru s vež e j ši veter za Slovence. V takšnem ozračju je Prodrl predlog v deželnem svetu, naj predstavnik Slovenske skupnosti kot predstavnik slovenske narodnostne skupine _____ druga dva sta organizirana v ko-munistični stranki ter sta se lahko pridružila ostalim somišljenikom — prizna položaj svetovalske skupine, čeprav je samo eden, da bi lahko uspešno pine11 k0risti nar°dnostne sku- iAeZd,°mč je v t0 novo ozračje udarila bomba z razsodbo u-stavnega sodišča, ki je omenjeno dciocbo v pravilniku deželnega sveta razveljavilo. In še na čigav priziv? Na priziv rim-ke vlade, ki jo sestavlja levi rti eTJ in ta dejansko vlada tu-i v deželnem odboru Furlanije ulijske krajine. (Osrednjo vla-o sestavljajo krščanski demo-socialisti, socialni demo-tati in republikanci, v dežel-- em svetu imajo večino krščan-, 1 demokrati in socialni demo-k ati). Naš človek se upravičeno viartSU‘*e: ni s tem rimska butja’ da je namreč dala po-d1- (S n Tako cepimo v precep ali razkol. Podrobneje smo ta način cepljenja opisali v zadnji številki »Gospodarstva«. CEPLJENJE V ŽLEB ALI ŽLEBICKANJE Ta način cepljenja je najtežji. Priporočamo ga zato, ker pri cepljenju debelejših podlag ne nastane velika rana. Zato se cepišče razmeroma hitro zaceli. Cepiči so čvrsto zagozdeni in jih veter ne odlomi tako lahko. Tudi ta način cepljenja uporabljamo zgodaj spomladi. Cepljenje v žleb je bolj priporočljivo kakor cepljenje v precep. Cepimo podlage, ki so mnogo debelejše od cepiča. 2| mestu, kjer je lubje gladko. Nastalo rano lepo zagladimo z o-strim nožem. Tedaj zrežemo lub nekaj centimetrov navzdol na podlagi. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo lesa. Zarezano kožo previdno privzdignemo in pod njo porinemo cepič, lri smo ga zarezali tako kakor za sed-lanje. če je podlaga debela, tedaj lahko vložimo po dva ali več cepičev. Cepiče trdno povežemo in nastale rane dobro premažemo s cepilnim voskom. Za ta način cepljenja moramo brezpogojno narezati cepiče že pozimi in jih shraniti, da ostanejo sveži. Temu načinu cepljenja pravimo cepljenje v žleb ali žlebičkanje. Podlago prežagamo na mestu, kjer jo nameravamo precepiti. Tudi tukaj rano lepo zagladimo z ostrim nožem. Ob strani napravimo žlebu podobno zarezo. Ta žleb naj bo do tri centimetre dolg in na gornjem delu do pol centimetra globok in širok. Globina žlebiča je odvisna od debeline cepiča. Cepič zarežemo na spodnjem koncu z dvema zarezama tako, da napravimo trioglato zagozdo, ki se točno prilega v žleb na podlagi. Tudi tukaj lahko napravimo na debelejših podlagah po dve ali več zarez in vložimo po dva ali več cepičev. Vložene cepiče tesno privežemo in rane dobro premažemo s cepilnim voskom. CEPLJENJE ZA LUB To je zelo preprost način cepljenja, katerega se poslužujemo, ko je podlaga že z mezgi. V ta namen odžagamo podlago na UM Tako cepimo za lub. V novejšem času cepimo za lub tako, da privzdignemo kožo na podlagi samo na eni strani in temu primerno prirežemo cepič. Kostanje—marone cepimo na sličen način, tako da_ debele kostanjeve kože ne režemo. Med lub in les porinemo majhno za-gozdico, da lub odmaknemo od lesa za nekaj milimetrov. Za-gozdico odstranimo in v nastalo odprtino potisnemo pripravljeni cepič. Močno in debelo kostanjevo lubje drži cepič tako čvrsto, da ga ni potrebno niti privezovati. 