Uf uDORSKl LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za poJ leta 61., posamezna Številka 1 liro. Leto V. Štev. 11 November 1026 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA: Zadružna kriza? (In/. Pegan.) Živinoreja in živinozdravništvo: Na« hod. (Dr. Ravnik.) Mlekarstvo: Pridatki v mleko za sir. (A. Pevc.) Sadjarstvo: Kako cepimo murve. (P. Valllig.) O gnojenju sadnega drevja. (J. Ušaj.) Čistimo travnike pred gnojenjem. Poljedelstvo in vrtnarstvo: Jesensko oranje. (G.) Naprava modernega gno« jiišča (z načrtom in proračunom). I. Na* nut. Splošno znanstvo: Kemija v modernem kmetijstvu- (F. Magajna.) Zadružništvo: Voditelji naših zadrug. Splošno gospodarstvo: Kompost (P. Vallig). Semenski krompir. Brezplačno gnojilo. Pristojbina mrtve roke (mano* Oiorta). Tržni pregled. Vprašanja in odgovori: 50. Ali še lahko dobim nagrado za hlev? 51. Ko* liko stane cement pri večjih naročilih? 52. Ali bi Z. z. naročila skupno korita Za svinjake? 53. Kje bi se dobilo mlade kostanje? 54. Zakaj si krava grize rep? 55. Ali ima Kmetijski urad mlade mur» vc? 56. Kako se cepijo murve? 57. Kako daleč sme biti hrast od meje? 58. Kako daleč mora biti gnojišče od hiše? 5^ Ka< tero dušičnato gnojilo je dobro za tra^v* nike? 60. Ali je boljša za pitanje praši* cev koruza, ali oljnate tropine? Gospodarski koledar: Kmetovalec v novembru. Razno: Pridelek grozdja v Italiji. Pod? Pora za poplavljene kraje ob Padu. Listnica uredništva: Prosimo vse sotrud-nike, da nam pravčasno pošljejo svoje prispevke, da bo list lahko redno izšel. Za novembersko številko je dobilo uredništvo toliko gospodarskih vprašanj da ni moglo radi pomanjkanja prostora vseh priobčiti. Na neprlobčena vprašanja bomo odgovorili v prihodnji številki. V notranjosti lista so priobčena imena naročnikov Gospodarskega lista, ki so dobili brezplačno čilski soliter za poizkusno gnojenje. Kdor želi lanski lelnik »Gospodarske* ga Usta«, ga lahko naroči pri upravi. Cena vseh 12 številk, v lepo vezani knjigi je samo 15 lir. Mlekarne I Vse potrebne knjige dobite že koleko* vane pri Zadružni zvezi v Gorici, CorSo Verdi 37. Istotam dobite najceneje tudi vse mlekarske potrebščine. Cena oglasom Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L Va 60 „ 200 „ 300 „ Vi 40 „ 120 „ 180 „ v« 25 „ 65 „ K O o Širite „Gospodarski list"! Restauracija Central Gorica - Corso G. Derdi - Gorica poslopje Centralne posojilnice na dvorličti Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev. Lastn|ea Postrežba točna. Joslpina Podgornik. RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČEM „lllla Transolpina" nasproti državnemu kolodvoru Pristno domače vipavsko in briško vino, izboren kraški teran, domača kuhinja, vedno gorka jedila. - -Velik vrt. Priporoča se IVAN GRUSOVIN PRISTNI HOPINOVEG!! dobite vedno d Dornbergu pri »Zadružni žganjekuhi" FURLANI ALOJZIJ SODAR GORICA - VIA ASCOLI 23 razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. sms. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ZOBOZDRAVN1ŠKI ATELIER ROBERT BERKA BIVŠI ASISTENT Dr PICHLA GORICA - - CORSO VERDI 36 NASPROTI ZADRUŽNE ZVEZE SPREJEMA CD 9 - 12 IN OD 2 - 6 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH DOPOLDNE. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ LEOPOLD KRALJ SODAR Gorica-Via Lantieri štev. 2 v bližini metričnega urada (Ufficlo metrico) Izdeluje: sode, kadi, lodrice, orne (žehtarice), škafe, brentače in vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejema popravila, po dogovoru pride tudi na dom. V zalogi ima raznovrstno novo in staro posodo. AAAAAAAAAAAAAAAA A A A A A A A A A in FOHDinma A A A Zavarovalna družba proti požaru, A nezgodam, tatvini in za življenje. A Generalno zastopstvo v GORICI, A CORSO V ITT. EMANUELE III. 20 A Krajevna zastopstva v vseh občinah ^ AAAAAAAAAAAAAAAA BREZIGAR IN SIN GORICA - VIA CARDUCCI 19 (prej Gospodsko ulica) v dvorišču Zaloga vsakovrstnih kmetijskih strojev, čeških in nemških tovarn. fc® fk fk HI fk fl JRestavracija pri V Treh kronah“ |B G O R I C A VJ1CARDUCCM2 Domača kuhinja. Toči pristno briško, vipavsko vino in specialiteto „kraški teran". Prenočišča za potnike. — Priporoča se občinstvu za obilen obisk Anton Malnič. C® fi S H O H O O ¥ Naš zobozdravnik specialist za bolezni v ustih in na zobeh M. D. dr. L! Kraigher z nemškim zobozdravnišhim izpitom za zobozdravnica in zabotehniška dela v gorici, na Travniku št. ZD, L nad^^j Edini zastopnik za Goriško za stolpne ureprvo-vrstnih nemških tovarn najnovtj-šega in najflnej-šega sistema (se navijajo some). JAKOB ŠULIGOJ URAR IN ZLATAR GORICR - Via Carduccl 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših Švicar-sklh ur »UNION' In ,ALP1NA'. Naj vetja zaloga vseh drugih ur z Jamstvom 2 leti časa po naj nižjih cenah. 1 Uinogpadnihi in hmetovalci pozor! Tvrdka VIHOnGRiIRlil v Gorici Piazza Vittorio (Travnih) št. 4 PRODAJA najboljše škarje za sadje in trte - - garantirane znamke „Kunde“ in „Butter“, ščetke iz jeklene žice za drevje,, — „ Antiparassit", lep proti pedicu, jeklene grablje za vrt in hlev, „original Adler", nadalje vse kletarske, čebelarske in druge kmetijske potrebščine i. t. d. i. t. d. Posebnost i ivedskl posnemalnikl za mlekarne In posestnike* od* lične kakovosti z 10 - letnim Jamstvom - Lastnik JUST UŠAJ enotehnlk In agronom ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERM0L39 špecijalist za ustne in sobne bolezni ordinira v GORICI na Travniku 5/II. od 9. do 12. in od 3. do 5. Kupujte vino! Najpristnejše Vinarski m ■ Podpirajte kmetovalca. - tl®:®] Naša zavarovalnica proti požaru »MHIOtU Ragnili Avgust -Bariča Via B a r z e 11 i n i štev. Z I. nadstropje. gg ■aBfliisaaiin s « TEOD. HRIBAR Gorica - Corso Verdi št. 32 Vedno bogato založena manufakturna trgo-yina. Sukno za moške in ženske obleke, preproge, zavese, voščeno platno, linolej in dr. iz italijanskih prvovrstnih čeških in francoskih tovarn. Neveste! Tu dobite vse potrebno po ugodnih cenah! Jamči se za so-, lidno blago - Postrežba točna I Cene izven vsake konkurence 1 ALOJZIJ BONNES 99T0HIZ1R9N ELEKTROTEHNIK ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA GORICA - VIA CARDUCCI I (nasproti Montove hiše) Inštalacija vodovodov in plinovih naprav itd. Bogata zaloga raznovrstnega električnega materijala. shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — r. ________ Pristna briška” in vipavska vina." Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. Alojzij Vida. Trgovina manufahturnego blago in izgotovljenih oblek Andrej Mavrič Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica BOSPODflRSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro. Leto V. Štev. Sl November 1926 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: Inž. Pegan. Zadružna kri^a ? Živimo v dobi gospodarskih preobra« tov in’kriz. Valute držav stojijo enkrat dobro in čvrsto, izglcda, da se bodo lahko gospodarske razmere medsebojno uredile in konsolidirale, kar naenkrat pa začne pri eni, dveh, treh državah deval« vacija, denar izgublja z vsakim dnem na vrednosti in ima končno manj veljave, kot enako velik kos navadnega papirja. Tem valutnim polomom sledijo zopet sanacije, vsaka država kurira in celi va« luto kot ve in zna, ena z uvedbo zlate valute, druga z zmanjševanjem obtoka bankovcev itd. Valute se začenjajo zopet popravljati, ene polagoma, druge v sko« kih, in ta nepričakovana sprememba zo« pet povzroča gospodarsko krizo in za* hteva neštevilne žrtve. Valuta je v državi ventil, od katerega je vse odvisno. Ta ventil regulira vso Produkcijo, industrijsko in poljedelsko, izvoz iz države in uvoz v državo, z eno besedo od valute je odvisno blagostanje države. Popolnoma naravna posledica je, da vsled naglih in velikih sprememb trpi vsa produkcija v državi, da trpijo pred« vsem denarni zavodj, ki imajo opravka z nestalnim denarjem. Tudi zadružništvo, čegar hrbtenico tvorijo ravno denarni zavodi, to so po« sojilnice, ni prizaneseno od razburkane« Ra valovanja valute. Kakor vsi denarni zavodi, tako morajo vsled velikih va« bitnih sprememb mnogo pretrpeti tudi Posojilnice in njih centrale. Ravno se« daj se vrši v naši državi tako valutna sprememba. Energična vlada dviga z ob« čudo vanj a vredno hitrostjo vrednost li« rc. Vsa Evropa gleda to delo z velikim zanimanjem, posebno še oni, ki tudi sa« mi trpijo vsled slabe valute. Toda ka« kor je to dviganje valute koristno, tako moramo vsled njega trpeti. Bolj kot kdaj poprej, je potrebno se« daj, da se stisne naše zadružništvo v močno, jekleno fronto. Dolžnost vseh zadrug je, da se oklenejo svoje centrale in jo podpirajo v vseh njenih ukrepih. Mnogokrat je to težko, to je res. Marši« katero grenko morajo preslišati in mar« sikatero zamero morajo prenesti od strani članov, ki jim ne morejo ugoditi, čeprav vidijo potrebo. Toda to je neiz« ogibno, tega niso zakrivili niti oni, niti n ih centrala. Tudi ni to zlo, ki se je sedaj pojavilo — namreč pomanjkanje denarja — edi« no. Sledila mu bodo skoro gotovo še druga. . Imamo v tem mnogo izkušenj na drugih