v |owt liti Leto XXIL, št. 258 Ljubljana, torek 10. novembra 1941'XX1 Cena cent. 89 upravuJKvoi LiuOUutt, Puccmijm alica 9. Telefon k. 91-22. M-23. 51-24 tnseritni oddelek: Ljnbliana, PncdnJJev® iH* ci i - Telefon »1-25. 51-2« Podružnici Noro mesto > Lfnbljanrica cesta 4t RaM: a Ljubljansko pokrajino pri poitoo-čekovnem zavodu fe. 17.749, a ostale kraje Italiie Serroio Cona. Cort Po«. No 11-5118 IZKLJUČNO £AS1OPSTVO a oelase a Ki. Italiie ta inozemstva ima Onione PnbblicttJ ftaliana S. A. MILANO Iska|s *nk da« Nttolaiai aa ~ fone d eI ika a o Ur pa (* 22.80. Uredniltvo: hedaijm ulica fcev. 1 ker. 31-22. 51-25. 51-24. Rokopisi aa aa vračajo. CONCESSIONARIA ESCLU5IVA pet la pt*> Midti di pravenJena italiana ad esteta: CMooa PobMidti Italiana & A. MILANO Forte attacco ad un convoglio anglo-americano Varle unita da guerra e vari piroscafi colpitS, un incrocia-tare sicuramente affondato — Vlgorose azlonl delTavia-ziane delFAsse sul fronte d'Egitto H Qiiartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 9 novembre 1942-XXI il seguente bollettlno di guerra n. 897: Reparti blindati nemici hanno tentato Jnvano di ostacolare i movimenti delle trup-pe delTAsse in ripiegamento iungo la fascia costiera del deserto egiziano. Un grappo che era rimasto circondato 6 riuscito dopo tre giorni di combattimenti a raggiungere il grosso delle forze italo-ger-maniche. Formazioni aeree italiane e tedesche hanno efficacemente appoggiato 1'azione ter-restre e vigorosamente contrastato I'attivita dell'aviazione avversaria: Due velivoli bri-tanniei venivano abbattuti c*a nostri cac-ciatori. A s^guito del bombardamento della notte fra sabato in domeni ca sono stati accertati tra la popolazione di Genova 23 morti e 88 feriti. Nella stessa incursione U neniico ha sicuramente perduto cinqne apparecchi. Un aereo avversario 6 precipitato in fiainme nel teritorio di Cammarata (Agri-gento), dei componenti l'equipaggio due sono deceduti e il terzo 6 stato catturato. D grosso convoglio anglo-americano ope-rante sulle coste algerine š stato attaccato dali'aviazione e dai sommergibili delFAsse. Varie unita da guerra sono state colpite: Un incrociatore sicuramente affondato. Vari piroscafi risultano colpiti. Hitler o vojnih uspehih in vojnih ciljih Velik kancelar jev govor v Monakovu — Gotovost zmage, ki bo popolna in totalna — Uničenje plutokracije in boljševizma Močan napad na angleško-ameriški konvoj Več vcfnih edinic in paraikov zadetih, ena križa rka pa za-uesljivo pstoplfena — Krepko delovanje osnega letalstva na eglptskem bojišču Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 9. novembra naslednje 897. vojno poročila: Sovražni oklopni oddelki so zaman poskušali ovirati premikanje čet osi na umiku vzdolž obalne puščavske ceste v Egiptu. Neki skupini, ki je bila obkoljena, se je po treh dneh bojev posrečilo doseči glavnino italijansko-nemških sil. Italijanski in nemški letalski oddelki so uspešno podprli akcijo na kopnem in krepko zavrli delovanje sovražnega letalstva. Naši lovci so sestrelili dve britanski letali. Zaradi bombardiranja v noči med soboto in nedeljo je bilo med civilnim prebivalstvom v Genovi ugotovljenih 23 smrtnih žrtev ln 88 ranjenih. Med tem napadom je sovražnik zanesljivo izgubil 5 letal. Eno sovražno letalo je v plamenih treščilo na ozemlje pri Cammarata (Agrigen-to); dva člana posadke sta bila ubita, tretji pa je bil zajet. Letala in podmornice osi so napadla veliki anglo-ameriški konvoj, ki je operiral ob alžirski obali. Zadetih je bilo več vojnih edinic, ena križarka pa zanesljivo potopljena. Več parnikov je bilo zadetih. Princesa Piesnontska med ranjenci Milan, 9. nov. s. Princesa Piemontska je te dni posetila veliko število zavodov in ustanov. V soboto zjutraj si je princesa ogledala šolo. obnovljeno po metodi Piz-ziconi, popoldne pa je v spremstvu milanskega župana posetila vilo »Mirabel-lino« v parku Di Monza, kjer so v teku dela za ureditev doma, določenega za prevzgojo v vojni pohabljenih kmetovalcev. Zavod nosi ime princese Piemontske. Nato se je princesa v spremstvu župana iz Monze napotila v tamošnjo bolnišnico ter posetila ranjence iz zadnjih letalskih napadov. V nedeljo zjutraj si je princesa ogledala zbirališče oblek za poškodovane po sovražnikovem bombardiranju in je blagovolila sama predati plemenit dar temu zavodu. Visoka gospa se je nato napotila v šole, kjer je občina uredila obednice za prizadete po letalskih napadih Tu se je mudila dalje časa in ji je občinstvo priredilo navdušene manifestacije prisrčne vdanosti. Novi japonski veleposlanik v Rimu Nanking. 9. nov. s. Novi japonski veleposlanik v Rimu, širokumo Hidaki, je davi odpotoval v šanghajj odkoder bo preko Tokija nadaljeval polet v italijansko prestolnico. Pozdravili so ga ministri in visoki funkcijonarji kitajske vlade in člani diplomatskega zbora. Miinchen, 8. nov. s. Ob priliki obletnice zgodovinskega »Pohoda na Feldherrrrhal-le« se je nocoj vršila v Miinchenu tradicionalna svečanost, posvečena prvim mu-čenikom narodno-socialističnega pokreta. Kakor že pretekla leta ob podobnih prilikah, je tudi to pot spregovoril Hitler. Slovesna manifestacija, na kateri je govoril Adolf Hitler povodom 19. obletnice 9. novembra, ki pomeni odločilno dejanje v preokretu Nemčije, je bila pozno popoldne v zgodovinski pivnici »Lowenbraukel-ler«. Dvorana je bila okrašena z zastavami kljukastega križa, ob govorniškem odru pa so bili zbrani vsi najstarejši pristaši narodnega socializma ter najvišje osebnosti stranke, države in zastopniki oboroženih sil. Zborovanja so se udeležila tudi številna zastopstva Rjavih srajc, oddelkov SS, kopne vojske, letalstva, mornarice, policije, delovne službe in sploh vseh narodno-sociali-stičnih organizacij. Množica je ponovno navdušeno pozdravila zunanjega ministra Rib-bentropa, propagandnega ministra dr. Gob-belsa ter ministre Rosenberga, Fritscha in dr. Leya. Pri mizi, kjer je sedel vodja nemškega naroda, so bili zbrani najbolj znani in najstarejši njegovi sodelavci, ki so bili od 1.1923 v najtesnejših stikih ter se udeležili vseh važnejših narodno - socialističnih podvigov: Amann, Buchler, Buch, Esser, Pfeier, Fritsch, Gobbels, Ley, Ribbentrop, Rosenberg, Schirach, Epp, Schwarz in mnogi drugi. V dvorani je množica pela narodno-socia-listične himne in vzklikala Fuhrerju. Nekoliko trenutkov pred 18. so fanfare naznanile prihod Adolfa Hitlerja. Dvorana se je stresla od navdušenih klicev in silnega ploskanja ko se je na pragu pojavil Adolf Hitler v spremstvu Bormana, Himmlerja, Pavla Gieslerja, Julija Schauba in Kristijana Webra. kancelar se je nato tovariško pozdravil s svojimi najzvestejšiml, nakar je župni vodja Paul Giesler naslovil nanj prisrčen pozdrav, zatrjujoč mu, staro uda-nost vseh Rjavih srajc. Te besede je občinstvo sprejelo z navdušenimi pozdravi in vzkliki Hitlerju, nakar je tik pred začetkom govora nastala naravnost pobožna tišina. Fiihrer je nato začel svoj govor, ki so ga na mnogih mestih prekinjali zboro-valci z gromovitim pritrjevanjem. Tudi ob koncu govora je bil govornik pozdravljen z izrednim navdušenjem. V svojem govoru je Fuhrer najprej opozoril na sestanek, ki se je na istem mestu vršil pred 10 leti, dne 9. novembra 1932. Tudi tedaj — je dejal — smo bili angažirani v precej težki borbi, kajti prav poslednja faza borbe za osvojitev oblasti je Važni uspehi nemških podmornic Na Atlantiku m potopile 16 trgovskih ladij s I03.000 tonami, ki so bile po večini namenjene v afriške Inke Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Nemške podmornice so dosegle v borb) proti zavarovanim konvojem in posameznim ladjam nove uspehe. Na severnem Atlantiku, na Karaibskem morju, pri Tri-nidadu, v Gvinejskem zalivu in na morju pred Kapsltim mestom je bilo potopljenih 16 trgovskih ladij s skupno 103.000 br. reg. tonami. Dve nadaljnji ladji sta bili torpedi rani in močno poškodovani. Tovor vec ladij je bil namenjen za ameriške etape na afriških tleh in je obstojal iz delov letal, municije in drugih vojnih potrebščin. Nmi uspehi v bojih pri Tuapseju Nove osvojitve ozemlja pri Alagiru — Italijanske čete preprečile sovjetski poizkus prehoda preko Dona Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na področju pri Tuapseju so vrgle nemške in rumunske čete v krajevnem napadu sovražnika z njegovih postojank. Sovražna bojna edinica je bila v ogorčenih borbah obkoljena in uničena. Na drugem kraju je bilo zavzeto močno sovražno oporišče. Vzhodno od Alagira je lastni napad po obvladanju sovražnega odpora pridobil nadalje na prostoru. Na fronti od dolnjem Donu so nemške in rumunske letalske sile nadalje napadale poljske postojanke in zaklonišča sovražne vojske. Italijanske čete so preprečile poskus prekoračenja reke. V srednjem odseku fronte so bile sovjetske oskrbovalne železnice z letalskimi napadi ponovno prekinjene. V bejib proti plovbi za oskrbovanje Pe-trograda so bile na Ladoškem jezeru potopljene z bombami tri ladje. Prj Marsa Matruhu so nemški bojni letalci uničili več angleških oklopnih vozil in razpršili avtomobilske kolone. Nemški oddelek pod poveljstvom generalnega majorja Ramkeja, ki je bil začasno odrezan, je prizadel sovražniku v tridnevnih bojih velike izgube, zaplenil več sovražnih vozil, jih nato uporabil zase in vzpostavil zopet stik z glavnino vojske. Ameriške in angleške edinice vojne mornarice in ladje za prevažanje čet so bile od 6. novembra dalje v vodovju severno od Al žira podnevi in ponoči ponovno napadene od nemških in italijanskih letal. Po dosedanjih podatkih je bilo z bombnimi zadetki hudo poškodovanih 6 vojnih ladij in 4 trgovske ladje. Nemška podmornica je v zapadnem Sredozemlju s torpedom zadela angleško kri žarko razreda »Lean-der«. Ob obali Rokavskega preliva so lovska letala včeraj brez lastne izgube sestrelila v sovražnem letalskem oddelku, sestavljenem iz različnih Iet*M. 12 aparatov, med njimi dva štirimotorna bombnika. 7 nadaljnjih letal je izgubil sovražnik pri posameznih motilnih poletih nad morjem ob Franciji ]n nad Nemškim zalivom. Popuščanje sovjetskih protinapadov Berlin, 9. nov. d. O vojaškem položaju aa vzhodnem bojišču javljajo s pristojne-nemške vojaške strani naknadno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu, da na kavkaškem bojišču hudi snežni zameti znatno ovirajo naglo napredovanje vojaških operacij Na zapadnem Kavkazu ter na ozemlju pn Tuapseju kakor tudi na bojišču ob reki Terek poskuša sovražnik z neprestanimi protinapadi zadrževati na>-predovanje nemških oddelkov. Tudi včeraj bo nemške čete odbile vrsto sovražnikovih protinapadov, pri čemer je utrpel velike Izgube ljudi in mteriala. V Stalingradu So nemške čete v "posameznih okrajih uni- čile vrsto nadaljnjih gnezd sovjetskega od_ pora. Pri očiščevalnih operacijah je bilo zajetih večje število sovražnikovih vojakov. Sovjetske protiakcije v stalmgraj-skem odseku so že mnogo zgubile na začetni odločnosti in postajajo postopno vedno slabše. Včeraj se je vsa sovražnikova delavnost v Stalingradu omejevala na protinapad nekega sovjetskega bataljona v južnem delu Stalingrada Kakor vsi prejšnji je bil tudi ta sovjetski napad zavrnjen s krvavimi izgubami za sovražnika. Popuščanje sovjetskih protinapadov v Stalingradu smatrajo v merodajnih nemških vojaških krogih kot dokaz oslabitve sovraž- nikovih sil zaradi ogromnih izgub, ki jih je utrpel v dosedanjih obrambnih borbah, na drugi strani pa tudi kot dokaz zmerom težje sovražnikove oskrbe preko Volge, ki je trajno pod kontrolo nemškega letalstva in topništva. S finskega bojišča Helsinki, 9. nov. s Zadnjih 23 ur se je zabeležilo živahno izvidniško delovanje na kopninskj fronti ter zlasti na Karelski zemeljski ožini. Na ožini Aunus in na prekopu Viena (bivii Stalinski prekop) so se razvilj siloviti spopadi med pehotama obeh vojsk. Vsi poskusi sovražnih oddelkov, da bi prodrl-' preko finskih okopov, so bili odbiti. Finska letala so bombardirala železnice in vlake za hrbtom sovjetskih čet. Finski lovci so se na ožini Aunus spopadli s štirimi sovjetskimi lovci tipa »Migg« ter so jih uničili, ne da bi sami imeli kake izgube. Preteklo noč je neko sovjetsko letalo bombardiralo neki kraj ob Finskem zalivu ter se ie nenadoma pojavilo tudi nad finsko prestOii.i... .v,« " "' nekoliko bomb v središču mesta. Pri tem je bilo nekoliko mrtvih iin ranjenih in nekoliko hiš je bilo poškodovanih. Prebivalstvo je pokazalo skrajno disciplino. Pomožna akcija je dejstvovala brezhibno. Odnosi med švedsko in Finsko Helsinki, 9. nov. s. Listi izražajo na splošno zadovoljstvo o zunanjepolitičnih izjavah švedskega zunanjega ministra Giintherja in poudarjajo pri tem zlasti one odstavke iz njegovega govora, ki izražajo prepričanje voditeljev švedske o nujni potrebi obstoja svobodne in močne Finske za obrambo nordijskih interesov. List »Hel-singi Sanomai« omenja, da Finska z veseljem sprejema na znanje stališče švedske, ki mu gre poseben pomen za ohranitev miru na severu. Hude angleške izgr? * na morju žn v zraku Berlin, 9. nov. s Tukajšnji vojaški krogi naglašajo, da so nemške podmornice od 1. do 7. novembra potopile skupno 54 sovražnih ladij s 314.649 tonami. Ako se pri-štejeta še dve ladji, ki so jih nemški letalci potopili med Severnim rtom in Spitz-bergi, znaša potopi jera količina 357.649 t m Razen tega so bile v istem času poškodovane štiri ladie. en rušilec in ena korveta, letalstvo pa je poškodovalo tri