Slev. 97.
V LfBMM, v nefleoo ипе ll aprila 1924. Posamezna številka stane 2 Sin. Leti) LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ,,«».« Din 20 u pol leta ► * • . . .120 m celo leto .... .240
ta inozemstvo:
mesečno....... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno f Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... » 60
Cene Inseraloms
Enostolpnu petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi nod 45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din 3'— in 4'—, oglasi v uredniškem delit vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. uri zjutrcj.
Poštnina Mm v eofoviiii,
UredniStvo je * Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Fr. Kr.:
30 let.
Letos praznuje naša krščansko socialna organizacija 30 letnioo svojega obstoja. Pred 30 leti je jx> celi Evropi zavel svež vetrie krščanskega in socialnega preporoda. Oprti na znamenite okrožnice slavnega Leona XIII. so plemeniti možje vseh katoliških narodov kot požrtvovalni pijonirji začeli boj proti pogubonosnemu liberalizmu, ki se je javljal v politiki in kulturi, v socialnem, gospodarskem in verskem življenju. Tedanji čas junaške borbe je vsem narodom dal na čelo tudi junaške in dalekovidne može. Slovencem je dal dr. Kreka. Kot mlad kaplan je ta izredni mož spoznal, kje je treba najprvo začeti. Začel je tam, kjer je bila jx> moč najbolj potrebna in &rca najbolj pripravljena: med delavstvom.
Meseca junija se je zbralo delavstvo takratne ljubljanske predilnice na Šmarni gori. Tu je bil v slovesnem zborovanju položen temelj celokupni naši krščansko-socialni organizaciji. Plod tega zborovanja je bilo Katoliško delavsko društvo, katero je kmalu štelo blizu 1000 članov. Iu potem je šlo naprej kot vihar. Naši najboljši možje so se poleg dr. Kreka zbirali v tej organizaciji. Ne bomo naštevali imen teh veteranov naše junaške dobe. Mnogo njih jx»čiva že davno v naših vrstah, mlajšim generacijam v večno vzvišen vzor požrtvovalne ljubezni do ideje. Vse, s čimur se danes ponaša naš narod pred svetom, je izšlo iz teh početkov in iz dela teh mož, duhovnih in svetnih, izobraženih in delavskih.
Sledilo je sirokopotezno delo na zadružnem polju. Cilj je bil, našega kmeta in delavca gospodarsko osamosvojiti ter duševno in nravno usposobiti za vodstvo lastnih podjetij. Bilo je mnogo razočaranj, a uspehov ogromno. Kmetske kreditne in druge gospodarske zadruge so izvršile med našim ljudstvom gigantsko delo. Konsumne organizacije, ki so se imele boriti z največ-jiim težavami, so še le po preteku ene generacije dokazale, kako prav je imel dr. Krek, ko jih je ustanavljal. Prvo delavsko konsumno društvo v Ljubljani predstavlja danes v večjem delu organizirano konsumno zadružništvo.
Vsj>oredno s tem delom je šlo prosvetno. V okrilju katoliškega delavskega društva se je ustanovila Slovenska krščanska socialna zveza, matica in ognjišče naše izobraževalne organizacije. Iz te so se razvijale druge. Prišla je Jugoslovanska Strokovna zveza, strokovna organizacija krščanskega delavstva. Iz nje je izšlo tudi orlov-fctvo, organizacija krščanske mladine itd.
Na teh temeljih sloni tudi še vedno vse našo sedanje delo. In na te temelje oprta je ravno mogla uspevati politika katoliških Slovencev. Brez teh temeljev bi politični voditelji tedanjega časa nikdar ne bili dosegli teh uspehov, kakoršne so dosegali. Dosegali jih namreč niso voditelji, ampak ideja, okrog katere je bilo zbrano vse slovensko ljudstvo.
Dne 1. junija bomo slavili 30 letnico, Odkar se je započelo med nami krščansko socialno gibanje. To slavlje prireja taisto Katoliško delavsko društvo, ki je pred 80 leti bilo ob tej priliki porojeno. Danes se nazivlja delavska zveza, organizacija slovenskega krščansko socialnega delavstva. Tisti, ki se je v 30 letih iz njega razvilo vse naše delo, naj sedaj po 30 letih zbere okrog sebe vse, kar je iz dela in žrtev nastalo v teku te dobe.
Ne zbiramo se na jubileje toliko zato, da proslavljamo one, ki že leže v grobovih in ki naše proslave ne potrebujejo; tudi ne zato ravno, da častimo žive, ki niso nikdar delali radi časti. Ne bomo se zbirali k 30 letnici, da bi gledali nazaj, kajti dr. Krek
E'e dejal, da je nehal biti mlad in delaven, :dor gleda nazaj, kaj je dovršil. Ampak zbrali se bomo na to 30 letnico, na ta jubilej krščansko socialnega dela, zato, da bomo videli, kakšen duh je vladal tedaj pred 30 leti pri delu za našo stvar, za našo idejo I Ta 30 letnica bodi proslava tistega požrtvovalnega in nesebičnega duha, ki je tedaj vodil naše veterane, bodi proslava Ideje, kateri moramo z enakim duhom služiti včeraj, danes in jutri do končal
Med Pašičem in PriSiičavićem poka.
SPORAZUM ZA KOALICIJSKO VLADO NE VELJA VEČ. — PRIBIČEVIČ
BO OBSEDEL.
Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Snoči se je vršila na stanovanju Svetozarja Pribičeviča dolga konferenca, katere so se udeležili dr. Janjić, Kojić in Srskić. Vsi trije so obiskali v kabinetu predsedništva vlade Nikolo Pašiča in mu o tej konferenci poročali. Iz krogov radikalnih ministrov smo zvedeli zanimive stvari, ki so v skladu s celokupno karakterizacijo Nikole Pašiča. Na poslednjih sejah vlade, kjer se je razpravljalo o političnem položaju, je Pašič konstatiral, da sporazum med njim in Pribičevičem za koalicijsko vlado ne velja več od trenutka, ko je bila vlada vsled Pribičevičevih nasvetov o odgoditvi skupščinskih sej primorana podati demisijo. Proti takemu tolmačenju je Pribičevič ostro protestiral, češ, da je dobil garancijo, da bo koalicija vodila volitve. Dobil je odgovor, da bi se za slučaj, če se posreči dobiti mandat za razpust skup-
ščine in volitve, lahko sklenil nov sporazum, ne bo pa ostalo pri dosedanjem. Na seji ministrskega sveta ni prišlo do nobenega sporazuma in ostri medsebojni očitki so poslabšali napeto stanje med zavezniki. Cilj radikalov je očividen in ga ne tajijo. Z ozirom na dejstvo, da ni pri najvišjih faktorjih razpoloženja za kakr-šnosikolibodi kombinacijo s sedanjo koalicijo, bi se hoteli radikali rehabilitirati in rešiti, kar se še da. Na merodajnih mestih in po shodih valijo vso krivdo za sedanje stanje na Pribičeviča, češ, da je radikale prsvaril glede števila pristašev in da je s svojo politiko zrušil ugled koalicije na minimum. Ne glede na končni izhod tc borbe je že danes jasno, da bo Pribičevič s svojimi trabanti vlekel krajšo slamico in je jasno, da je Pribičevič v vsakem slučaju odigral.
Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Pariza, da pričakujejo tam, da bo dr. Ninčič prišel iz Marseilla v Pariz in stopil v stik s francosko vlado v svrho sklenitve pogodbe, kakršna je bila sklenjena med Francijo in Romunijo. Glede potovanja dr. Ninčića smo poročali, da javlja Presbiro, da potuje k svoji bolni materi v Marseille. Kolikor smo zvedeli, se mati dr. Ninčiča nahaja v Belgradu. V Marseillu ima dr. Ninčič svojega brata, ki je tam generalni konzul. Tako bo najbrž tozadevno »Slovenčevo« poročilo iz Pariza točno. Radikali smatrajo posebno pogodbo med Francijo in Jugoslavijo kot gotovo stvar. Vendar trdijo, da ne bo taka kot med Francijo in Romunijo, ampak bo podobna oni med Francijo in Češkoslovaško ln bo sklenjena v svrho čuvanja po mirovnih pogodbah ustvarjenega položaja. Tako izgovarjanje je brezpomembno. Res je, da v mirovnih pogodbah Besarabija ni Romuniji direktno priznana, toda nasprotno je res tudi to, da se francoski senat ne pro-
Izdajstvo slovanskih
Pašiča.
tivi, da se dosedanje provizorno stanje v Besarabiji ukine in da se Romuniji prizna juridično pravo na Besarabijo. Z ozirom na tak sklep francoskega senata, da naj bi bila pogodba samo čuvanje po mirovnih pogodbah ustvarjenega stanja, ne moro značiti drugega, kakor to, kar zahteva Ro-mi .ivja, da namreč mi vstopimo v blok proti Rusiji. Če bi bilo sedanji vladi res na tem, da sprejmo slično pogodbo, kakor je bila sklenjena med Francijo in Češkoslovaško, potem bi ista vlada to bila lahko storila za časa konference male antante januarja meseca v Belgradu, ko je Beneš predlagal, da se ta pogodba raztegne na vse tri člane male antante, pa je bil ta predlog odklonjen. Zakaj je bil odklonjen, je danes jasno, kajti Romuniji je bila s francoske strani zagotovljena pomoč glede Besarabije. Zato ni prodrl predlog, da naj se postavi diplomatska zveza z Rusijo. Kakor se vidi, je naša zunanja politika pogu-bonosna in škodljiva, kakor tudi notranja.
Radikali
Stojadinovićeva pot v Zagreb.
Belgrad, 26. aprila. (Izv.) V Zagreb je odpotoval finančni minister dr. S t o j a d i -novic. To potovanje je v zvezi z novo orientacijo radikalov, ki bi se radi približali Hrvatom. Dr. Stojadinović je eden najbolj gorečih pristašev te ideje in so ga radikali poslali v Zagreb, ker se še ni politično umazal. Tukaj se dvomi nad uspehom te akcije, ker je gotovo, da je igra za Pašiča izgubljena. Kar je poštenih radikalov, bodo z opozicionalnim blokom lahko sodelovali in jim ni treba posebne akcije.
LJUBA DAVIDOVIČ NA DVORU.
Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Danes okrog 6 je bil g. Ljuba Davidovič na dvoru in ostal tam do 7. Ponekod so se razširile vesti, da je dobil pri tej priliki mandat za sestavo vlade. Na pristojnih mestih smo se informirali, da so te vesti preuranjene. Konzultiranje političnih voditeljev se bo nadaljevalo po srbskih praznikih in bodo v prihodnjih dneh sprejeti tudi Radićevci.
PROFESOR JOVANOVIČ O RAZPUSTU NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Vseučiliški profesor Slobodan Jovanovič objavlja v »Politiki« članek o vprašanju razpusta narodne skupščine z državnopravnega stališča in o stališču parlamentarizma in ustave. Jovanovič jc mnenja, da razpust narodne skupščine ne zavisi od stališča krone niti od vlade, ampak od stališča narodne skupščine same.
PRVOVRSTNE INFORMACIJE »SLOV. NARODA«.
Belgrad, 26. apriia. (Izv.) Splošno ve-selost je vzbudilo po parlamentarnih klubih poročilo včerajšnjega >Slov. naroda«,
ki je iz najbolj zanesljivih virov zvedel, da se bo pred pravoslavno Veliko nočjo, gotovo pa jutri izčistil položaj, ko bo imenovana nova vlada za volitve, ki jih bo vodil notranji minister Svetozar Pribičevič. Tako poročanje je povsem v skladu z dosedanjimi informacijami »iz najboljših virov«, ki so se izkazale kot popolen nesmisel. Tak nesmisel je ta »izvirna« vest, kajti povsem gotovo je, cia se bo kriza zavlekla preko 3. maja, za kateri dan sta »Jutro« in »Slov. narod« napovedala razpust skupščine. Ugotoviti je treba, da o razpustu ni govora in zato je izključeno, da bi Pašič in Pribičevič vodila kake volitve.
NAVODILA RADIČA HRSS.
Zagreb, 26. aprila. (Izv.) Snoči bo se vrnili z Dunaja poslanci HRSS. Po informacijah vašega poročevalca je g. Radič po poročilu poslancev o njihovem delovanju popolnoma odobril taktiko predsedstva HRSS in mu dal navodila, naj nadaljuje z dosedanjo taktiko. G. Radič je dal predsedstvu proste roke tudi glede samega vstopa v vlado.
POLITIČNA KONFERENCA V ZAGREBU.
Zagreb, 26. aprila. (Izv.) Danes ob 5. popoldne je povabil župan Heinzl na čajanko člane predsedstva HRSS in Hrvatske Zajednice. Razgovarjali so se o nastopu federacije HRSS pri bodočih volitvah na podlagi navodil, ki jih je dal Radič predsedstvu.
DRAGINJSKE DOKLADE DUHOVNIKOM.
Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Posebna komisija je v ministrstvu za vere v sporazumu z delegatom finančnega ministrstva določila tekst zakona o draginjskih dokla-dah za duhovnike vseh konfesij. Doklade se povečajo za 25 do 100 odstotkov. Zamišljeni so trije dragiojski razredi. V, pni
razred pridejo duhovniki iz Dalmacije, Boke Kolorske, Hercegovine in najsi rmaš-' nejši iz Sar.džaka. V drugi razred dnbov-niki iz Slovenije, severne in južne Srbije, Bosno, Hrvatske in Srema. V tretjem razredu bodo pa duhovniki iz Bačke, Baranje Banata. Izvzeti so pri tem povišanju židovski in muslimanski duhovniki.