0 nadlogah v našem kmetijstvu Na drugem vsedržavnem kongresu kmečke organizacije «Alle-anza dei contadini», o katerem smo poročali že v zadnji številki našega lista, je govoril tudi tajnik Kmečke zveze. iz Trsta Lucijan Volk. Po začetnih pozdravnih besedah je prešel na zgoščen opis današnjega položaja kmetijstva na Tržaškem, na Goriškem in v videmski pokrajini s poSbbiiim ozirom na beneške Slovence. Poudaril je nujnost po pre-osnovi celotnega sistema socialnega skrbstva v korist kmetom, ki žal ne uživajo vseh pravic, katere bi jim morali priznati. Omenil je trpko vprašanje raz-laščevanja, ki se očitno ne izvaja samo iz gospodarskih razlo- gov, oziroma zaradi javnokorist-nih potreb. Tako je n. pr. industrijsko pristanišče razlastilo v tržaški pokrajini okrog 1000 hektarov plodne zemlje od skupne površine manj kot 18.000 ha, in sicer po skrajno nizki ceni, ki je zdaleč izpod običajne tržne cene, ter je nato razlaščeno zemljo prodalo industrijcem. Zaradi razlastitev trpi tudi živinoreja, ki je že tako v silnih težavah zaradi monopolističnega značaja podjetij, ki odkupujejo mleko, reja molznih krav je postala nedonosna. Proti razlastitvam se morajo stalno boriti tudi kmetje na Goriškem. Govornik je zatem omenil množično izseljevanje iz vasi v Beneški Sloveniji, kjer vlada velika revščina. Tajnik Kmečke zveze je tudi poudaril potrebo, da bi se kmetje organizirali v zadrugah, ki so toliko bolj potrebne zaradi zdrobljenosti kmečke posesti. Potrebni so vsakovrstni strokovni tečaji, ki pa naj bodo za slovenske kmete v slovenskem jeziku. Prav tako je treba namestiti v pokrajinskih nadzorništ-vih za kmetijstvo ustrezno število slovenskih uradnikov, ki bi lahko slovenskim kmetom dajali razna pojasnila in nasvete v njihovem lastnem, torej razumljivem jeziku. Kmetijska vprašanja naših slovenskih ljudi je treba reševati po istih načelih, ki naj veljajo za vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Izvoz živine iz Jugoslavije peša Lansko leto se je izvoz živine iz Jugoslavije močno skrčil: znašal je samo 44.000 glav ali 19.000 ton proti 103.000 glavam ali 44.000 tonam v prejšnjem letu. Upadel je tudi izvoz ovac in klavnih jagnjet: teh so izvozili le za 452 ton proti 7000 tonam v letu 1983. Klavnih prašičev lani Jugoslovani sploh niso izvažali Na drugi strani pa se od leta do leta veča jugoslovanski izvoz mesa. Tako se je lansko leto povečal izvoz govejega mesa na 62.000 ton. dočim so izvozili 42.000 ton svinine ter 4000 ton ovčjega mesa in jagnjetine. Največ klavnega goveda je šlo v Italijo, in sicer kar štiri petine vsega izvoza. Izvoz konj je nazadoval: . znašal je 40.000 glav proti 67.000 glavam 1. 1963. Italija je nabavila od tega 32.000 klavnih konj. Vreme in letina v kmečkih pregovorih (SUŠEČ) Vreme sredpostne srede tako do velikonočne srede. Fo pride z «glovno» Marija Devica, raste vsaka travica. Cvetočo pomlad tudi Sušeč ima rad. Slabša konjunktura za italijansko bombažno industrijo Država 1963 1964 Zah. Nemčija 31.597 37.333 Francija 17.554 19.779 Italija 10.156 9.782 Belgija 7.525 8.724 Luksemburg 4.032 4.559 Nizozemska 2.342 2.646 Skupaj 73.206 82.828 Proizvodnja premoga je zna- šala v letošnjem januarju 20 milijonov 171.000 ton proti 21 milijonom 995.000 ton v lanskem januarju in 19.792.000 ton v lanskem decembru. Proizvodnja Zahodne Nemčije je nanesla januarja 12.745.000 ton, dočim je dosegla v Franciji 4.662.000 ton, v Italiji 40.000 ton, na Nizozemskem 995.000 ton in v Belgiji 1.729.000 ton. V lanskem letu se je celotna poraba premoga v Evropi zmanjšala za okrog 3 milijone ton, poraba v Vzhodni Evropi pa je narasla za 4.5 milijona ton. ..OOSPODARST VOM Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek. rač »Gospodar stvo» št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din Naroča se pri ADIT, Državna za ložba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Od govorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba ((Gospodarstva,) • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6 Proizvodnja italijanske bombažne industrije se v zadnjih petih letih venomer vzpenja. Od 1. 1958 pa do konca 1. 