nadaljnje bila najtežja. Ako bi tedaj ne bili trium-firali, bi Evropa ne bila mogla upirati se boljševiškemu kolosu, ki je že tedaj pripravljal ogromno oboroževanje, in verjetno bi Evropa danes ne obstojala več. Zmaga pripade onemu, ki je je najbolj vreden Hitler je poudaril, da je bila stranka takrat že blizu zmage, ne da bi za to kdo vedel. Vedeli smo samo, je dejal Hitler, da bomo zmagali za vsako ceno. Usoda in božja previdnost dajeta zmago onemu, ki je je najbolj vreden. Nemčija bi bila mogla zmagati tudi leta 1918. toda nemški narod tedaj ni bil vreden zmage. V tej vojni pa stvari povsem drugače stoje. V treh letih etične borbe je Nemčija nanizala vrsto zmag, ki nimajo primera v zgodovini. Morda bo kdo vprašal, zakaj se borimo na tolikšne razdalje od domovine. Odgovor je na dlani: Zato, da rešimo domovino strahot vojne, zato, da bi bile grozote čim dalje stran od našega naroda. Bolje je imeti in držati bojišče 2000 km od mej rajha, kakor v neposredni bližini teh mej ali na mejah samih. Leto I9I8 se ne bo povrnilo Velika napaka naših sovražnikov je njihova domneva, da bi se še enkrat moglo ponoviti leto 1918. V tedanji Nemčiji smo imeli najbolj neorganiziran narod na svetu. V sedanji narodno-socialistični Nemčiji, pa imamo najbolje organizirani narod na zemlji. Viljem II je bil slaboten človek. jaz pa sem mož, ki ne poznam besede »kapitulacija«. Nemčija poslednje vojne je položila orožje ob tričetrt na 12., jaz pa ga nameravam položiti šele 5 minut po 12. uri. Množice ljudi, ki se bore in delajo na naši strani, daleč prekašajo po številu one v sovražnem taboru. Postojanke, ki jih je danes dosegla Nemčija, so takšne, da bi bilo bedasto misliti, da je mogoče poraziti Nemčijo. Hitler je v tej zvezi obtylil spomin na izvor konflikta in je izrazil svoje veselje nad tem, da je Poljska tedaj odbila plemenito ponudbo tretjega rajha. Tedaj ml to ni bilo všeč. toda danes hvalim božjo previdnost, da se je vse tako izvršilo. Ako bi bila Poljska sprejela moje predloge, bi se sicer bili mogli posvetiti programu konstruktivnih del. mirovnemu programu in morda ne bi bil izdal za okrepitev vojske onih vsot, ki so bile v ta namen potrošene. V tem primeru bi nekega lepega dne izbruhnil vihar na vzhodu, ki bi bil zajel nas in vso Evropo. Krvni doprinos narodnih socialistov Hitler je nadalje pripomnil, da je dvakrat ponudil roko sprave nasprotnikom, da pa je bila ta njegova ponudba vselej odbita. Po poslednji odbiti ponudbi je bila zame zadeva dokončno likvidirana. Sleherna naša nadaljnja mirovna ponudba bi bil namreč tolmačena kot znak slabosti. Od onega trenutka dalje je bilo zame jasno. da mora eden izmed obeh svetov v borbi propasti, in ker Nemčija ne pade, potem je jasno, da bo moral propasti sovražni svet. V tej zvezi je Hitler opozoril na ogromni krvni doprinos, ki so ga rjave srajce doprinesle v tej vojni. Nič manj kot 39 poslancev rajha je padlo na bojnih poljanah in na tisoče rjavih srajc se je žrtvovalo za domovino. Zmaga bo popolna in totalna Njihove žrtve niso bile zaman. Ogromna borba, v katero smo zapleteni, je na-i daljeval Hitler, se bo to pot zaključila s : popolno in totalno zmago. Kompromisnih i rešitev ni, ne moremo si jih predstav-j Ijati. Kakor sem že omenil, je bila naša • poslednja mirovna pobuda napravljena le-! ta 1940. Od tedaj dalje zasledujemo z neuklonljivo voljo samo še poslednji cilj: uničenje sovražnika, obenem pa tudi uničenje one židovske internacionale, ki si je bila zastavila za svoj cilj uničenje evropske rase. Kakor sem že nekoč izjavil, pa ne bo uničena evropska, temveč židovska ladje na Severnem ledenem morju. Zaščitne sile nemškega konvoja v Rokavskem prelivu so se v dveh nečeh spopadle v boju z angleškimi brz:mi izvidnicami in poškodovale dve izmed teh ladij. V poletih, ki so jih angleška letala 'izvršila zadnje tri dni nad zasedenim ozemljem na zapadu in nad severnozapadno Nemčijo, je bilo sestreljenih skupno 16 britanskih letal, dočim so jih na nemški strani izgubili 11. Dne 31. oktobra je bil izvršen velik napad kot represalija na Canterbury; napad sr je ponovil tudi v noči na 1 novembra. Podnevni nemški napadi so zadeli vojaške objekte v Južni Angliji, v Do-veru, Dealgriatu. Tarmouthu, Norwicku, Z?ndwichu. Brightonu, Loovestoftu, zbirališče čet v Longmoru. letališče v Ramster. ju ter neki vlak na zapadni obali zaliva Lyme. Beril". 9 nov. d. Nekaj britanskih letal je v noči na ponedeljek podvzelo več vzne-mirjevalrih napadov nad vodovjem ob Fri-zijskih otokih. Kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani, ni poročil, da bi sovražna letala kje metala bombe. Več sovražnikovih bombnikov je bilo nad omenjenim ozemljem sestreljenih. Funchal, 9. nov. s. Ribiška ladja >11 Ha-demadera« je našla blizu neke zapuščene skale 7 rešencev z nekega angleškega parnika. ki ga je torpedirala osna podmornica. Eden izmed rešencev je umrl takoj po rešitvi, drugi pa so bili sprejeti v mestno bolnico. rasa. Vsi v Evropi se danes že zavedajo, kakšno smrtno grožnjo je predstavljala ta internacionala, kar dokazuje med drugim dejstvo, da so še mnogi drugi pod vzel i podobne ukrepe kakor mi, da bi rešili svoje narode pred to zahrbtno nevarnostjo. Vedno so se norčevali iz mene, zaradi mojih prerokovanj, tudi nekateri aotranji sovražniki, na prvem mestu Zidje, toda oni so že pred časom izgubili voljo, da bi se še nadalje norčevali in prav kmalu jo bo izgubila tudi ona mednarodna židovska klika, ki je sanjala o tem, kako nas bo uničila, in ki namesto tega vidi, kako s« neizbežno bliža njen konec. Hitler je nato nadaljeval; Odločeni smo, da vodimo borbo do kraja. Kakšni pa so izgledi te borbe: Ali je kak razlog, da bi dvomili o končnem triumfu? Sovražna propaganda se poslužuje vseh mogočih slepil in vseh mogočih poskusov v nadi, da bi v lastnem narodu vzdrževala utvaro zmage. Ni izključeno, da takšna slepila in takšni poskusi le dosežejo kak učinek. Naivnost in neumnost nekaterih narodov sta brezmejni. Nekaj pa je gotovo, namreč to. da sovražna propaganda ne bo nikdar dosegla svojega drugega cilja, ako je to njen cilj, da bi namreč omajal vero v gotovost zmage v našem narodu. Po Volgi ne plove niti ena sovjetska ladja več Trditve Moskve so več ko znane. Število nemških letal, ki naj bi jih sestrelilo rdeče letalstvo, je ugotovljeno tako visoko, da če bi vse te številke sešteli, bi danes ne imeli niti enega letala več. Isto lahko rečemo o potopljenem brodovju, o divizijah itd. Od. časa do časa pa vendarle priznajo, da je bilo neka bojna črta opuščena ali pa neko mesto evakuirano In tako se je zgodilo, da smo po vseh teh »evakuacijah« prišli do Volge in do Kavkaza. Prav tako je zanimiva utvarna metoda sovražne propagande, ki je v tem, da nam pripisuje same strateške napake. Stalingrad? Po mnenju nekaterih strategov je bila usodna zmota, kakor naj bi bila, ako se še spominjate, takšna usodna zmota tudi zasedba Narvika. Med tem pa nas tolaži skromno zadovoljstvo ob ugotovitvi, da prav zaradi vseh teh »usodnih napak« niti ena sovjetska ladja ne plove več po Volgi. Istim »napakam« se moramo zahvaliti, da smo dobili v svoje roke na eni strani vse prostranstvo tostran in onstran Dona, na drugi strani pa ono do reke Terek, to se pravi ukrajinsko in kubansko žitnico, ki je morda največja na svetu, razen tega rudnike mangana, največje pe-trolejske rafinerije ter petrolejsko področje, ki predstavlja, čeprav ga trenutno še ne moremo izkoriščati, za sovražnika izgubo 10 milijonov ton petroleja. Očitajo nam nadalje, da počasi prodiramo. Toda v pogledu hitrosti je naša vojska dala zglede, ki nimajo primere v zgodovini. Ako sedaj tu in tam napredujemo sorazmerno počasi, vendar sistematično, pomeni to, da hočemo doseči največje uspehe z najmanjšimi žrtvami. Ako pa hoče tudi sovražnik napadati, nimamo proti temu nič. Naj to le dela! Mi ga puščamo, da š® bolj izkrvavi. Odločilne uspehe dosegajo sile Osi Omenjajoč britansko ofenzivo v Egiptu, je Hitler ironično pripomnil: Ali niso že enkrat Britanci napredovali v puščavi? In ali se niso potem spet umaknili? Važno je doseči odločilne uspehe. Te uspehe pa dosegamo mi. Nad 20 milijonov ton sovražnega brodovja potopljenih Omenjajoč še nadalje sovražno propagando, je Hitler pripomnil, da veljajo podobne ugotovitve tudi glede vojne proizvodnje. Kakor je znano, operira v tem pogledu sovražna propaganda s presenetljivimi številkami, s čudovitimi »odkritji in astronomskimi proračuni«. V javnosti bedakov taka metoda lahko doseže kak uspeh. Nesreča pa je v tem, da potem dejstva porušijo te zgradbe iz papirja in da odpro oči tudi najbolj trdoglavim iluzio-nistom. Navajajoč izjavo, ki jo je podal Churchill pozimi leta 1939-40, po kateri naj bi bila nevarnost podmornic že odstranjena, je Hitler pripomnil, da je bil tedaj zaposlen le majhen del nemškega podmorni-škega brodovja na raznih morskih področjih; večina tega brodovja je čakala doma v svojih oporiščih, da je bilo omogočeno šolanje posadk. Ici bi nam bile potrebne pri kasneiši množestveni proizvodnji podmornic. Tudi v tej zvezi so dejstva zelo zgovorna. Doslej smo potopili nad 20 milijonov ton sovražnega brodovja, kar daleč presega celokupno tonažo v vsej prejšnji svetovni vojni potopljenih ladij. Število podmornic pa danes daleč presega ono v prvi svetovni vojni. Razen tega gradimo vsak dan boljše orožje. V nadaljevanju je Fuhrer dejal, da v tako gigantski borbi ni mogoče zahtevati, da bi se uspehi dosegali v serijah. Glavno je, da dosežemo postojanke, s katerih lahko sovražnika napademo in premagamo, ter da te postojanke držimo v svojih rokah. Gotovo je. da nam nihče več ne more odvzeti, kar že imamo. Kamor je naš vojak stopil, tja ne more nihče več položiti svoje roke. Med mnogimi zavezniki — Hitler je v tej zvezi imenoval na prvem mestu Italijane — imamo pravo svetovno velesilo, ki naj bi bila po sovražni propa- Nadatfevanje na 2. str. Rooseveltova verolomnost Ameriški in angleški oddelki so zahrbtno napadli francosko Severno Afriko - Francija se odločno ln uspešno brani proti napadalcem Nadaljevanje s 1. stremi gandi prav tako žrtev verige porazov, namreč Japonsko. Nesramne Rooseveltove trditve Ako torej proučimo položaj, imamo dovolj razlogov, da gledamo z zaupanjem v bodočnost. Danes smo bolj pripravljeni kakor lansko leto, in sicer bolj pripravljeni, da smo kos vsaki morebitnosti, ki bi nam jo moglo prinesti zimsko vojevanje v Rusiji. Kar se je pripetilo lansko leto, se ne bo zgodilo nikdar več. Iz zelo hude preizkušnje v letu 1941-42 smo izšli močnejši kakor kdajkoli. Nemčija bo bolj kot kdaj koli doslej v stanju, da parira udarce in da preide v protinapad. Izid borbe pa je gotov. Kakor je znano, je Roosevelt svoj napad na francosko Severno Afriko utemeljil s trditvijo, da mora braniti ta ozemlja pred Nemčijo in Italijo. Bilo bi nevredno izgubiti eno samo besedo ob taki nesramni trditvi. Roosevelt je nedvomno šef vseh gangster-jev. Mi lahko v polni meri zaupamo ne le našim oboroženim silam, temveč tudi mogočni notranji fronti in oni mogočni delavni skupnosti, ki jo predstavlja narodno socialistična stranka. Danes je narodno socialistična skupnost en sam trden blok, ki izžareva svojo silo tudi na bojišču. Naše oborožene sile postajajo namreč vedno bolj narodno socialistične. Junaštvu milijonov bojevnikov pa odgovarja vztrajno delo na notranjem bojišču. Nimamo zlata, toda imamo ogromne silo dela, svete delavnosti in volje. In to je, kar v bistvu odloča usodo vojne. Kaj pomaga Američanom njihovo zlato? Služi jim kvečjemu za to, da si delajo iz njega umetno zobovje. Prav radi pa bi s svojim zlatom plačali marsikaj, ako bi imeli 10 tvornic sintetične gume. Razen tega smo se na vzhodu polastili ogromnih virov surovin in proizvodov vseh vrst, ki nam bodo dovolili, da nadaljujejo vojno za vsako ceno. Seveda sadov teh virov še ne vidimo, a naši nasprotniki naj nikar ne mislijo, da smo ostali pasivni in z rokami v žepu pred porušenimi tvorni-cami, pred rudniki in drugimi industrijskimi napravami. To leto smo delali in mnogo delali, nele za nas, temveč za vso Evropo, kajti te vojne ne bijemo samo za Nemčijo, temveč za ves kontinent. In prav zato smo našli toliko prijateljev na celini. Evropa brez britanskega varuštva Bližajoč se koncu svojega govora, je Hitler dejal: Moj nepreklicni sklep je, da naj bo mir, ki bo končno le moral priti, za Evropo mir brez britanskega varstva. V zvezi s to vojno se evropski kontinent, ki je gospodarsko bolj zdrav kakor poprej, pa velik del sveta, ki je bil prej organiziran proti Evropi, sedaj organizira ra korist Evrope Konec te vojne bo imel za posledico zrušenje oblasti zlata in slojev, ki bo na zlatu ustvarjali svoje gospostvo in ki so tudi izzvali ta konflikt. Tovariši v naši stranki morajo biti nezlomljivi nosilci te naše nezlomljive vere v končno zmago. Danes je na kocki sam obstoj nemškega naroda. Našim sovražnikom ne moremo več odpuščati. Aii pademo mi ali oni. Tega se popolnoma zavedamo ln hladno zremo resnici v obraz. Sovražnik se moti, ako misli, da bi nas mogel obraniti ali utruditi ali nas samo za milimeter odstraniti od naših ciljev. Prišla bo ura, ko mu bomo vrnili njegove bombe z močnimi obrestmi. Ne mislite, da mi je bilo lahko pri srcu, ko sem v teh poslednjih mesecih gledal na britanska bombardiranja nemških mest. Niti ena sama nemška bomba ni padla na Pariz. V Varšavi smo petkrat ponovili ukaz o predaji