MASARYKOVO POTOVANJE.
Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Z ozirom na potovanje dr. Masaryka v Italijo se je tukaj razširilo mnenje, da bo tudi Čeho-slovaška sklenila posebno pogodbo /. Italijo. Ta vest se demontira, pač pa se trdi, da bo Masaryk prišel iz Italije v Belgrad. Predsednik Masaryk se nahaja v Italiji zgolj iz zdravstvenih ozirov.
ANGLEŠKA POSLANCA V BELGRADU.
Belgrad, 26. aprila. (Izov.) V Belgrad sta prispela dva angleška poslanca in sicer Filip Davvson in Josip Hanon. Poslana sta od angleške vlade, da se poučita o gospodarskih in političnih razmerah na Balkanu, posebno v Jugoslaviji. Njuna navzočnost je Pašiču za časa reševanja sedanje krize zelo neljuba.
VZORČNI VELESEJM V ZAGREBU.
Zagreb, 26. aprila. (Izv.) Jutri dopoldne bo slovesno otvorjen vzorčni velesejm,
Potovanje kralja Aleksandra v Pariz v italijanski \m.
Rim, 26. aprila. (Izv,) «Agcnzia Volta« poroča uradno: «0 nameravanem potovanju jugoslovanske kraljevske dvojice v Pariz dne 25. maja sodijo tukajšnji politični krogi, da bodo pri tej priložnosti razpravljali francoski in jugoslovanski ministri o raznih še nerešenih vprašanjih, n. pr. o plačilu vojnih kreditov, ki jih je prejela Srbija, potem o plačilu vojnega materijala, ki ga je dobavljala Francija Srbiji med vojno in o plačilu srbskega državnega dolga. Inozemski listi so v svojih ocenah o pomenu obiska naglašali med drugim tudi to, da bosta kralj Aleksander in predsednik Millerand podpisala posebno zvezno pogodbo, toda v diplomatskih krogih v Rimu o tem ni nič j znanega. Za slučaj, če res pride do kakšne pogodbe, pa smatrajo v Rimu, da bo pogodba le splošnega značaja, ker je po-, polnoma izključeno, da bi se mogla skleniti med Parizom in Belgradom vojaška pogodba.
Rim, 26. aprila. Včeraj se je poet predsedstvom Mussolimjevim sešel italijanski ministrski svet. Sprejel je več važnih sklepov: 1. Redne kralj, čete v Libiji se polagoma popolnoma nadomeste s kolonialnimi miličnimi legijami, častniki v teh legijah bodo mogli postati lc bivši častniki v redni vojski. Moštvo bo moralo odgovarjati vsem pogojem, ki jih zahteva kolonijalna služba. V gospodarskem pogledu bodo častniki in moštva kolonijalne milice izenačeni z onimi v. lovskih bataljonih. Služba y kolonijalni milici bo v vsakem oziru veljala kot vo-< jaška služba. 2. Upravne volitve, ki bi se morale vršiti v tekočem letu, se prelože na 1. 1925.; to predvsem zato, ker ne gre deželo znova gnati v volivni boj, pa tudi zato, ker bodo tudi ženske dobile voliv> no pravico za občinske uprave in naj se ta pravica uveljavi že pri prihodnjih volitvah. Obenem z odgoditvijo volitev sci podaljša funkcijska doba županov, občinskih odborov, komisij in vseh drugih kor-i poracij, ki služijo samoupravi. 3. S. 1. majem se uvede na Reki redna pre«. fekturna oblast ter sc za prefekta imenuje kom. Michelc Sorgc, sedanji beneški podprefekl. Začasno ostanejo reškemu prefektu guvernerska pooblastila, ki so potrebna zlasti za izvršitev z Jugoslavijo sklenjenih dogovorov. 4. Izda sc dekret a ustanavljanju in disciplini igralnic v italijanskih kopališčih in letoviščih.
LAŠKI KRALJ V BENETKAH.
Rim, 26. aprila. (Izv.) V petek se je italijanski kraij odpeljal v Benetke, kjer jc danes otvoril umetniško razstavo na slovesen način.
Proti francosko-romunski zvezi.
Berlin, 26. aprila. (Izv.) »Deutsche BUlgemoine Zeitung« poroča iz Pariza, da Je angleška vlada protestirala proti sklepu Irancosko-romunske pogodbe, angleški finančniki pa so dali romunski vladi na znanje, da je posojilo v znesku 10 milijonov funtov nemogoče, če si Romunija ne ohrani svoje politične neodvisnosti.
ANGLEŠKO-RUSKA POGAJANJA.
London, 26. aprila. (Izv.) Rakovski je Izjavil, da delo v komisijah za angleško-ru-pki sporazum lepo napreduje. Doslej še ni prišlo nikjer do nesoglasij.
NOVE VOLITVE NA ANGLEŠKEM?
London, 26. aprila. (Izv.) Konservativci pripravljajo za mesec maj veliko volivno kampanjo po vseh volivnih okrajih, ker računajo, da bodo nove volitve že meseca julija,
ANGLEŽI ZA IZPRAZNITEV PORUHRJA.
London, 26. aprila. (Izv.) V uradnih krogih se strinjajo z mnenjem Poincareja, da je treba proti Nemčiji nastopiti ostro, če bi kazalo slabo voljo za plačevanje. Javno mnenje pa stoji na stališču, da je treba poročilo strokovnjakov smatrati kot celoto in da mora Francija zasedene dele Nemčije izprazniti.
PRED KONCEM ŠTRAJKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV.
London, 26. aprila. (Izv.) Organizacija pristaniških delavcev v Southamptonu je sprejela predlog, po katerem se delavstvo zadovoljuje z doklado 10 šilingov tedensko.
AMERIŠKA POMOČ ZA NEMČIJO.
Newyork, 26. aprila. (Izv.) V New-уогки se je osnovala posebna bančna skupina, ki bo podprla novo nemško državno banko. Nemška banka bo dobila v kratkem 5 miljonov dolarjev na razpolago.
NOV POLJSKI KARDINAL.
Varšava. 26. aprila. (Izv.) Poljski listi poročajo iz Rima, da bo nadškof Cieplak v kratkem imenovan za kardinala.
PROST IZVOZ MOKE IZ OGRSKE.
Budimpešta, 26. aprila. (Izv.) Finančni minister je odpravil izvozno carino na moko, ki jo je bilo treba doslej plačevati in natura.
LEP LETALSKI USrEK.
Pariz, 26. aprila. (Izv.) Letalec Bille-tier je preletel 2000 kilometrov dolgo pot iz Pariza do Bukarešta v 11 urah, ne da bi se bil spotoma kje ustavil.
NOVO ZDRAVILO ZA ŠKRLATINKO.
Newyork, 26. aprila. (Izv.) Mestni laboratorij je izjavil na zborovanju zdravnikov, da so od chikaškega zdravnika dr. Dicka izumljeno sredstvo proti škrlatinki preskusili na 500 otrokih z odličnim uspehom, tako da se more škrlatinka danes smatrati za popolnoma ozdravljivo bolezen.
SREDSTVO PROTI SLINJEVKI.
Berlin, 26. aprila. (Izv.) Profesorju Dahmen-u na visoki šoli za živinozdravni-gtvo se je posrečilo odkriti in umetno gojiti čiste kulture bacila, ki povzroča slinjev-ko in parkljevko. Upanje je opravičeno, da se bodo poslej obnesli tudi poskusi, kako te bolezni ozdraviti.
'James Oliver Cunvood:	i
Kazan, vo'čji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Njegov pogled se je vrnil k Izabeli in Isti blisk se je znova zaiskril v njem. Njo je kar spreletelo radi tega. Že ko je iz-etopila iz vlaka in j: je bil ta mož podal roko, je čutila pri pogledu nanj, da ji zastaja kri. Toda brzdala je svoje razburjenje, ko se je spomnila povesti, ki jih je bil pravil njen soprog o teh sirovih možeh, ki so bivali v gozdovih Severne dežele. Slikal jih je bil malo prostaške, a energične, možate in iskrene in preden je še bila prišla y njih kraje, jih je že ljubila in občudovala.
Otresla se je mržnje, ki jo je občutila napram Macu Čreadyju in ga vprašala z nasmehom:
»Pes vas nima rad,« je dejala prijazno. ^Hočete, da vas sprijaznim z njim?«
In sklonila se je ria Kazana, katerega verižico je bil Thorpe spet prijel v roko, pripravljen, da ga zadrži, če bi bilo treba. Tudi Mac Cready se je sklonil proti psu. Njegov in Izabelin obrnz sta se skoro dotaknila. Vodnik je videl par palcev od svojih ust usta mlade žene, ki je z dobrohotnim nasmehom skušala pomiriti Kazana in udušiti Djegovo rentačenje v goltancu. Mac Cready je porabil priliko, ko ga ni mogel videti Thorpe, ki mu je kazal hrbet, in začel ostro gledati mlado ženo, ki ga je menua иергшшши boli zanimaia koi Kazan.
Pogajanja med Anglijo in Rusijo.
(Od pajega dopisnika.)
London, aprila 1924.
Težko je reči, da bodo v ruskem vprašanju oni narodi najbolje odrezali, ki bodo najdalje časa stali ob strani in čakali, da se v to velikansko državo povrnejo to, kar se v diplomatski terminologiji imenuje redne razmere.
Ako zasledujemo razmerje zapadnih velesil do Rusije od revolucije dalje, bomo našteli sledeče zanimive faze. Najprvo so šle nad sovjetsko vlado z mečem ln s topovi. Konec direktne vojaške intervencije v Rusiji nam je še v dobrem spominu. Nadalje so se potem v drugi fazi posluževale gospodarskega in političnega orožja. So-vjetom se je napovedala gospodarska blokada in potom političnih dogovorov s sosednimi državami so si velesile kupile zvestih stražarjev ob sovjetski meji. Okrog Rusije se je potegnil železen obroč, V tretji dobi, ko niti blokade niti politična ofenziva nista prinesli uspehov, so se velesile z gnjusom obrnile proč od dežele krvi. To je doba, ko so si medsebojno ča-stitale, da se jim je posrečilo omejiti sovjetski požar na vzhodno ozemlje in ko so pošiljale v Moskvo dolge moralne pridige. Ime Rusije se je izgovarjalo le z največjim preziranjem in okoli ust se je igral porogljiv nasmeh: Pustimo jih, da se operejo in oblečejo, kot se spodobi civiliziranemu človeku! Potem šele bomo videli, če sploh spregovorimo ž njimi!
Poincarć v Franciji in Lord Curzon v Angliji sta predstavljala to politiko prezirajoče rezerviranosti. To stališče seveda ne more trajati večno, ker ni mogoče iz-rezati iz evropske gospodarske enote ruske skupine s 130 milijoni lačnih ust in z ravnotoliko delavnimi rokami.
Sedaj je napočila nova faza, in kakor kaže, bo ta uspešna. Trdili bi neresnico, ako bi rekli, da je nova, ker sc ie že pred šestimi leti rodila v nemških glavah. Rusije ni mogoče vojaško vreči na tla. Zaupati obmejnim stražarjem je zelo nevarna igra, izobčiti jo iz Evrope je brezmisel-no in obenem dvorezen meč. Torej se mora kolonizirati! Nemci so dolgo časa živeli v sosedstvu Rusije ter so polagoma spoznali, da konstruktivnim talentom slo-vanstva ni treba mnogo zaupati. Ko jih je poraz v svetovni vojni vrgel proč od Rena in od morja, se jim je pravilnost tega opazovanja še jasneje prikazala. Rusijo treba kolonizirati! In procesija nemških tehnikov so se vlekle tja proti Moskvi, medtem ko so zapadne velesile še vednp učile rusko vlado moralke. In nemški trgovci so razpredli širom sovjetskih republik mrežo gospodarskih vezi, medtem ko so na zapadu še vedno čakali rednih razmer.
S prihodom fašizma, ki razvija silno konstruktivno silo in s prihodom angleške delavske stranke na čelo britanskega imperija se je, ako znamenja ne lažejo, tudi zapad spoprijaznil z mislijo kolonizacije v Rusiji.
In ta nova smer v odnošajih z Rusijo je najnevarnejša, ker slovanski Rus ne bo mogel braniti svojega ozemlja proti gospodarski invaziji, kot ga jc branil pred vojaškimi pohodi, ki so mu hoteli podjarmiti domovino. Italijanski fašizem seveda ne bo mogel najti v Rusiji več nego priložnost za moralične uspehe, ki bodo nje-
»Napravite kakor jaz,« je dejala, »gladite ga...«
Toda Mac Cready se je bil že zravnal.
»Junaška ste!« jo odvrnil. »Jaz bi si tega ne upal. Iztrgal bi mi roko.«
Odšli so po ozki stezi, ki je bila izho-jena v snegu.
Šli so skozi gost smrekov gozd, ki jih je popolnoma zakrival, in prišli kmalu do taborišča, ki ga je bil Thorpe zapustil pred štirinajstimi dnevi, in kamor se je vračal v spremstvu svoje mlade soproge. Njegov šotor, v katerem je bil živel v družbi svojega starega vodnika, je bil še vedno tukaj, tik poleg njega pa je stal nov šotor, ki je bil določen za Maca Creadyja.
Velik ogenj je plapolal in poleg ognja so bile dolge sani. Na sosedna drevesa so bile privezane temne postave z žarečimi očmi. To so bili stari tovariši, ki jih je bil Kazan spet našel. Ves trd je stal nepremično, medtem ko je Thorpe priklenil njegovo verižico na les sani. Spet se je začelo zanj v njegovih gozdovih navadno življenje in njegova vloga vodnika vprege.