državah. Poglejmo samo so« sednjo Jugoslavijo. Tudi tam so izbolj« ševali valuto, tudi tam je bilo pomanj« kanje denarja, ki ga je čutilo z drugimi vred tudi zadružništvo. Vsled velikega pomanjkanja denarja so se začele banke boriti za vlagatelje, ker brez njih denar« ja niso mogle živeti. Obresti \so rastle kar čez noč. Če jih je zvišala danes ena banka za M> odstotka, jih je dvignila jutri druga za cel odstotek. Obresti so dosegle tako strmoglavih višin, -da so začeli resni možje zmajevati z glavami. Za zadruge je prišla doba preizkus šnje. Člani, ki niso imeli dovolj razume* vanja za zadružništvo, so začeli dvigati denar. Zakaj bi ga imeli pri posojilnici na nizke obresti, ko vendar dajejo ban* ke dvakrat toliko in še več. Mnogo, mnogo je bil otakih, ki so se dali zape* ljati, in zadružništvo je trpelo. Toda prišel je dan, ki je pokazal, da zadruž* ništvo ni ustanovljeno zato, da bi imelo prvenstvo v boju za povišanje obresti in v odiranju onih, ki denar rabijo. Prišel je dan, ki je pokazal, da je delalo za* družništvo pravilno, ko je v dobi po* manjkanja skoparilo z denarjem, dan, ki je pokazal, da je zadružništvo zato, da podpira revne in jim omogoči cenen kredit. Banke so v svoji vratolomni go* nji za zvišanjem obresti in v oderuškem posojevanju denarja na nesigurno jam* stvo pogoltnile same sebe. Mnogo jih je nropadlo in to ne samo malih, ampak tu* di velikih, od katerih ni tega nihče pri* čakoval. Časopisi so nam prinašali njih i;mcna enega za drugim. Mnogo je pa ta* kih, ki sicer niso propadle, vendar pa so veliko utrpele i'n še sedaj čutijo po* sledice. In zadružništvo? Postalo je trdno in močno, bolj kot kdaj prej. V polni meri so se izkazale njegove dobre strani: neomejeno jam* stvo, ki napravi vlagateljev denar po* polnoma varen in previdno izposojeva* nje denarja pod ugodnimi pogoji sicer, toda proti zadostnemu, nedvomhjivcmu kritju. Zglede imamo, glejmo, da jih bomo izkoristili! Živinoreja in živinozdravništvo Dr. Ravnik: Nahod. Nahod ali nosni katar je vnetje nosne sluznice, značilno po izceji, sprva vo* dene, pozneje goste, gnojne tekočine. Razločujemo akutni in kronični nosni katar. Glavni vzrok nahoda je prehlajenje, ki je posebno spomladi in jeseni, pri mrzlem in meglenem vremenu pogosto. Istotako povzroča nahod vdihovanje dražljivih snovi, v slabo prezračenih hlevih pa ško* duje zrak prenasičen z amonijakom. Tudi pregorak zrak pri požaru pa v prvi vrsti dim škodljivo učinkujeta na nosno sluz* nico. V poštev prihajajo še neke vrste glivice, dalje cestni prah in prah v krmi. Cvetni praški ravnotako povzročajo to bolezen. Včasi zaidejo v nosno votlino tuji predmeti (pleve, smeti itd.), ranijo sluz* nico in povzročijo vnetje. Ponekod se pojavi nosni katar v kužni obliki; prenaša se iz hleva v hlev. Nahod opažamo pri mnogih akutnih kužnih boleznih in pri vnetju dihalnih organov. Skoro vedno spremlja katar gol* tanca in krhlja. Le izjemoma se razvije iz akutnega katarja kronični nosni katar. Večjidel nastane slednji vsled drugih bolezni, kot n. pr. pri smrkavosti, kroničnem bronhi* jalnem katarju, pljučni jetiki itd. Žival* ski zajedalci povzročajo dolgotrajni nos* ni katar. Na podlagi bolezenskih znakov se lah* ko ugotovi nahod. Male živali (ovce, koze, psi) v začetku pogosto kihajo stre* sajo z glavo in drgnejo nos ob noge, jasli ali tla; večje živali često prhajo. Navadno sc izceja iz obeh nosnic teko* čina, ki je sprva čista, vodena, pozneje bolj kalna in gnojna in se prisuši okoli nosnic v kraste. Nosna sluznica pordeči in zateče. Pri nahodu se opaža često okutno vne* tje očesne sluznice; žival sc boji svetlobe in se solzi. Včasih ne more žival niti po* žirati. Žleze goltanca otečejo ip So precej občutljive. Skoro vedno poteka nahod v ugodni cbliki. Ko postane tekočina (smrkelj) gnojna, izgine tudi draženje nosu in izceja vedno bolj pojema, dokler žival popolnoma ne ozdravi po 1—IV2 tednu. Edinole pri psu s kratkim nosom se ute* gne razviti iz akutnega nahoda kronični. Pri kroničnem nahodu ne manjka nik* dar izceja tekočine, ki se menja po se* staVini in po množini. Zdaj je tekočina bolj sluznata in prosojna, zdaj bolj gnojna; zamore biti tudi krvava in smrd* ljiva. Tekočine je navadno malo, včasih preneha popolnoma, dokler se zopet ne pojavi v mnogo večji množini, posebno ko se žival giblje ter nagiba glavo. Iz« ločena tekočina se deloma prisuši okoli nozdrvi. Sluznica postane modro ali rjavordeča, včasi sivorjava ter zateče. Nosna sluznica še bolj zateče kot pri akutnem nahodu; celo dihanje je otežkočeno. Kronični nosni katar traja zelo dolgo in ga ni mogoče popolnoma pregnati; poleg tega preide na sosedne organe, pri konju n. pr. v.čeljustno votlino. Akutni nosni katar ni nevarna bolezen ker preide sam od sebe, če so odstranjeni vzroki, vsled katerih je nastal. Zadostuje varovati živali pred prepihom, spraviti jih je treba v primerno topel hlev ter jim pokladati snažno in čisto krmo brez prahu. Ob lepem vremenu naj se žival giblje na prostem. Če je nahod združen z vročico, s hudo izcejo in težkim diha* njem, tedaj je potrebno izpirati nosno votlino z mlačno vodo, kateri se prida nekoliko čiste kuhinjske soli. Če je nos* na sluznica zelo občutljiva je priporočlji* vo namazati jo z mandljevim oljem. Kot uspešno sredstvo za izpiranje se je izkazala 1% raztopina galuna in polod* stotna raztopina tanina. Dobro razkužilo je 2% borova raztopina. Prav dobro slu* žijo soparice kuhanega ječmena. Pri hudi izceji je priporočljivo vdihovanje par ter* penitinovega olja; zadostuje ena žlica olja na 1 liter vrele vode. Teden dni je treba ponavljati te sopare in sicer zve* čer. Kraste okoli nozdrvi se namažejo z mastjo ali vazelinom. Pri kroničnem nahodu se mora zdrav* ljenje omejevati tudi le na soparice in izpiranje nosne votline. Dajati živali zdravila v notranjost nima nikakega uspeha. Mlekarstvo Anton Pevc. Pridatki v mleko za sir. Naloga sirar ja je, ne*le napraviti »sir«, marveč napraviti tako- blago, kakršnega zahteva trg in napraviti ga dan za dne* vom popolnoma enoličnega. Mojstra so* dimo po procentih v »kakovostni eno* ličnosti« njegovih izdelkov; v Švici se je dosega danes nad 85%. Vrhu te enoličnosti se v zadnjih letih stavijo tu* di na »zunanjo enoličnost« tr* dih sirov večje in večje zahteve, to je, da bodi sir iz ene sirarne narejen ali vedno iz 200 1 ali iz 300 1 ali 500 1 ali 800 1 ali 1000 1 mleka in ne iz vsaki dan se menjajoče količine mleka. Tej za* htevi se v praksi ne more ustreči le s tem, da manjše odvisne količine dnev* nih menjavanj porabimo za kako vrsto manjših poltrdih sirov, n. pr. goudski, tilsitski, edamski sir itd. Za urejevanje kakovostne enoličnosti sira se moderni sirar poslužuje različnih pridatkov v mleko za sir. Z njimi skuša čim popolnejše izravnavati dnevna me* njavanja v kemijski in bakterijski se* stavi od članov donešenega mleka. Ti pridatki so: 1. V o d a. S pridatkom vode znižamo kislino mleka in razredčimo kipelne sno* vi v mleku (mlečni sladkor, ki je hrana za napihovalne in druge bakterije sira). Vplivamo pa tudi nekoliko na strukturo kazeina — testo sira bo bolj rahlo. Za trde sire švicarskega tipa se dandanes redno dodaja na 100 1 mleka 5 do 12 1 vode. Pri poltrdih sirih holandskega ti* pa, osobito pri polmastnih pa cesto do 20 1. Pravilo je: čim bolj nakisano ali čim bolj napihovalno je mleko, ali čim višjo specifično težo izkazuje po lakto* densimetru (zelo mastno in pa posneto mleko je specifično težje), tem več vos de moramo dodati. Voda mora biti seveda najboljša pitna studenčnica. Kjer take ni. jo ali zelo temeljito filtri* ramo ali prekuhamo danes za jutri, ne da bi morebitno usedlino na dnu poso* de primešavali mleku. Voda je izborno in ccno sredstvo za izboljšanje kako* vostne enoličnosti in v težavnejših pri* likah za izboljšanje kakovosti sira sploh. 2. Bakterijske kulture. Mie* karska industrija zaposluje in bo zapo* slovala več in več akademsko naobraže* nih bakteriologov. V praksi bo s časom nemogoč mlekar ali sirar, ki ne bo imel ves na njega odpadajoči del praktične bakteriologije (znanstva o glivicah) že v mezincu — kakor je to danes v mnogih drugih živilskih industrijah že primer. Pri trdem sirarstvu švicarskega tipa so nam potrebne dolgopaličaste, viso* ko kislino ustvarjajoče mlečnokislinske bakterije, ali švicarske Bacterium casei E, ali običajne joghurtove Lactobacillus bulgaricus, in sicer za dosego e n o 1 i č* n os t i v predpisanem tipičnem okusu in za zatiranje napihovanja. Za napravo »očes v testu« so potrebne propionovo* kislinske bakterije Bacterium acidi pro« pionici D. Boš rekel: »Sem že toliko sira naredil brez vseh teh smešnih komedij!« Odgovarjam: »Švica je nad 1000 let de* lala sir brez teh komedij, danes vse te komedije z mrzlično naglostjo širi v svojih sirarnah, — stoji pred njo »bav* bav« svetovnega trga: Pojej svoj sir sa* ma.