ter zahtevali evakuacijo žena in otrok, preden smo začeli potrebno letalsko bombardiranje. Angleži bo lahko prepričani, da sem si zabeležil vse njihove bombe. Spoznali bodo to cb ugodnem trenutku. Spominjam tudi na to, da se iznajditeljski nemški duh ni med tem izgubil. Prejeli bodo strahotne odgovore. Hitler je zaključil s gorečim pozivom navzočim, naj imajo vedno pred očmi, da gre v tej vojni za vse Nemce za boj na življenje ali smrt in da naj v tem smislu usmerijo svoje delo. Odmevi Hitlerjevega govora BerMn, 9. nov. s. Današnji tisk je skoro popolnoma posvečen Hitlerjevemu govoru v Monakovu. Časopisi ga objavljajo z velikimi naslovi in skoro v celoti. V krajših komentarjih posebno poudarjajo trdno vero v zmago, ki jo je izrekel vodja Nemčije. »Volkischer Beobachter« zlasti podčrtava odstavek, v katerem je Hitler dejal, da se Nemčija bori za svoje življenje, zaradi česar zanjo ni druge izbire, kakor da zmaga v sedanji vojaški borbi, dočim je usoda poraza določena edino za nasprotnike. »Montag« se spominja sijajnih uspehov, ki so jih dosegle nemške vojske to leto, in naglaša pomen dejstva, da se čete Nemcev in njihovih zaveznikov sedaj bore ob Volgi, kar pomeni, da je sovražnik izgubil možnost oskrbe. Promet po Volgi, ki je sedaj presekan, je dosegal na leto približno 30 milijonov ton blaga. Tudi »Montagpost« in »Zwolfuhr-Blatt« podčrtavata stavke, v katerih je Fuhrer orisal sedanji položaj na bojišču, in naglašata zlasti njegovo trdno vero v končno zmago pravične stvari, ki jo bo izvojevala evropska celina. Argentina ne trpi komunističnega rovarjenja Buenos Aires, 8. nov. s. Tako imenovana »Argentinska zveza za pomoč svobodnim narodom«, ki predstavlja dejansko samo prikrito organizacijo sovjetske propagande, je prosila argentinsko vlado, da bi smela prirediti manifestacije in proslave ob priliki 25. obletnice komunistične revolucije. Argentinska vlada je odklonila dovoljenje, ematrajoč takšno manifestacijo za navadno komunistično prireditev. V tej zvezi je pred uednik Castillo izjavil, da bo preprečil sleherno podobno pobudo komunistov, ki bi 2ffllali braniti svoje rovarske in protina-cionalne ideje s pretvezo vzajemnosti manifestacij na čast drugih narodov. Rim, 8. nov. s. Ze nekaj dni je billo opaziti živahna premikanja prevozov severnoameriških čet in močnih kontingentov britanskega vojnega brodovja v bližini Gibraltarja. Včeraj so bili ti severnoameriški prevozi, ki so jih spremljale nosilke letal, oklepne ed.in.ice in rušiloi, porazdeljeni na trii velike konvoje, ki so pluli iz Gibraltarja v smeri proti vzhodu. Ob 2.45 davi je agencija Reuiter objavila uradno informacijo, po kateri naj bi se kopne, pomorske in 'letalske® ile Zedinjenih držav izkrcale na več točkah obale francoske Severne Afrike. Kasmeje je ista agencija objavila poročilo wa&hingtonske Bele hiše, v kateri je bilo objavljeno, da je bilo to izkrcanje izvršeno z izgovorom, da je bilo treba prehiteti vdor Italije in Nemčije. Nadaljnje angleške informacije so kasneje ugotovile, da se je poskus izkrcanja izvršil istočasno na nedoločenih točkah atlantske in sredozemske obale francoske Severne Afrike. Te informacije so nadalje ugotavljale, da bodo »oborožene sile Zedinjenih držav v Severni Afriki v najbližji bodočnosti okrepljene z nekim številom diviznj britanske vojske« in da so severnoameriška in angleška letala odvrgla v Franciji letake, na katerih je bila natiskana Rooseveltova poslanica francoskemu narod u v domovini in v kolonijah Severne Afrike Edinice, ki so se izkrcale, so pod poveljstvom generala Eisenhoweirja, pripadajočega vojski Zedinjenih držav. Vichyski radio je davi objavil, da je maT-šail Petain poslal naslednji odgovor na neko Rooseveltovo sporočilo, ki mu ga je izročil veleposlanik Zedinjenih držav v Vichyju: »Nocoj sieim izvedel o napadu vaših čet na Severno Afriko. Čital sem Vaše sporočilo. Sklicujete se na izgovore, ki ne morejo ničesar opravičiti. Pripisujete vašim sovražnikom namero, ki se dejansko nikdar ni izvršila. Mi smo vselej izjavljali, da bomo branili svoj imperij- v primeru, da bi bil napaden, iin scer proti slehernemu napadalcu Vi ste vedeli, da se bom te besede držal. V naši nesreči sem rešil naš imperij in zaprosil za premirje, pa ste «edaj vi, ki nastopate v imenu države, s katero nas veže toliko spominov, ki podvzemate tako težko odločitev. V igri sta Francija iin njena čast. Napadeni smo iin se bomo branili. To je ukaz, ki sem ga izdal.« Ob 8.51 je neka vest iz Vichyja dejala, da je bil Alžir po močnem bombardiranju napaden. Napad pa je bil ocfbit. Poskusi izkrcanja so bili izvršeni tudi v Ora-nu in v drugih krajih. Ob 9.16 je poročilo ministrstva za informacije v Vichyju ugotovilo. da so poskusi izkrcanja Američanov na raznih mestih Severne Afrike bili odbiti z močnimi izgubami in poročilo je pripomnilo, da se admiral Darlan, general Juin nahajata v Afriki in vodita operacije. Ob 10.05 je agencija Reuter razširila iz Londona poročilo, da je zavezniški glavni stan v Severni Afriki sporočil, da so bila izvršena uspešna izkrcanja ameriških čet na obali Severne Afrike v bližini dveh glavnih ciljev, označenih v operacijskem načrtu. Kolikor je mogoče doznati, sta ta dva glavna cilja trenutno v bližini Orana in Alžira. Po poslednjih vesteh iz Orana je bil poskus izkrcanja odbit in sta bili pri tem potopljeni dve angleški torpedov-ki. V Alžirju pa so v samem mestu slišali pokanje topov in regljanje strojnic vzhodno in zapadno od mesta tekom dopoldneva. Iz tega bi se dalo sklepati, da so se severnoameriške čete izkrcale na obali na obeh straneh mesta in da so naletele na odpor, čigar obsega in učinkovitosti še ni mogoče ugotoviti. V francoskem Maroku je po informacijah iz Vichyja izbruhnil degolistični upor. Ob 12.30 je agencija Transradio sporočila iz Vichyja v New York, da so edinice francoskega brodovja v alžirskih vodah stopile v akcijo. Degolistični upor v Maroku takoj zatrt Rim, 8. nov. s. V zvezi z angleško-ame-riškim poizkusom izkrcanja v francoskih kolonijah v Severni Afriki, je položaj danes pozno popoldne, kakor ga je mogoče razbrati iz številnih infoimacij zadnjih ur naslednji: V Maroku obvladuje general Nogues, ki je podrejen vichyjski vladi, popolnoma položaj. Poskus degolistične vstaje, o katerem so poročali zjutraj je bil zatrt brez prelivanja krvi z aretacijo generala Bet-houarta. Generala Lascroux in Noulle, poveljnika. čet in letalstva, ki so ju uporniki najprej zaprli, sta bila takoj osvobojena in sta prevzela poveljništvo. General Nogues je prevzel vrhovno poveljništvo operacij in je proglasil obsedno stanje. Čete izvršujejo povelja in prebivalstvo js popolnoma mirno. Poizkusi izkrcanja na maroški obali ob Atlantiku so bili zavrnjeni v luki Casablanca. Precejšnje severnoameriške sile pa so se izkrcale v Mehdiji, severno od Rabata, in v Safiu, južno od Ca-sablance. Razen teh dveh pokrajin so borbe v teku tudi v Buzniki. Iz zraka so bili napadeni letališče v Rabatu ter luka in letališče v Casablanci. Uspešno odbiti napadi v Alžlru V Alžiru je položaj približno podoben. Odbiti so bili napadi proti glavnim mestom. z drugo besedo proti Alžiru in Ora-nu, med tem ko so bila izkrcanja izvršena v manjših krajih vzhodno in zapadno od Orana, in sicer v Arzeu in Capo Figalu ter vzhodno in zapadno od Alžira. Poskus vdora v mesto, ki naj bi dovedel do zasedbe palače admiralitete, kjer je sedež poveljništva, je bil v kali zatrt in je bilo več vojakov ujetih. Isto palačo so v nizkem poletu napadli tudi strmoglavei. eden izmed bombnikov je bil pri tem sestreljen. V Oranu je bil napad odbit ter sta bili pri tem potopljeni dve angleški .in ameriški korveti. Tako iz Orana, kakor iz Alžira poročajo o protinapadu francoskih sil na področju izkrcanja na obeh straneh mesta. Admiral Darlan in general Juin sta v Alžirju in sta prevzela vrhovno poveljništvo operacij. General Weygand je prispel v Vichy, da bi se razgovarjal z maršalom Petainom in Lavalom. Prometne zveze med Alžirom, Tunisom, Bono, Oranom in Constantino so normalne. Francoski odpor se nadaljuje Rim, 9. nov. s. Po poročilu, ki ga je včeraj ob 20.40 razširilo državno tajništvo za obveščanje v Vichyju, se je borba živahno nadaljevala tako v Maroku kakor v Alžiru. Francoske čete so si pri tem prizadevale onemogočiti ali omejiti področja angloameriškega izkrcanja. Pomorski spopadi so bili v teku na morju pri Casablanci. Vichy, 9. nov. d. Sef francoske vlade Pierre Laval je poslal vrhovnemu poveljniku francoskih oboroženih sil v Maroku generalu Noguesu brzojavko, v kateri mu naroča, da mora v kali zatreti vsak poskus kake akcije proti francoskim oblastem. General Nogues je vladnemu šefu odgovoril z brzojavko, v kateri naglaša, da je docela gospodar položaja in da je prebivalstvo popolnoma lojalno napram državnemu šefu maršalu Petainu. Prekinitev diplomatskih odnosov med Vichyjcm in Washingtonom Vichy, 8. nov. s. Uradno objavljajo, da so bili diplomatski odnosi med Francijo in Zedinjenimi državami prekinjeni zaradi ameriškega napada na francosko ozemlje. Posvetovanja generala Franca Madrid, 9. nov. d. Španski državni šef general Franco je imel v nedeljo razgovore s španskim zunanjim ministrom Jordanom in z vojaškim; člani svoje vlade. Španski poslanik v Franciji Lequerica je dospel iz Vichyja v Madrid na poročanje. Španska javnost z največjo pozornostjo spremlja razvoj položaja v severni Afriki in v španskih političnih in vojaških krogih pazno zasledujejo nadaljnji razvoj položaja v neposredni soseščini Španije. Nemška sodba o angleško-ameriškem piratstvu Berlin, 9. nov. s. Prestolniški tisk označuje angleško-ameriški napad na severno francosko Afriko kot nesramen in ga obeležuje kot gangstersko dejanje. V zvezi s tem posnema komentarje berlinskih listov oficiozne nemške politično diplomatske korespondence, ki piše med drugim. da angleško-ameriški napad na francosko kolonialno posest zopet enkrat in še bolj nesramno dokazuje, kako nameravajo Roosevelt in njegovi tovariši uporabljati toliko opevano atlantsko karto. Londonski in vvashingtonski ljudje si ne bodo mogli domišljati, da jim je svet verjel, ko so trdili, da je bilo njehovo dejanje izzvano od dogodkov, ki naj bi jih bila nameravala os in ki naj bi se imeli uresničiti. Še manj jim bo verjela Španija, kakor jim tudi ne more verjeti Portugalska, katerima so hinavsko zagotovili, da ta dva naroda ne bosta zaradi angleško-ameriških operacij zapletena v konflikt niti na domačem. niti na kolonialnem ozemlju. Ako bi hotel; verjeti tem zagotovilom, poudarja nemška korespondenca, bi se oni, ki ta zagotovila dajejo, ne smeli imenovati Roosevelt ali Churchill. Predvsem pa bi bflo treba izbrisati iz poročil zadnjih mesecev vse napade in piratstva, izvršena na ukaz omenjenih osebnosti. Danes, pripominja omenjena agencija, ni več nobene države, vštevši Švice, katere zračni prostor ne bi bil stalno izpostavljen kršitvam in ki bi se mogla čutiti varno in zavarovano proti napadom angleško-ameriških piratov. Japonsko mnenje Tokio, 9. nov. s. Zastopnik informacijskega urada Tomahazu Hori je v zvezi z izkrcanjem angleško-ameriških čet na francoskem ozemlju zapadne Afrike izjavil, da gre za novo kršitev nevtralnosti in suverenega ozemlja druge države. Ne glede na izjave, ki se bodo podale, svet dobro ve. da ni več nobenega jamstva za nevtralnost nasproti obupni potrebi takšne politike na strani Anglosasov in da so vse nevtralne države že izpostavljene nevarnosti vdora. Ko so Japonci v mesecu juliju 1941 in kasneje v sporazumu z viehyjsko vlado poslali čete v srednjo In-dokino, so Zedinjene države protestirale in istočasno blokirale vse japonsko premoženje v Ameriki, sedaj pa Zedinj. države izkrcujejo svoje čete v francoski Afriki, ne da bi bile prej sklenile dogovor z vi-chyjsko vlado, torej proti volji Vichiyja. Gre torej za vpad v smislu politike Zedinjenih držav, ki jim nikdar ni bilo za nevtralnost drugih držav. Angleška letela nad Frizijskimi otoki Berlin, 9. nov. s. Preteklo noč so po poročilih iz vojaškega vira nekatera britanska letala priletela nad vodovje Frizijskega otočja. Sovražniki niso metali bomb. Protiletalsko nemško topništvo je obstreljevalo sovražna letala. Neznano letalo nad Švico Bern, 9. nov. s. Uradno poročilo, da je preteklo soboto proti 15. letalo neznane narodnosti iz velike višine izstrelilo več strelov iz strojnice proti vasi Arbedo v Tičinskem kantonu in na bližnjo goro. Ostanke izstrelkov so našli na cesti in v zgornjem delu neke hiše. žrtev ni bilo; škoda neznatna. Pomanjkanje kuriva na Portugalskem Lizbona, 9. nov. s. Pomanjkanje premoga in drv je zelo prizadelo večino ljudstva iB srednjih slojev na Portugalskem. Pomanjkanje je tako veliko, da si prizadeti ne morejo pripravljati svojih dnevnih obrokov. Da se vsaj nekoliko omili težavni položaj preprostemu ljudstvu, je vlada zaplenila vse evkaliptove gozdove v bližini mesta. Zatemnitev od 18. do 6. Visok] Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji odredbi z dne 6. junija 1941-XX št. 42 in 1. novembra 1942-XXI št. 199, smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas zatemnitve odreja CL 1. Do novih predpisov se morajo izpolnjevati določbe o zatemnitvi od 18. do 6. ure. Cl. 2. Neizpremenjeni ostanejo ostali predpisi v smislu odredbe z dne 6. junija 1942-XX št. 42. Ljubljana, 9. novembra 1942-XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli Zvezni podpoveljnlk pregledal šolske kuhinje j Zvezni podpoveljnik si je v spremstvu zvezne nadzornice 6. t. m. ogledal šole na Viču na Cojzovi cesti, Smartinski cesti, v Zeleni jami ter dela, ki so trenutno v teku na Prulah, da bi se prepričal v poslovanju šolskih kuhinj. Ugotovil je popoln red v kuhinjah in v jedilnicah, v shrambah in živilskih zalogah, popolno in pisrčno sodelovanje vodlnih krogov in uslužbencev ter popolno organizacijo in redno poslovanje kuhinj. Izrazil je vsem prizadetim svoje popolno zadovoljstvo. Kazni za prestopke obrtnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijatu objavlja: Kr. Kvestura v Ljubljani je od 16. oktobra 1942-XX do 31. oktobra 1942-XXI izrekla naslednje kazni zaradi prestopkov prehranbenih določb in zaradi veriženja: Ker niso oddali svežega in neposnetega mleka: 1. Satler Kocijan, posestnik. Kleče 4; 2. Ahlin Frančiška, posestnica, Je-žica 16; 3. Dečman Lovro, posestnik, Sto-žice 9; 4. Dimnik Ivan, posestnik, Jarše 2: vsi štirje so bili naznanjeni sodni oblasti. Zaradi zviševanja cen: 1. Kalin Savelj, tovarnar, Gajeva 6, 3000 lir globe; Lav-rič Josip, tovarnar, Cankarjevo nabrežje I, 3000 lir globe, 30 dni zapora obrata; 3. Mergenthaler Adolf, tovarnar. Zaloška 63, 3000 lir globe; 4. Pancar Terezija, gospodinja, Ižanska c. 106, 600 lir globe; 5. Kačič Pavla, prodajalka, Florijanska 22, 300 lir globe; 6. Višnjevec Roman, trgovec, Florijanska 37, 300 lir globe; 7. Jerina Vida, prodajalka, Kladezna 10, 500 lir globe; 8. Mesec Angela, uradnica, Ribniška 11. 