Izabela se je čudila za njo nenavadnemu življenju, ki se ga bo od sedaj naprej udeleževala. Zabavala se je z vsem in veselo ploskala. Thorpe je dvignil in potegnil nazaj platnena vrata šotora in jo povabil, naj vstopi pred njim. Ker pa je bila vstopila, ne da bi pogledala nazaj proti Kazanu in ne da bi ga bila nagovorila, je bil silno žalosten in cvileč gledal na Maca Creadyja.
Notri v šotoru je Thorpe dejal:
»Zelo mi je žal, da se siari Jackpine, moi Dreišuii vodnik ni mogel odločiti, sta-
gov prestiž doma utrdili. Italija ne bo se danes konkurirala v Rusiji, ker mora začeti zidati rimsko cesarstvo najprej v Adriji in r Sredozemskem morju. Čisto druga vloga pa čaka Anglijo.
Mi vemo, da si ruska in angleška po-iltika že od časov Petra Velikega nasprotujeta. Mi vemo, da Anglija ni bila indi-ferentna napram pripravam za boljševi-ško revolucijo. Mi vemo, da jc Anglija podvzela vse, kar je bilo v njenih močeh, da uniči možnost za nadaljni razmah ruske države. In ako je danes Labour vlada s tako kraljevo gesto priznala obstoječo rusko vlado in Lzvala konferenco, ki sedaj zboruje v Londonu, si kljub pacifističnim izjavam novih mož v Angliji ne moremo predstavljati prav lahko, da je bilo vprašanje wiru in sprave in pravičnosti edino odločilno za korak, ki ga je R. Mac Donald podvzel s tako odločnostjo. Tudi socialistične simpatije, ki so med sovjetsko vlado in med angleško Labour stranko seveda zelo močne, nam tega nepričakovanega preobrata v angleški vnanji politiki ne morejo zadosti jasno tolmačiti. Dejstvo je, da je Rusija poslala v London kopo gospodarskih strokovnjakov, ki naj z angleško vlado rešijo »med Rusijo in Anglijo viseča vprašanja«. Kaj je pa za tem dejstvom?
Naj nam bo dovoljeno pribiti dvoje dejstev. Prvič, na dan, ko je R. Mac Donald priznal Rusijo in povabil konferenco v London, City ali financijelni krogi v Londonu ter bivši podjetniki, ki so zgubili svoja posestva v Rusiji, niso prav nič protestirali. Vse je šlo gladko brez protestov. Nadalje na dan, ko so ruski delegati prišli v London, so zastopniki največjih londonskih bank poslali min. predsedniku memorandum, v katerem so zapisani pogoji, pod katerimi bi angleške banke bile eventuelno voljne premišljevati o denarni pomoči sovjetski vladi. Ako primerjamo otvoritveni govor min. predsednika s tem dokumentom bankirjev, se ne moremo ubraniti gotovih analogij, tako da bi navsezadnje skoroda verjeli poročilom, ki trdijo, da si je Labour vlada tisti memorandum pustila poslati na izrecno zahtevo.
Iz teh dveh zelo zanimivih konstata-cij pa sedaj lahko napravimo še zanimivejše zaključke. Angleški trgovski in denarni krogi so torej z nekim vidnim veseljem pozdravili poizkus nove vlade priti v normalni stik z Rusijo. Mcrda so ga že teško pričakovali! Na drugi strani so pa hitro pojasnili pogoje, pod katerimi bi bili voljni sodelovati in ti pogoji sc zelo približujejo nemški koncepciji o kolonizira-nju Rusije. Trenotek zato je ugoden. Rusija rabi denarja, preko te težave ne more in pripravljena je na žrtve, Socijalistična vlada v Angliji se ne bo kompromitirala, ako ponudi ruskim sodrugom pomoč in njej bodo sebičnost težje mogli očitati, Ako se posreči priti do sporazuma, bo celemu svetu ustreženo,
Rusija bo dobila denar. Labour vlada v Angliji bo lahko potrkala na prsa, češ, mi smo ostali zvesti socijalističnim principom, napravili smo mir, pomagali smo somišljenikom, ki trpijo, ne da bi zatajili svojo politično vero. Trgovci in bankirji bodo imeli odprta vrata v rezervoar bogate ruske zemlje ter se bodo razpršili širom republike, da zasedejo najvažnejše produkcijske postojanke. In angleški imperij se bo za nekaj časa odkrižal sitnih ruskih manevrov v Mali Aziji, v Perziji in v Afganistanu. Tako bo ta navidezno ne-
novati z nami. Bil je spreobrnien Indijanec in človek, do katerega sem imel popolno zaupanje. Toda hotel se jo na vsak način vrniti domov. Pregovoriti ga nisem mogel niti s prošnjami niti z denarnimi ponudbami. Dal bi enomesečno plačo, Izabela, da bi vam mogel nuditi priliko videti, kako vodi sani. Ta Mac Cready je pa človek, do katerega nimam preveč zaupanja. To je čuden možak, mi je dejal agent družbe, ki mi ga je preskrbel, toda gozdne pokrajine, kjer moramo potovati, pozna kot zemljepisno karto. Psi ne menjajo radi vodnika in se mu ustavljajo. Prepričan sem, da se posebno Kazan ne bo priklenil nanj niti za las.«
Kazan je s pridvignjenimi ušesi poslušal Izabelin glas, ki je sedaj govoril v šotoru. Tako ni niti videl, niti slišal Mac Crea-dyja, ki se je bil previdno splazil za njegov hrbet in zaklical naglo, kot bi počil strel:
»Pedro!«
Kazan je odskočil in se stresel, kot bi ga bil kdo udaril z bičem.
»To pot sem te pa ujel, stari vrag!« je mrmral Mac Cready, vee bled v luči ognja. »Spremenili so ti ime, kaj? Toda vedel sem dobro, da sva stara znanca!«
П1. Dvoboj.
Ko je bil tako spregovoril, je Mac Crea-dy molče sedel k ognju in ostal tu precej dolgo časa. Njegov pogled ni zapustil Kazana. Potem pa, ko je mislil, da Thorpe in njegova žena ne bosta več prišla iz svojega šotora in prebila v njem celo noč, je šel v svoieca in vstopil. Nato ie vzel steklenico
sebična gesta v imenu miru, bratstva ln sprave prinesla Vel. Britaniji one uspehe, ki jih orjafke intervencije in blokade nisc zmogle uresničiti.
»Kaj je rusko vprašanje? ee vprašuj' W. Garvin v Observer-ju. »Za nas to n more biti problem, kdo bo vladal v Rusi; л ampak kdo bo Rusijo postavil na nogt? ko ruski narod očividno ni bil v stanu rd šiti tla pod seboj!« Z drugimi besedami1 Svet začenja resnično dvomiti o konstnj ktivnih zmožnostih ruskih Slovanov. F I leta po revoluciji so stari zgodovinski d I sijom o politični in gospodarski inferij I nosti Slovanstva skoroda omajala, a či 1 dalj se zgodovina razvija, tembolj postajJ ta pravec nanovo utemeljen. Rusija nt more sama na noge. Ni edinosti! Gre sedaj samo za to, kdo io bo organiziral, oz. koloniziral ali Nemčija, ali Francija ali Anglija. Zakaj bi Anglija sedanji trenotek, ki je zanjo najugodnejši (Nemčija nima denarja, Francija čaka na konstitucijonel-no vlado v Rusiji) ne izrabila v svoj dobrobit ter si podjarmila, čeprav z velikanskimi žrtvami, rusko gospodarstvo, ko bo potom gospodarske nadvlade lahko vplivala tudi na bodočo rusko politiko? Kdo naj Rusijo kolonizira: ali Nemec, ali Francoz, ali Anglež? Ker nekdo jo mora, zakaj naj bi kolonizator ne bil Anglež? — Uspehe bo žela bodoča generacija!
To je nekako ozadje sedanje konfe* renče v Londonu. Zato pa smo mnenja, da oni narodi, ki čakajo, ne bodo najbolje odrezali. Mi bi rajši videli, ako bi slovanske države v Evropi bile malo iskrenejše in malo dalekovidnejše glede Rusije. Ni zadosti sanjati o bodoči veličini Rusij« medtem ko si drugi narodi vihajo гокат . in se pripravljajo, da iz sedanjih razve .3 nanovo vpostavijo to veliko slovans I državo. In nevarno je to čakanje, ko so narodi Slovanstvu očividno nasprotni Zakaj bi se mi ne smeli potem čuditi, zakaj se Francija, ki je zaveznica slovanskih držav, drži v rezervi? Zakaj bi se mi potem ne smeli s strahom povpraševati, kaj nas čaka v bližnji bodočnosti, ko vidimo, da slovansko ozemlje pada polagoma pod vpliv držav, ki niso slovanske prijateljice? Ta strah je upravičen, neglede na tragiko, ki je v dejstvu, da svet nadaljuje prezirati Slovana in barantati ž njim in z njegovo zemljo.
Korupcija - svetovna bolezen,
JU ! / .
V velikonočni Številki dunajske «New» Freie Presse« je priobčil znani sociolog Lujo Brcntano pod tem naslovom članek, ki je tudi za naše razmere nadvse poučen in zanimiv. Zato ga objavljamo v daljšem izvlečku. Brentano piše:
•Podkupovanje je igralo v politiki vedno veliko vlogo in včasih je ogrožalo celo obstoj držav. Iz svoje srednješolske dobe se vsi še spominjamo trpke ironije, s katero je Ju-gurta zasmehoval podkupljivost starorimskega senata. Našli pa so se že tedaj možje, ki so s svojim poštenjem rešili državo. Tako kakor v starem Rimu se je godilo tudi v srednjem in novem veku. V dobi merkantj-lizma je slavilo podkupovanje prave orgije, zlasti v Angliji. Tako pripovedujejo o Robertu WalpoIu, da je pred vsakim glasovanjem v angleškem parlamentu poslancem stiskal v roke večje ali manjše vsote in najtrdnejša opora proslule »Vzhodno-indijskc družbe« s<i bili slabo plačani uradniki, ki so si pridobi-;
whiskyja iu pil pol ure v počasnih požir-kih. Potem pa je, ne da bi spustil steklenice, spet stopil ven in se vsedel na rob sani, tik poleg verižice, na katero je bil priklenjen Kazan.
Vpliv whiskyja se je začel kazati in oči so mu žarel na nenavaden način.
»Ujel sem te!« je ponovil. »Toda kdo je spremenil tvoje staro ime? Kje si naletel na tega novega gospodarja? To so mi uganke. Ho, ho! Škoda, da ne moreš govoriti.«
Thorpe in njegova mlada žena še nista bila zaspala, kajti Mac Cready je začul njegov glas, kateremu je odgovoril glasen Izabelin smeh.
Maca Creadyja je kar pretreslo. Obraz mu je zalila rdečica in postavil se je na noge. Vtaknil je steklenico v suknjin žep in daleč okoli ognja neslišno tiho stopal proti senci drevesa, ki je stalo poleg Thorpovega šotora. Tukaj skrit je dolgo prisluškoval, nepremično kot kip. Šele proti polnoči se je splazil nazaj v svoj šotor, ves bled in a nemirnim obrazom. Bele ženske so redke v Severni deželi in divja strast, skoraj blaznost, je vstajala in rastla v tej nečisti duši.
(Dalje sledi.)
BOLEČINE? v obrazu? V ndih? Poskusite pravi Fellcrjev ElinMnidI Vsi se boste čudili i Do brodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosme-tikum za kožo, zobe iu negovanjo ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 2'i let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 8 dvoj' nato ali 1. špeciialna steklenica 24 dinarjev; 8.1 dvojnntih ali 12 specijalnih steklenic 214 dinarjev z 10% doplačila razpošilja: lekarnar EUGFN V. FELLER, STUBICA DONJA. Elza tre štev. 134i Hrvatsko,	(
vali ogromna premoženja na račun svoje podkupljivosti.
Dve stvari sta svet osvobodili te kuge: ćisto poštenje, ki je moralo zavladati tako v javni upravi kakor v privatnem življenju, in pa strogo izvrševanje dolžnosti. Na Angleškem so tem principom pomogli do zmage puritanci, v Nemčiji pa je ta načela uveljavila Prusija pod Friderikom Velikim, ki je pričel neusmiljeno preganjati podkupljive uradnike. Tako se je polagoma uveljavila ona visoka javna morala, ki je odlikovala prusko " uradništvo.
Če izvzamemo orijent, čegar kultura je egrajena na čisto drugi podlagi, sta se odlikovali pred vojno na svetu predvsem dve državi vsaka s svojo korupcijo: Rusija in Ze-dinjene države. Obe državi sta bili zgrajeni na različnih principih in tako so tudi vzroki korupcije v njih različni.
V Rusiji je povzročila korupcijo neznatna manjšina prebivalstva, ki je hotela svojo azi-latsko nekulturnost pokriti s prevlako «fine-ga« življenja. To manjšino je uradništvo hotelo posnemati za vsako ceno in je izkoristilo vsako priliko, da pride do denarja, kjerkoli se je mudila, tako da je nekoč dejal car Nikolaj I. svojemu sinu Aleksandru II., da v Rusiji samo dva človeka ne kradeta, on in njegov sin. Podkupljivo je bilo vse, od železniškega sprevodnika do velikih knezov. Kdor je hotel n. pr. zidati novo 1. dobil stavbeno dovoljenje le proti p podkupnini. Kako jc danes v tem c Rusiji, mi ni znano; če pa smemo Rusiji, mi ni znano.