« S kulturami delati ni težavno: vze* mi 2 poldrugliterski steklenici od kisle vode ali tudi druge večje, ovij jih bo* gato s papirjem in umesti v manjši za* bojček, ki si ga zatlačil s senom in tako ustvaril termostat (grelno omaro); na* roči iz kakega laboratorija (v Ljubljani n. pr. od Združenih mlekarn d. d. kot zastopnice za mlek. bakterijske proiz* vode dr. higijenskega zavoda) čisto kul* turo Bact. casei E v obliki 100—150 cm3 kislega posnetega mleka, izprazni jo v eno gornjih steklenic in doli j nato 60° C gorko sirotko, ali sirotkino vodo po skuti. Od tako umetno okisane sirotke vzameš vsaki dan za 100 1 mleka v kotlu 100—150 cm:i ali pri močno napihoval* nem, toda sicer povsem sladkem mleku, tudi 250—500 cm:!, primešaš vodi in zli* ješ v mleko. Kolikor si kisle sirotke od* vzel. toliko doliješ vsaki dan spet vro* če sirotke. Upoštevati pa moraš vedno, da pričetna toplota v steklenicah ne bo* di nad 60° C in ne pod 56° C in da oh ra* niš kolikor mogoče dan za dnevom ves čas enako toploto ali vsaj ne mnogo pod 40° C. Čim bolj snažno in pazno boš od* livanje in polnjenje steklenic izvrševal in čim bolj konstantno ohranjeval toplo* to, tem dalj časa bo bakterijski nasad v steklenicah ostal čist, tem manjkrat ga bo treba z novim iz laboratorija izme* njati. Dobro bi bilo nasad v sirotki vsa* ki mesec enkrat ali dvakrat pustiti mi* kroskopično (z drobnogledom) preiskati ali vsaj v kipelni poskušnji z mlekom preizkusiti. Če kaneš v sveže, čim bolj snažno namolžcno ali v sterilizirano mleko v cevki kipelne poskušnje par kapljic te kisle sirotke, bo mleko ostalo lepo enolično strjeno, dokler ie nasad čist. Če pa je nasad že toliko okužen, da ga je treba izmenjati, bodo nastopili znaki napihovanja. Pri poltrdih sirih holandskega tipa ali pri trdih švicarskega tipa, ki naj dobijo bolj pikanten, od originalno švicarskega razlikujoč se okus so nam potrebne okrogle, šibko kislino ustvarjajoče bak* terije, tako zvane maslarske kulture Streptococcus lactis, in sicer predvsem peptonizirajoče (sirnino razkrajajoče) vrste istih. Le*te se presajajo navadno v steriliziranem ali visoko pasteriziranem mleku pri 25 do 38° C, istotako v termo* statu (kipelni omari). Mogoče pa je njih presajanje tudi v sirotki po zgoraj omenjenem načinu, le začetna toplota ne sme nikdar prekašati 40ft C in ne nasti pod 15° C. Čistoto nasada presoja* mo mikroskopično ali v kinelni posku* šnji. V splošnem pa nastopa tu okuže* nje z napihovalnimi bakterijami hitrejše nego pri švicarskih sirarskih kulturah, zato jih najrajše vsakih 14 dni zamenja* mo z novimi, osobito ker njih cena v la* boratorijih ni visoka. Z vodo in s kulturami mlečnokislin* skih bakterijev more uravnavati sirar ki* penje sira popolnoma po svoji volji. Iz* vzeto je seveda mleko, ki ima večjo pri* mcs mlezvc, ali mleka iz vnetega vime* na. Pri sirih ementalskega tipa, pri ka* terih so predpisana bolj redka očesa, ve* likosti debelejše črešnje do drobnejšega oreha, nastopa pri uporabi teh dveh pri* datkov nevarnost, da dobimo namesto preveč odprtih ali napihnjenih sirov na* enkrat povsem slepe sire ali testo z raz* pokami. V naših krajih so osobito pla* ninski siri zbok premastnega mleka in prenizke toplote v kleteh radi slepi. V Evropi se za očesnjevanje sirnega testa zanašamo edino na visoko (do 24° C) toploto v kipelni kleti, predpostavljajoč, da je bilo v mleku iz narave (iz blata živali na njihovem telesu ob molži) do* volj neposrednih povzročiteljev očes, tako zvanih propionovokislinskih bak* terijev. V ameriških ementalskih sirar* nah so bolj oprezni in pridevajo na 1001 mleka vedno tudi 20—40 cm3 kultur Bacterium acidi propionici D, torej oče* sa ustvarjajočih bakterijev. Namesto le 100—150 cm3 švicarskih sirarskih kultur Bact. casei E proti napihovanju pa jem* Ijemo praviloma kar po 500 cm3 (Vj li* tra) enako delujočih joghurtovih kultur Lactobacillus bulgaricus na 100 1 mleka. Zbog krmljenja ensilaže (skisane ze* lene krme) in drugih prilik je njih mle* ko in z njim sir prav posebno podvržen napihovanju. Priporočam uporabo kul* tur propionovokislinskih bakterijev vsem onim sirarnam, ki se imajo boriti s sle* poto sira; dobijo jih n. pr. v Ljubljani Pri drž. higijenskem zavodu odnosno pri Združ. mlekarnah d. d. Naročajo naj jih v količinah zadostujočih za 14 dni, to pa radi tega, ker je treba posnetemu mleku primešati 'preptona, vsled česar jih v manjših sirarskih obratih ni mo* goče doma presajati. 3. K 1 o r k a 1 c i j. V sirarstvu pozna* mo nappam učinku sirišča leno, normal* no in apnenčasto mleko; prvo daje me* liko strd, drobljenec v kotlu se nerad suši (zadržuje sirotko) in sir se med zo* renjem rad ali napihuje ali v testu skisa (drobi, kratko testo). Drugo daje naj* boljše sire; tretje napravlja bolj trdo, nekam »kratko« (drobljivo, ne vlačno) strd in sir je navadno, bolj trd, testo krhko kakor pri kraškem siru iz ovčjega mleka. Vzrok tem razlikam je krma ali pravzaprav kakovost in oskrba zemlje, na kateri krma raste. Na težkih, ilovna* tih, ali sicer kislih tleh manjka apna v krmi, zato manjka apna tudi v mleku in sirišče slabo siri — mleko je leno. Na apnenih tleh preide v krmo in z njo tudi v mleko preveč apna, sirišče zbok tega zelo živahno učinkuje, krči sirnino pre* močno in prehitro — odtod krhkost ovčjega sira na Krasu in možnost enake napake pri sirih iz kravjega mleka. Obi* čajno ima sirar vendar le opravila z normalnim in pa z lenim mlekom. Pri brejih kravah zarodek odteguje veliko apna mleku, tako da je apna v mleku le redko kdaj preveč, pač pa zelo često premalo. Slednjemu nedostatku odpo* more sirar z rednim pridatkom 10 do 60 cm" okroglo 35*odstotne klorkalcije* ve raztopine na 100 1 mleka; kupi se v lekarni ali v drogeriji n. pr. 1 kg klorkal* cija (klorovo apno = Calcium chlora* tum purum siccum), raztopi v 21/4 1 na* vadne vode in dobi tako željeno razto* pino. Odmerjeno količino raztopine vli* jemo v vodo, ki jo primešamo mleku in nikdar ne direktno v mleko. Količina v okviru 10 do 60 cm3 se uravnava po ugotovljeni sirilnosti mleka. To ugotav* 1 ja sirar ali s praktičnim opazovanjem sirjenja ali z Marschallovim aparatom za določanje sirilnosti ali se pošlje mle* ko kakor n. pr. v Nemčiji na preizku* šn j o v kako mlekarsko šolo. Le od eno* lične količine apna v mleku smemo pri* čakovati enolično gostoto in enolično vlačnost (elastičnost) sirnega testa. 4. Soliter, natrijev ali kalijev. Je sredstvo proti napihovanju sira, ki se ne uporablja za ementalski sir nikdar, za druge vrste sira pa v izmeri 2 do 100 gramov na 100 1 mleka. Raztopi se v rnajhni množini vrele vode in prilije na? to naravnost v mleko. Najprimernejšo količino pokaže praksa. Kako cepimo murve. Nekdo je skušal cepiti divjo murvo v oko. Seveda se mu ni posrečilo, ker le izvanredno sc prijemajo očesa tako cepljena. Edini sistem, ki ga uporablja« jo drevesničarji in tudi kmetje iz Furla« nije za cepljenje divjih murv je ceplje« nje za lubad (italijansko becco di luccio oziroma becco di elarinetto). Ta ceplje« nje je zelo lahko izvršljivo in se tudi ra« do prime. V dobrih letih, ako ni dosti dežja, dosežemo 70—80% sprijemkov. Cepljenje se izvrši na vratu divjaka, ko je isti že začel poganjati. Z ostrim nožkom (faučem) odrežemo drevesce na vratu nad koreninami. Rez napravi* mo v zemlji na rumenem lubadu divjaka. Cepiče, ki jih hočemo uporabiti, mo« ramo pobrati hitro in scer takoj po zad« njem mrazu, na vsak način pa prej kot so začela očesca poganjati. Izberemo na« vadno tanjše cepiče, da jih lažje vcepi« mo. Ti cepiči se hran j o do časa upora« be in to približno do aprila, v mrzli, su« hi kleti. Ne smemo jih vezati v sveženj, ampak naj bodo prosti, ker drugače se jim lahko pokvarijo notranja očesca. Ko smo divjak odrezali kot zgoraj popisano, pripravimo cepič za cepitev po sledečem načinu: Primeren, tanek cepič prirežemo na nasprotni strani očesca s podolgastim, 3 do 4'cm dolgim rezom. Na strani pa, kjer ima cepič edini popek, ki se ga pu« sti, odstranimo z nožkom za cepljenje Moč uniforme danes vsakdo pozna. Zavedajmo se, da je uniforma moč ne«le v življenju ljudi, marveč tudi pri blagu v trgovini. Čim bolj bo prenatrpan trg s sirom, tem bolj se bo uveljavljala kon« sumentu prijajoča uniformirana kako« vost in uniformirana zunanjost sira. Za« to naj naš sirar ne pusti v nemar niče« sar, kar more prispevati k uniformira« nju, k enoličnosti njegovih izdelkov. toliko rujavc skorje, da pridemo do zelene plasti. Sedaj vzame praktičen ce« pitelj tako pripravljen cepič med ustni« ce in s palcem in kazalcem leve roke stisne odrezano stebelce divjaka, tako da se lubad oddeli od lesa, ne da bi se pri tem razklal. Nato zatlači že priprav« 1 jeni cepič pod lubad, tako da gleda pri« rezana stran ccpiča proti skorji divjaka, ostrgana pa prileže na les. Očesce cepiča je na ta način obrnjeno na znotraj. Ta« ko pripravljeni cepič drži sam in ni po« trebno, da se ga zveže. Ko je vse to iz« vršeno, pokrijemo cepič z zemljo in za« znamujemo prostor, kjer se nahaja, s kako šibico, da ga ne pohodimo. Po pri« bližno enem tednu že vidimo, ali je ime« lo cepljenje uspeh. V nasprotnem slučaju ga lahko ponovimo. Pri tem moramo seveda divjak odrezati globlje. Divjake od 2—3 let, ki smo