500 lir globe; 8. Bucik Anton, prodajalec. Št. Petrska 3, 1000 lir globe; 9. Podboršek Helena, prodajalka. Št. Petrska 52. 500 lir globe, 10. Gale Josipina, prodajalka. Galjeva 164, 500 lir globe; II. Mlakar Miroslav, trgovec. Velika Čolnarska 23. 2000 lir globe, 30 dni zapore obrata; 12. Venturini Ludvik, mizar, Ižanska 141. 500 lir globe. Zaradi nakupa svinjskega mesa brez Prevodovega dvoljenja: Dolinšek Josip, mesar, Ižanska 46, 2000 lir globe, 30 dni zapore ohrata. Zaradi nakupa govedine ln teletine na prepovedan dan: Dular Franc, mesar. Trnovski pristan 4, 2000 lir globe, 10 dni zapora in 30 dni zapore obrata. Zaradi prevoza krompirja brez predpisanega dovoljenja: Camernik Rudolf, železničar, Zeleni log 20, 300 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi prevoza moke brez predpisanega dovoljenja: Mokar Stanislav, kurjač, Tyr-ševa 29. 500 lir globe. Zaradi odtegovanja blaga redni potrošnji: 1. Jerala Štefanija, gospodinja, Galus-sovo nabrežje7; 2. Bec Rozalija, gospodinja, Celovška 90; 3. Renko Antonija, gospodinja, Galetova 10; 4. Jazbec Karel Rožna dolina V/15; 5. Cehovin Ivan, posestnik, Vič 55; 6. Zavašnik Frančiška, gospodinja, Viška 42; 7. Zore Josip, kmetovalec, Vič 13; 8. Zore Lovro, kmetovalec, Vič 13; vseh 8 je bilo naznanjenih sodni oblasti. Zaradi prodaje racioniranega blaga brez odvzema odrezkov in zaradi neredno vodenega spiska o prihodu in izdaji blaga: 1. Jezeršek Franc, pek, Zaloška 33, 1000 lir globe; 2. Zorman Marija, trgovka, Stari trg 32, 1000 lir globe in zaplemba blaga; 3. Oblak Josipina, trgovka, Glinška 3, 1500 lir globe; 4. Bertok Mira, trgovka, Vodnikova 167, 2000 Ur globe, 10 dni zapora. Zaradi nakupa tkanin brez nakaznic za blago: 1. Jernejčič Stanislav, trgovec, Vrhnika 19, naznanjen sodni oblasti; 2. Za-krajšek Egon, tapetnik, Miklošičeva 34, 500 lir globe; 3. Goli Robert, trgovec, Ulica 29. oktobra št. 7, 500 lir globe; 4. železni-kar Ivan, trgovec, Marijin trg 3, 2000 lir globe; 5. Mohar Leopold, trgovec, Ulica 3. maja št. 7, 2000 lir globe. Zaradi opustitve spiska o prihodu in odhodu blaga: Trnovec Budislav ravnatelj, Levstikova 2, 3000 lir globe in 30 dni zapora. Zaradi prodaje vina trgatve L1938 po nedovoljeni ceni: Delich Umberto, trgovec, Hranilniška 6, 1000 Ur globe in 5 dni zapora. Zaradi zlorabe živilskih nakaznic oseb, premeščenih v drugo občino: 1. Lapajne Alfonz, zasebnik, Domobranska 23, 4500 lir globe; 2. Feldstein Terezija, prodajalka, Cerkvena ulica 15, 500 lir globe. Zaradi prodaje tkanin brez bonov za nakup: Fogl Franc, ravnatelj tvrdke »Štora«, Celovška 280. 500 lir globe. V mesecu septembru tekočega leta je ljubljansko kazensko sodišče izreklo naslednje kazni zaradi prekrškov prehrambenih določil in zaradi nedovoljene špekulacije: Zaradi povišanja cen: 1. Gradnik Lovro, Pokopališka 8. 200 lir globe. 7 dni zapora; 2. Jurman Milan, Pod hruško 4 , 200 lir globe. 7 dni zapora; 2. Sesar Ignacij, Ci-glarjeva 15. 200 lir globe, 7 dni zapora; 3. Višnjevec Roman, Vožarski pot 1, 7 dni zapora. Zaradi nakupa blaga, izvirajočega iz tatvine: 1. Zavrl Anton, št. Peterska 49, 100 lir globe, 15 dni zapora; 2. Zavrl Emilija, št. Peterska 49, 10 dni zapora. Okra.ino glavarstvo v Logatcu je v septembru tega leta zaradi prekrškov prehrambenih določil obsodilo Gaveza Vinka Nadlesk 13, občina Stari trg, na 250 lir globe, 5 dni zapora in zaplembo blaga, ker je prodajal racionirano blago proti prehrambenim predpisom. Okrajno glavarstvo v Novem mestu je v meseceu oktobru tega leta izreklo naslednje kazni zaradi prekrškov prehrambenih določil in zaradi nedovoljenega veriženja: Zaradi nakupa tkanin brez oblačflnih odrezkov: 1. Miklič Ana, trgovka. Novo mesto, trg Littorio. 100 lir globe; 2. Medic Ivan. trgovec. Novo mesto, trg Littorio re. 300 lir globe. Zaradi prodaje tkanin brez oblačilnih točk; Kadivec Anton, Ljubljana, Nasip sv. Petra, 100 lir globe. Ker ni prijavil prašiča: Košiček Josip, delavec, Novo mesto. 200 lir globe. _ Zaradi skrivnega zakola in prodaje telečjega mes.a: Kolenc Franc, kmet, Gornje Ponikve 9, občina Trebnje, 150 lir globe in zaplemba blaga. Ker je prejemal v mletje večje količine žita nego so določene in zaradi nerednega vodenja spiska o prihodu in izdaji blaga: Blažič Ivan, mlinar, Novo mesto, Prešernova 16, 200 lir globe. Ker so nosili v mlin žito preko določene količine: 1. Mihalič Marija, šmihel 23, občina Šmihel-Stopiče, 50 lir globe in zaplemba blaga; 2. Jerman Angela, Pirča vas 13. Šmihel-Stopiče, 50 lir globe in zaplembo blaga, 3. Krnc Franc, Žabja vas št. 2. Šmihel-Stopiče, 50 lir globe in zaplemba blaga. Japonski dar ciamskemu prebivalstvu Bangkok, 7. nov. s. Vrhovni poveljnik japonskega ekspedicijskega zbora v južnih pokrajinah general Hisaichi Terauchi je v znak"prijateljstva Japoncev nasproti prebivalstvu v Taju izročil krajevnim obla-stvom veliko darilo semen, živil in zdravilnih sredstev, da bi nekoliko olajšal pomanjkanje in škodo, ki ju je prebivalstvo utrpelo zaradi nedavnih poplav. Darilo je izročil japonski vojaški predstavnik pri tukajšnjem poslaništvu ministru Luangu Pibulu, ki se je v imenu naroda toplo zahvalil zanj. r jnnnnnnnnn n n h h h h m h o Naročite se na romane Dobre knjige! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o Dotrpela je moja draga žena KATARINA HAN vd. PIRC, rojena ZORIC po dolgi mučni bolezni, v 69. letu starosti, previdena s tolažiU sv. vere. Pogreb drage pokojne bo v torek, dne 10. novembra 1942, ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 16. novembra 1942, ob 7. uri v župni cerkvi Sv. Janeza Krstnika. Ljubljana, dne 8. novembra 1942. Žalujoči soprog in ostalo sorodstvo t Dotrpel je po dolgi mučni bolezni v 52. letu starosti, spravljen z Bogom naš nadvse ljubljeni mož, oče in sin, gospod KLUN MILAN lesni trgovec V prerani grob ga bomo položili na pokopališču pri Sv. Križu v sredo, dne 11. novembra 1942, ob %3. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Prosimo tihega sožalja. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 14, t. m. ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljnbljana, dne 8. novembra 1942. Globoko žalujoča soproga LENKA, hčerka MARILKA, sin OTMAR, mati MARIJA — in ostalo sorodstvo Ljudstvo obračunava s komunističnimi zločinci Dejanski odpor prebivalstva proti ksnraitau vedno bolj narašča In se širi Kakor so se pred tedni vrstile vesti o razkritih komunističnih zverinstvih. tako se sedaj vrstijo poročila, ki pričajo, kako se med vsem prebivalstvom širi in razrašča dejanski odpor proti komunistom in vsemu, kar je z njimi v zvezi. Naše ljudstvo je miroljubno in potrpežljivo, toda mera komunističnega strahovanja je presegla vse meje Ljudje so se že povsod otresli strahu in malodušja. ki so jim ju skušali vcepiti komunistični teroristi, da bi jih z njuno pomočio strahovali in naredili za svoje noslušno orodje. Ljudje po deželi se sedaj posumno postavi io komunistom po robu. kjer koli na nje nalete. ter dosegajo pri tem vedno večje uspehe. V »Jutru« smo že zabeležili vrsto primerov, kako so kmečki možje in fantje prijeli zloglasne teroriste ter jih storili neškodljive. Nedavno smo na kratko omenili dogodek, ki se je v drugi polovici oktobra odigral na Brodu v novomeški okolici. Tam ie strahoval ljudi prosluli partizanski kolovodja Janez Voneina iz Šmihela. Ko ie nekega dne spet naletel na nekega kmečkega posestnika ter ga ob-sul s svojimi surovimi grožnjami, se ta ni dal več ustrahovati, čeprav ni imel nobenega orožja. Pograbil je vile in se z njimi spustil v boj z oboroženim razbojnikom V tej neenaki borbi mu je zadal z vilami smrtno poškodbo, tako da je Vončina nato umrl Vsi prebivalci so si oddahnili, ko se je razvedelo. da jih odslej ne bo mogel več strahovati. Enako pogumno sta se postavila dva fanta iz stiske okolice. Tam je bil eden najbolj krvoločnih komunistov neki Vinko Zajec iz Oselce pri Krki. Veljal je za glavnega partizanskega rablja vse okolice Čeprav je star šele 21 let, ima na vesti mnoek0 500 g na kvadratni me+er. je določenih za odrasle 85 točk ;n za dečke 51 točk, za plašč iz lažjega blaga pa 71 odnosno 40 točk V seznam racioniranih izdelkov so sedaj všteti tudi ovratn:ki. Za žensko celo obleko iz blaga, ki tehta preko 200 g na kvadratni meter, je določenih 44 točk in za deklic? 33 točk. za obleko iz lažjega blaga pa 23 odnosno 17 točk. Za ženski plašč iz blaga ki tehta preko 200 g kvadratn: meter, je določenih 77 točk in za deklice 45 točk. za P^šč iz lažjega blaga pa 38 odnosno 23 točk. Nove sezname točk iz tabele A bomo še objavili v celoti. Gosmsda^ske ves?! = Zasednnje nemško itailjanske-trgovinske zbornice. V Frankfurtu je bila te dni skupščina nemško-italijanske trgovinske Zbornice a proslavo 201etntce delovanja te ustanove. Slavnosti sta se udeležila italijanski poslanik v Berlinu in župan Frank-furta. Predsednik zbornice comm, Giusep-pe Penasa (Berlm) je podal obširno poročilo, iz katerega sledi, da je število članov zbornice v zadnjih letih naraslo na eno tretjino. Tudi obseg poslovanja se je zelo razširil. Nove naloge so nastale zbornici ▼ zvezi s preosnovo gospodarskega, sistema v obeh državah in z razširjenjem Informativne službe za člane. Delokrog zbornice obsega tudi nadzorstveno službo glede dobav določenih predmetov. Zbornica med r'nifrr.1 nadzira v interesu nemško-ltalijan-ske trgovine redne dobave sadje in sočivja iz Italije. Na občnem zboru je bil za novega podpredsednika izvoljen cav. Cesare Soravia. = Bolgarski tobak za Italijo. Iz Sofije poročajo, da je bil v nedavno sklenjenem italijansko-bolgarskem trgovinskem sporazumu med drugim določen povečan kontingent za izvoz bolgarskega tobaka v Italijo. Enoletni kontingent je določen na 3.5 milijona kilogramov, to je za 0.9 milijona kilogramov več kakor doslej. — S sedežem v Rimu in z glavnico 5 milijonov lir je bila ustanovljena družba SAITAB (So-cieta per Azione Italo-Tedescha Tabachi), ki ima namen predelovati surovi tobak predvsem iz Orienta in ga izvažati. 