Mnogo bolj zanimiva pa je korupcija Zedinjenih državah, bodisi z ozirom na vzro ke, bodisi z ozirom na sredstva, s katerimi jo pqbijajo. Dobri poznavalci razmer trdijo, da. je Vzrok ameriške korupcije do skrajnosti izvedena demokratizacija. To sc vidi zlasti v upravi občin, nekoliko manj v upravi držav in še manj v upravi cele republiko. A tudi v tej je korupcija še vedno večja kakor v katerikoli evropski državi. V občinski upravi je korupcija zato največja, ker vsled pretirane demokratije vse uradnike volijo. Na uradna mesta pridejo na ta način neštevilni nestrokovnjaki, katerim se niti ne sanja o pomenu njihovih uradov. Večne volitve pa so čut za javno življenje pri poštenih ljudeh otopele in tako se pečajo z volitvami Ie še poklicni po-litiki, za katere je javno življenje samo »zarada«.
Najbolj znana je korupcija v državi in v občini newyorški. Znano je že iz začetka 19. stoletja, kako so tam vladali vsi od guvernerja pa doli do zadnjega policaja le v interesu male skupine poklicnih politikov. Okoli leta 1840 so nagnali vse občinske reveže na volitve z grožnjo, da jim bo podpora odvzeta, če ne volijo vladajoče stranke. Nekaj pozneje so se posluževali režimovci priseljencev iz Irske v dosego svojih namenov. Svoj višek pa je dosegla korupcija v New-yorku za časa meščanske vojne. Takrat je izginilo 65% vseh javnih dajatev v privatne žepe. Amerikanci pa so vse to trpeli, ker so si rekli: «V času, ki bi ga mi porabili za politiko in za kontrolo javnih zadev, zaslužimo mnogo več kakor nam pa naše oblasti po-kradejol«
Nekoliko manj korupcije je v drugih državah Severne Amerike, toda tudi tukaj je rodila pretirana demokratija zle posledice. Ena taka posledica je, da vsakokrat na krmilo došla stranka takoj zasede vsa upravna mesta s svojimi pristaši. Javna uprava je na ta način popolnoma odvisna od strankarstva. Tudi volitve za senat se ne vrše brez podkupovanja. Za korupcijo v občinah se velika linanca ne briga, toliko izdatnejše pa vpliva na volitve za vodilna politična mesta. To se vidi zlasti pri volitvah za kongres in pr: glasovanjih v kongresu, ker so zakoni, ki jih sklepa kongres (n. pr. železniški zakon, carinska politika itd.), za velike truste odločilne važnosti'. Ko so po končani meščanski vojni vpeljali silno visoko uvozno carino, so vsi pričakovali, da bo carina zopet znižana, čim bo plačan vojni dolg. Velika industrija pa je imela interes na tem, da je visoka carina ne le ostala, ampak da se je po 55 letih celo p o t r o j i 1 a na predlog senatorja Al-dricha. Trusti so Aldrichu dali potrebne vsote na razpolago, da jc senatorje podkupil. Krasno Aldrichovo posestvo pa dokazuje, da sc tudi on ni zastonj trudil. Kakšno vlogo se igrali pri tej stvari časniki, je opisal znani Upton Sinclair v svoji knjigi «The Brasa Check, a study of American Journalism«. Ta knjiga je živ dokaz, kako se da potom časopisja vplivati na nevedne ljudi z lažmi, na pametnejše pa z molkom in prikrivanjem dejstev.
Kljub takim pojavom pa se je tudi v Ameriki začel energičen boj proti korupciji. Najbolj učinkovito sredstvo proti korupciji v občinah je bila leta 1882 sprejeta ustavna določba, da imajo župani skoro neomejeno oblast, zato pa so tudi za poštenost javne uprave osebno odgovorni in pridejo prav hitro pred sodišče, če se jim dokaže le najmanjša nerednost. Zato pa ima župan lia drugi strani pravico, da sam imenuje večino uradnikov, proti njihovim odločbam pa ima tudi šc pravico ugovora (veto).
Tcndcnca, da sc izroči vso javno oblast v roke enemu samemu možu, ki pa jc zanjo tudi odgovoren, se ва ne kaže U v občinski

upravi, ampak tudi v državah in v sami republiki. Ta tendenca tudi nič ne nasprotuje demokratičnemu principu. Rousseau je trdil, da čim večje je število soodločevalcev v državni upravi, toliko večja je tendenca zaupati vso upravo le enemu samemu možu. Masa se sama nc more vladati. Ona ima interes le na tem, da se vlada v njenem smislu. To pa doseže, če lahko zahteva račune od moža, kateremu je izročila vso oblast. To moč daje Amerikancem ustava tudi napram predsedniku. Predsednik Zcdi-njenih držav ima mnogo večjo moč kot vsak evropski ministrski predsednik. Izvoljen je pa le za 4 leta. Če se pokaže nevrednega, ga ne volijo več ali pa ga pokličejo celo pred sodišče. Senat se je sicer tej silni moči predsednika žc večkrat uprl, toda boji raznih predsednikov proti trustom kažejo, kako potrebna je taka moč v rokah ene same odgovorne osebe.
Kako pa je danes v Nemčiji? Nekdaj sta Nemčija in Anglija veljali kot vzor poštene javne uprave. Pi vojni pa se je kuga podkupljivosti razpasla tudi v Nemčiji. Padec valute je spravil uradniške plače ob vso vrednost, da uradništvo ni moglo več živeti. To je rodilo take razmere, kakršne so vladale nekdaj v Rusiji ali pa pri angleški »Vzhodno - indijski družbi«.
v,r?.. uradništva sicer še spoštuje svoje ;cavc	ie, toda slučaj saškega ministr-
.?	ednika dr. Zeignerja kaže, da tudi
r i	-trski predsedniki niso denarju
dostopni. Nevarnost jc tu, kakor tro uradniki s svojimi plača-ts'i ne morejo shajati. Korupcija m na uradništvom pomeni za preti .■ ! s t v o najhujši in največji v e It.«
Vs> naše javno življenje pa bi izgubilo V: o mor- nost, če bi sledili ameriškemu zgledu t"; bi uradništvo volili, ne pa jih imenovali po njihovih sposobnostih. Danes se mno-že slučaji, da prihajajo na odločilna mesta zelo mladi ljudje namesto starih, izkušenih strokovnjakov. Tako postopanje mora dovesti vsako državo na rob prepada.
Bolje bo, če sledimo ameriškemu zgledu toliko, da postavimo na vodilna mesta odlične može, toda ti morajo biti za svoja dejanja odgovorni.«
Škoda, da se Brentano v svoji študiji ni dotaknil tudi Jugoslavije. Tu bi našel za svoja raziskavanja gradiva na kupe.
-j- Režimske šembilje. O položaju poroča danes »Slovenski narod«: »Za volivni mandat ima najmanj šans opozicijonalni blok. Treba danes računati s Pašič-Pribi-čevićevim volivnim mandatom kot z gotovim dejstvom. Formelno volivni mandat še ni podan Pašiću, Sigurno pa je, da se sestavi za ta slučaj nova vlada, v katero vstopijo samostojni demokratje, čeprav deluje močna struja proti temu« Pozneje poroča: »V razgovoru z nekim ministrom, ki je bil danes dopoldne pri ministrskem predsedniku, je dobil vaš dopisnik prepričanje, da je rešitev krize blizu in da je ta skoraj na pol končana.« — »Jutro« pa ugotavlja: »Kakor se sedaj do-znava, ni kralj šefom skupin nikakor odkril svojih namenov, temveč je samo želel, da sliši njihova mnenja o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z rešitvijo krize.« — Na vse te telegrame bi človek lahko stavil terno.
-f- Davidovičeva demokratska stranka v Mariboru je ustanovljena. »Jutro« sicer taji to ustanovitev, a to je podobno ptiču noju, ki v slučaju opasnosti vtakne svoj kljun v gosti grm, da ne vidi preteče nevarnosti. Faktum je, da je odličen član demokratske stranke takoj po zlomu med Pribičevićem in Davidovićem poslal Davidoviću v Beograd pismo, v kojem se v imenu poštenih, korupcijo in nasilje ob-sojajočih demokratov ponudi, da organizira Davidovičevo strujo. Med tem časom se je ta struja faktično organizirala. Mi smo o tem točno informirani, Ako strast-no-bolni poročevalec »Jutra« znani dr. Reisner taji to dejstvo, mu ne moremo pomagati, ako bo prav kmalu neprijetno iznenaden. Naj služi »Jutru« in »Taboru« v svrho informacij ta-le pasus iz pisma, katerega je pisal pošten slovenski demokrat svojemu prijatelju v Beograd: »Jaz in mnogo naših tako iskreno želimo in prosimo usodo, da bi Pašiča in njegovega kompanjona Pribičeviča kmalu h .... vzeli Govoril sem z mnogimi odličnimi in pametnimi pristaši demokratske stranke tukaj, ki odkritosrčno izjavljajo, da jim preseda Pribičevićeva politika in da pri prihodnjih volitvah pustijo Žerjava na cedilu. Ustanovili so si pod vodstvom g. dr.
...... klub Davidovićeve stranke. Vsi
obsojamo Pribičevičevo izdajstvo. Rešitev je bila blizu, on nas je izdal. Tako mislijo večinoma vsi demokrati-poštenjaki.«
-j- Sarajevski demokrati za Davidoviča. Sarajevski »Jugoslavenski list« poroča, da se je nad tri četrtine sarajevskih demokratov izjavilo za Davidovičevo politiko. Pribičevićevcev je komaj 50. Odbor demokratske stranke se bo izpopolnil in nato sklical plenum.
Beležke.
AH še ne bo konca? Včerajšnji «Na-rod« sc spodtika ob naš včerajšnji uvodnik. Posebno ga je zbodel stavek: «In hvala Bogu, v našem taboru so danes zbrani vsi pošteni Slovenci, Hrvati in Srbi,« v tem stavku pa besedi «hvala Bogu«. V svoji jezi pravi »Narod«: »Najbolj interesanten pri tem stavku je odstavek »hvala Bogu,« kakor da je sam Bog v nebesih povzročil in blagoslovil zvezo SLS z Radićevo republikansko in Spahovo muslimansko stranko v Bosni ter obema tema voditeljema užgal pečat poštenosti (Radič in poštenosti) ter moralnosti (Spaho in spolna moralnosti). Res so globoko padli ti klerikalci!« — Glede Radićeve poštenosti se z »Narodom« ne bomo dolgo prepirali. Dozdaj Radiču ni še nihče dokazal tatvine ali goljufije ali pa kride. Kar se pa tiče očitka na naslov dr. Spaha, pa si dovoljujemo vprašati «Narod«: Kaj pa ve «Narod« o spolni morali dr. Spaha? Kaj mu ni prav? Ali pa je morebiti dr, Spaho zato spolno nemoralen, ker je musliman? Dalje: Ali misli Narod «, da je vsa morala samo v spolnosti? In končno: Kako dolgo bo še to trpelo, da bo hodilo glasilo slovenske napredne inteligence brskat za skrivnostmi spalnih sob? Ali so лг zaveda, da ni tisti človek pacek, ki opravlja svojo naravno potrebo, ampak tista žival, ki po odpadkih rije? Ali hoče «Narod« po vsem svetu vzbuditi dojem, da spadamo res vsi Slovenci v kategorijo tistih živali, ki brskajo po odpadkih spalnih sob? Da, res: globoko so padli, pa ne «klcrikalci«, ampak pri «Narodu«.
Pozor, gospod policijski ravnatelj! »Slovenski narod«
od 27. aprila t. 1. je objavil sledečo notico: »V četrtek 1. maja dopoldne namerava prirediti komunistična stranka (debelo podčrtal »Narod«!) na Turjaškem trgu pred »Delav. domom« velik ljudski shod, na katerem nastopi več govornikov. Po shodu se ima vršiti obhod po mestu. Ker se pri tej priliki zbere mnogo ljudi obeh strank, ni izključeno, da ne pride na tem shodu zopet do takih rabuk, kakor v »Mestnem domu«. — Ta notica pomeni: Slavno policijsko ravnateljstvo (oziroma g. veliki župan)! V četrtek 1, maja prirede delavci, pripadajoči III- internacionali, na Turjaškem trgu shod. Ker je nam, zastopnikom »nacionalnega« in »državotvornega« velekapitala in jugoslovanske reakcije tak shod skrajno neljub, Vas opozarjamo, da obstoja izza režima policajdemokracije in Pašiča izjemni zakon, ki postavlja delavstvo III. internacionale izven zakona. Pričakujemo, da se slavna oblast na to spomni in shod prepove. — Tako denunciacijo in optima forma objavlja list, ki par vrstic preje hinavsko pretaka solze nad nesoli-darnostjo delavstva v boju za svoje pravice!
Neprekosljiv mojster v laganju je
vsekakor »Slov. narod«. Vnovič trdi, da so se naši pristaši »udeležili in aktivno podpirali komuniste« pri nastopu proti socialistom II. internacionale v »Mestnem domu«. Mi smo že ugotovili, da se za tisti shod nismo zanimali in vnovič pritrjujemo, da se naši ljudje v to zadevo niso nič vtikali, kaj še, da bi bili komuniste aktivno podpirali. »Slov. narod« poživljamo, da svojo trditev točno z imeni in drugimi dejstvi dokaže! Če ne, bo pred vsemi ljudmi brez izjeme tudi pred svojimi pristaši, ožigosan kot lažnjivec. Torej!