jih brez uspeha cepili v oko, cepimo lahko tudi na zgoraj pojasnjeni način. Da pa ne izgubimo po nepotrebnem časa, preče« pimo mladike, ki smo jih vzgojili in si« cer z drugim načinom, ki mu pravimo cepljenje na piščal. Koncem aprila od« režemo mladike divjaka, tako do osta« ne jo vse enako dolge. Na to narežemo na koncu mladik lubad na več mestih, ga oddelimo od lesa in zavihamo nazaj, tako da ostanejo konci brez lubada. Ko smo to naredili vzamemo cepič s popol« noma enakim premerom kot ga ima divjakova mladika in izrežemo iz njega Sadjarstvo majhen prstan (kolobar) kože z enim očesom. Ta prstan nataknemo na olup« ljcno debelce mladike in ga pomikamo po njej tako dolgo, da dobro prileže. Nato ga pokrijemo z lubadom divjako« ve mladike, ki smo ga prej obrnili navzdol in ga povežemo s slamo na ta način, da ostane očesce prosto med dve« ma odrezkoma lubada. Da obroček lu= bada lažje spravimo na olupljeno de« belce divjaka, se priporoča postrgati majhno plast rujave skorje na cepiču-na nasprotni strani očesca. Naravno je, da to napravimo prej kot snamemo obroček iz njega. Dr. P. Vallig. O gnojenju sadnega drevja. Zdaj v pozni jeseni je najprimernejši čas za gnojenje sadnega drevja. To opravilo, ki bi ga ne smel nikdo opu« stiti, je za vspeh sadjarstva zelo važno, kajti brez rednega gnojenja ni mogoče pridelati lep in obilen sad. Tega pa naš kmet ne upošteva, ker pri nas le malokdo gnoji sadnemu drevju. Po« sebno na slabem je v tem oziru ono drevje, ki stoji na travnikih ali pa splošno na celini. Drevje na parobku njiv dobi vsaj nekai gnoja iz njive. Sadno drevje neobhodno potrebuje gno« ja. Pomanjkanje gnoja je krivo, da se pri nas ne pridela toliko sadja, kolikor bi se ga lahko pridelalo. Tudi kakovost sadja bi bila mnogo boljša, kar je še celo bolj važno, kakor obilnejši pride« lek. Vsakdo mora uvideti, da brez red« nega gnojenja sadnega drevja ne more« mo izboljšati naše sadjereje in zato — ker je zdaj tudi najprimernejši čas — hočem dati nekaj navodil- o pravilnem gnojenju sadnega drevja. Načela za gnojenje sadnega drevja. Namen gnojenja sadnega drevja je ravno isti, kakor pri drugih rastlinah in sicer: nadomestitev redilnih snovi, ki iih je drevo izčrpalo iz zemlje, ali pa onih redilnih snovi, ki jih v dotični zemlji primanjkuje. Glavne snovi, ki iih sadno drevo najbolj rabi so: dušik, fosforna kislina, kalij in apno. Katere izmed navedenih snovi temu ali onemu drevesu najbolj primanjkuje, spoznamo lahko po sledečih znakih: Če primanjkuje dušika, raste drevo slabo in poganja kratke in gostoočesne pa malo rodovitne poganjke ter bledo in drobno listje. Če pa je dušika v obi« lici, drevo dobro raste in ima veliko ter temnozeleno listje. Preveč dušika lahko tudi škodi, ker drevo, ki le premočno raste, malo rodi. Tudi les slabo dozori, ker tako drevo kasno preneha z raščo. Posledica temu so zmrzle mladike, rak in smolikavost. Ako primanjkuje fosforne kisline, je listje majhno, a kljub temu lepo zeleno, sad pa je manj okusen in bolj kisel. Drevje koščičastega plemena se začne vsled pomanjkanja fosforne kisline su« šiti in sad začne odpadati. Večkrat se posušijo cele veje in mnogokrat tudi celo drevo. Gnojenje z umetnimi gno« jili, ki vsebujejo fosforno kislino (Tho« masova žlindra, superfosfat) pomaga v takem slučaju gotovo. Pomanjkanje kalija se spozna na listih, ki so kodraste in nepravilne oblike in na odmiranju drugače krepkih poganjkov. Največ kalija potrebuje jablana, za tem češnja in drugo koščičasto sadje,, naj« manj pa hruška. Največje primanjko« vanje kalija je navadno opaziti v peščeni zemlji. Pomanjkanje apna je opažati po raznih znakih. (Pri koščičastem sadju večkrat smolikavost.) S kakimi gnojili in kako je gnojiti sadnemu drevju. 1. Splošna gnojila, to so taka gnojila, ki vsebujejo v večji ali manjši količini vse gori označene redilne snovi. Ta gnojila so: hlevski gnoj, gnojnica, stra« niščni gnoj in kompost ali mešanec. 2. Umetna gnojila, ki vsebujejo po eno ali največ dve redilni snovi. Ta gno« jila so: Dušična gnojila: čilski soliter, žvcplc« nokisli amonijak in apneni dušik. Fofsorokisla gnojila: Thomasova žlin« dra in superfosfat. Kalijeva gnojila: kalijeva sol in kajnit. Apno. Z namenom, da bi ne bil članek pre* več teoretičen ter manj razumljiv in dolgočasen, navedem kar suha števila, po katerih nam je mogoče potem izra* čunati količino potrebnega gnojila. Prof. dr. Barth je dognal, da porabi sadno drevo približno vsako leto in na vsak m2 površine pod drevesom 10 g dušika, 15 g kalija, 5 g fosforne kisline in 15 g apna. Če vemo koliko odstotno je to in ono gnojilo in koliko meri po* vršina, ki jo zavzema drevo, si lahko iz* računamo potrebno količino gnojila, ki ga moramo potrositi. Če gnojimo za več let, moramo te številke s številom let pomnožiti. S čilskim solitrom gnojenje za več let ni priporočljivo, zato potro* simo to gnojilo ra j še vsako leto. Hlev« ski gnoj je zelo različnega sestoja in kakovosti in zato ne morem navesti točne količine, ki bi bila potrebna, da se nadomestijo v zemlji gornje snovi. Kako gnojimo? Gnoj podkopljemo pod drevesno krono in sicer enakomerno po celi po* vršini in ne le v bližini debla, kar je ze* lo napačno. V bližin debla ie pač naj* manj korenin, a največ jih je pod ka* pijo. Da jih je tam največ je lahko um* liivo. ker tam pade največ padavin. Za tekoči gnoj, to je za gnojnico in v vodi raztopljena umetna gnojila (čilski soli* ter) pa napravimo na površini pod kros no, zlasti pa pod kapijo drevesa več lu* kenj, katere napolnimo s tekočim gno* jilom. Najboljši čas za gnojenje je je* sen, zato kmetovalci požurite se in gno* jitc pravočasno in obilno vašemu sadne* mu drevju. J. Ušaj. ČISTIMO TRAVNIKE PRED GNOJENJEM! Predno travnike pognojimo, pokoplje* mo iz njih vso robido in trnje, jih po* čistimo in odstranimo iz ruše mah. Le na ta način bo imelo gnojenje popoln uspeh. Neosnovan je izgovor, da nimamo travniške brane. Kaj pa železne grablje, ali tudi teh nimamo? In če jih nimamo mi jih ima naš sosed, ki nam jih bo go* tovo posodil. Poljedelstvo in vrtnarstvo Jesensko oranje. Prazne in puste so njive. Pridelki so večinoma že spravljeni, le repo, krmsko peso in kako kapusnico vidimo še po* nekod. Tudi plevel je začel že rjaveti. Njegove plodnice se odpirajo in seme sc razsipa po njivi, kjer bo čakalo ugod* nega spomladanskega vremena, ki ga bo obudilo zopet k življenju. Če hodimo mnogo po deželi se nam bo mogoče po* srečilo, da bomo naleteli semintja tudi na njivo, ki je že sedaj izorana za spo* mladansko setev, seveda mnogo jih ne bo. Zakaj si je ta kmetič že sedaj izoral njivo? Ali ima od tega kako korist? — Gotovo! Drugače bi tega ne delal, ozi* roma bi naredil samo enkrat. Dolgoletna izkustva pravijo: Njiva, ki leži preko zime v brazdah, je izpostavljena v veliko večji meri učin* kom vode in mraza kot neizorana. Mraz grude drobi in napravlja njivo »godno«. Z jesenskim oranjem na najboljši na* čin spravimo v zemljo gnoj. Preko zime se začne gnoj v zemlji razkrajati in spomladi dobijo rastline, ki jih pose* jemo, takoj v mladosti lahko sprejem* ljivo hrano. To ni ugodno samo za jara žita, ki sc ne zadovoljijo s svežim hlev* skim gnojem, ampak tudi za krompir, peso in druge okopavine. Jesensko oranje nam pomaga tudi uničevati plevel. Seme plevela pride v zemljo in spomladi zgodaj skali. Ko njivo pripravljamo za setev, uničimo s pripravljalnimi deli tudi plevel. Pri spomladanskem oranju pa pride plevel še le takrat v zemljo in skali s setvijo vred, tako da ga pri žitu sploh ne mo* remo uničevati, (če ni sejano v vrste). Razen tega z jesenskim oranjem podor* jemo mnogo plevela, ki preko zime v zemlji gnije in nam tako pomaga gno* jiti za spomladansko setev. V gospodarsko naprednih krajih je jesensko oranje zelo razširjeno. Zakaj bi tudi kdo od naših kmetov z njim ne Poizkusil? Če na primer vinogradu bolj koristi, da ga jeseni prekopljemo in po* gnojimo, zakaj bi ne koristilo njivi? G. Trtam, ki so bile letos poškodovane po toči bomo mnogo koristili, če jih po= gnojimo z umetnimi gnojili. Naprava moderne gnojnišnice. Po 1’ Agricoltura Friulana Dott. geom. F. Allatere, priredil I. Nanut * Gorica. Kakor našim čitateljem znano, je se* danja vlada sklenila in odobrila potom zakonskega odloka, objavljenega v urad* nem listu od 24. septembra t. 1. pod št. 1605, da mora vsak živinorejec pod kaznijo zgraditi si gnojnišnico tekom 18 mesecev od dneva objave omenjenega zakona in to radi čimvečje pridobitve naravnih gnojil za poljedelstvo. Ker pa so take obzidane gnojnišnice raznovrstne in v današnjih časih drag »špas«, ki si ga vsakdo ne more privo* ščiti, (sicer pa vlada prisili v posebnih slučajih občino, da zgradi skupne gnoj* nišnice na stroške lastnikov živine in to posebno pri obljudenih skupinah hiš) zato hočem podati našim živinorejcem kratek popis modernega, času primer* nega in cenenega gnojišča, ki je prirc* jeno za štiri odrastla goveda. Površino gnojišča lahko primerno s številom go* ved povečamo ali zmanjšamo, in sicer kakor zakon veleva: 4 m2 na vsako