51% delniške glavnice je v italijanskih, 49% pa v nemških rokah. = Dovoz ukrajinske goveje živine in živil v Nemčijo. Iz Berlina poročajo, da je državni urad za gospodarstvo z živino pričel z dovozi goveje živine iz južnega dela zasedene Sovjetske Rusije, živina se no-važa v velika nemška mesta. Nadalje poročajo iz Berlina, da se v rastoči meri dovažajo tudi druga živila iz področja Vzhodne Evrope, kar bistveno olajšuje nemško prehrano. Po najnovejših vesteh gre sedaj dnevno 20 posebnih vlakov z raznimi živili iz Ukrajine v Nemčijo. Pri tem je treba še vpoštevati velike koMčine živil, ki jih iz Ukrajine dobiva nemška vojska v Sovjetski Rusiji. = Obilna turška letina bombaža. Iz Anakare poročajo, da je letošnji pridelek bombaža prav znaten. V okolišu čukurova računajo s pridelkom 200.000 bal (lam 130.000 bal). Tudi kakovost je letos boljša. Na egejskem področju pa se ceni letina na 500.000 bal (lani 480.000). = Francoska vinska letina. Letos je tudi v Franciji vino bolje obrodilo kakor lani. Celotni pridelek se ceni na 57.5 milijona hektolitrov v F~ranciji sami in na 13.5 milijona hektolitrov v Alžiru. = Obrestna mera za blagajniške bone v Srbiji. Z veljavnostjo od 1. novembra je srbska Narodna banka povišala obrestno mero za blagajniški zapise, in sicer za 3-mesečne od 2 na 2.5%, za Omesečne od 2.5 na 2.75%, za 9mesečne od 2.85 na 3«/« in za 12mesečne od 3 na 3.5%. To zvišanje velja od 1. januarja prihodnjega leta tudi za stare blagajniške zapise. Banke in hranilnice bodo tako glede na obrestno mero za hranilne vloge dobile možnost naložiti svoja razpoložljiva srelstva v te blagajniške zapise, ker jim je sedaj omogočeno, da bodo lahko krile pasivne obresti in stroške. = Borba Švedske proti inflaciji. Ob otvoritvi švedskega parlamenta se je švedski ministrski predsednik Hansson v svojem govoru obširno pečal z načrtom vlade za pobijanje inflacijske nevarnosti. Cinitelji, ki vplivajo na naraščanje cen, so deloma taki. da se dajo z oblastvenimi ukrepi obvladati. — Vlada je stopila v stike z velikimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev zaradi sodelovanja pri pobijanju inflacijske nevarnosti. Predvideni ukrepi gredo za tem, da se prepreči nepotrebno dviganje cen na ta način, da se odpravi pomanjkanje delovnih moči in da se absorbira odvečna kupna moč. Doseči se mora stabilizacija mezd, ki naj bo izhodišče za splošno stabilizacijo odnosno blokiranje cen. Mobilizirati je treba skrite rezerve delovnih moči na 2. strani pa naj se povpraševanje Po delavcih zmanjša na ta način, da se omeji ona proizvodnja, ki v današnjih razmerah ni življenjsko važna. Prevelika likvidnost na denarnem trgu ne sme pospeševati bega v stvarne enote. Likvidnost na denarnem trgu je treba omejiti z ukrepi za absorbiranje odvečne kupne moči, deloma s poostrenim obdavčenjem, pri čemer je misliti predvsem davke na luksuz in zabavo. Letos je letina razmeroma dobro izpadla, tako da tudi s strani oskrbe prebivalstva z živili in najvažnejšimi potrošnimi dobrinami ni nevarnosti za nadaljnje dviganje cen. Tudi je Švedska znatno dvignila svojo proizvodnjo. Tako bo proizvodnja jekla dosegla letos rekordno višino 1.2 milijona ton. Proizvodnja celulozne volne znaša sedaj 7000 ton In un porto deirAfrlca Settentrionale: lmbarco su nna nostra nave ospcdale di prigio-nieri ammalati e feriti — Vkrcavanje bolnih in ranjenih ujetnikov na italijansko bolniško ladjo v neki Inki Severne Afrike in se bo prihodnje leto s pričetkom obratovanja nadaljnje nove tvornice podvojila. Glede oskrbe prebivalstva s kruhom je Švedska navezana na lastno proizvodnjo. Pridelek žita je bil letos večji nego lani. Navzlic temu bodo letos porabili 50.000 ton ječmena za mešanje s krušno moko. Pridelek krompirja pa je bil letos slabši in je zato vlada prepovedala uporabo krompirja za krmljenje živine. Na razpolago je tudi manj svinjskega mesa, kar pa bo trajalo le do decembra, ko bo možno zopet obroke povečati. Leonidi na jutranjem nebu Na istem kraju na vzhodu, kjer zvečer vzhaja sijajni planet Jupiter pod dvojčkoma Kastorjem n Poluksom, se dve uri pozneje dviga glava Leva, nato pa ves Lev s svetlo kraljevsko zvezdo Regulom. V ranih urah od 10. do 16. novembra — najmočneje morda 13. t. m. — razpošilja Levja glava tako imenovane Leonide. To so Levji meteorji ali Levji utrinki. Kdor je toliko potrpežljiv, da si hoče to lepo nebesno igro ogledati, naj stori to v času od 3. do 4. zjutraj, dokler je še tema. Leonidi so zelo zasloveli zaradi svoje zgodovine. Leta 1766. so baje zvezdogledi opazovali razburljiv prizor, ki ga je nato ljudska govorica spravila v neposredno zvezo z uničujočim potresom. Leta 1799. n sic r v jutranjih urah 12. novembra je Aleksander Humboldt opazoval tisoče utrinkov in žarečih krogel, nekatere celo po žarkem sončnem zahodu. Zlasti obilen roj je bil v novembru 1833 in 1866 Nato Pa so Jupiter, Saturn in Uran. ki v 33-letni krožni dobi obkrožajo Sonce v ogromni elipsi, tako pritisnili Leonide na stran-pota, da lahko opazujemo le še stranske begune celotnega roja meteorjev. Vendar se lahko še vedno primerijo kakšna presenečenja. Jedro Leonidov tvorijo sestavni deli razkrojenega prvega Templovega kometa, čigar obtok traja po računih astronoma Oppolzerja 33 let. kolikor znašajo tudi obdobja med leti. v katerih so bili roji Leonidov posebno gosti. Narodno gledališče DRAMA Torek. 10. novembra: ob 16.30 Sestero oseb išče avtorja. Red Torek. Sreda, 11. novembra: ob 16. Hamlet. Red Sreda. Četrtek, 12. novembra: ob 16.30 Gradben:k Solnes. Red Premierski. Petek. 13. novembra: ob 15. Oče naš. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Henrik Ibsen: »Gradbenik Solnes«. Prihodnja dramska premiera, ki bo 12. t m. v režiji Marije Vere ter prevodu in insce-naciji inž. arh. B. Stupice, bo uvrstila v spored eno izmed nadvse zanimivih Ibse-novih dram. delo avtobiografskega značaja, v katerem je izpovedal dramatik mai-sikaka osebna dognanja iz svojega umetniškega življenja. Po daljšem presledku bo nastopil v novi uprizoritvi Ivan Levar v naslovni vlogi Solnesa, njegovo ženo Alino KULTURNI PREGLED Knjiga in občinstvo G. R o d š , vodja naše največje ljudske knjižnice, je priredil med številnim občinstvom šentjakobske knjižnice anketo, katere izsledki niso zanimivi samo za knjižničarje, marveč tudi za splošno kulturno kroniko. Redni obiskovalci te knjižnice so prejeli poseben formular s šestimi vprašanji, na katera naj bi kratko odgovorili. Poizkus je za naše občinstvo nenavaden in je imel začudo slab odziv, zlasti iz vrst intelektualcev, ki si izposojajo v tej knjižnici. Tako je prispelo samo 247 odgovorov, in sicer 153 moških in 94 ženskih. Relativno večino imajo dijaki in dijakinje, ki jih je odgovorilo 117, med njimi 26 vseučiliških slušateljev obeh spolov. Dalje je odgovorilo 47 uradnikov in uradnic, 13 učiteljev in učiteljic, samo 5 profesorjev in profesoric, 5 inženjerjev, 3 trgovci, 6 trgovskih pomočnikov in pomočnic, 9 obrtnih pomočnikov, 1 delavec, 2 oficirja i. dr. Mnogi odgovori so iz peresa soprog uradnikov, trgovcev, obrtnikov i. dr. število odgovorov ni tako, da bi nam omogočali presojanje po stanovih: Kaj bolj zanima ta stan in kaj onega; prav tako ne moremo spričo tako skromnega odziva in tako različnih odgovorov sklepati nič splošnega. Odgovori ostajajo pričevanje individualnega okusa in so zanimivi samo s te strani; iz njih dobimo nekaj gradiva k vprašanju, kaj berejo naši ljudje v sedanjem zgodovinsko tako velikem času. Najbolj priljubljena knjiga Prvo vprašanje se je glasilo: Katera iz-jned knjig, ki ste jih prebrali v zadnjem času, Vam je najbolj ugajala ? Tako naj bi anketa prinesla naslove kakih desetih najbolj čitanih knjig. Velik del odgovorov pa ne kaže razumevanja za smisel tega vprašanja, ker navajajo več imen in knjig; med prečitanimi knjigami se ljudje, kakor kaže, niso mogli odločiti za eno samo knjigo, kar bi zahtevalo premišljevanja in preudarjanja. Okusi so zelo različni in postajajo zanimivi šele tedaj, ko več oseb izbere isto knjigo. Zaradi tega smo izmed knjig, ki so jih udeleženci ankete postavili na prvo mesto, izbrali avtorje in dela, ki se pojavljajo v več odgovorih. - Iz slovenskega slovstva je dobil največ glasov Finžgarjev zgodovinski roman »Pod svobodnim soncem«, pogosteje se omenjajo mlajši realisti, zlasti M. Kranjec, dalje VI. Bartol. z »Alamutom« in »Al Arafom«, Jalen s »Tropom brez zvoncev«, Ingolič z romanom »Na splavih«, Mira Pucova z »Obrazom v zrcalu«, Ivan Bučar s »Kočo na robu«. Iz tujih slovstev je na prvem mestu — Karel May z raznimi deli, predvsem z >>Winnetou«, vendar pa se takoj za njim vrste z večjim številom glasov resnejša dela, kakor so: Sienkiewiczevi romani, Mi-tschellove »V vrtincu«, Axela Muntheja »Mont San Michele«, Tolstoja »Vojna ln mir« in »Ana Karenina«, Dostojevskega »Bratje Karamazovi«, A. Luthra »Demon«, E. Curia »Gospa Curijeva«, Gorkega »Mati«, Raymonda »Kmetje«, Solohova »Tihi Don«, Galsworthyja »Saga o Forsytih« in »Temni cvet«; zanimajo tudi Jack London ž raznimi deli, Buckova z »Dobro zemljo«, Marta Ostenso s »Klicem divjih gosi«, Timmermans. Cronin in drugi. Iz italijanske literature v originalu se navajata Fo-gazzarov »Piccolo mondo antico« in Bel-tramellija »L'ombra del mandorlo«. Zanimanje za italijansko knjigo narašča. Skozi goščavo imen Mnogi so odgovorili na drugo vprašanje: Katere pisatelje najrajši čitate in jih priporočate tudi drugim? Nekateri so se zadovoljili z nekaj imeni, drugi pa so izpolnili vseh pet razpoložljivih vrst z imeni domačih in tujih avtorjev. V tej goščavi imen, ki naj označujejo danes razširjeno literaturo, opažamo nekatere klasike, kakor so Shakespeare, Goethe, Dickens, dalje prav pogosto Tolstoja in Dostojevskega, Sienkiewicza in Jacka Londona, vendar opažamo tudi one, ki jih ni: tako nihče ne navaja in ne priporoča antičnih avtorjev, ne Cervantesovega »Don Quijota«, ne drugih temeljnih del evropske slovstvene kulture. V splošnem opažamo, da prevladuje zanimanje za realistične pisatelje, prav posebno pa postanemo pri pregledovanju teh imen pozorni na pojav, kako zelo se čitatelji iz tega kroga zanimajo za skandinavska slovstva. Roman all novela? Tretje vprašanje: »Kaj pogrešate v naši knjižnici? Ali bi želeli več poučne literature?« — se tiče predvsem samo knjižnice. Kolikor ne gre za praktične zahteve (nov katalog in pod.), se ostali odgovori izrekajo za čim večjo izpopolnitev poučne literature, čitatelji Karla Maya in podobnih avtorjev seveda niso odgovorovili na to vprašanje. Najzanimivejši so odgovori na vprašanje: Kaj rajši čitate: romane ali novele? Je to majhni plebircit o vprašanju, ki zanima tudi slovstvene teoretike. Velik del gre molče preko tega vprašanja, ali pa se zadovoljujejo s stereotipnim odgovorom, da jim je vseeno, samo da je čtivo dobro. Nekateri se izrekajo za roman proti noveli, le prav malo jih je, ki priznavajo, da imajo novelo rajši od romana. V splošnem lahko rečemo, da novela ni priljubljena, roman ima veliko večino zase. Nekateri skušajo utemeljiti svojo izjavo. Navajamo najzanimivejše odgovore: »Novele mi ne ugajajo, ker se njihov zaključek po navadi ne sklada z željami čitatelja in je vsake prehitro konec.« (Neka prodajalka.) »Dobre romane Imam raje kakor slabe novele in dobre novele raje kakor slabe romane.« (Soproga odvetnika.) — »Novele se mi zde preveč hladne. Najsi tudi iz dogodka, ki ga opisuje novelist, sklepam na lepe značaje, vendar Je vse tako površno in hladno podano, da me prav nič ne prevzame.« (Akademsko izobražena žena.) — »V novelah je dejanje preveč strnjeno, zato jih ne morem doživeti tako polno kot v romanih. (Soproga sodnika.) — »Novelistične zbirke utegnejo sicer biti lepe, vendar so redke; stare so močno »narejene«, nove pa rade bolno medle ali pa od same modrosti slabo um-ljive.« (Soproga višjega uradnika.) — »Novelistične zbirke so predolgočasne.« (Soproga delovodje.) — »V tujem slovstvu rada čitam romane, v domačem novele.« (Soproga inženjerja.) — »Romani so izpopolnjeni in zaključeni, medtem ko so novele ponaiveč bežne skice, ki mi posebno v teh časih ne prijajo.« (Inženir.) — »Novele mi ne ugajajo, ker po navadi ne najdem v njih tega, kar si želim od knjig.« (Soproga čevljarskega mojstra.) — »Vzrok, da mi novele takisto ne ugajajo, Je ta, da je v novelah preveč fantazije, ni pa prave bo igrala Marija Vera, Hildo Wanglovo pa Boltar Ukmarjeva. L. pirandello: »Sestero oseb išče avtorja.« Komedija v zarodku v treh dejanjih. Osebe komedije: oče — VI. Skrbinšek, mati — Šaričeva, pastgrka — Danilova, sin — Jan. Osebje gledališke družine: režiser: P. Kovič, igralci: Nakrst. Peček, Gorinšek. Plut, Košuta, igralke: Gabrijel-čičeva, Kraljeva. Starčeva, Sancinova. Go-rinškova, insp:cijent: Vertin. sufler — Be-nedičč. odrski mojster — Leben. rekvizi-ter — Košič. vratar — Breziger. — Režiser: prof. O. Sest. OPERA Torek. 10. novembra: 0b 16. Don Pasqua!e. Red B. Sreda, 11. novembra: ob 16. Traviata, Red A. Četrtek, 12. novembra: ob 16. Seviljski brivec. Red Četrtek. Petek, 13. novembra: Zaprto. G. Donizetti: »Don pasqUale«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Pasauale — Betetto, Malatesta — Janko. Norina — Ivančičeva, Ernesto — Lipušček, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Preveč črnce;'! Kakor znano, so ameriške čete v Angliji, one, ki naj bi bile pripravljene za tako zvano »drugo bojišče«, zbrane predvsem na severnem Irskem. Kakor poročajo listi, je v teh četah od dne do dne več črncev. Ta poplava črncev v ameriški »ekspedicij-ski« vojski zbuja, kakor čitamo, odpor tudi v Angliji. Angleška revija »New Sta-teman and Nation« je namreč nedavno z obžalovanjem zabeležila to stanje, češ, da utegnejo tuli v Veliki Britaniji nastati predsodki proti tej rasi... Navzlic temu pa se stanje ni niti najmanj spremenilo in položaj je baje celo povsem drugačen, kakor ga je naslikala navedena revija. Baje namreč prebivalci mest, kjer so nastanjene ameriške čete, rajši občujejo s črnci kakor pa z anglosaškimi Američani. Medtem ko so »belci« oholega ponašanja in odbijajo med dmigim tudi zaradi svoje naklonjenosti alkoholu, se baje črnci vsaj za sedaj zadržujejo neprimerno bolj korektno in mirno, spoštujoč angleške navade in običaje. Prav zaraii te prednosti, ki so jo domačini kazali do črncev nasproti ostalim Američanom, je prišlo že do incidentov. Tako so na primer ameriške vojaške oblasti v Angliji prepovedale črncem pose-čanje nekaterih lokalov, kakor tudi, da ne smejo kupovati piva ali kave, kjer se goste beli ameriški vojaki. Angleška javnost baje gleda po strani to ločitev belcev in črncev. Resnica v vsej tej zadevi pa je takšna: ameriške bele čete v Veliki Britaniji so zaradi svojega oholega obnašanja tako razdražile sicer flegmatične Angleže, da so se iz odpora proti njim rajše postavile na stran črncev, proti katerim lahko še uveljavijo svojo vzvišenost, ki je ameriški belci seveda ne priznavajo in ki se iz nje velno bolj norčujejo... vsebine in največkrat tudi ne pravega konca.« (Soproga šoferja.) — »Ugajajo mi romani, kakor tudi novele, vendar postavljam največkrat novelistične zbirke v ospredje.