»Slov. narod« samemu sebi. V svoji številki 27. aprila priobčuje »Slov. narod« članek; »Sedem zapovedi za novinarstvo«, v katerem piše: »Glede iskrenosti in resničnosti velja načelo, da ni mogoče nalagati čitatelja, ne da bi bile prekršene elementarne norme novinarske korektnosti. Naslov mora biti duša lista. List bo nepristranski, če bodo informacije neodvisne od kateregakoli privatnega mnenja. To pa se ne tiče podpisanih člankov, v katerih je odgovornost točno opredeljena. Popolnoma korekten bo tisti list, kl posluša zagovor obdolženega, predno napade njegovo reputacijo. To je razlog, da se list ne sme spuščati v področje zasebnega prava in da mora ločiti to pravo od navadne radovednosti občinstva, ki je pogosto nezdrava. List ima privilegij, da lahko popravi eventualne lastne napake. Končno zahteva pravilo o dostojnosti, da se novinarstvo tudi praktično drži načel in običajev, ki jih propagira v teoriji. Tako zahteva dostojnost, da se ne širijo v javnosti vesti o zločinih in napakah, ki lahko stopnjujejo slaba nagnjenja, mesto da koristijo človeški družbi.« V isti številki »Slov. naroda« pa je objavljen napad na voditelja muslimanske avtonomi-stične organizacije, dr. Spaha, češ, da je »spolno nemoralen«! — Zdaj pa primerjajte s tem »Narodove« sedem zapovedi za novinarstvo.
Poglavje o korupciji jc »Slovenskemu narodu« silno neprijetno. Niti z eno besedo nc poskuša ovreči očitkov, ki smo jih priobčili v tem oziru na naslov Nikole in Rade Pašiča, Markoviča. Koiiča, Јапкод
viča & Comp. Pač pa se skuša izviti s tem, češ, da ti ljudje še ne tvorijo »nacional« nega bloka« in pravi: »Kadar govorimo d nacionalnem bloku, ne smemo pozabiti, da stoje za to koncentracijo naših nacionalnih sil vsi zdravi, trezni in patriotični elementi Jugoslavije.« — Iz tega torej po »Narodu« logično sledi, da so vsi opozi-cionalci, med njimi Davidovič, Marinko-vić itd. itd. itd., nezdravi, netrezni in ne-patriotični elementi. Ko je na ta način vso opozicijo opsoval, se pa »Naroda hu-duje nad nami, da napadamo njegov blok! Čudovita logika, zares.	_
J.:" J<i? S
Domžale. Dne 25. t. m. sirib spremili dom« žalski gasilci 42 letnega člana g. F. Mazpvca k večnemu počitku. Kako spoštovan je bil pokojni, je pokazal veličasten pogreb, katerega so se udeležila poleg številnega občinstva tudi sosednja gasilska društva korpora-tivno, domžalska godba je pod vodstvom g. Riedla izkazala zadnjo čast zaslužnemu možu s tem, da se jo pogreba udeležila korpora-tivno in je igrala ganljive žalostinke. Cerarjev pevski zbor je zapel krasni nagrobnici. Tako smo spremili na zadnji poti moža, ki ga bo gasilno društvo težko pogrešalo. Slava mu!
—	Izselniško gibanje v Jugoslaviji mo seca februarja t. 1. Meseca februarja t. 1. sa jo glasom poročila izaeljeniškega komisaria-ta v Zagrebu izselilo iz našo državo 1794 osi' od tega 1212 moških iu 582 žensk. Po poki jinah odpado Izseljencev na Vojvodino 9 Hrvatsko in Slavonijo 307, Dalmacijo 2 Srbijo 85, Slovenijo 64, Črno goro 19, Bos in Hercegovino 9. Po poklicu je bilo 86 k\ lificiranih, 205 nekvalificiranih dolavcc 1070 poljedelcev, 27 svobodnega poklica, t' 406 otrok in starcev brez pridobitnega pok ca. Po dobi jo bilo nad 50 let starih 103 osol oz 31. do 50. lota 531, od 18. do 30. lota 607, 18. leta 553. Izselilo se je v Brazilijo 825, K nado 322, Zedinjone državo 250, Argentini 221, Avstralijo 121, Novo Zelandijo 34, Ch
9, ostale ameriške deželo 10, izven Ameri 2. Razen domačih izseljencev je odpotovs v februarju lz našo države 79 tujih poc nikov.
*
—	Promocija. V sredo, dne 30. aprila ob 12 opoldno bodo promovirani v zbornični dvorani tukajšnje univerze abs. pravniki gg.: Zelj-ko Jeglič iz Ljubljane, Andrej D o 1 i n a r iz . Smlednika ln Bogdan K u r b u s iz St. Vida' za doktorje prava.
—	Himen. Poročil se jo dne 26. aprila t. T. v Bovcu (Primorsko) gospod Ante Zevnik, notar v Višnji gori s hčerko Olgo iz znano narodne rodbine Gruntar-Mlekuševe.
—	Železniške postajo in brzojavni nradl. Po deželi je precejšnje število poštnih uradov^ ki nimajo brzojava. Na drugi strani je pa nekaj postaj, ki opravljajo brzojavno službo kakor, poštni brzojavni uradi. V področju ljubljanskega ravnateljstva državnih železnic sprejemajo in odpravljajo državne in privatne brzojavke železniške postaje: Birčna vas, Bistrica, Bistrica Boh. jezero, Bled, Bohinjska Bela, Borovnica, Brezno—Ribnica, Brezo vi ca, Brežice^ Bučečovci, Celje, Črnomelj, Čušpcrg, Dobrova—Vintgar, Dobrepolje, Domžale, Dovje —i Mojstrana, Dovže, Dravograd—Meža, Fala, G. Lendava—Mačkovci, Gor. Radgona, Gor. Do« lič, Gradac v Beli Krajini, Grobelno, Grosuplje, Hočo, Hodoš, Hrastnik, Jarše—Mengeš, Jesenice, Kandija, Kamnik, Kočevje, Kranj,, Kranjska gora, Kresnice, Križevci pri Ljutomeru, Laško, Laze, Lesce, Litija, Ljubljana dol. kol., Ljubljana gl. kol., Ljubljana gor. kol., Ljutomer, Logatec, Maribor gl. kol., Maribor kor. kol., Medvode, Metlika, Mirna, Mirna peč, Mis-linje, Mokronog—Bistrica, Moškanjci, Nomenj, Novo mesto, Ormož, Ortnek, Otiški vrh, Petrov-ci—Križevci, Pesnica, Planina, Podnart— Kropa, Poljčano, Polzela—Braslovče, Ponikva* Pragersko, Prevalje, Ptuj, Pučinci, Račje-* Fram, Radohova vas, Rajhenburg, Rakek, Rečica ob Paki, Ribnica, Rimske toplice, Rožni dol—Pribišje, Ruše, Sava, Semič, Sevnica, Slatina—Radenci, Slovenji gradeč, Slov. Bestriea, Soteska, Središče, Stična, Št. Ilj, št. Janž na Dol., Straža—Toplice, Št. Vid—Vižmarje, Sv, Jedert, Sv. Jurij, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Peter v Savinski dol., Šalovcf, Škofja Loka, Škofljica, Šmarje— Sap, Šoštanj—Topolščica, Štore, Tczno, Trbov^ lje, Trebnje, Trzin, Uršna sela—Toplice, Ve^ lenje, Velike Lašče, Velika Loka, Verd, Vfr dem—Krško, Višnja gora, Vuhred—Maren-berg, Vuzenica, Zagorje, Zalog, Zidani most. Žalec.
—	Iz društva slepih. Predsednik društva za slepe jo prejel od krožka magistratnih' uradnikov v Ljubljani Din 150 kot dar bednim' slepim namesto venca na krsto umrlega ravnatelja mestne klavnico g. Skalela. Za ta znesek se v imenu Podpornega društva slepih plemenitim darovalcem kar najiskreneje zahvaljuje njegov t. Č. predsednik G. F. Jurasek. Podporno društvo slepih v Ljubljani razpošilja, kakor že objavljeno, posameznim naslov Ijencem svoje žepne koledarje za tekoče leto iu prosi tem potom, naj jih vsakdo radevolje sprejme in po priloženi položnici plača, da s tem omeji naše znatne izdatke. Preplačnika objavimo po imenih v časopisju. Vsakdo lahko tudi naroči naš koledar pri založništvu': Fod-ppjno dj^tvo slepih v Ljubljani, VVohova 12.
—	Izjava. Na stvaren članek > Velika noč« objavljen e polnim podpisom tov. Deržiča v strokovnem glasilu Zveze jugoslovanskih železničarjev št. 8 od 15. t. m., odgovarja nekdo skrit za označbo »Kategorijsko organiziran železničar« pod gorniim naslovom v političnem dnevniku Jugoslovanske demokratske stranke »Jutru« št. 99 od 25. t. m. z osebnim napadom na Doržiča in z lažmi, da je ZJŽ privesek NSS, <la uganja Deržič v strokovni j organizaciji (ZJŽ) politiko in da so njegovi I somišljeniki določili iz strokovnih prispevkov, ( pristradanih in krvavo prisluženih krajcarjev, j podporo za NSS. Ugotavljamo, da v ZJŽ ne uganja nikdo nikakršne politike, ne Deržič ne kdo drug. Deržič nima v ZJŽ nikakršne funkcije, temveč ji jo razpoložljiv le s svojim strokovnim delom, kadarkoli osrednji odbor to Od njega kot člana ZJŽ zahteva; ugotavljamo 'dalje, da ZJŽ ni dala NSS nikoli nobenega vinarja ali kake druge vrednote na kakršenkoli način; ugotavljamo slednjič, da ZJŽ nele ni dala, nego tudi ni nikoli določila za NSS kakršnokoli podporo v kakršni si bodi obliki, niti ee ni o tem na sejali ZJZ nikoli razpravljalo. O resničnosti teh konštatacij se more vsakdo prepričati z vpogledom v blagajniške knjige, sejne zapisnike in druge spise ZJŽ, ki so razpoložljivi od njene ustanovitve sem. Ker je članek v »Jutru« stiliziran tako, da rodi vtis, kakor da je ZJŽ dala ali določila NSS kdaj kako podporo, ne da bi bil ta očitek direktno izražen, imenujeva podpisana pisca omenjenega članka no samo v imenu ZJZ, temveč tudi zase osebno obrekovalca, s čimer mu je dana možnost, da naju toži radi žaljenja časti. Za osrednji odbor ZJZ: predsednik Finžgar s. r., tajnik Sovre s. r.
—	Obnova starih srbskih samostanov. — Princ Pavlo je sprejel častno predsedstvo komisije, ld hoče delati za obnovo starih srbskih samostanov in zaobljub.
—	Jngodinska gimnazija. Prosvetno ministrstvo je sklep profesorskega kolegija na gimnaziji v Jagodini, s katerim je izključenih 267 Učencev, ukinilo in ukazalo, da se izvede redna preiskava in odpuste samo popolnoma slabi dijaki.
—	Šola za lekarniške sotrudnike se je ©tvorila v Belgradu. Šola ima dva tečaja. Pouk je brezplačen.
—	Avstrijski konzulat v Belgradu. Vlada Je odobrila ustanovitev generalnega častnega konzulata avstrijske republike v Belgradu. Začasno bo vodil konzularne posle drugi tajnik avstrijskega poslaništva.
—	Francoska konzularna agencija na Su-laku. Francoska vlada osnuje na Sušaku konzularno agencijo.
—	Izlet po Jadranu okrog Poloponeza v 'Atene. Prijave za ta izlet, ki se vrši od 28. maja do 11. junija iz Sušaka, sprejema Tou-rist-Office (Putnik) še do 1. maja.
—	Samomor v hclgrajskem kopališču. V belgrajskem kopališču v Dušanovi ulici si je z britvijo prerezal žile na obeh rokah slušatelj filozofske fakultete Milorad Jovanovič. Našli so ga že v globoki nezavesti in odpeljali v bolnišnico. V njegovi listnici so našli Ust iz Jovanovičevega dnevnika, na katerem piše, da je iztrošil svoje živce in se izživel preko svojih let; ker noče v norišnico, se ubija. — Zanimivo je, da so so v isti kopalni kadi — št. 10 t— pred Jovanovičem ubile že tri druge osebe: neko dekle, en Ceh in en Bus.
—	Vse jim pride prav, kar dobe tatovi ifanes pod roke. Ce kradejo listnice, denarnice, dragocenosti, kolesa, obleko, perilo, je-stvine in pijače, jc še kolikor toliko umevno. Kradejo pa stare cunje in škarpe in sploh take stvari, da človek skoro ne bi verjel, aa se dobi ljudi, ki se jim splača take stvari krasti. Kradejo se pa tudi razne znamke, ko-lcki in drugi vrednostni papirji. To sc sicer ie malo bolj izplača, vendar pa je to blago za tatu nevarno pri razpečevanju. Stara pri-slovica pravi, da ukrasti še ni ravno tako težko, posebno če znaš igrati vlogo poštenjaka, težje je razpečati ukradeno blago in najtežje denar prikrili. Ce izvrši otrok tatvino, ga dobiš drugi dan pri branjevcih, kjer kupuje sladkorčke in igrače, če je fant, pa si že kupi prstan ali uro. Precej tatinskih mladičev izda danes tudi moderni kino. — Posebno živahne so pa postale v zadnjem času tatvine po raznih prodajalnah in pisarnah, kjer kradejo domači, nastavljenci in tuji tatovi v zvezi z njimi ali pa sami. Vse sc vrsti in ponavlja, kljub temu da so stopa tatovom vedno bolj na prste in se tudi policija dnevno vedno več nauči in razvija vse sile, zmožnosti in vse najnovejše in najmodernejše pripomočke. Posebno živahno tatinsko vrvenje :>*: je razvilo po vojni ob naših mejah, kjer je jako bujno razvetelo tihotapstvo. Tihotapi se semintja vse, kar nese in to bodisi, da je kupljeno ali ukradeno tihotapsko blago. Tako so zasačili na Rakeku med raznimi tihotapci, ki so skušali priti s svojim blagom ncopaženi preko meje tudi nekega Simona Galjota, ki je prodajal tihotapcem carinske deklaracije za blago, katero je treba zacariniti. Galjot je imel okoli 500 takih deklaracij. Ko so ga prijeli, se je izdal za železničarja in je navedel tudi napačno ime. Končno pa so ugotoviti, da so bile te dcklnracije ukradene v carinski posredovalnici Gromovi v Ljubljani. Ukradel pa jih je sluga Fr. Rebernjak, doma od Sv. Martina na Pohorju. Možakarju so seveda te 'deklaracijo zaplenili, njega pa je izročila policija sodišču, ki ga bo do svoje zac-orinilo.