gla* vo odrastle govedi. Isto velja za podle* zino ali greznico, da namreč njeno vse* bino v sorazmerju s številom govedi po* večamo ali zmanjšamo. Kmetje, ki imajo gnojnišnico že ob* zidano na način, da gnojnica ne odteka in se ne izgublja iz gnojnišnice, niso po zakonu primorani zgraditi si drugo. — Da si pa vsi oni živinorejci, ki so pri* morani po zakonu zgraditi si novo gnoj* nišnico prihranijo na stroških in sitno* stih, hočem podati kratek popis njene zgradbe. , Kakor zakon veleva, mrajo biti ob* mejni zidovi in podlaga gnojnišnice zgrajeni iz neprodirne snovi, t. j. zidani iz opeke ali iz kamenja. Notranje stene morajo biti ometane s cementno malto. Ravno taka mora biti tudi podlezina ali greznica. Najboljša, najtrpežnejša in najcenejša je celokupna zgradba iz be* tona. V svrho štedenja priporočam vsake* mu živinorejcu, da si sam izkoplje o prostem času temelje in jamo za grez* nico in sam preskrbi količino potreb* nega grušča. Razen tega naj pazi, da bodo tla pod betonskim tlakom za* dostno trdna, da betonski tlak ne bi po* čil. Preskrbi naj si tudi potrebni cement, pomaga naj zidarju pri izdelovanju in postavljanju potrebnega lesenega ogrod* ia za zid in končno lahko sam opravlja vsa potrebna podajaška dela. Sicer si pa na deželi živinorejci lahko pomagajo tu* di na ta način, da si potrebno leseno ogrodje za zid in greznico eden drugemu izposodijo proti primerni odškodnini. Vsekakor se priporoča, da si vsak po* samezni živinorejec preskrbi za zgradbo gnojnišnice enega dobro izučenega zi* darja in temu poveri delo, ali pa odda delo naravnost odgovornemu podjetni* ku, ki mu jamči in odgovarja za solid* nost zgradbe. Obmejni zidovi naj bodo napravljeni iz spranega' grušča in peska pomešanega s ceemntom v razmerju 1:6 t. j. en del cementa in šest delov grušča in peska. To zmes moramo na j prvo su* ho dvakrat premešati in nato zmočiti in spet dvakrat mokro premešati ter nato šele nametati v pripravljeno leseno ogrodje. Pripominjam pa, da je potreb* VZOREC MODERNE GNOJNIŠNICE ZA ŠTIRI GLAVE ŽIVINE. D- 4,1........ ----- Tloris : i- ^•lo • 1 | j • i .;.... 0 0 U»fri»at 5 ! « . N > ; j 0ate£ dežniu •praži** 9noymf>ti odfnojrtiCt* foodlniri\0 _ J r-ŽZ*b mcftoKa. gtn //tiče rcizioredtzni Z-idec —^člfjok Qitoji%%c* v foS.lt(trto ........J . * o Wl o 20 J^resetC '♦•7 ^aoc? Zezirtci ---g ftočLltzmci j-V freseJc Er F A ?11.° I ^ »W*/y«' /*/\i l«>/ v«•• ' * V///\«* : r---------------- Aleuti no tako nametano zmes dobro potolči in namastiti, da nam ne ostane porozna (luknjičava), t. j. da nam pozneje zidovi in tlak na kakem mestu ne bi prepuščali gnojnico. S tem si prihranimo notranji fini cementni omet. Tla pod cementnim tlakom površine naj bodo trdna in ne rahla, ker drugače nam betonsko dno pod te/.ino nakopi* čenega gnoja lahko poči in s tem izgu* Ako je gnojišče prazno in hočemo, da nam ob nalivih deževnica nc teče v grez* nico, pustimo ob greznici v višini tlaka dve luknji v zidu. tako da odteče dežev* nica skozi iste. Ko ni dežja, luknje za* mašimo in pustimo odmašenc luknje v žlebu, da gnojnica zopet odteka v grez* nico. Zidovi Greznice naj bodo enako na* pravljeni kakor zidovi gnojišča. Zraven ■■aZioic £*znite _ /•■»-n%ixe 7X1 6 O 'A O "L T3/O>5 CCl 7iclčl jooil'l&Z2/to I-Cizvrsl i ter A ce .X. : .fi -k-T 5 o O o 0-* :i_nThr: -r_n X-1 ti ti. ui: , iO| , • J Tl' r- "Mr iF 'f— a - 7 - 4 • 7» -2,'n —V- I bimo obilo .gnojnice. Nastale razpokline v cementnem tlaku kaj težko zamašimo. Edina pomoč je, da napravimo ponovno celo površino z novo cementno plastjo 2—4 cm debelo. Površina cele gnojnišnice je razdelje* na v dva dela z malim zidcem po sredi, 10 cm debelim in 10 cm visokim. Ob vseh notranjih straneh okoli in okoli je treba napraviti žleb za .odtok s primer* nim padcem, tako da se steka gnojnica skozi dve luknji v greznico. Tlak dna sam na sebi mora imeti najmanj 2% padca proti greznici. tega pa morajo biti od znotraj s cement* no malto fino ometani in zglajeni (en del cementa in dva dela finega spranega peska). Obok nad greznico naj bo tudi iz betona in sicer s takozvanega želez* nega betona. Pokrivalo v odprtini oboka je lahko iz cementa, lahko pa tudi iz lesa. Napravljeno naj bo solidno, da nam ga voz ne pokvari, ko gremo z njim čez greznico. Na splošno bodo morale občine in drugi zato določeni organi paziti in da* jati potrebna navodila, za izvršitev za* kona. Proračun po cenah kot so danes v Gorici in v goriški okolici. 1. Kopanje v navadnem zemljišču z od važanjem materijala: a) za podlezino 2.10 X 2.10 X 1-45 = m3 6.39 b) za temelje zidov 2 X (3.60 + 4.80) X 0.30 X 0.20 = m11 1.— c) za tlak 3.60 X 4.50 X 0.10 = m3 L62 Skupaj m3 9.01 a L 11.— = L 99.10 2. Izdeflovanje temelja iz betona v raz« merju 1 : 6 za zidove gnojnišnice 2 X (4.90 + 3.40) X 0.30 X 0.20 3. Izdelovanje zida iz betona v razmerju 1 : 6 za podlezino s potrebnim ogrod* jem in zopetna odstranitev istega 20 cm debelega 2 X (1-70 + 1.20) X 1-35 4. Detto zida za gnojnišnico 15 cm de* belega s potrebnim lesenim ogrodjem in zopetna odstranitev istega 2 X (4.80 + 3.60) X 0.20 5. Izdelovanje tlaka iz betona 10 cm de« belega na vrhu na fino zglajenega v razmerju 1 : 6 in fin omet IV2 cm do 2 cm debel v razmerju 1 : 2 s potreb« nimi žlebovi in luknjami 4.50 X 3.60 6. Detto tlaka v podlezini enako kakor zgoraj 1.70 X 1-70 7. Detto oboka nad podlezino iz želez« nega betona z odprtino 2.10 X 2.10 8. Detto ometa s cementno malto v raz« merju 1 : 2 na fino zglajenega 2 X (1.70 + 1.70) X 1-35 9. Detto pokrivala iz cementa s potreb« nim ždleznim obročkom za dvigniti 0.60 X 0.60 št. 1 nr’ 1.— a L 80.— = m* 7.83 a L 30.- m:! 3.36 a L 34.- m- 16.20 a L 18, m 2.89 a L 12.— = = m:i 4.41 a L 42, = nr 9.18 a L 6.- Prenos 99.10 L 80.— L 234 90 L 114.25 L 291.60 L 34.70 L 185.20 L 55.10 L 22.— Skupaj 1116.85 Splošno znanstvo Kemija v modernem kmetijstvu. Po naukih profesorja H. F. Buttona napisal F. Magajna. (Nadaljevanje.) V podanem obrisu kemijske zna* nosti smo izvedeli nekaj najnujnejših ele« mentarnih dejstev, vendar bi na podlagi njih lahko krenili proti temeljitejšemu proučavanju te znanosti. Tega nam se* veda ni treba; ako smo zmožni razume« vati nekatere procese, ki jih vidimo vsak dan in če vemo, kako lahko te procese pospešujemo ali zabranjujemo in jih na ta način držimo v pravih mejah, je za nas dovolj. Ob zaključku naj v nasled« njem povem nekaj malega o kemičnem preoblikovanju nekaterih naj navadne j ših stvari. Preizkušnji 1 mleka. — Babcockova me« toda preizkušanja mleka je znana po vsem svetu. Z njo se dožene, koliko tol« šče (smetane) ima mleko. " V sveže namolzenem mleku plava tol* šča v obliki drobnih kroglic. Ako mleko nekaj časa stoji na miru, se te kroglice zberejo na vrhu ker je tolšča lažja od ostalega mleka. Sicer že vsi vemo, da liter smetane tehta manj kot liter mleka. Ako bi se vsa tolšča v mleku hitro dvig« nila na površje bi ne potrebovali poseb« nih preizkušenj, pogledali bi le debelost smetane, pa bi vedeli kako mastno je mleko. Toda mlečna tolšča je le za spo« znanje lažja od mleka in zato se lc po» lakoma zbira na vrhu in vsa se nikoli ne zbere tam, ker lepljivost mleka zadrži mnogo tolščnih kroglic. Da pridemo temu v okom, vlijemo v mleko žveplene kisline in dosežemo s tem dvoje. Prvič napravimo s tem mleko težie in zato se tolšča hitrejše dvigne na vrh. Drugič pa kislina raztopi v mleku vse snovi, razen tolšče in zato mleko ni več lepljivo, da bi zadrževalo tolščne kros glice. Apno, ki je v mleku se spremeni v apneni sulfat in sede polagoma na dno steklenice. To apno je tista tvarina v mleku, ki služi za grajenje kosti sesajoče živali. Mlečni sladkor odda nekaj svoje vode kislini, preostalo se pa spremeni v oglje, ki tekočino pobarva. Množina ali debelost tolščne plasti, ki se zbere na vrhu preizkuševalne cevi (butirometra) na mpokaže, koliko odstotkov tolšče je v mleku. Druga temeljitejša metoda preizkuša« nja mleka je Gerberjeva. Pri tej pa mo* ramo imeti poleg butirometrov tudi cen« trifugalni strojček. V butirometer vlije« mo 10 kubičnih centimetrov žveplene kisline en kubični centimeter amilovega alkohola in enajst kubičnih centimetrov svežega ali vsaj dobro premešanega mle« ka, ki ga hočemo preizkusiti. Butirometer zapremo z gumijevim zamaškom in ga stresamo, da kislina hitrejše raztopi mleko (razen tolšče). Alkohol povzroči, da sc tolščne kroglice razbijejo, da se tolšča tako spremeni v tekočino, ki je podobna olju. Ako bi postavili butiro* metre pokoncu, bi se tolšča polagoma sama zbrala na vrhu v ozkem vratu, na katerem je lestvica zarez ki so numeri« rane, da potem na njih čitamo debelost tolščne plasti. Ker pa ne maramo čakati, denemo butirometrc v centrifugalni stroj, ga vrtimo kake tri minute in sre« dobežna sila povzroči, da se vsa tolšča hitro zbere v ozkem vratu butirometrov. Železna rja. — Železno rjo pozna vsak, a vsak ne ve, kako se jo lahko prepreči. Navadno železo najdemo v naravi spo? jcno s kisikom v sorazmerju dveh ato« mov železa na vsake tri atome kisika (Fco O:i). Tej spojini pravimo na kratko »železna ruda«, ali pa »železna rja«. Ka« dar železno rudo ali rjo zmešamo z og« ljem in močno segrejemo, potegne oglje (ogljik) kisik nase železo samo se pa raztopi in odteče. Tako dobimo kisika prosto železo. A navzlic temu ni železo za vselej rešeno kisika, rado se združi ponovno z njim in potem imamo namesto železa zopet železno rjo. Sicer pa je že« lezo le redkokdaj čisto, vedno ima v sebi nekaj ogljika, fosforja in žvepla in vsled tega tudi rajši rjavi. \ Če je železo popolnoma čisto in če ga imamo v suhem prostoru, se sploh ne spaja s kisikom, toda vlaga in nečiste stvari v njem pospešujejo, da začne rja« veti. Mehko kovno železo ima najmanj tujih snovi v sebi, zato pa manj rado rjavi. To vidimo na primer pri navadnih žičnih žebljih (dratencih) ki so vedno svetli dokler so na suhem. Jeklo je bolj podvrženo rji kot mehko kovno že« lezo, ker v jeklu je več ogljika. Navzočnost soli v dežju ali megli zelo pospešuje rjavenje železa ati iekla. V enem tednu napravi rja v obmorskih krajih več škode na železu, kakor v pol letu v krajih, ki so daleč od morja. Če se hoče železo zavarovati pred rjo. je treba preprečiti dostop zraka in vlage do nje« ga. Eden najuspešnejših načinov je po« cinjcnje železa in to storijo v tovarnah potom posebnega elektro « kemičnega procesa. Počrnjena žica, pocinjena želez« na posoda itd. toliko časa ni podvržena rjavenju, dokler se cin ne oddrgne. Mi sami lahko omejimo rjavenje s tem, da tako železo pobarvamo z oljnato barvo orodje in čiste dele strojev pa namaže« mo z oljem, ko so suhi. Kadar železo rjavi, postaja težje in zavzema več prostora. Ako denemo v posodo sedem kilogramov žebljev in jih pustimo v miru, da jih rja popolnoma sne, bo rja, ki je nastala iz njih, tehtala deset kg. Včasjh razpadejo cele pečine ker imajo v sebi železne žile. Ako pride do teh zrak ali vlaga, začnejo rjaveti in naraščajo v svojem obsegu, dokler skale ne razcepijo. Zadružništvo Voditelji naših zadrug. Nekaj misli hočem podati voditeljem naših zadrug; niso nove, stare so, odkar obstoji zadružna ideja. Prvi orači za« družne ledine so si jih napisali na svoj prapor in so ž njimi osvojili svet. Toda, četudi preizkušene resnice, se kaj rade pozabljajo in vedno in vedno jih je treba poklicati v spomin našim zadružnim vo« diteljem, saj na njih sloni cela zadružna stavba. Najboljša pravila in najtočnejši poslovni red ne koristi,, če niso možje, katerim je poverjeno vodstvo zadrug, na svojem mestu. Voditelji zadrug ne smejo iskati samo osebnih koristi. Nemoralno in za zadrugo nevarno je, če bi se člani pehali za odborniška me* sta z namero, da bi potem zadrugo izrab* ljali v svoje osebne namene. Neprijeten utis napravi na človeka, če vidi, da imajo udje načelstva in nadzorstva velike krc* dite pri zadrugi in to še celo daljšo dobo. Nepravilno je tudi, da člani načelstva drug drugemu medsebojno porokujejo. Kjer so take nerednosti, tam se ne za« vedajo nalog, katere naj ima zadruga in taka zadruga pride prav kmalu v težave. Takih žalostnih skušenj imamo mnogo. Nespametno bi ravnal tudi oni, ki bi prevzel odborniško mesto radi časti in pohvale od strani drugih članov. Časti in hvale pač ne zasluži, če ne stori druge« ga, kakor da se pusti voliti v odbor. Pa je tudi prazno upanje na čast in hvalo; je že tako na svetu: nekje pra« vijo, kadar je prav dobra letina: letos smo pa mnogo pridelali, kadar pa je sla« ba 'letina, tarnajo: letos je pa Bog malo dal. Isto je pri zadrugi; ako zadruga dobro dela, se zdi to članom samo po sebi umevno; nasprotno pa, ako se pri zadrugi pokaže zguba, se takoj dolži načelstvo, da je ono krivo zgube. Najlepšo nagrado za svoje delovanje dobi vsakdo v lastni zavesti. Nočem pa trditi, da bi član načelstva ali nad* zorstva ne smel imeti od zadruge prav nikakih koristi, ampak samo delo in sikrbi. Nikakor, enake koristi naj ima,, kakor drugi člani; ožigosati hočem le grdo razvado, da člani načelstva in nad« zorstva izrabijo velik del kredita zase, medtem ko primanjkuje kredita za druge člane. Čisto navadna sleparija pa je, če ima odbornik pri zadrugi izposo« jeno večjo svoto po nizkih obrestih in potem to svoto naloži kje drugje, na« vadno pri nesolidnem zavodu, na višje obresti. Tudi tak slučaj je znan. V zadrugi se ne bi smelo poznati be= sedice »jaz«, marveč le besedico »mi«! Sklepati sme načelstvo skupno, ne pa posameznik. Ni dopustno, da se vse delo prepusti samo eni osebi; vodstvo zadruge mora imeti v rokah načelstvo, naloga nadzorstva pa je, nadzorovati zadrugo v vsem njenem poslovanju. Kjer vrši nadzorstvo svoje dolžnosti, tam se bo tudi načelstvo prizadevalo iz« polnjevati svoje. Če je pa nadzorstvo slabo, takorekoč le na papirju, se prav lahko zgodi, da načelstvo, v svesti si, da ni nad njim nikake kontrole, zaide na napačna pota. Pri tej priliki naj gra« jam še neko razvado; nekateri blagajni« ki hranijo med denarjem zadruge tudi drug denar,, bodisi svoj lasten, društven ali karkoli. To je nepravilno; blagajna zadruge mora biti popolnoma zase, ka« kor sta ločeni blagajni dveh sicer naj« boljših sosedov. Odborniki se morajo zavedati svoje odgovornosti. Tudi to je treba prav posebno povda* riti; odborniki in člani nadzorstva so od« govorni za vse, kar v zadrugi napravijo. Odgovorni so predvsem samim sebi, ne jamčijo samo toliko, kolikor vsak drugi član zadruge, nego njihovo jamstvo sega daleč preko te meje. Zakon izrecno predpisuje, da morajo delati s pazljiv vostjo skrbnega trgovca in jih smatra osebno in solidarno odgovorne za vso škodo, ki bi nastala če bi se ta določba ne izpolnjevala. Toda ne samo ozir na lastno škodo mora odvračati načelstvo od slabega po* slovanjai temveč mora pri tem voditi od* bornike nekaj višjega. Denar zadružni* kov je več ali manj izročen v roke na* čelstva. Da je to mogoče, morajo odbor* niki uživati zaupanje pri zadružnikih in načelstvo se mora skazati vredno tega zaupanja. Seveda se lahko pripeti zguba pri še tako vestnem vodstvu, toda za tako zgubo načelstvo ni odgovorno. Slcdnjlič se mora načelstvo in nadzor* stvo zavedati odgovornosti nasproti ce* lokupnemu zadružništvu. Sicer direktne posledice propada kake zadruge ne se* gajo po navadi daleč, nego ostanejo lokalizirane, toda indirektno taka ne* sreča škoduje celemu zadružništvu. Za* družništvo ima precej ncprijateljev, ki takoj porabijo priliko, da po njem udarijo. Brez zadružništva danes ne moremo več shajati, zadružništvo nas je rešilo v neštetih nevarnostih; zavedati se morajo svoje odgovornosti tudi na* pram narodu vsi oni, katerim je pover* j eno vodstvo zadrug. »Narodni gospodar«. Splošno gospodarstvo Kompost. Kompost je izvrstno organsko gnojilo, bogato na snoveh, ki jih rastlina takoj lahko uporabi in bi ne smel zato manjkati v nobenem gospodarstvu, kjer je razšir* jena sadjereja. Kompost je eno izmed najboljših gnojil za sadno drevje, upo* rablja se pa tudi zelo mnogo v vrtnarstvu ravno radi svojega izvrstnega učinka. Kompost predstavlja takorekoč hranilno pušico za kmeta, ker v njem sc spremin* jajo v najkrajšem času najraznovrstnej* še snovi v obliko gnoja. Na kompost zne* semo vse kuhinjske odpadke, listje, kosti, dlako,. žimo, perje, pepel, apno, cestno blato itd., pomešano s hlevskim gnojem. Kompost nam zelo dobro služi pri na* Pravi novih sadovnjakov, ker mnogo hi* trejše deluje kot hlevski gnoj. Pripravljanje komposta je zelo eno* stavno: Nasujemo vrsto zemlje. Nanjo namečemo plast dobrega gnoja, na ka* tero potrosimo še nekoliko superfosfata >n kalijeve soli in obenem razne odpad* ke, s katerimi peč razpolagamo. Na to Vrsto namečemo zopet plast zemlje, in Potem pride nova plast gnoja in odpad* kov, ki jih hočemo spremeniti v gnoj. Pako nadaljujemo, dokler ne dobimo primerno velikega prizmatičnega kupa. Da pospešimo fermentacijo (razkrajanje) onih snovi, ki se težko razkrajajo, jih denemo poleg onih, ki se hitro razkra* jajo, kot so naprimer apno, pepel in ži* valski odpadki. Tvarine, ki se razkrajajo počasno, denemo v sredo kupa, kjer je toplota višja in vsled tega tudi fermen* tacija (razkrajanje) hitrejša. Ko smo do* vršili zlaganje kupa, ga dobro stlačimo na vrhu in stolčcmo tudi od strani. Raz* krajanje svežega kupa pospešujemo s tem, da ga polivamo večkrat z gnojnico Če je bil kup skrbno napravljen, se fer* mcntacija ne zakasni in tvarina se hitro razkraja, pretvarja in razpada in organ* ski dušik se spreminja v oblike, ki jih rastlina lažje vsrka., kakor pravimo: du* šik se nitrificira. Ko toplota v kupu pada, ga kaže prc* mešati,, na ta način da ga prevržemo in potem zopet dobro potlačimo. S tem do* sežemo, da se tvarina hitrejše razkraja in' razven tega da postane enotnejša. Preme* tavanje kupa ponovimo lahko še večkrat. Da zabranimo uhajanje dušika, ki predstavlja oiajdragocenejšo snov, posu* jemo kupe s sadro ali pa z železno (zele* no) galico. Razen tega obdamo kup od v;:eh strani z ilovico ki jo dobro pritla« cimo. Vsebina in dobrota komposta je se* veda lahko zelo različna. Ravna se po snoveh, ki smo jih uporabili in po tem, kako smo kompost pripravili. Če hočemo imeti dober kompost za gnojenje novih nasadov, moramo pome« šati med njega tudi umetna gnojila. Za vsako drevesce je potrebno vsaj 20—30 kg komposta. P. Vallig. Semenski krompir. Nemški zgodnji krompir »Juliniere« jc že skoro ves razprodan. V skladišču Za« družne zveze bo začetkom novembra na razpolago le še 50—60 q. Opozarjamo vse privatnike, ki so se naročili pismeno ali ustmeno na nemški krompir, da ga dvignejo takoj, ko bodo obveščenli potom časopisja, da jc prispel. Kdor bi ga pravočasno nc dvignil, izgubi pravico do prijavljene količine. Kdor pa se ni prijavil, naj se požuri, ako si hoče preskrbeti dobro in zdravo seme zgodnje vrste. Jugoslovanski krompir. Prejeli smo že lepo število prijav za spomladansko do* bavo gorenjskega krompirja oneida, dolenjskega krompirja in rdečega rožni* ka. Ker pa nam še vedno manjkajo pri« j a ve iz nekaterih krajev, ponovno poziv* ljamo zaostale zadruge in privatnike, naj mam člmprej sporočijo približno potrebo semenskega krompirja navedenih vrst. Brezplačno gnojilo. Za brezplačen gnojilni poizkus s čil« skim solitrom se je priglasilo preveliko število naročnikov »Gosp. lista«, zato je moral odločiti žreb, kdo dobi gnojilo. Izžrebani so bili sledeči: 1. Ivan Trček, Veharše —Idrija. 