« (Soproga uradnika.) — »Romane imam raje; tudi pri najboljših novelah imam občutek, da pisatelj ni mogel povedati vsega in da je ostalo vse nedognano. Roman je slika, novela osnutek. To seveda ne drži vedno, res je pa menda, da se lahko pisatelj povsem pokaže ter razmahne kakor tudi izkaže le v romanu, čeprav je včasi morda težje napisati roman kakor novelo. (Novinar.) — »Novele mi zaradi svoje enostavnosti ne morejo osredotočiti mojih misli nase in mi tako pomagati, da pozabim današnji čas. (Častnik v p.) — »Nisem ravno nasprotnik novel, vendar mi bolj ugajajo romani, v katerih je kaj globokega.« (Krojaški pomočnik.) — »Prav za prav oboje rad čitam, le da se nekateri novelisti preveč omejujejo na samo lirično opisovanje. Močnih epikov nam manjka v noveli.« (Poklic neznan.) — »Rajši čitam novele.« (Trg. poslovodja.) — »Ob svojih prostih urah naj»aje čitam kriminalne romane, ki me najbolj duševno spočije jo.« (Inženir.) — »Po razpoloženju menjam. (Profesor.) — »Dobro delo čitam vedno rad, pa naj bo roman all nove- -la.« (Ravnatelj.) — Najrajši čitam znanstvene knjige. Ne poznam novel, ki bi se ml zdele vredne čitanja.« (Učitelj.) — »V noveli se globoke misli ne morejo povedati povsem razumljivo in popolno.« (Uradnica.) — »če izjemoma sežem po beletri-stiki, mi Je ljubši roman kakega boljšega pisatelja, ker je običajno globlje zasnovan.« (Okrajni načelnik.) — »Ne maram niti romana, niti novele.« (Visoki uradnik.) — »Nov^Je so prekratke: komaj se v zgodbo vživim, pa ie konča.« (Višji ronika • Italijanski kulturni zavod na Dunaju bo svečano pričel 12. t. m. novo akademsko leto. Svečanost bo v zavodovi veliki dvorani, kjer se bodo zbrali predstavniki dunajskih političnih in akademskih oblastev. Zgodovinar fašističnega pokreta Eksc. Gioachino Volpe, profesor rimske univerze in član Kraljeve akademije znanosti, bo predaval o dobi, v kateri živimo. ♦ Visoka subvencija samostanom na Ath'- , ' irsk-cr predsednika so samostani na sveti gori Athosu prejeli visoko subvencijo 70 milijonov drahem, ki 4 h — bavo živil za menihe. Kakor znano, je na gori Athosu 17 grških samostanov s preko 3-500 menihi. /Samostani so večji del iz dobe bizantinskih cesarjev in so v njih velike dragocenosti in bogate knjižnice. * Rimsko kulturno delo. Rimski guverner je prevzel pokroviteljstvo nad predavanji Zavoda za rimske študije Predavanja. ki so visokega kulturnega pomena^ zaslužijo vsako leto posebno spoštovanje. V preteklem poslovnem letu je bilo 500 predavanj, in sicer je od tega predavalo 130 inozemcev, poslušalo pa jih je 30 narodov, vsega skupaj je bilo 350.0A0 poslušalcev. Ta ustanova obstoji že 18 let in jo vodi Galassi-Paluzzi. S predavanji so združeni tudi koncerti Glasbene akademije sv. Cecilije, nad katerimi ima Rim prav tako pokroviteljstvo. Pod označbo »Settimana Romana« (rimski tedni) znana italijanska predavanja, ki jih v inozemstvu prireja zavod za rimske študije, je prav tako pod neposrednim pokroviteljstvom Rima. * Vitezi železnega križa predavajo nemški mladini. V Berlin so bili povabljeni v zbor številni odlikovanci z viteškim križcem reda železnega križa. Večje število med njimi tvorijo odlikovanci izpred Stalingrada. V Berlinu jih je sprejel državni mladinski vodja Axmann. Zdaj pa so se razšli odlikovanci po državi, da bodo predavali mladini o svojih vojnih izkušnjah in doživljajih. * Razširjenje generalnega okrožja Krima. »Deutsche Ukraine-Zeitung« je pred dnevi poročala, da je bila Nogajska stepa priključena generalnemu okrožju Krimu kot njegov severni del in je vse poslovanje že prevzela nemška civilna uprava. * Blaten dež nad San Remom. V starem delu San Rema se je primeril te dni nenavaden prirodni pojav, Kakor poroča »Stam-pa«, je nekaj minut deževal blaten dež. Blato je pokrilo terase, strehe in ceste in je ponesnažilo razobešeno perilo. Prirodni pojav je bil tem bolj čuden, ker je bil omejen le na del mesta. * Gradnja sinagog v Bolgariji prepovedana. Bolgarsko uradno glasilo je nedavno objavilo odredbo komisarja za židovska vprašanja, po kateri se bodo v vseh občinah, kjer živi najmanj 50 židovskih družin, od države ustanovila židovska združenja, katerih vodstvo bo imenovano od komisariata. Vsa dosedanja židovska društva in ustanove izgube pravico do obstoja. Sinagoge bodo dovoljene samo v krajih. kjer živi najmanj 150 Židov, nov:h židovskih molilnic pa sploh ne bodo smeli več graditi. Po Židih izpraznjene hiše in stanovanja bodo do 70% na razpolago bolgarskemu prebivalstvu. * O izrednem lovu na jastoge poročajo s kategatskega otoka Anholta. 6 ribiških ladij se je te dni vrnilo z ribolova. Ribiči so pripeljali nič manj kakor 2000 kg ja-stogov, ki so jih vlovili v mreže. Jastogi se prodajajo na Danskem po 3.40 krone kilogram. Kar ljudje pomnijo, še ni bilo takega ribiškega plena jastogov. * Amnestija tudi na Madžarskem. Madžarski uradni list je objavil 29. oktobra odlok državnega upravitelja, ki odpušča kazen vsem tistim obsojencem, ki so si pridobili kakršne koli vojaške zasluge v sedanii usodni vojni. Zlasti so upoštevani invalidi. Črtajo se jim zlasti tudi vse vojaške disciplinske kazni, izrečene do 31. decembra 1940. izvzemši degradacije in odpuste. Nadalje amnestija ne vpošteva obsodb zaracf veleizdaje in zaradi zločinov proti državi. * Dva briljantna prstana sta zletela skozi okno. Huda pomota se je primerila nekemu potniku na vožnji iz Gradca proti Brucku. Skozi okno je vrgel s papirnato vrečico, v kateri je prej imel nekaj grozdja, tudi zavojček z dvema damskima prstanoma, obloženima z briljanti. Prstana sta vredna najmanj 920 mark. čim je pot- uradnik.) — .»Rajši imam novele, toda izbrane.« (Uradnik.) — »Novele so preveč kratke in jedrnate«. (Uradnik). — »Romanov sem prebral več, iz enostavnega razloga, ker so najbolj znana in najpomembnejša dela svetovnega slostva v zadnjih stoletjih imela obliko drame ali romana«. (Notarski kandidat). — »Jaz čitam rajši romane, moj mož pa novele. Pogrešam dobrih Izvirnih slovenskih novel«. (Soproga uradnika). — »če je čtivo dobro, se mi pač ne zdi važno, ali je roman ali novela«. (Medicinka). »V novele se ne morem vživeti, ker so prekratke in se mi zde kot nekak odlomek; večinoma so brez problemov in brez filozofije«. (Suplentka). »Rajši imam novele. V njih je več literarnega«. (Tehnik). »Ce je dobro, vpliva roman prav kot novela ugodno na srce in dušo in deloma tudi na glavo ... Ce pa ni dobro, ne odtehtajo strani prav ničesar«. Naj teh nekaj izjav zadošča. O ostalih vprašanjih pa v prihodnjem članku. ZAPISKI Ivan Franci, bivši tenorist ljubljanske opere, je pred dnevi prvič kot novo angažirani solist državne opere v Zagrebu nastopil na odru. Pel je vlogo Alfreda v »Traviati«, medtem ko je bila Violeta Nada Tončičeva. Kakor nam sporoča naš sodelavec iz Zagreba, je Franci pel to vlogo v slovenskem jeziku in je dosegel z njo velik jspeh. Cesare Meano, pisec »Večno mlade Sa-Jome«, ki jo igrajo v ljubljanski Drami, je vzbudil veliko zanimanje nemških gledališč. Schillerjevo gledališče v Berlinu je letos uvrstilo v repertoar Meanovo dramo »I secoli non bastano«. Prav tako dosezata v tujini uspehe »Nascita di Salomč« in »Melisanda per me«; slednja je za Italijo te nova. Prva gre letos že tretjič čez nemške odre in jo bo vprizoril tudi dunajski »Stadttheater«, »Melisanda per me« pa je T repertoarju 15 drugih velikih gledališč. nik opazil nezgodo, je o tem Obvestil železničarje in je takoj bilo uvedeno poizvedovanje. Prstanov pa doslej še niso našli. IZ LJUBLJANE u Devetdesetletnico rojstva • obhaja danes v Ljubljani g. inž. Franc žužek, grad ben,- svetnik v p. Po rodu iz znane ljubljanske rodbine je po dovršeni realki v Ljubljani in tehniški visoki šoli v Gradcu stopil v državno službo in služboval med drugim v Postumii, Kranju in Ljubljani, številni njegovi zlasti cestni projekti so bili v blagor naŠ2 dežele izvršeni in uresničeni. Mnogo let je bil mestn. sveta v Ljubljani, ki mu je podelil tudi čast ljubljanskega meščana. V zgodnji mladosti mu je umrla hčerka, po prvi vojni pa njegov sin, ki je bil svetnik finančne prokurature. Danes praznuje svoj redki življenjski jubilej, obdan od svoje verne soproge in številnih sorodnikov, ki jim kot starešina stoji na čelu njegov v Ljubljani živeči brat upokojeni višji sodnik svetnik Leopold žužek v 93. letu svoje starosti. Tudi mi čestitamo jubilantu, k, lahko s ponosom zre na svoje nesebično delo in lepe uspehe, ki si jih je v življenju priboril. u— Novi grobovi. Po dolgi mučni bolezni je v 69. letu starosti dotrpela ga. Katarina Hamova, vdova Pire, rojena Zo-rič. Za njo žaluje soprog in drugo sorodstvo. Pogreb blage rajnke bo v torek ob 15. iz kapele sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. V visoki starosti 83 let je po dolgi mučni bolezni za vedno zatisnila oči ga. Marija Leghissa, po rodu Podbevškova. Na zadnji poti jo bodo spremili v torek ob 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Dotr-pel je po dolgi mučni bolezni v 52. letu starosti lesni trgovec g. Milan Klun. V prerani grob ga bodo položili v sredo ob pol 15 na pokopališče pri Sv. Križu. — V ljubljanski bolnišnici je umrla ga. Anka Justinova, po rodu Medičeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v ^torek popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počivajo! Svojcem izrekamo naše odkritosrčno sožalje! u— Spet smo imeli lepo jesensko nedeljo. Potem ko se je ozračje v noči od sobote na nedeljo shladilo na 4» C, se je v teku dopoldneva začela dvigati gosta megla in je z jasnega neba posijalo sonce. Čez dan se je sicer nabralo na nebu mnogo gostih belih oblačkov, vendar je sonce vse popoldne prijazno prigrevalo in se je ozračje ogrelo na 11.8" C. Bila je spet lepa jesenska nedelja, prijetna tembolj, ker je bilo ozračje mirno. Ljubljančani so jo pridno izkoristili za izprehode. zadovoljiv pa je bil tudi obisk v gledališču, v kinematografih ter na umetnostni razstavi novih del štirih mladih slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. O razstavi sami je podrobneje poročalo ponedelj-sko »Jutro«. V noči na ponedeljek je spet začel nastopati jug. ki nam je proti jutru prinesel nekaj dežja Živo srebro ie beležilo davi 7.20 c. Barometer pa ni padel, rosenje je kmalu prenehalo in je sonce pokukalo skozi oblake. u— Na ljubljanskih vrtovih je letos zaradi ugodnega jesenskega vremena še mnogo cvetja in zelenja. Ljubljanski mali kmetovalci so se pridno potrudili, da bodo z zelenjavo preskrbljeni tudi za zimo in tako vidimo marsikod novo sveže zelenje. Na praznih gredah uspevajo zadnja zimska solata in špinača. Zelje, ohrovt, cvetača, zimska endivija in zelena so lahko letos ostali na gredah čim dalje. Čim kasneje so te vrtnine pobrane, tem bolje bolje bodo potrpele v shrambah in zako-p;h. Ljubljanski pridelovalci vrtov so vložili v zakope, v stavke, kleti in in zaprte grede ohrovt endivijo, peso. korenje in zeleno. Slana je doslej prizanašala in tako si je marsikateri mali vrtnar ohranil tudi sveže parad:žnike. ki so na zavetnem kraju podozoreli. Ljubljanski vrtnarji letos tudi niso pozabili zbirati raznih semen za prihodnje leto. Sadje je pospravljeno in ga je videti le še po izložbah raznih trgovin. Na ponudbo ie mnogo lepega sadja po različni izbiri glede okus-a in cene. Zaključena je tudi sezona naš;h gobarjev, ki pa so z uspehom lahko zadovoljni bolj kakor katerokoli drugo leto u— Stavbna delavnost! Med Sv. Križem, Bežigradom in glavno železniško progo se razprostira prostrana ravan, ki je bila še pred nedavnim povsem prazna, le tu pa tam je samevala manjša hišica. Zdaj je že posejana, čeprav še na redko, z množico stanovanjskih hiš. med njimi so celo tro-nadstropne. že se kažejo obrisi novega mestnega okraja, ki obeta postati eden iz med najlepših v našem mestu. Nove stavbe rasejo vsepovsod. Nastali so že celi bloki novih stanovanjskin hiš in vrsta novih ulic. Najbolj na gosto so bile sezidane hiše za bežigrajsko gimnazijo, močno pa se je pomnožilo tudi naselje za Žalami. Hitremu razvoju tega dela Ljubljane je. nedvomno pripomogla tramvajska proga, ki ima vselej živahen promet. u— železniški upokojenci nai rhignp'i"> »Prijave za prejemanje draginjskih do-kiad«, ki jih morajo predložiti vsi upokojene; in vdove vsako leto pri najbližji ed'i-nici (žel. postaji), kjer so v staložu. Upokojenci iz Ljubljane in najbližje okolice Ljubljane dobe prijave na postaji Ljubljana. Prijave mora vsak čim prej vrniti potom postaje železniški direkciji. Opozarjamo, da je na obratni strani Prijave zabeleženo ime posameznega upokojenca. u— Pločnik pred banko Slavijo urejen. Dela za razširitev hodnika za pešce pred banko Slavijo so zaključena. Novi pločnik je še vedno dovolj širok za osebni promet. Ustje Verdijeve ulice je sedaj dokončno urejeno in ni več nevarnosti, da bi se na tej tako prometni točki dogajale neprijetne prometne zagate kakor so se doslej. Blei-weisova cesta je ziaj razen na odseku pred starim poslopjem tvrdke Zalta, v vsej dolžni zadosti široka. u— Popravilo tramvajske .proge. Na Bleiweisovi cesti na odseku pred Nebotičnikom popravljajo delavci mestne občine okvaro na tramvajski progi. Zaradi živahnega tramvajskega prometa, saj obratujejo na odseku med Ajdovščino in glavno pošto tramvaji treh prog in mnogi rezervni vozovi, so se temelji proge obrabili, tako, da je bilo popravilo nujno potrebno. Promet se med delom, ki hitro napreduje, nemoteno razvija. u— I. mešana ljudska šola na Viču prične z rednim poukom v ponedeljek dne 16. y novembra. Učenci(ke) S., 4., 5., 6. ta pomožnega