—	Ukradena živina. Posestniku Francetu Lužarju iz Lyžarjev pri Vel. Laščah je bil ukraden iz hleva 3 letni vol, belosive barve z nazaj zakrivljenimi rogovi, vreden 6000 Din. — Iz hleva kočarice Terezije Krapičeve na Prelogah je bila ukradena 10 mesecev stara in 1000 Din r-edna svinja. Titovi so svinjo kakih 70 korakov od hleva v gozdu posestnika Antona Paleka zaklali in razrezali. V tei gozdni tatinski klavnici so pustili glavo in čreva, ostalo pa so odnesli.
-— Razne nesreče. Delavcu Jožefu Mež-narju v Tržiču je padlo v oko apno in ga težko poškodovalo. — Na žagi »Deska« v Novem mestu si je Žagar France Retelj tako zmečkal levo roko, da so ga morali oddati v bolnišnico v Kandijo. — Pri Jug. transp. in prometni d. d. v Mariboru si je delavec France Dolničar zmečkal levo roko. — Pri napeljavi električnega daljnovoda pri Mariboru je padel pomožni monter Karol Maček tako nesrečno, da si je poleg drugih manjših poškodb zlomil tudi desno nogo. — V Majdičevem mlinu v Kranju jo zmečkal težak hlod mlinarju Francetu Fab-janu levo roko.
—	Razne tatvine. Posestniku Petru Vo-lovšku v Podbomu sta ukradla dva cigana srebrno žepno uro in prižigalnik, v vrednosti 350 Din. — V vlaku med vožnjo iz Zidanega mosta v Ljubljano je bila ukradena vdovi po železn. uslužbencu Mariji Tekavčevi črna usnjata denarnica, v kateri jc imela 305 Din gotovine, 2 poštni potrdili za 400 Din in malo denarnico s križcem in malim ključkom. Njeni hčerki Danici pa je odnesel predrzen žepar malo ročno torbico, v kateri pa je imela deklica samo dva robca. — Na isti progi je bila okradena tudi Marija Marchiotti iz Ljubljane. Tat ji je odnesel črno usnjato denarnico z rumeno svilnato podlogo. V denarnici, katero je imela Marchiottijeva v ročni torbici, je bilo 1020 Din gotovine.
—	Opozarjamo na oglas tvrdke P. Magdić, katere razstava pomladnih novosti je dane j celi dan otvorjena.
Kdor nima slasti do jedi, r>aj vzame Iron proti slabokrvnosti, ki ga proizvaja Mestna lekarna v Zagrebu in ga dobite za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
se je vršila v petek, 25. t. m. ter je potekla popolnoma mirno. Zupan je poročal o posojilu, katero namerava najeli mariborska občina v svrho graditve stanovanjskih hiš. Posojilo nudi občini državna hipotekama banka, in sicer 5 milijonov dinarjev; posojilo bi se amortiziralo tekom 15 let. Obč. evet je pooblastil župana, da skuša pri pogajanju doseči ugodnejše pogoje, kakor na primer odplačevanje posojila v švicarskih frankih. Med mestno plinarno in moško kaznilnico se podaljša pogodba giede plina.
Odbor za zgradbo magdalenske cerkve bo prepustil občini zemljišče, na katerem je bila projektirana nova zgradba, ker bo cerkev raje pozidal na sedanjem prostoru. V zameno mora občina odstopiti odboru drugo zemljišče; na dovoljenem stavbnem prostoru bo postavil pokojninski zavod svojo stanovanjsko hišo.
Občinski svet je določil za podporo brezposelnih 33 tisoč Din. Ta vsota so bo porabila tako, da se bodo delavci, ki so brez dela, zaposlili pri zgradbi nove ceste, ki bo vezala Sodnijsko in Cvetlično ulico. — Narodno gledališče je prosilo za nujno subvencijo 100 tisoč dinarjev; s prošnjo se bo bavil odsek.
š V mariborski okolici se vršijo od Velike noči naprej vsak večer zaupni sestanki pristašev in prijateljev SLS. Tak sestanek je bil 23. t. m. za Lajtersberg pri Dreisgerju in 25. aprila zvečer pri treh ribnikih. Dasiravno je mnogo dela na polju, vendar je udeležba na sestankih povsod hvalevredna. Izpopolnjuje se organizacija glede stranke in časopisja. Na sestankih poroča poslanec Franjo Ž e b o t.
š Akademija dijaške vrste Orla v Celjn
se vrši dne 27. aprila ob pol 4 popoldne in ne ob pol 6, kakor je bilo pomotoma javljeno v 95. št. našega lista.
š Mesto stavbnega inženerja se razpisuje pri mariborskem mestnem stavbnem uradu. Predpogoj stavbno-politični izpit, oziroma zagotovilo, da se v najkrajšem času položi. Tozadevne opremljeno prošnje z navedbo službenih zahtevkov jo predložiti do 1, junija mariborskemu magistratu.
š Orožnik ustrelil fanta. V Vratji vasi pri Zg. Cmureku je bil dne 21. t. m., to je na velikonočni pondeljek od orožnika ustreljen posestnikov sin Franc Unger iz Drobtinc, star 32 let, ter je dne 22. na poti v mariborsko bolnico vsled strela že v Zg. Cmureku umrl. Orožnik ga je aretiral v gostilni, kjer se je vršila plesna zabava. Ker so pa drugi fantje žrtvi prigovarjali, naj so ne da aretirati, se je Unger s silo uprl orožniku, nakar je orožnik oddal strel, kateri je bil usodepoln za Ungerja. Unger je bil aretiran, ker se kot svoječasni optant za Avstrijo ni smel pri nas nahajati kel inozemec. Unger je žrlev fanaične vsenem-ško кијзкапје, vsled katere ie opliral za Avstrijo iu sedaj moral končati še tako mlado življenje. V naši okolici je bilo ustreljenih, ubitih ter na tragičen način usmrčenih od leta 1920 že 12 osob.
LiuSljanske novice,
lj SomiSljeniki SLS šolskega okraja ee
vabijo na sestanek, kateri ee vrši danes ob 3.1 dopoldne v dvorani Jug. tiskarne III. nadstropje. — Predsednik.
lj Govorilna ura kluba občinskih svetovalcev SLS za stranke je vsaki pondeljek od 5. do 6. popoldan v tajništvu SLS za Ljubljano (Jugoslovanska tiskarna, Ц. nadstropje).
lj Dobrovoljska slavnost. Kakor zvemo, se v petek, 2. maja dopoldne v vojašnici vojvode Mišiča vrši vojaška slavnost, pri kateri bo 10 slovenskih dobrovoljcev, ki so se ob svetovni vojni v Rusiji borili ramo ob rami s češkoslovaško dobrovoljsko armado, odlikovanih z odlikovanji češkoslovaške republike. Na predvečer, četrtek 1. maja, pa se vrši družabni večer dobrovoljcev v »Unionu«. Čisti dobiček te prireditve je namenjen invalidski in dobrovoljski organizaciji.
lj Občni zbor Planinskega društva se je vršil snoči v Narodnem domu v Ljubljani. Udeležba je bila jako številna. Zborovanje je otvoril predsednik dr. T o m i n š e k, ki je pozdravil uvodoma člane osrednjega društva in zastopnike podružiiic, vladnega referenta za tujski promet g. Badiuro, preds. športnega saveza dr. J e s e n k a, zastopnike raznih drugih špoi-tnih klubov. Po izčrpnem | prodsedniškem poročilu je sledilo tajniško in j blagajniško poročilo. Pri teh točkah pa se j je razvila jako obsežna debata posebno o gospodarstvu društva z ozirom na društvena zemljišča in posestva. Posebno ostra debata se jo vnela za proračun, ki predvideva tudi večje postavko za obnovitev iu popravo raznih društvenih podjetij. Kor se je zborovanje zavleklo pozno v noč. priobčimo natančnejše poročilo v prihodnji številki.
lj Sobotni trg ljubljanski je bil bogato založen. Kot novost so jo pojavil na trgu grah v stročju in sicer po 20 Din kilogram in pa šparglji, ki pa niso imoli nobeue stalne ceno, ker so se prodajali v šopkih. Domači in okoliški vrtnarji in poljedelci so postavili na trg razno domačo zelenjavo in drugih domačih pridelkov. Posebno veliko jo bilo na trgu jajc, ki pa so kljub temu obdržala še skoro prodprazniške cene. Tudi golobov in posebno kuretine je bilo dosti na trgu, vendar precej drago. Med cvetlicami smo opazili, da se je začelo posebno domače cvetje, ki je lotos precej zakasnelo, naenkrat silno množiti. Pred Mestnim domom pa je bilo polno voz s krompirjem, katerega prodajajo sedaj kmetje za pomladanske nasade.
lj Uradno ure pri glavni carinarnici I. reda v Ljubljani trajajo od 1. maja 1924 naprej ob delavnikih razen sobot od 8 do 12 in od 15 do 16, ob sobotah pa 8 do 12 in od 15 do J.7.
lj Licenciranje bikov plemenjakor. V zmislu zakona o povzdigi govedoreje naj vsi živinorejci v mestnem okolišu ljubljanskem svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati za plemenitev tujih krav in telic, pismeuo ali ust-meno naznanijo mestnemu magistratu (gospodarski urad) do 6. maja 1924. Primerna naznanila morajo obsegati ime, priimek in bivališče bikovega posestnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napoved, je li bil bili že licenciran (datum in številka dopustnice). Vse te mestnemu magistratu naznanjene bike bo pregledala posebna licencovalna komisija, ki bo posestnikom najboljših pripoznanih bikov razdelila tudi primerne nagrado. Čas in kraj licenciranja, kakor tudi pogoji, pod katerimi se razdele omenjeno nagrade, se naznanijo naknadno.
lj Nabava nove tehtnice. Mestna občina ljubljanska potrebuje za mestno klavnico novo tehtnico za tehtanje živih prašičev in drobnice. Ponudbe je staviti pri mestnem magistratu do 1. maja 1924 in jih je vložiti v magistratnom vložišču. Pojasnila daje ravnateljstvo mestne klavnice.
lj Mestnega knjigovodstva in mestne blagajne uradni prostori so v poslopju Kresije, vhod šolski drevored št. 2, I. nadstropje.
lj Iz hiralnice sv. Jožefa v Ljubljani je pobegnil neznano kam 43 letni Jakob Zemva, doma iz Rečice pri Gorjah na Gorenjskem. Mož je na eno oko slep in je precej umobolen.
lj Nasilni vasovalci. Marija Požarček iz barake bivše milarne v Šiški je naznanila, da jo prišlo po noči več moških pod njeno okno. Razgrajali so pod oknom in so hoteli na vsak način vdreti v stanovanje. Pri tem so tudi poškodovali oJrno in razbili šipo ler napravili za okrog 50 Din škode. Policija je ugotovila, da so bili ti vasovalci brata Pavel in Andrej in njih prijate'j Jakob, ki so skesano in odkrito povedali, da so res klicali neko znanko, pa no Požarčkovo. Ker pa se jim ni nihče oglasil, so bili, malo vinjeni, užaljeni in so hoteli dobiti na vsak način odgovor.
lj Radi beračenja je bila aretirana v Šolskem drevoredu Ana Hoenigmanova iz Smo-lenje vasi na Dolenjskem. Ce je žena res samo beračila, ali če je morda pod to krinko imela tudi kakšne druge prepovedane namene, še ni ugotovljeno.
lj Ponesrečen samomor. Brivski pomočnik Drago Mamušić iz Hrvatsko se je zagledal v natakarico Miciko v neki goslilni na Ahacljovi cesti. Micika je pač rada videla fanta v goslilni, kjer je večkrat precej cehal, toda posebne ljubezni pa pri Miciki ni vnol, ker mu je v kratkem dala več ali manj povoda, da je postal fant silno ljubosumen. Možno pa je seveda tudi in bržkone tudi bo tako. vendar
tu ne moremo o tem razpravljati, da je za-
ljubljeni fant vse bolj črno videl, kot je bilo res. Dne 25. L m. je prišel zopet v vas in kmalu se je vnel zopet prepir za ljubezen in zvestobo. Ker pa užaljena Micika le ni hotela preveč preslišati od ljubosumnega fanta, ga je opozorila, da to ne gre. Fant je, ali res v hipnem obupu, ali pa, da bi dokazal Miciki svojo veruo ljubezen, potegnil iz žepa stekle-ničico lizola in je liotel vpričo ljubice napraviti ponesrečeni ljubezni konec. Micika pa le ni hotela imeti na veeti samomora in mu je hotela iztrgati stekleničko iz rok. Nastal je med njima boj, pri katerem pa ni tekla kri, marveč sta razUla ves lizol po gostilni, vsled česar je nastal silen smrad. V tem je prišel domov gostilničar, ki je zahteval, da se. samomorilni kandidat takoj odstrani iz njegove gostilne. Mamušič pa se je zaletel tudi v gostilničarja. V tem je prišel še en gost in obema se je posrečilo, da sta postavila nasilnega zaljubljenca končno pod kap, da si ohladi svojo ljubezen, obup in jpzo.
lj Tatvine. Kramarici Mariji Bajdetovi it Štepanje vasi je bil ukraden na poti z Rimske ceste po Bleiweisovi in Aleksandrovi cesti iz voza zavitek 10 m belega batista, ki je vreden 875 Din. — Z dvorišča Antona Pleška na Ižanski cesti 22 je bil ukraden štirikolesni ročni voziček, zeleno pleskan, vreden 3000 dinarjev.
lj Poliri,jfike ovadbe. Včeraj je bilo vloženih na policiji 30 raznih ovadb in sicer: J' raji' kaljenja nočnega miru, Д1 radi prestopka cestno policijskega reda, 11 radi prekoračenja policijske ure; 2 radi pasjega kontuma-ca, i radi poskušenegn samomora, 2 radi prestopka obrtnega reda, 1 radi lahke telesne poškodbe in 1 radi nedostojnega vedenja.
lj Inacrent pod šifro »Mir« naj se potrudi v našo upravo, da dvigne došlo ponudbo.