1963 se je proizvodnja prediva povečala za 17,4 odsto, tkanin pa za 21,6 odsto. Toda v začetku lanskega leta so se pokazali prvi znaki krize, ki je nenadoma zajela tovarne bombažnih izdelkov v vsej Italiji. Zdaj smo v polnem razvoju te krize, a predvidevanja o bližnji bodočnosti niso razveseljiva. Kaže, da je do krize prišlo zaradi močno zmanjšane porabe bombažnih izdelkov na notranjem trgu, prepočasnemu razvoja izvoza in pa še zlasti spričo nesorazmernega dviga uvoza bombažnih tkanin iz tujine po cenah, ki so celo nižje od cen surovinam. Današnji položaj je posebno težak v tovarnah tkanin. V tovarnah prediva je bilo od januarja do konca septembra lani povprečno štiri milijone 496.378 vreten proti 4,453.146 v enakem razdobju leta 1963, število vreten se je torej povečalo. Število aktivnih, se pravi delujočih vreten (kajti v tovarnah imajo tudi mnogo zastarelih in neuporabnih ali pokvarjenih vreten, ki so všteta v skupnem številu vreten) pa se je dvignilo od 3,857.672 v razdobju januar—september 1963 na 3 milijone 887.530 v istem času lani. Na drugi strani se je znatno skrčilo število delovnih ur ob vsakem vretenu, in sicer za 5 odsto; zdrknilo je od 12.357 milijonov v prvih 9 mesecih 1963 na 11.734 v ustreznem obdobju lani. Skrčenje števila delovnih ur pa je bilo večje od skrčenja v proizvodnji prediva (za 2,2 odsto), kar je ugoden znak, saj kaže na povečano proizvodnost strojev (in res se je proizvodnja vsakega vretena na uro povzpela od 15 gramov v razdobju januar—september 1963 na 15,5 grama v prvih treh tromesečjih minulega leta). Vendar je treba upoštevati dejstvo, da se na drugi strani ne vzpenja v enaki meri tudi celotna proizvodnja prediva, ampak se je ta zmanjšala v lanskem letu. V tovarnah tkanin so pri vseh postavkah zabeležili nazadovanje. Povprečno število statev se je znižalo od 88.940 na 86.839 (v poštev prihajata vselej razdobji januar—september 1963 oz. 1934), število delujočih statev od 81.220 na 78619 in število delovnih ur ob vsaki statvi od 214,2 na 192,3 milijona. Tudi pri tkaninah je bilo zmanjšanje števila delovnih ur večje kot zmanjšanje proizvodnje (slednje je znašalo 5,9 odsto) in tako je spet napredovala proizvodnost, namreč od 698 na 732 gramov na uro uri vsaki delujoči statvi. Proizvodnja na uro je sicer napredovala, toda znatno se je zmanjšala celotna proizvodnja in v večji meri kot v tovarnah prediva. Med navažnejše činitelje za pravilno presojanje položaja v bombažni industriji prištevamo tudi gibanje zalog bombažnih proizvodov. Konec lanskega oktobra je bilo na pr. v zalogah nad 3 milijone kg bombažnega prediva manj kakor v istem času leta 1963, dočim je bilo pa v zalogah več tkanin kot prejšnje leto; medtem ko so imeli oktobra 1963 v zalogah toliko tkanin, kolikor bi jih proizvedli v 2,9 meseca, so jih imeli v lanskem oktobru že toliko, kolikor bi jih proizvedli v 3,7 meseca. PROIZVODNJA V ZADNJIH LETIH Leta 1962 so v vsej Italiji proizvedli 249,211.000 kg prediva, od tega 194,653.000 kg iz čistega bombaža, ali povprečno 20.767.000 kg na mesec. Leto kasneje (1963) je dosegla proizvodnja prediva 251,604.000 kg, od tega 191 milijonov 278.000 kg iz čistega bombaža, ali povprečno 20,950.000 kg na mesec. V prvih 10 mesecih lanskega leta je znašala proizvodnja prediva 204,191.000 kg (210 milijonov 227.000kg v istem času 1963), od tega je bilo 175 milijonov 889.000 kg prediva iz čistega bombaža (159,889.000 kg leto poprej). Proizvodnja tkanin pa se je odvijala takole: Leta 1962 je znašala 194,146.000 kg, od tega 136.809.000 kg iz čistega bombaža, ali povprečno 16,178.000 kg na mesec; leta 1963 202 milijona 285.000kg, od tega 137 milijonov 139.000 kg iz čistega bombaža, ali 16,857.000 kg na mesec; v prvih 10 mesecih lanskega leta pa 157,222.000 kg (108 milijonov 311.000 kg leta 1963), od tega je bilo 96.882.000 kg tkanin