oddelka pridejo v šolo zjutraj ob tričetrt na 8, učenci (ke) 1. In 2. oddelka pa popoldne ob tri četrt na 1. — Šolsko upraviteljstvo. u— Licitacija v mestni nastavljalnicl na Poljanski cesti št. 15 bo v četrtek 12. novembra t. 1. ob 15. uri, ko bodo prišli na dražbo v letošnjem aprilu zastavljeni predmeti. Ti bodo razstavljeni isti dan od 10. do 11. ure v uradnih prostorih zastavljalnice. u— Strokovno nadaljevalna šola za stav. bne obrti se je preselila iz poslopja ljudske šole na Grabnu v ljudsko šolo na Pru-lah ter pričela z rednim poukom, ki bo vsako sredo in petek ob 14. uri. Prosimo gospode, naj svoje vajence redno pošiljajo k obveznemu pouku. u— Samo še ta teden je čas, da se vpišete v nove jezikovne tečaje za italijanski in nemški jezik, in sicer v začetniški, nadaljevalni in dopolnilni (konverzacijski) tečaj. Metoda odlična. Pouk: dopoldne, popoldne ali zvečer, trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno od 9—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17/1. Dijaki in revni popust. u— Staršem otrok, ki hodijo v ljudsko, meščansko, trgovsko, tehnično srednjo šolo, gimnazijo in trgovsko akademijo, opozarjamo, naj jih prijavijo v Korepetitorij, kjer jim dajemo dnevno dve viri instruk-cij po učnem načrtu in jih pripravljamo vsak dan za prihodnji dan, četudi ne obiskujejo šole. Informacije in prijavljanje: Korepetitorij, Mestni trg 17/1, od 8—12 ln od 14—£6. u— Očesni specijalist zdr. svetnik dr. R. Bassin zopet redno ordinira. il!ll!i:!l!lllll!l||l!llll!ll!ll!!lii!llllllli:!l!!l!lll!im EL HAKIM (ZDRAVNIK) To je naslov romana, ki bo prihodnji teden izšel kot druga knjiga v naši zbirki »Dobre knjige«. Roman bo obsegal več ko 350 strani in spada med najnovejša in najboljša dela slovitega švicarsko-nem-škega pisatelja J. Knittla, katerega pozna po nekaterih prevodih že tudi naša čitajoča publika. Roman obravnava življenje v sodobnem Egiptu in je že prešel v svetovno literaturo. Ce si hočete zagotoviti to odlično Rnit-tlovo delo po izredno nizki ceni, se naročite na zbirko »Dobro knjigo«, če še niste njen naročnik. Nove naročnike sprejemamo le še, dokler je na razpolago še kaj izvodov prve knjige. Mire Pucove izvirnega romana »Tiha voda«. Naročilo velja za eno četrtletje, torej sedaj za mesece oktober, november in december. Vsak mesec izide en roman. V oktobru so dobili naročniki »Tiho vodo«, ta mesec dobe »El hakimu«, v decembri pa biser nordijske literature. Gulbranssenov roman »Večno pojo gozdovi«. Naročnina se lahka plačuje mesečno In znaša za one naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« ali »Slov. naroda«, 8 aH 18 Ur, za ostale naročnike pa 9 ali 20 lir na mesec, torej za eno knjigo. Prva cena velja za broširano, druga pa za v platno vezano knjigo. Naročila sprejemajo uprava in inkasanti naših listov. u— Gospodinjski koledar za leto 1943/ XXI-XXII bo izšel v založbi knjigarne Tiskovne zadruge. Naročila sprejema knjigarna v šelenburgovi ulici štev. 3. u— Jezikovni tečaji — italijansk1, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg št. 2 — prično tekom prihodnjih dni. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadavljevalnem in konverzacij-skem oldelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. u— Nesreče. Po desnici se je porezala 331etna gospodinjska pomočnica Marija Trillerjeva iz Ljubljane. S poškodovano levo nogo je prišel v bolnišnico 301etni hlapec Franc Vidergal iz Ljubljane. V desnico se je vsekal 521etni hišnik Viktor Burkeljc iz Ljubljane. 221etna zasebnica Mira Lavričeva iz Ljubljane je padla in si zvila desno nogo v gležnju. Po stopnicah je padla in si zlomila desnico 71-letna posestnica Franja Zužkova iz Velikih Lašč S precejšnjimi poškodbami so pripeljali v boln;šnico 21etnega sinčka delavca Janeza Šimica iz Ljubljane. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč na kirurškem oddelku splošne bolnišnice. Z železnim križcem 2. stopnje sta bila odlikovana koroška rojaka narednik Jakob Repinc in vojak Mihael Kašnik. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: podčastnik Franc Valtl in planinski lovec Maks Valtl. oba brata, ho-telirjeva sinova in absolventa celovške višje gospodarcke šole: nadalje 30 letni desetnik Franc Pirker. 18 letni prostovoljec pri oboroženem oddelku Herbert Schbnherr in desetnik Hans \Verner Zechner. Petrov blasror. Tzredno lepega sulca je vlovil ribič Jože Kornič iz Celovca, in sicer v Dravi pri Tinjah. Sulec je meril poldrugi meter in je tehtal 12.8 kg. — Društvo športnih ribičev v Celovcu oskrbuje zdaj celo vrsto ribnikov, v katere je položilo več tisoč mladih krapov in ščuk. Nedavno je bil prvi lov in so pripeljali na celovški trg 151 ščuk. V enem samem ribniku je kakih 20 krapov-samic, ki tehtajo povprečno po 10 kg. V bodočih dveh letih bodo športni ribiči lahko pridno ribarili in prispevali svoj delež k splošni prehrani mesta Celovca. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. V Mariboru je umrl upokojeni strojevodja Matevž Ogrizek, ki je dosegel visoko starost 86 let. Pokopali so ga v nedeljo popoldne. V Ptuju so umrli: Janez Lesjak, Kurgota Lajhova, Ivan Brus. Marija Kanclerjeva in Marija Golč-manova. V Slovenji vasi je umrl Rudolf Inserirajte v »Jutru« Batterie autotrasportate ln perlnstnudone nel deserto egiziano — Motorizirane baterije patrollrajo po egiptskl puščavi Intihair, na Teharju Anton Menovt, v Račjem pa Miha Tekavčič, Štefan Grli, Roza Faleževa in Marija Weisova. V mariborski bolnišnici je umrla Sieglinda Keusch-lerjeva, v mestu pa 62 letna Ivana Kellen-zova. V HudinJi prf Celjn je bil prirejen kuharski tečaj za žene in dekleta iz celjskega in trboveljskega okrožja. Za zaključek je bil tovariški večer, pri katerem so tečajnice postregle gostom z jedili iz enega lonca in z vojnimi močnatimi jedrni. O prirodnem načinu življenja je prišel na Spodnje Štajersko predavat zdravstveni poverjenik za Štajersko dr. Heliodor Loschnigg. Prvo predavanje je bilo 5. t. m. v kinematografu na Stolnem trgu v Mariboru. V vojno pomožno službo je letos uvrščenih "00 spodnještajerskih deklet. V času od 3. d 5. novembra bodo poklicana v posebna taborišča. Število je letos za 100 deklet višje kakor lani. Prosvetni večerj v Celju so se pričeli 5. t. m., ko je prof. Gregor Schwarz-Bo-stunitseh predaval o prostozidarstvu V torek 10. t. m. bo večer vesele glasbe, na katerem nastopi klavirist dr. Kuhlmann iz Gradca. Dva dni nato bo akademski slikar Anton Klinger predaval o bistvu umetnosti. 17. t. m. bo govoril inšpektor Jožef Braumuller o zbiranju znamk, 23. t. m. pa bo inž. Mazzoni iz Berlina predaval o Albaniji. Vrsto prireditev v novembru bo zaključil deželni konservator dr. Valter Se-metkovsky s predavanjem o gradbeni sliki Spodnjega štajerja. Prireditve so v okrož_ nem domu Heimatbunda. Poroke. V Ptuju sta se poročila Ludvik Babošek in Justa Klinaričeva, v Slovenski Bistrici pa Franc Vrhovnik in Terezija šticlova ter Alojz Zafošnik in Marija štampflova. V Račjem so se poročili Jožef Kociper in Marija Mariničeva ter Karel Breznik in Jožefa Horvatova. V Mariboru sta se poročila učitelj Jožef Wollny in Elizabeta Bergerjeva z Dunaja. Visoka obletniea poroke. V polni duševni in telesni čilosti sta pretekli petek prazr-.vvala v Radvanju 55. obletnico svoje poroke Gašpar Vračko, upokojeni železničar. in njegova zvesta družica Helena. Redka ivečanost je združila ožji krog sorodnikov in sta bila sivolasa zakonca deležna prisrčnih čestitk. VeHk zbor trgovskih nshižbenoev je bil sklican pretekli petek v Gotzovo dvorano v Mariboru. Okrožni vodja Strobl je razdelil nagrade zmagovalcem v tekmi za najlepše okrašene izložbe. Nastopili so razni govorniki, iq so razlagali pomen trgovine v sedanji vojni Koncert sloveče Italijanske vtoKnisflko v Mariboru. V sredo 11. t m. bo v Mariboru koncertni večer, na katerem nastopi sloveča italijanska violinska virtuo-zinja Lilia d'Albore. Nastopila je že v mnogih nemških mestih, zlasti pa je zaslovela po koncertih v Berlinu, na Dunaju, v Oslu, Amsterdamu in seveda predvsem v Rimu. h Hrvatske Slovaški gostje v Zagrebu. V soboto je prispelo v Zagreb odposlanstvo Hlinkove garde iz Bratislave. V hrvatski prestolnici ostanejo gostje več dni. Preskrba Zagreba z mlekom. Zagrebška mestna občina je ustanovila mestno podjetje, ki ima nalogo razdeljevati mleko in mlečne proizvode na zagrebškem mestnem področju. Nedavno je bila tudi seja centralne organizacije za preskrbo z mlekom na Hrvatskem, kjer so razpravljali o trenutnem položaju hrvatskega mlekarstva in sprejeli nekatere ukrepe za njegovo izboljšanje. Iz Srbije Obnova srbske nacionalne knjižnice, ki je v preteklem letu zaradi znanih dogodkov precej trpela, je v polnem teku. Pri nabavi knjig se vodstvo knjižnice drži smernic, ki si jih je postavila že »Srbska znanstvena družba«, predhodnica Akademije znanosti. Bibliografija bo po možnosti le izpopolnjena z deli, ki jih tedaj niso upoštevali. Beograd v borbi proti mjalariji. »Novo vreme« poroča o izsuševalnih delih na področju izliva Save v Donavo, že več let si beograjska mestna občina prizadeva osušiti močvirja v neposredni bližini mesta. Zdaj so začeli dela izvajati sistematično, že letos je bil velik del močvirja izpremenjen plodno pokrajino. Z močvirnega zemljišča je bilo odstranjenih že na desetine vagonov žab. KAJ VE1VI? KAJ Zl^lAfV! ? 491. Kako se imenuje stopica v pesmih, kjer sledita poudarjenemu zlogu dva ne-naglašena? 49?.. Katero bolezen širi afriška muha cece? 493. Kaj je hipoteza, kaj teorija? * 494. Mesečnica Kaj bi mogli pripomniti k sličici, ki jo je narisal mlad, nadarjen dijak, in sicer — kakor je sam trdil — točno tako, kakor se je vsa *eč zgodila. Ali mislite, da je bil dijak res zraven, ali pa je narisal prizor po svoje? 495. 7-avratno vprašanje Simplonski predor je dolg 19.803 m. Vpračanje: Kako daleč lahko gram v ta predor? • • • Rešitve nalog 7. t. m.: 486. Monada je po Leibnizu najpreprostejša, netelesna, duševna, samostojna enota sile kot zadnji vzrok vseh pojavov. 487. Čriček cvrči s sprednjimi krili, ki se z zobčasto spodnjo stranjo drgnejo ob spodnja krila. 488. Najnižja temperatura je —273.2° C. Zakaj ? Dognali so, da molekule telesa ne mirujejo, temveč se nekoliko gibljejo (trepeče-jo, nihajo); njih gibalna energija se izraža kot toplotna energija. Gibanjsko stanje molekul je določeno s temperaturo; čim višja je temperatura, tem jačje je gibanje molekul in obratno. S segrevanjem se gibanje molekul ojačuje, z ohlajevanjem se gibanje molekum slabi (opočasnuje). Pri temperaturi —273.20 c se molekule vseh snovi brez izjeme ustavijo, obmirujejo in je s tem nadaljnje ohlajevanje ustavljeno. Navedena najnižja temperatura se imenuje absolutno ničlišče temperature; temperatura, šteta od'te točke, se imenuje absolutna temperatura. Dobimo jo, če k temperaturi Celzijevih stopinj prištejemo 273.2. Za praktično življenje nima absolutna temperatura nobenega pomena; uva-žujemo pa jo v fiziki ker dobijo z njo formule za stanje plinov enostavnejšo obliko. * 489. Križanka Vodoravno: 1 pare, 5. Tina, 9. aritmetik, 11. tam, 12. Ivo, 13. od, 14. eta, 16. or, 17. si, 18. om (om mani padme hum = dragulj je v lotosu), 20. kan, 21. sel, 23. Ka(lij), 24. ta, 25. ro, 28. Ria, 30. lo, 31. U. S. A. 33. ker, 34. sistirati, 37. Krka, 38. ilen. Navpično: 1. patos, 2. Arad, 3. Rim, 5. te, 6. iti, 7. nivo, 8. akord, 14. ESnar, 15. Aosta. 17. sak, 19. mea, 22. trusk, 25. Zo-rin, 27. osir, 29. ibi, 30. lete, 32. A. S. K., 33. kal, 35. ta, 36. rf. 490. Za bistre računarje Dolžina tračnice je 28 mojih korakov. Do tega rezultata pridete lahko z naslednjim preudarkom:.Gotovo je, da korakam hitreje nego se pomika voz, sicer ne bi prišel do sprednjega konca. Pot, ki jo napravi voz pri enem mojih korakov, imenujmo skratka pomik. Jaz sem napravil 112 korakov naprej in 16 korakov nazaj, sem se torej oddaljil od začetnega mesta za 96 korakov. V istem času je napravil voz 112 In 16 pomikov naprej = skupaj 128 pomikov in je 1 pomik enak 96/128 — % mojega koraka; 112 pomikov je 84 korakov, 16 pomikov je 12 korakov. Dolžina tračnice je po prvem merjenju enaka razliki, po drugem mer. "ju pa vsoti moje poti in poti voza, torej 112 — 84 = 28 ali 1C -f 12 = 28. Zdravila in značaj Žalost in solze so si v tesnejši zvezi, nego običajno mislimo, »človek se joče, ker je žalosten,« pravimo po navadi, toda mnogi dušeslovci govore tudi drugače: »Človek je žalosten, ker mu tečejo solze.