VSI na Šmarno goro na orlovski TABOR !
Boj rjarau hrošču!
Ni večjega škodljivca, ki povzroča neiz« merno škodo našemu kmetovalcu, kakor je rjavi hrošč. Enako škodljiv je, ko živi kot črv v zemlji in izpodjeda par let korenine žitu iu travi ter uničuje poljska in travniške pridelke, in potem, ko pribrenči na dan kot hrošč ter žre in uničuje drevje ter rastliustv sploh. Zatiranje in uničevanje hrošča jo torej velikanskega pomena za deželno kulturo. Kajti na tisoče in tisoče jajčec, ki jih zaležo hjoščeva samica v zemljo, zaplodi zopet na tisoče in tisoče črvov, in iz teh privre po štirih letih zopet na tisoče in tisoče hroščev na dan, tako da je postala >neumrijivost« hroščev že pri-slovična.
Letošnje lelo je zopet takozvano hroščevo leto. Zato jo nujno potrebno, da se uvede o r -g a n i z i i a n boj proti temu sovražniku našega polja, travnikov, rastlinstva.
Temu boju naj načelujejo našo obči« ne. Vsa županstva so poklicana, da zbero in porabijo vse sile za pokončevanje tega škodljivca. Sodelovati pri tem boju pa je poklicana zlasti tudi šola in šolska mladina, a nič manj vsak posameznik po svojih močeh.
Kakor prejšnja leta deželni odbor, tako je razposlal letos oddelek za kmetijstvo v Ljubljani okrajnim glavarstvom okrožnico z dne 17. marca št. 5646, v kateri naroča županstvom, da naj vse potrebno ukrenejo za pokončevanje hroščev. Tudi je nakazal oddelek za kmetijstvo nekaterim okrajnim glavarstvom denarne prispevke od 600 do 2000 Din, ki naj so porabijo kot nagrada šolski mladini za nabiranje hroščev. (Vsa okrajna glavarstva ne bodo prizadeta, ker hrošč, kakor znano, ne nastopa povsod hkrati.) — Zalibog niso državni prispevki taki, da bi bilo mogoče ž njimi izdatneje priti občinam na pomoč.
Zato naj občine same iz lastnih sredstev dovolijo kolikor mogoče visoke prispevke, saj so za to no le opravičene, ampak naravnost dolžne v korist občanov v javni blagor.
Ker pa se ne more zahtevati od županov, da sami in osebno vodijo pokončavanje hrošča, jim daje § 52 občinskega reda (za bivšo Kranjsko) možnost in pravico, da določijo po sklepu občinskih odborov za posamezne vasi posebne može, ki morajo potem v županovem imenu voditi in nadzorovati pokončevalno akcijo. Kako naj se to izvršuje, daje podrobna navodila prej omenjena okrožnica oddelka za kmetijstvo, popred pa zadnja okrožnica bivše-ga deželnega odbora kranjskega, ki jo je izdal dne 17. aprila 1918 št. 4633. (Glej tudi »Kmetovalca« od 15. aprila t. 1.) Pripomnjeno bodi še, da dobe te dni tudi šolska vodstva od prosvetnega oddelka v Ljubljani navodila in odredbe, po katerih naj sodeluje pri pokon-čavanju hrošča učiteljstvo s šolsko mladino.
Vsej javnosti pa bodi priporočeno, da sodeluje pri zatiranju tega škodljivca, ker trpi od škode, ki jo prizadeva kmetu, poljedelcu, sadjarju, ne le ta samo, temveč vsa javnost, Zato tudi naj se vsak posameznik pokori odredbam, ki jih bodo izdajala županstva ondi, kjer se bo pojavil rjavi hrošč.
Končno bodi šo omenjeno, da je imela tU* di stara Srbija in še precej ostra določila v še veljavnem zakonu za zatiranje hrošča z dokaj občutnimi globami za občinske funkcionarje, ki bi ne izpolnjevali svojih dolžnosti. No, našim županom teh groženj ni treba, naj sami vedo dobro, kai iim veleva javua dobrobit F. K-n.
Dr. J09. Punta r :
Ob Kantovi dvestoletnici.
Dne 22. aprila je obhajal nemški narod ln ž njim ves kulturni svet dvestoletnico rojstva nele enega izmed največjih mislecev moderne dobe, nego iudi vseh časov — spomin Imanuela Kanta. V njegov spomin jc bilo napisanih mnogo lepih misli v člankih od navadnega dnevnika do najspecialnejše filozofi čne revije.
Za vse, ki so doživeli svetovni polom in doživeli povojni gospodarski, politični, socialni in etični kaos do najvišje mere, in za one, ki so poklicani urejevati iz trdnih tečajev padli svet, pomeni spomin na njegovo ime vse kaj več kot pa proslavo njegovih »kategorije, kritike pameti ali njegove astronomske teorije. Za sociologa in politika, ki hoče družbi zagotoviti tak red v medsebojnih odnosih, ki bo za >večne čase« omogočil mirno kulturno življenje, pomeni Kantovo ime ravno v dneh urejevanja odnosov med državljani isto države ter tudi odnosov med poedinimi državami Evrope ia celega sveta po svetovni vojni ne ravno popolno, a vsekakor veliko zadoščenje. Zlasti tedaj, če je misleči človek ohranil v sebi vkljub vsem občim podrtijam v gospodarskem, političnem, socialnem in moralnem življenju, dovolj moči za trajni optimizem in idealno poglede na razvoj človeštva. Ohranil tudi vkljub tenra, da mu zastirajo pot misleci kot sta n. pr. Oswald Spengler ali Fr. Nitti — znanilca vseobčega propada »zapadnega sveta«.
Kantov spis »Zum e^igen Frieden;, ld je leta 3-795. izšel tik pod vtisi silne francoske prekucije in ob svežih vtisih v Baselu sklenjenega miru med Francijo in Prusijo ter na temelju študija Platonove »Politeje«, Rousseau-jevega »Contrat socialac, Saint-Pierrejevega dela »Projet de la paix perpćtuelle«, je plod najresnejšega razmišljanja o novi družbi, o novem boljšem odnosu države do države s ciljem, da se pripravijo razmere, ki bi garantirale pogoje za »večni mire na svetu. Ta spis stoji v moderni socialno-politični kulturi kot svetilnik na gori ob razburkanem morju. Je vsem državnikom in voditeljem ljudstva vseh držav brez izjemo zlasti današnjo dni »kategorični imperativ«, kako treba delati, da se ustvarijo pogoji in »preliminarji« za »definitivne« določbe večno mirnega življenja v združbi narodov in držav.
Prav ta Kantov spis bi moral biti ravno aam Slovanom dar.ašnjih dni vodnik, ker smo poklicani, da vstviirimo to, kar niso znali prinesli svetu ne Romani in ne Germr.ni — »za-padnjaki«. Saj bi samo nadaljevali tisto smer, ki so jo izza husitske dobe pod vplivom francoskih mislecev in prav po mislih Kantovega spisa pričeli nadaljevati češki romantiki in politiki s Palacldm na čelu, jo povzeli Prešeren, Bakunin, Krek, Masaryk, Tolstoj in drugi.
Kdor pozna ta spis od blizu, bo našel marsikaj, kar ga bo spomnilo na vseslovanslu kongres v Pragi leta 1848. in njegov proglas, ki sta mu kumovala Kantovec Palacky in ruski revolucionar in nacionalni idealist Bakunin. Spomnil se bo tudi na »mirotvorno republiko«, ki prizadeva politikom in državnikom Jugoslavije toliko Bomirnih neči. Zakaj na prvem mestu med »definitivnimk določili, ki naj dado »večni mir« v novi moderni državi, stoji v Kantovem spisu zahteva:
»Die btirgerliche Verfassung in jedem Staate soli republik a niseh sein.c »Republikanska« ustava pa mu pomeni toliko kot konstitucijonalna državna ureditev, ki ima ločeno postavodajno oblast od izvršilne z glavnim pogojem, da naj v vsem"in pred vsem odločuje le ljudstvo samo.
Druga določitev pa se tiče razmerja držav med seboj in se glasi:
»Das Volkerrecht soli auf einen F o d e -r a 1 i s m freier Staaten gegriindet sein.«
Pogled na politični svet, kakršen je po svetovni vojni, potrjuje pravilnost Kantovih nazorov o »večnem miru« in njega pogojih. Svet je ravno s svetovno vojno pospešil razvoj k idealu vseh tistih, ki hočejo »večni mir« in »zvezo svobodnih držav« vsega sveta. Kdor hoče izluščiti zdravo jedro iz »mirotvornih republikanskih« teženj sedanjih dni, zateči se k mislim Kantovega načrta o poti k »večnemu miru«.1
Kdor hoče doumeti pomen našega domačega pacifizma in hrvatske »pasivnosti« napram srbski aktivnosti in iz tega sledečega našega državnega problema, ta bo z zadovoljstvom spoznal, v čem tiči sila in moč ter tudi garancija za uspehe tega pomembnega, resnično jugoslovanskega političnega gibanja z veliko koncepcijo; spoznal pa bo tudi, zakaj so se že tako na globoko zajedle ideje med ljudstvom ter zakaj bodo sčasoma gotovo dosegle to, kar je signum temporis, odkar je Švica postala zvezna republika ali Združene države Severne Amerike velika gospodarska in politična enota.
Federacija balkanskih držav ni utopija, Je bližnja realnosti Pogled v povojni svet in razmere v Rusiji ter vsekrižein po Evropi privede misleca do kaj točnih zaključkov, kako dobro je fundiral Kaut svoje nazore o »večnem
1 Immanuel Kant: Zum ewigen Friedcn, hergb.
Kari Vorlilnder. Druga izdaja. Leipzig 1910. — Kari Vorlander: Knnt u. der Gedanke ue« Viiikcr-bundes, Leipzig 1919. — Dr. Willy Moog: Kunte Ansichten tlbor Jirictr u. Friedcn 1917.
miru« kot končnem idealu vsega človeštva, združenega v eni veliki ves svet obsegajoči federaciji republik kot neke organsko sestavljene enoto vsega človeštva.
Zavedajmo se dejstva, da je eden največjih naših kulturnih mož, Čop, študiral Kantov velepomembni spis, da je njegov prijatelj in največji sin Slovenije, Prešeren, vlil ideje »večnega miru« v svoji revolucionarni »svobodomiselni« pesmi: v »Krstu pri Savici« leta 1835. in v »Zdravici« leta 1844, torej neposredno prod lotom 1848., ko je vseslovanski kongres v Pragi formuliral svojo zahteve o federativni državi avstrijskih narodov. Kdor zasleduje to misel od Kanta do proglasa majni-ške deklaracije in ustanovitve »Narodnega sveta« leta 1918., ta bo videl rdečo nit, ki se vije od nemškega misleca vse do »mirotvome republike« hrvatskega seljaka.
Dr. Joža Glonar:
Zanimiva anketa.
Za. veliko noč je zagrebški ^Obzor« priredil zanimivo auketo, ki posega globoko v naše kulturne razmere. Raznim hrvaškim in srbskim pisateljem in kulturnim delavcem je predložil dvoje prašanj: 1. Ali se kaže v naši književnosti stagnacija, in 2. če se kaže, kaj so nje glavni vzroki in kako bi se dali odstraniti? Kakor pri vsaki anketi, ki zadava tako obširen in zamotan problem, se je tudi pri tej pokazala resnica starega pregovora: »Kolikor glav, toliko misli.« Vendar pa pri dosedaj pri-občenih odgovorih v splošnem prevladuje pesimistična nota. Eni so sicer veliki optimisti, drugi pa naravnost priznavajo stagnacijo, tretji jim na to pesimistično polje sledijo vsaj v toliko, da priznavajo, če že ne stagnacije, vsaj krizo v srbohrvaški književni produkciji. Besede, ki so jih napisali ti in oni, veljajo^ mu-tatis mutandis tudi za naše slovenske razmere; kolikor je» celotna slika ankete optimistična, izhaja pri njej samo iz neke tehnične enostavnosti te ankete. Prireditelji so pozabili — ali pa nalašč opustili? — vprašati za njih mnenje o tej stvari tudi pri nas tako pomemben in v teh prašanjih soodločujoč faktor, kakor ga tvorijo naši založniki in knjigotržci. Če bi bili vprašali tudi te, bi dobili koš odgovorov, ki bi bili taki, da bi nas vse skupaj postalo strah pred perspektivami naše kulturne bodočnosti, kakor jo vidijo baš naši — založniki in knjigotržci.