2. Ja« kob Žitko Matenjavas 25 — Prestranek. 3. Dr. P. Laharnar, Dutovlje. 4. Bratuž Ciril, Čepovan *. 5. Anton Vetrih, Ba« tuje 93. 6. Franc Bajt, Zatolmin. 7 Josip Božič, Dolga poljana 50 — Vipa« va *. 8. Jožef Cetin, Harije 20 — Bistrica. 9. Avguštin Bandelj, Gabrovica 16 — Komen *. 10. Klement Bačič, Cerovlje « Pas 47 — Istra. 11. Jožef Humar, Štever« jan 188 *. 12. Tomaž Lukman, Slap ob Idriji. 13. Franc Grmek, Miren 164 *. 14. Franc Zajc, Jaznc 233 — Cerkno. 15. Ivan Leban, Vrtojba 31 *. 16. Gospo« darska zadruga, Avče *. 17. Jožef Ve« lušček, Plave 177*. 18. Jožef Devetak, Štandrež 257 *. 19. Bele Jožef, Šempas 154 *. 20. Bratuž Jernej, Števerjan *. Vsi oni naročniki, ki so zaznamovani 7, zvezdico, naj dvignejo čilski soliter čimprej pri Zadružni zvezi v Gorici, oziroma naj sporočijo, po kom naj ga jim pošljemo. Pošiljanje po pošti je pre« drago, ker stane 8 lir. Opozarjamo, da poizkus s čilskim so* litrom ne bo imel popolnega uspeha, če je v zemlji premalo fosforja. Pšenica bo sicer bujna, toda zrno bo slabo. Zato naj potrosi vsakdo razen dobljenega čilske« ga solitra še 25 kg superfosfata (stane okrog 10 lir). Obe gnojili naj pomeša in potrosi skupaj. Poizkus je za 500 m2, več naj nihče ne pognoji. Dobro je, če jc njiva nekaj večja, da se bo videl razlo« ček med pognojenim in nepognojenim žitom. Kdor jc prejel sedaj brezplačno 5 kg solitra za jesensko gnojenje, bo dobil spomladi drugih 5 kg za spomladansko gnojenje, tako da bo parcela dvakrat pognojena s solitrom. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Zadruge pozor! V teh dneh razpošilja registrski urad zadrugam prijavne pole za pristojbino mrtve roke (manomorta). Zadruge temu davku niso podvržene, zato naj odgovo« re približno tako«le: Ufficio del Registro.................. II firmato presidente del(la)........... si onora comunicarc che il detto (a) . . • ....... (consorzio«cassa) e una Societa commerciale registrata presso il R. Tri* bunale di Gorizia sotto contrassegno Cons...........e percio esente dalla tassa di manomorta. (Pečat in podpis.) Tržni pregled Vse italijansko gospodarstvo stoji tre« notno pod uplivom porasta italijanske lire, ki je pridobila tekom mesecev sep« tember in oktober na mednarodnem trgu približno 30% na svoji vrednosti. Umljivo je, da morajo cene pasti, ako pridobi denar na kupovalni vrednosti. Pa* dec cen pa ni enakomeren pri vsem blagu. Porast vrednosti denarja vpliva v prvi vrsti na ono blago, katerega se uvaža v državo iz inozemstva, ker se mora to blago plačevati v tuji valuti. Padec cene se pa opazi tudi pri onih vrstah blaga ki se v veliki količini izvažajo iz države, ker postane pri porastu valute to blago za inozemstvo zelo drago, izvoz je orne* jen in blago pride potem na domače trge. V splošnem pa se cene ne spremene tako hitro kot vrednost valute, ker je potrebno računati pri malem trgovcu — samo ta pride v neposreden stik s širšimi sloji prebivalstva — z zalogo blaga, na kateri ne sme preveč izgubiti, ker bi bil drugače uničen. Žita: Za ceno žita je merodajna v Ita* liji milanska žitna borza poleg one v Ge= novi. Dne 23. oktobra je notiralo žito siledeče cene (za 100 kg pri nakupu 10 vas gonov): domača pšenica L 192 do 200 amerikanska in ruska pšenica L 205 do 210 koruza .L 95 do 100 oves inozemski L 120 oves domači L 130 rž trenotno L 145 (V naši deželi se dobi koruza na de* belo tudi po 90 do 92 L pri nakupu celih vagonov). — Moke za izdelavo testenin imajo različne cene enotna krušna moka pa stane na debelo 250 L za q (pri veli* kem odjemu). Krmu: Cene sena, ki so šle v prejšnjem mesecu precej navzdol, so se ustavile. Pofc nekod so se cene celo nekoliko dvignile. Pri nas nima seno niti od daleč tako vi? soke cene kot v ostalih pokrajinah kr a# ljestva, ker je bil pridelek v splošnem še precej zadovoljiv. V zimskih mesecih se pričakuje porast cen tudi pri nas, če ga ne bo preprečila vedno rastoča vred* nost lire. Po 30 Ilir se lahko dobi na de* želi poljubne količine sena, včasih pa tudi v mestu ne doseže višje cene če je ponudba prevelika. Otrobi stanejo kot v prejšnjem mese* cu od 100 do 110 lir, inozemske so za približno 10 lir cenejše kot domače. Oljnate tropine so pri nakupu celih vagonov v tvornici nekaj cenejše, v drobni prodaji pa so obdržale staro ceno. Živina: Cena živine je še vedno nizka, ker se pred zimo proda mnogo živine, ki se jo lahko pogreša. Posebno nizko ceno ima mršava živina. Opitana se že lažje proda po ugodnejših cenah, vendar pri nas ne mnogo čez 4 lire. Tudi prašičem se cene niso dvignile. Vino: Letošnja trgatev je izpadla v celi Italiji dokaj slabše kot lanska. Pri nas je pridelek v splošnem nekaj nad po« lovični; v krajih, kjer je pobila toča pa še mnogo manjši. Le redki so kraji ki lahko rečejo, da imajo normalen pri* delek. Cena slabejšega mošta se suče okrog dveh lir, za boljši mošt pa se doseže do 2 liri 20 stot. Mlečni izdelki: Cene masla se držijo na italijanskih trgih še precej dobro, ker si skušajo trgovci že sedaj zagotoviti bla« go za prihodnjo sezono. Izvoz masla je sicer majhen, vendar pa to ne povzroča padca cen, ker je tudi produkcija zmanj« šana. Tudi sir se drži v ceni. Pri nas se gibljejo cene masla med Lit. 19 in 19.50 z všteto užitnino. Usta* navijajo sc še vedno nove mlekarne, ker kmet čuti vedno bolj in bolj veliko po* manjkanje denarja in se z vso silo okle« pa tega skoro edinega stalnega vira do* hodkov. Tolminski sir je ostal v ceni neizpre* menjen. Umetna gnojila: S Tomaževo žlindro so se kmetje že precej preskrbeli, ven* dar pa ie še vedno v nadrobni prodaji dokaj živo popraševanje po njej. V tvornicah je žlindra precej poskoči* la v ceni, toda te drage žlindre se poslu* žuje le malokdo. Vsak skuša izkoristiti Vprašanje št. 50: Preuredil sem hlev za govejo živino in gnojnično jamo. Ali je še čas za napravo prošnje za podeli* te v podpore? Odgovor: Rok za vlaganje prošenj gle* de podpore za vzorno narejene hleve, svinjake in greznice je že potekel, ogla* sil ste se prepozno. . Vprašanje št. 51: Koliko bi stal ccfc ment, ako bi se ga potom Vas več skup* no naročilo? Odgovor: Ker potrebujejo naše za* druge oziroma njih člani vsako leto precejšne količine cementa, se je zani* mala Zadružna zveza tudi za ceno dot bavo dobrega cementa — seveda le na cele vagone. Sklenila je z neko tvrdko pogodbo, na podlagi katere lahko nudi svojim članicam dober cement pod ugod* nimi pogoji. Zberite naročilai ki morajo dosegati vsaj en vagon, 100 q cementa in pošljite nam jih potom Vaše zadruge. V slučaju, da rabite cel vagon, javite nam takoj, da Vam natančno sporočimo pogoje glede vreč cene in plačila. Vprašanje št. 52: Ali bi nam Z. Z. naročila skupno lita korita in ograjo za svinjake? Odgovor: Z. Z. Vam bo šla pri naročbi omenjenih stvari rada na roko, morali bi se prej natančno o stvari pogovoriti. Vprašanje št. 53: Ali Vam je znano, kje bi se dobilo mlade kostanje, če mo* goče že cepljene? Odgovor: Prašali smo pri Kmetijskem uradu, ki pa nam je sporočil, da cepljenih le stare zaključke po ugodnejših cenah. Za superfosfat se oglaša precej naročni* kov, cena je ostala nespremenjena. Zelo je padel v ceni pri nakupu celih vagonov amonijev sulfat in deloma tudi apneni dušik. Vendar se v naših krajih porabi dušičnatih gnojil le malo. Kalijeva sol se je v ceni nekoliko dvig* nila, na drobno pa se dobi še vedno po starih cenah. « kostanjev nima. Ima le navaden divji kostanj (ippocastano). Informirali se bomo drugje in Vam čimprej sporočili. Vprašanje št. 54: Imam kravo, ki ved* no grize rep sebi in drugi živini. Kaj je temu vzrok? Odgovor: Lizanje zida in opeke, iška* nje ostankov obleke in cunj, grizenje, re* pa in podobne slabe navade kažejo na tq da z živaljo ni vse v redu. Včasih to delajo bolne živali, ki trpijo na prebavi* lih. Stikajo