« Nesporna je v obeh pnmerib notranja zveza med žalostjo in solzami, drugo je vzrok drugemu. Strogo znanstveno se to razmerje sicer ne da pojasniti. Povsem normalna naloga solznih žlez je ta, da izločujejo slano tekočino, ki ščiti občutljive očesne kožice, da se ne izsuše in ki se odteka potem skozi solzni odvod v nos. V primeru duševne bolečine pa žleze to tekočino v tako obilni meri proizvajajo, da odvod poplave ne more več povsem premagovati. Tedaj se očesna vodica zlije preko robov vek. Nedvomno je torej, da sproži duševno dogajanje neki telesni pojav, ki se da točno raziskati. živahen pomenek pospešuje pri jedi včasih tek, strah nam pa lahko stisne želodec, da ne moremo več jesti, pa če smo še tako lačni. V strahu nas ne obide samo občutek vročine, temveč se utegnemo po vseh pravilih spotiti. Od strahu pobledimo. V razburjenosti dihamo težko in srce nam hudo utripa. Vse to so telesne motnje, ki imajo svoj izvor v duševnosti. A kako nastajajo? ščitna žleza v grlu oddaja v kri stalno neko učinkovito snov, tako zvano »hormon«. Ta hormon po njegovi kemični sestavi in po njegovih vplivih točno poznamo, če se pa ščitnica vname, oddaja več hormona nego v zdravem stanju. Tedaj se prične bolnik znojiti, utrip se mu pospeši in dobi celo vrsto drugih telesnih pojavov, ki se kažejo tudi v stanju strahu in groze. Človeku, ki se je bil posebno hudo prestrašil, so preiskali kri, da bi ugotovili količino hormona iz ščitnice v njej, in pokazalo se je, da v takšnem stanju ščitnica v resnici izločuje več hormona nego običajno, pa čeprav ni bila vneta. Kdor je sposoben obvladati svoje misli, naj napravi sledeči poskus s samim seboj: Desno roko naj položi mirno na mizo, roke riaj niti ne pogleda, predstavlja pa si naj, da opravlja ž njo najtežje delo. Ce si bo nato izmeril količino krvi, ki pri-taka v roko, bo ugotovil, da je pritok enako močnejši, kakor da bi v resnici opravljal to delo. Pri občutljivih ljudeh povzročajo takšni duševni vplivi lahko resne motnje. Neko dekle je bralo n. pr. v listu o epidemiji črnih koz. Naslednji dan je imela na levi roki modrordečo oteklino. Na vprašanje, kako je prišla do nje, je odgo- vorila, da si je tako predstavljala koze. Pozneje ji je neki zdravnik sugeriral, da ji bo telesna teža izredno narasla: vsak dan za cel funt. V naslednjih sedmih dneh je v resnici postala za 7 funtov težja. Ta primer je gotovo nenavaden, vendar nam kaže, kakšne vplive ima lahko duša na telo. Zdravniška veda posveča tem odvisnostim že dolgo svojo pozornost. Kako naj si n. pr. razlagamo, da povzroči »kamen«, ki ga ima nekdo v svojem žolčnem mehurju, nenadoma težko žolčno koliko, ker je nosilec tega kamna na cesti prisostvoval trčenju dveh avtomobilov? Da se zdravniki za živčne bolezni za takšna vprašanja še posebej zanimajo, je naravno. Danes govore s čedalje trdnejšim prepričanjem o tem, da so »vmesni možgani«, ki dajejo vsemu živčevju najvažnejše odredbe, že prostorno v neposredni bližini »žleze možganskega podaljška«. Ta žleza pa uravnava s hormoni, ki jih izloča, delo ostalih žlez ie je zato eno izmed glavnih središč vsel življenjskih dogajanj. Prostorna oližina vodi po vsem videzu do so-visnosti v delovanju. Alkohol sprašča velik del ovir, ki jih postavlja duša izrazu našega miselnega in mišičnega dela. Alkohol pa je le nekakšen hormon, ki ga spravljamo od zunaj v telo S hormoni in duševnimi dogajanji je sploh posebn? stvar. Tako moremo n. pr. ženski, ki je že v takšnih letih, da ji klične žleze ne proizvajajo več iste količine hormona kakor prej, umetno vbrizgati takšnega hormone Na ta račin se dajo neki učinki teh let še dolgo zadrževati. Telesne premene v dobi klimnMerija pa prinašajo, kakor znane, s peboj vedno tudi močne spremembe v značaju. Zdravnik obravnava dandanes bolnika tako, da mu odstranjuje, po potrebi tudi z nožem in operacijo, telesne ovire za zdravje, ki jih telo samo ne more premagati. Z lečili, obsevanjem itd. mu povečuje naravne telesne obrambne sile. Učinkovite snovi, kakor hormone in vitamine, ki jih telesu nedostaje ali pa jih telo ne prideluje v zadostni količini, mu dovaja umetno. Zdravniška veda zna človeka tudi v naprej zavarovati pred boleznijo, s tem, da mu n. pr. s cepljenjem pravočasno poveča zalogo obrambnih snovi. A tudi če človeku ublaži razburjenje in mu odpravi žalost, ga utegne v mnogih primerih telesno ozdraviti. Marsikatero duševno obolenje pa ima nasprotno svoje vzroke v telesnih ne-rednostih, ki se dajo telesno odstraniti. MODA IN DOM Socialno rudarsko skrbstvo v Nemčiji Pred stoletjem še je bilo rudarsko delo eno najbolj cenjenih. V vseh rudniških deželah so rudarji uživali med ljudstvom posebne prednosti v socialnem pogledu. Svoj ugoden položaj pa so izgubili, ko se je začel po svetu, zlasti v Angliji, razvijati kapitalizem. Iz nekoč strokovno dovršenega in na svoj poklic ponosnega rudarja je postal izrabljani suženjski proletarec. V Angliji kakor tudi v Zedinjenih državah se na tem še do danes ni nič bistvenega spremenilo, kakor to dokazujejo neštevil-na poročila o bedi, ki vlada med tamošnji-mi rudarji. V Nemčiji so se ob nastopu narodnega socializma začele popravljati napake preteklosti, da bi rudar spet zavzel svoj prejšnji ugledni položaj. Tisti, ki opravlja najtežji in najnevarnejši, pri tem pa za obstoj naroda najvažnejši posel, mora tudi v svojem socialnem položaju imeti odgovarjajočo stopnjo. Rudarsko delo je naporno in težko. Človeška moč se ob njem hitreje troši kakor pri večini drugih opravil. Zaradi tega se je za rudarjevo starost treba brigati na poseben način, tako da je rudar v tem pogledu prvi med vsemi delavci. Korak na poti do tega cilja je bila v Nemčiji odredba od 4. oktobra letošnjega leta. Nova naredba prinaša znatna izboljšanja rudarskega zavarovanja v primeri z dosedanjim stanjem. Razen tega so uvedena tudi nova ziivarovanja, ki jih doslej ni bilo. Rudarsko rento s temeljnim zneskom 350 mark letno dobiva rudar, ki svojega posla, n. pr. kot kopač ali vozač, ne more več opravljati v rudniku. Popolno rudarsko rento 600 mark letno doniva rudar tedaj, ako tudi s postranskim strokovnim delom ne more zaslužiti vsaj dve tretjini onega zneska, ki ga je prej povprečno zaslužil. Tem temeljnim rentam se dodajo še doplačila, ki se ravnajo po številu in višini plačanih zneskov. Naj navedemo primer: Pri popolni invalidnosti je dobival rudar s 25 leti in povprečnim mesečnim zaslužkom 187.50 mark rento okoli 110 mark, medtem ko bo v bodoče dobival preko 131 mark. Pri mesečnem zaslužku 262.50 mark je dobival rudar po 35 letih dela rento 157 mark, medtem ko bo v bodoče prejemal 236 mark. V skladu s tem so bile zvišane tudi vdovske rente, ki se ravnajo po renti rudarja. Razen tega so se zvišale tudi rente za sirote. Kot novost so uvedene cehovske plače 600 mark letno za tiste rudarje, ki še po 50. letu svojega življenja delajo v rudnikih. Cehovske plače prejemajo rudarji obenem s svojim rednim zaslužkom. Razen tega prejemajo tudi preskrbni dodatek 500 mark dve leti po izpolnjenem 50. letu in po 1000 mark za vsako nadaljnje leto. Preskrbni dodatek se izplača po dospelosti cehovske rente in pomeni priznanje delu starih rudarjev, ki so na ta način skupno s svojimi družinami bolje preskrbljeni za starost kakor ostali delavci. Vsi ti na novo uvedeni dohodki nimajo za posledico nobenih večjih odtegljajev za rudarje. Navedena izboljšanja so važna tudi za inozemske rudarje, ki delajo v nemških rudnikih. Radio Ljubljana TOREK, 10. NOVEMBRA 1942-XXI" 7.^0 Slovenska glasba. 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Pisana glasba. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Pet minut gospoda X. 13-15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Koncert radijskega orkestra, voli dirigent D. M. šijanec — Simfonična glasba. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Novi orkester vodi dirigent Fragna. 15. Poročila v slovenščini. 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Co-lumbia«. 19 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. 20 Nano-^ed časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Šiviljski brivec — V odmorih: A. Nicotera: Pogovor s Slovenci, zanimivosti v slovenščini. Po končani ope- Obleke s pletenimi vložki KaJoo pa naj popravimo staro obleko? Težko je najti primerno blago za nove dolge rokave ah nov život, da bi v barvi in kakovosti bilo primerno obleki, ki je še iz dobrega predvojnega tvoriva ... Morda pa smo si spiraville kje kaj stare volne ali pa imamo star preozek in nemodemn pullo-ver, ki smo ga tako mislile razdreti, Volno, ki smo jo dobile iz razparanega pulloverja, operemo in je potlej kakor nova; iz nje si napravimo k obleki nove rokave, nov sprednji del in še bo ostalo nekaj za tople kratke nogavice ali za pletene rokavice. Kombiniramo lahko blago obleke z volnenimi dela na vse načine — tu je odvisno vse od količine volne, ki jo »mamo, od kroja obleke in od našega osebnega okusa. Torej kar na delo! * Popoldanske bluze Zdaj je pač tako, da so popoldanske bluze postale tudi večerne, kajti naše večerno življenje v gledališčih in kavarnah se je premaknilo na popoldanske ure Te bluze, ki nam v zvezi s preprostim krilom popol- noma nadomeščajo popoldansko elegantno obleko, so kajpada izdelane iz lepega tvoriva, na primer iz svile aln žameta, ki je letos spet v modi. Okrasimo jih z nabranimi deli, z drobnimi gubami ali pa tudi z majhnimi pentljami, ki dajejo bluzi mladosten videz. • * * Kosilo brez mesa Svetla čebulna juha. 3 čebule. 1 jedilna žlica moke. 1 liter vrele vode. 3 dkg maščobe, sol in poper. Čebule olupimo, razrežemo na tanke rezine in pražimo na masti, da so lepo zlatorjave. Zdaj dodamo še moko. poselimo in popopramo po okusu in počasi zalivamo z vrelo vodo. Še enkrat vse dobro prevremo iin počasi kuhamo približno 15 minut na rahlem ognju. Pred servinanj em posujemo z drobno sesekljanim svežim pefceršiljem. Kaša s posušenimi gobami. % litra vode, 1 skodelica kaše ali presenega zdi roba. sol, dišavna zelišča. Kašo poparimo z vrelo vodo, da ji odvzamemo trpki priokus. Nato jo skuhamo do mehkega v vodi. ki smo ji Quasimodo: Presenečenje Pravkar sem v cvetličarni kupoval rož t svoji sestrični za rojstni dan, ko zaslišim izza hrbta: »Deset lir — tukaj jih imate!« Takoj mi je bilo jasno, da lahko s takim glaskom govori le izredno mična deklica. Nisem &c motil. Obrnil sem sie in zagledal gospodično z velikim šopkom marjetic. Ko-ketno jih je držala v levici, z desnico pa je krotila sivi klobuček a la Wailter Scortt, izpod katerega so ji nagajivo uhajali plavi kodri. »Fant.« sd pravim, »zdaj aili pa nikoli — bliskoviti napad!« Zbral sem vso odločnost in pristopil: »Dovolite, gospodična, naj vam ponudim svojo pomoč? Nesel vam bom marjetice ali pa klobuk!« »Nu, potem pa že rajši marjetice,« je odvrnila s smehom. Jaz pa sem si tiho čestital na tako hitrem uspehu in zadovoljno prijeli šopek. Korakala sva po Prešernovi uilici, moija spremljevalka se je venomer ozirala po šopkih; seveda sem to takoj opazil in jd začel na dolgo in široko razlagati o vseh mogočih rožah. Še kar z zanimanjem me je poslušala in to me je podžgalo, da sem začel brenkati na drugo struno: »Gospodična,« sem rekel, »vidim, da ljubite naravo, zato vam bom pokazal nekaj, kar vas bo zelo zanimalo.« »Res? Ka pa?« je rekla in me živo pogledala izpod dolgih trepalnic, tako da sem se nehote spomnil besed svojega bivšega profesorja zgodovine, češ da so si lepe Egipčanke podaljševale trepalnice z mušji-mi nožicami. Seveda, bodite prepričani, da moji spremljevalki ni bilo treba ubijati muh! »Poznam v Tivoliju cvetice, ki so prava redkost in predstavljajo za vsakega ljubitelja narave popoln užitek. Nihče ne pozna tistega kraja — vaim ga pa seveda izdam.« »Prav gotovo bi me zanimalo, samo pozno je že, ali se vam ne zdi?» »Naisprotno, gospodična, zvečer dobijo te cvetke posebno barvo in njih vonj se vam bo zdel opojen!« Končno je privolila. V drugo sem si čestitali iin pomislil sem, da tudi v tretje gre rado. Prišla sva v Tivoli. Medtem se je že popolnoma zmračilo iin lep večer je legel na zemljo. Zavila sva na stransko stezo, kajti nekje sem vendar moral iztakniti one čudežne cvetke, o katerih — po pravici povedano — nisem imel niti pojma. Ustavila sva se v temnem zatišju pod visokim drevjem in postajal sem vedno bolj romantičen, zdaij je bil že čas za to. No. in pričel sem z njenimi očmi (saj razumete — ta globina!), kako nežno čutečo dušo ima in podobno. Smehljala se ie. Povejte, katera ženska se ne čuti palaskana, čeprav vam tega ne bo nikoli priznala! Prijel sem jo za roko. ni se branila. »Kaj je s tistimi čudežnimi rožami,« me je nežno vprašala. »Takoj jih prinesem in bodo dokaz in nema priča moje ljubezni, ki se je porodila, čim sem te zagledal, in se je razbohotila mogočneje ko vse rože tega sveta!« Zdaj je bil odločilen trenutek. Ker pa gre v tretje res rado. sem pomislil, so gotovo na cvetlični gredi kakršne koli rože in te ji natrgam. Res je bilo tako Skočil sem čez grm in jih nabral kar cel šop. Z mnogo obetajočim obrazom in s kraljevsko kretnjo sem jih izročil ter že imel pripravljene sladke besede na jeziku. A ona — grom z jasnega! — pograbi cvetje, ki sem ga s takšno ljubeznijo natrgal, mi ga trešči v obraz ter z jeznim glasom zavpije: »Gospod, z drugimi se norčujte!« Strme sem gledal za njo, ko je brzela domov, pri tem pa se ji je klobuček tako keketno pozibavajl v vetru. Zamišljeno sem se sklonil in pogledal usodne cvetke. Na tleh je ležal krompir, ki je bil letos posajen po cvetličnih tebah. dodaJle nekoliko goveje juhe ah kocko za juho. S kuhano kašo trdno napolnimo kalup v obliki obroča in izvrnemo kašo na nizek, dovolj velik krožnik. Tačas ko kašo kuhamo, pa pripravimo suhe gobe, ki smo jih namočile že prejšnji večer. Duširno jih s čebulo, česnom in peteršiljem na maslu ali na olju do mehkega, potlej pa jih napolnimo v sredino obroča iz kaše, vse skupaj pa serviramo s solato iz drobno nastrgane surove zelene, ki ni samo zelo okusna, temveč je tudi izredno zdrava. Drobni nasveti Zdrobljene jajčne lupine so dober pripomoček pri pranju porumenelega perila. Z njimi napolnimo malo platneno vrečico, ki jo dobro zadrgnemo in dodamo perilu, kadar ga kuhamo. Kuhinjske brisače zdržijo del j časa, če jih na obeh koncih opremimo z zanko za obešanje. Tako lahko oba kraja meniamo, brisače p