iz čistega bombaža (leto poprej 114,566.000kg). Koliko pa je bilo v zadnjih letih izročenih bombažnih izdelkov za prodajo na domačem trgu? To lahko razberemo iz spodnje razpredelnice (blago je izraženo v tisočih kg); Leto Predivo Tkanine 1962 vse leto 126.500 164.255 1963 vse leto 124.266 167.885 devet mesecev 97.463 124.233 1964 — devet mesecev 95.010 112.949 Iz razpredelnice sicer ni razvidno, koliko je bilo dejansko prodanih bombažnih izdelkov na vsem italijanskem trgu, ampak samo, koliko jih je bilo izročenih s strani tovarn prediva avtonomnim tovarnam tkanin in s strani teh zadnjih raznim tvrdkam in predelovalnim obratom. Vendar nam dajo dovolj jasno sliko o razvoju potrošnje bombaža in zlasti o padcu potrošnje. ITALIJA TKANINE TUDI UVAŽA Italija je vedno bila izvoznica bombaža in njegovih izdelkov, toda leta 1962 je prvič v vsej zgodovini svoje bombažne industrije bila prisiljena tudi uvažati. Od tedaj je jel njen uvoz polagoma naraščati. Italija je leta 1962 uvozila 599.000 kg prediva (v vrednosti 864 milijonov lir) in izvozila 19.731.000 kg (za 11 milijard 418 milijonov lir); nadalje je uvozila 6,935.000 kg tkanin (za 10 mrd 59 mil. lir), a izvozila 9.242.000 kg (za 20 mrd 548 mil. lir). V prvih enajstih mesecih leta 1963 so uvozili 556.000 kg prediva (za 777 milijonov lir) in izvozili 17,745.000 kg (za 10 mrd 144 mil. lir); nadalje so uvozili 17.733.000 kg tkanin (za 18 mrd 159 mil. lir) in izvozili 6,618.000 kg (za 15 mrd 842 mil. lir). V razdobju januar-november 1964 pa so uvozili 676.000 kg prediva (za 1 mrdo 21 milijonov lir) in izvozili 19,420.000 kg (za 12 mrd 67 mil. lir) nadalje so uvozili še tkanin (za 17 mrd 624 mil. lir), izvozili pa so jih 6.538.000 kg (za 16 mrd 8 mil. lir). TRANS -TRIESTE TRST - TRIESTE, Via Donota 3 I el. 38-827, 31 906,95-880 Soc. a r. I. UVAŽA vse lesne surtmane in produkte gozdne industrije. [ZVAZA: vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne GE Al in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI BEDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN — ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se oomite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Teleti: 035-22 to 035-23, Telefoni: 73-470 do 73-477 to na naše agente po vsem sveta JntRMJAotia fofieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER • TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po Kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. It 1 J E K A . Jugoslavija Za časa Divanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite lzle tov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za Izredne izlete Ta potovanja bodo o boga tila vas letni odmor z novimi vtisi to vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE L A GORIZI AN A Gorica Via D d’Aosta N. 180 let. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji tu prevoz blaga v Jugoslavijo <«••11 * * A • t j i « • CJ LJ C O 1—1 rsi I J A Gestisce i servlzi mercl e passeggeri sulle Unec: ADRIATICU — NOKU EUKUFA (servlzm eelrre ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 glorm ADRIATICU - NOKU AMERICA (Ncirtli »I Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUU AMERICA partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - I.KVANTE partenze ogni 'i giorni ADRIATICU - IKAN - IKAtj partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INI1IA - KAKI Sl AN - BURMA partenze ogni '30 giorni ADRIATICU - ESTKKMO OK1ENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giorni con 55 moderne e rapide oavi, 562 cucette e 351.313 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta U crasporto di mero anene In porti fuori delle linee reeolar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- «JUGOLINIJA» • RIJEKA —