za vsem in sc lotijo vsake stvari, tudi lastnega blata. Včasih pa to opažamo na zdravih živalih, ki imajo prebavila v popolnem redu. V tem slu* čaju je krivo nepravilno krmljenje. Zi* val dobiva premalo ncorganskih seli in zato liže zid, grize rep (ki ima na sebi vedno kolikor toliko ostankov scalnice in je zato slan), pije gnojnico in sploh stlika za vsemi predmeti, ki so slani, ozi* roma, o katerih ji pravi nagon, da so slani. Proti tem napakam se borimo na ta način da damo živali včasih med kr* mo žlico klajnega apna in ji potrosimo večkrat ‘krmo s soljo. Vprašanje št. 55: Ali se dobijo pri kmetijskem uradu mlada, lepa murvo v a drevesa? Odgovor: Kmetijski urad nam sporo* ča, da murv nima več. Vprašanje št. 56: Imam 400 murvovih divjakov, ki sem j!ih že lani okuliral in letos zopet a obakrat zastonj. Prijelo se je prav nekaj malega, čeprav sem poiz* kusil z olupljenim očesom in z lcsoin- C Vprašanja in odgovori Q: _n Čudno se mi zdi to ker se mi pri drugem drevju vse prime. Ali se doseže mogoče pri murvi s cepiči boljši uspeh? Kateri način priporočate? Odgovor: V zadnjem času se je naša* dilo v naši deželi precej mladih murv. Vi najbrže ne boste edini, ki je imel pri cepljenju neuspeh zato priobčimo v da* našnji številki članek g. P. Valliga, vodje sadjarskega oddelka pri Kmetijskem uradu v Goiici o cepljenju murvovih drevesc. Vprašanje št. 57: Zraven sosedove nji« ve imam velik hrast. Sosed zahteva, naj ga posečem, ker mu dela škodo. Meni pa se zdi hrasta škoda, ker mi da ob letini veliko več žira kot dela njemu škode. Ali sem dolžan posekati hrast po za* konu? OdgoVor: O razdalji ki jo morajo ime* ti drevesa od mejnika, je pisal Gosp. list že večkrat. Hrast mora biti odda* ljen od sosedove zemlje najmanj 3 me« tre. Meri se od sredine debla do meje parcele. Prcčitajte članek »Razdalja sat jenja dreves ob mejnikih« v majevi šte* vilki. Vprnšnnje št. 58: Imam načrt za zgrad* bo gnojišča na dvorišču. Kako daileč mora biti od hiše in ali se mora stekati v vaško tudi gnojnica iz hleva? Odgovor: V zadnji številki Gosp. lista je bil priobčen zakonski odlok o obvezni ureditvi gnojišč. Član 4. omenjenega de1* kreta pravi: Kjer se nahajajo hlevi po* mešani med hišami, ki so zidane gosto ena blizu druge, bodo morale preskrbeti občine napravo skupnih gnojišč v raz* dalji 500 m od hiš. Kolikor se da sklepati iz teh besed in pa iz dosedanjega postopanja oblasti, ve* ija ta člen samo za one hiše, ki imajo hleve pri cesti in leži gnojišče ob cesti. Kdor pa ima dvorišče, lahko naredi na njem gnojišče, kjer je pač najbolj pri* pravno. Zadružna zveza je naprosila stavbnega podjetnika g. Nanuta, da je naredil na* črt za srednje veliko gnojišče in greznico za 4 glave živine, ki ga priobčujemo v no* tranjosti lista. Mogoče boste tudi iz tega načrta lahko povzel kak koristen podatek za napravo svojega gnojišča. Vprašanje št. 59: Katero umetno du* šličnasto gnojilo mi bolj priporočate za pognojenje travnika apneni cianamid, ali žveplcnokisli amonijak. Odgovor: V močno apnenih zemljah bo boljše, če potrosite po travniku žve* plenokisM amonijak, ker se bo hitrejše spremenil v takozvani nitričen dušik, ki ga rastline neposredno vsrkavajo. V težjih zemljah pa, ki imajo malo apna, bo bolj uspešno deloval apneni dušik, ki s svojim apnom izboljšuje zemljo. Ali ima vaša zemlja dovolj apna ali ne, sodite lahko po tem, ali bolj deluje na travnikih žlindra alli superfosfat. Lahko pa tudi preizkusite sledeči na* čin:Travnik pognojite sedaj jeseni samo s Tomaževo žlindro (ali superfosfatom) in s kalijevo soljo. Spomladi pa potrosite čilski soliter prvič predno začne trava rasti in drugič po košnji trave. Čilski so* liter zelo hitro deluje in se je pri preiz* kusnih gnojenjih, ki so bila izvršena ve« činoma v Nemčiji, zelo dobro obnesel. V mnogih slučajih se je dosegla na trav* niku ena košnja več. Seveda je predpo* goj, da je travnik jeseni dovolj pognojen s fosforovimi in kalijevimi gnojili. Vprašanje št. 60: Ali je za pitanje pra* šičev boljša koruza, ali kake vrste tro1* pin in kako naj se uporabljajo tropine? Odgovor: Stara in najbolj znana krma za debeiljenje prašičev, ki se je vedno in povsod obnesla, je koruza. Na drugi strani pa nam pravi visok odstotek redil* nih snovi, da morajo biti tudi tropine izvrstna krma za prašiče. Svetujemo Vam, da rabite eno in drugo. O načinu kako se krmijo oljnate tropine, najdete v marcovi številki. Razen koruze boste krmil prašiča gotovo tudi deloma z ob* lodo (kuhanim krompirjem, odpadki iz kuhinje itd.) Ko je obloda kuhana, po* mešate med njo tropine in tako v veliki meri povečate njeno redilnost. S tem da bo prašič dobival več vrst hrane, bo hi* trejše debelil kc: s samo koruzo. Dotičnega naročnika Gospodarskega lista, ki mu nismo mogli odgovoriti v tej številki na vsa vprašanja, prosimo, naj kor tud' na ona, k nam oprosti. Dobili smo preveliko šte* list stavljen, bomo vilo vprašanj. Na njegova vprašanja, ka= nji številki. so prišla ko je bil že odgovorili v prihod« Gospodarski koledar Kmetovalec v novembru. Na njivi: Pridelki so večinoma pod streho. Ozimna žita so tudi že v veliki meri posejana, le ponekod v dolinah jih še sejejo. Na požetih njivah se rjavi in prhni strnišče. Nikomur ne pride na m|i« sel da bi njive preoral čemu neki, saj jih bo oral spomladi. Toda ni vseeno, ali preorjemo njivo že jeseni, ali šele spo« mladi. Skušnja uči, da ima jesensko orač nje velike prednosti. Pri nas dosedaj ni bilo v navadi, s tem pa ni rečeno, da se ga ne smemo oprijeti. Na senožeti: V tem mesecu začenjamo v večji meri trositi žlindro. Ali pa smo pred trošenjem počistili senožeti? Kdor hoče imeti od gnojenja popoln uspeh, bo najprej travnik dobro počistil, pokopal trnje in odstranil veje, kamenje in mah in šele potem gnojil. V vinogradu: Okopavamo in gnojimo trte/ Če jih gnojimo s hlevskim gnojem, ne rabimo umetnih gnojili. Če pa smo jih pognojili lani ali predlanskim, bo na vsak način dobro, če jih pognojimo letos z umetnimi gnojili. Posebno koristijo umetna gnojila oslabelim trtam ki so bile napadene od peronospore ali pobite od toče. V sadovnjaku: Čistimo in obrezujemo drevje. Marsikaterega škodljivca uniči« mo, če pobelimo debla sadnega drevja z apnenim beležem. Pazimo posebno na mlado, pred letom posajeno drevje! Ne puščajmo pa, da raste po svoji volji am< pak obrežimo ga in dajmo mu tako obli1* ko, kot si jo želimo. Ne pozabimo na gnojenje drevja — zelo koristno je tudi prekopanje drevesnih kolobarjev. Kjer se je bati malega zimskega pedica, opa« šemo lepljive pasove. Na vrtu: Poberemo še kar imamo zu« naj, pognojimo lehe in jih prekopljemo. Napravljajmo si kompost, da bomo imeli tudi drugo leto dobro gnojilo za vrt. V hlevu: Hlev naj bo čist in pogosto skidani ker je živina vedno več navezana nanj. Zelo lepo bi b'lo, če bi se naš kmet naučil, da bi ga vsako jesen prebelil. Či« stota je polovico zdravja, pravi lep slo? venski pregovor in to ne valja samo za človeka, ampak v enaki meri tudi za ži« vino. Če smo sejali krmsko peso in ko*® renje, bomo imeli v njih dober in zdrav priboljšek k zimski krmi. Pazimo da jih primerno spravimo, da se nam ne bodo kazili. V kleti: Vino je v sodih, pazimo nanje! Dolivajmo sode redno — če imamo s čem, če ne pa bomo morali prostor nad vinom včasih zažveplati. Vina je le« tos v splošnem precej manj kot lani, zato pa pazimo tembolj nanje, da ga ohranil« mo dobro. Ne imejmo v vinskih kleteh nobene kisave pa tudi ne krompirja, pese, ali korenja. Vse to je vinu škodi j fc vo in nam ga lahko pokvari. PRIDELEK GROZDJA V ITALIJI, Po podatkih ministrstva za narodno gospodarstvo znaša letošnji pridelek grozdja v Italiji 50—55 milijonov q. V primeri s prejšnjim letom sc jc zmanjšal letos pridelek za 27% ; v primeri s pov« prečno trgatvijo 1916—1925 pa je letošnji pridelek za 16% manjši. PODPORA VLADK ZA POPLAV« LJENE KRAJE OB PADU. Za popravo porušenih nasipov ob reki Padu je dovolila vlada podporo 6 milijo« nov lir. Upamo da ne bodo pozabili tudi na nas. Kje boste dobili rdeč krompir rožnik, ki se je v letošnjem mokrem letu tako dobro obnesel? Pri Zadružni zvezi v Gorici. Razen rožnika bo uvozila Zadružna zveza tudi gorenjski krompir Oneida in dolenjski krompir. Kdor hoče imeti prvovrstno, zdravo seme zgod- , njega krompirja, naj kupi najzgodnejši nemški krompir ki je ravnokar prispel v naše skladišče. + • V skladišču Zadružne zveze dobite vednor umetna gnojila, oljnate tropine, vse potrebščine za mlekarne, sirarne In maslarne, tiskovine za vse vrste zadrug. Zadruža zveza v Gorici, Corso Verdi 37 O © cr pc o — > E H< P5 © 3 2. 3- /«s -n M.« O p >• D. — 35* 3 — p o < 3 N 3 r-K • ^ w 2 ©< ci m pr c«< o ^ © 5‘ o < P =t* E P o 3 CfQ N"*« sr 3 p p co c/} _ pr o -v o* cr = & pr «-*• < N n p s: cl — Ul N O -t pr n rd § 3 © E ?I n o. P o =1 o< ~ &< b s. c o o# S » © r-K QfQ 3 P g: 2 S o< P 3 © © Cfl< pr a» r* ^ ° ^ 01 O •"■t £ C/5 O n cr ■pr N* 3* 3 M« c« „ r-f- «3 < © • 3 3 3 P z p Ml < .0< ■o O 3 O C/5 CTQ O ca -3 O CL a fD C—4. rT *3 o c -t /5 Ua« ft> 3 O (/) P 3 O < P 3 e_*.