Na anketo so doslej odgovorili: Dr. N. An-drič, Slavko Batušič, Milan Begovič, Julije Be-nešič, Dragan Bublič, M. Curčin, S. Galogaža, Stjepko Ilijič, Gustav Krklec, Josip Kulundžič, Branimir Livadič, Branko Mašič, Ahmed Mu-radbegovič, Nehajev-Cihlar, Izidora Sekulič, Pavle Popović, Ljub. Stojanovič, Djuro Vilo-vič. Ti prvi odgovori so priobčeni v »Obzoru«, ld je izšel na veliko soboto; nadaljni bodo natisnjeni v onem redu, v katerem bodo prišli. Ze površen pogled na ta »kulturni parlament«, ki se je zbral v prvi številki, nam kaže, da so se v njem oglasili zastopniki najrazličnejših struj, stari in mladi, Hrvati enako kakor Srbi, Zagrebčani in Belgrajčani. Iz obilice teh tako različnih mnenj je na pivi pogled težko dobiti kake zaključke. Književniki so in-dividualisti, ki se ne vežejo radi vsi za eno in enotno geslo. Vendar pa se — to konstatira uredništvo samo! — v teh tako različnih mnenjih kažejo nazori dveh popolnoma različnih strank; oglasili so se stari, zaslužni in danes že manj aktivni pisci, poleg njih pa mladi, ki prekipevajo v polni moči vstvarjanja in po večini v svojih delih še niso prišli do definitiv-nega izraza. Razumljivo je, da so prvi kritič-nejši in bližji teoretičnemu razglabljanju. Oni so elementi dela in bi v sedanji kulturni produkciji rsdi videli več ustaljenosti, kulturne zrelosti in manj žolča. Toda zveze med starimi in mladimi so vendarle žive, naravnost zamotane, tako da je večkrat o kakem piscu težko reči, v katero kategorijo sodi. Mnoge stare veže z mladimi tudi nezadovoljstvo, ker so mladi ravno tako nezadovoljni. Krklec in Vilo-vić, ki producirata mnogo in dobro, ne re-voltirata samo proti družbi, ampak tudi proti književnikom samim. Večina mlajših pa misli, da stagnacije ni, iu to je na vse zadnje razumljivo, ker mladi mnogo delajo. Njihovi očitki veljajo našim razmeram, naši družbi in našemu javnemu življenju, in zato nili ne podajajo nobenih stvarnih predlogov. Edina ideja, ki bi mogla danes hrvaške knjižne razmere nekoliko poboljšati, je predlog Batušiča, da se osnuj velika revija z najvišjim in najstrožjim merilom, kjer se naj koncentrira vse literarno ustvarjanje. Kdor pa opazuje razvoj hrvaških revij v letih po prevratu bolj od strani, bo ravno ta predlog sprejel z največjo skepso. Ravno za hrvaške razmere jo v tej dobi najbolj značilno cepljenje in neprestano poskušanje z novimi revijami, ki včasih niti prvega letnika niso končale. To je znak, da med hrvaškimi literati za tako enolno, strogo urejevano literarno revijo ni pravega duševnega razpoloženja: take bojeviteže jo nemogoče spraviti vse skupaj pod eno kapo. Na drugi strani pa so ti neuspeli poskusi literarna podjetja v čiiajoči javnosti diskreditirali: kdo si bo naročil novo hrvaško literarno revijo, ko je vendar videl, da se je toliko takih poskusov po kratki dobi žalostno in klavrno izjalovilo?
I Fine in globoke besede ie ob tej priliki
napisala srbska pisateljica Izidora Sekulič, kt I pravi takoj v začetku, da beseda stagnacija v tem slučaju ni srečno izbrana. Ne gredo toliko za nekako oslabelost in mrtvilo, kolikor za raztepenost in prazno tratenje moči. Kolektiven narodni napor je brez pravega rlja in nejasen, zato pa nihče ne mara discipline in avtoritete, zato tudi ni nikake koncentracije, strogih linij in oblik, nikakega teženja za idealom. Književne enorgije so brez svetinj. Iz raznovrstnosti moči, ki se danes gibljejo, ni mogoče sestaviti prave simfonije. Sicer pa ni čudo, saj je vsa okolica, v kateri pisec živi, ravno tako brez pravega ritma in reda. Kje se kake moči stavijo v službo kake avtoritete? Kje čujete velike izpovedi in velike zaobljube? Tukaj bi trebalo najprej zagrabiti, saj je jasno, da je gozd gol, neploden in mrzel, če so v njem umolknile ptice ali pa so se celo izselile. Povrh pa vplivata ua pisatelje kvarno še dve negativnosti: pomanjkanje prave kritike in siromaštvo. Iz obojega izhaja poleg drugega slaba kultura, pomanjkanje avtokri-tike in ponosa. Prave kritike nimamo, ker je ni, in ker je nihče ne mara. Eden glavnih principov današnjega sveta je odklanjanje avtoritet. Kritiko odklanjajo avtorji, kar pa je še hujše, je dejstvo, da njene potrebe ne čutijo čitatelji, naše občinstvo. Kadar si je želijo, si je ne želijo odkritosrčno, čitajo in zapomnijo pa si jo samo takrat, kadar je osebna in pam-fletska. Danes ni več nikake ljubezni za poglobitev v stvar, potrebe po pravi oceni in lepoti avtoritete. Razbrzdan in domišljav, ali razočaran in skeptičeu odklanja današnji človek tako v posamezniku kakor v celi družbi roko, ki vodi, in sodbo, ki jemlje orožje iz rok. O siromaštvu naših pisateljev, o tej naši sramoti jn bolezni, govoriti pa je težko in sramotno.
Te besede veljajo v enaki meri za nas Slovence, kakor za Hrvate in Srbe.
Anton Lajovic:
še ena beseda o programih.
Prav zelo razširjeno je mnenje, da nima nikakega smisla liototi na kakorkoli način vplivati na umetnostno in kulturno življenje. Vsak tak vpliv se zdi kot nekako umotno poseganje v naturen tok življenja, kateri mora imeti le kvarne posledico. Na takem stališču stojijo no samo mnogi umetniki temveč tudi številni lajiki-amaterji, ki odklanjajo vsako umetnostno politiko kot nekaj protinaravnega ln nesmiselnega.
In vendar življenje korak za korakom kaže, da to naziranje ne more biti pravo. Saj vendar kulturna in umetnostna politika ne more imeti drugega smisla, kot, da naj se umetnostno življenje, kolikor je to po naravi stvari mogoče, razvija smotreno in da naj je ekonomično v svojih naporih.
Praktičen vzgled:
Glasbena Matica je bila svoj čas založila Foersterjevo opero ^Gorenjski slavček«. Založila jo je v precejšnji nakladi, tako da so ostale še cele skladovnico tega dela, potom ko so ga dobili že vsi člani Glasbene Matice. Te skladovnice so ležalo dolga leta in niti enega ekseniplara ni bilo mogoče spraviti v denar. Ko se je pa posrečilo intendantu Hu-badu in njegovim sodelavcem vdihniti tej operi, z nekimi preureditvami novo življenje in jo privesti do zopetne izvedbe, je Glasbena Matica v najkrajšem česu prodala vso naklado, tako da so ji ostali samo potrebni eksemplari za njen arhiv. Jasno je torej videti, kako dalekosežne posledice ima izvajanje kakega dela na sprojemajoči narod.
Prav posebno jo treba podčrtati oni avtoritativni moment, kateri učinkuje na publiko tako smerodajuo. Dela, katera se izvajajo v javnosti, dobijo nehoto neko moč avtoritete in postanejo kažipoti publiki, po katerih naj si ona orijontira svoje umetnostno zanimanje. Ker je širša publika v umetnostnem, kakor tudi v splošno-kultur-nem pogledu dovolj neorijentirana, je nujno navezana na avtoriteto in se zato drži omenjenih kažipotov skoro suženjsko.
Nikakor torej ne more biti vseeno, kake stvari se izvajajo.
Če samo vzamem glasbeno življenje, postane vprašanje umetnostno politike akutno takoj, če se ozrem na koncertno življenje ui pa ua operni repertoar recimo ene sezone. Gotovo imam pri tem v svojih rokah da prinesem kulturno jako pomembna dela, ali pa nasprotno zopet dela, ki za sabo no pusto nikakega sledu in za katere je storjen napor bil vržen v vodo. Oni, ki dela program koncertne sezone ali pa ont, ki si naredi načrt za operno sezono, oba prideta na vsak način v položaj, da tehtata, katera dela naj pri-neseln in v kakem redu. Tako tehtanje ni nič drugega kot umetnostna politika.
Ni pa nikakega enostavnega principa, kateri bi bil odločilen za to, v kako smer naj so odloči intendant, ki dela operni repertoar aH koucertent, ki dela načrt za koncertno sezono.
Zakaj umetnostna in kulturna politika, kakor vsaka, druga politika je v tem, da svoje udejstvovanje prilagodiš valovanju življenja ln da vodiš račun o trenutnih lokalnih prilikah in duševnih potrebah. Tudi v umetnostni politiki lahko velja, da kar je za Ljubljano slabo, ni nujno slabo tudi za Belgrad in kar je za Belgrad ali Zagreb dobro, ni nujno dobro za Ljubljano. Čeravno je mogoče najti za umetnostno politiko v naši državi tudi skupne smorpice, katerih opu-
stitev se brezdvomno more smatrati kol
umetnostno-polltlčua napaka.
Naj navedem zopet vzgled. Belgrad јч bil pred svetovno in balkansko vojsko razmeroma majhno mesto, čegar duševne sile so bile tako okupirano po notranji in znnairjt politiki, da je naravno bil interes za nmet- ' nost razmeroma majhen. Belgrad pred tema vojskama ni imel opere. Šele par let po pr©-, vratu se je staro gledališče vnovič preuredilo tn uvedla se jo stalna opera. Gledališče v Belgradn jo bilo že pred prevratom in slcai od leta 1911 dalje državno gledališče. V zakonu, s katerim so je podržavilo, kakor tudi v kazališni uredbi izdani temeljem toga zakona je izrecno povdarjen naroduo-kulturn! namen belgrajskega gledališča.
Prav naravno bi bilo torej ln vsakdo b! pričakoval, da bo belgrajsko gledališče, ka jo slavnostno začelo s stalno opero, s svojo prvo predstavo tudi podčrtalo svojo kulturno misijo. Kot tako nacijonalno dolo je imelo tedaj že na razpolago oporo Petra Konjo-viča s. Vilm veot, k' jo narodna tako po svoji: snovi kot v izdatni meri tudi po svoji mu-ziki, ln katero je bilo že med vojsko izvodlo zagrebško gledališče.
Toda helgrajska opera ob tam slavnostnem ter za belgrajsko glasbeno življenje celo epohalnem trenotkn ni izvedlo Konjovi* eeve ali pa kake druge jugoslovanske opere, dasi jih je bilo precej na razpolago. Tega ni storila, temveč stalna opera se je otvorile z neko novo-laško opero, če ee ne motim % »Madame Butterfly«.
Mislim, da je to dejanje belgrajskogfl gledališča prav gotovo smatrati za nmetx nostno-politlčni greh. — Pri sestavitvi prtM gramov kot eminentno umetnostno-politi6« nem činu jo torej treba ozir jemati kot wf rečeno na konkretno prilike in duševne pw trebe. Ne bo pa teh potreb ceniti iz vidika! navadnega običnika temveč iz idealnega vi« dika kulturne dobrobiti naroda. Čo hi se na primer oziral lo na vulgarno potrebe n. obražene mase, boš primoran, da vpel mesto oporo najbanalnejšo opereto, meeu/ visoko umetniške tragedije ordinarno burko in tako izpremeniš gledališče iz knlturnega zavoda v navadno bar-barsko zabavišče.
Če toroj gre za koncertne programe aH za gledališki repertoar pri nas v Sloveniji* si moraš najprej biti na jasnem, kako je tre« notno dusovno stanje našega naroda. Le te« daj boš mogel izbrati in nuditi narodu taka dela, od katerih je pričakovati zanj kultur« ne koristi.
Če gledam duševnost našega naroda ne kateremkoli polju, vidim vsaj jaz, da je naš narod še danes v svojem mišljenju izredna pod vplivom nemško miselnosti in to celo na Kranjskem, še neprimerno bolj pa na Štajerskem. To je za vsakega, ki se zanima zđ naše duševno življenje in ki ga kritičrvđ notri, tako jasno, da se zdi skoro odveč taka povdurjanje, če bi no bilo premnogo naših ljudi, ki podjarmljoni po nemški mentalno-sti nekritično v njej daljo živijo.
Kar se tiče vpliva tujih kultur na našel življenje, sem v principu zato, da naj bi biK vsi tujekulturni vplivi nad nami razmeroma enako močni in odklanjam absolutno nad-moč katerokoli si bodi kulture. Ravno iz razloga tako umevane intornacijonalnosti nastopam proti forsiranju nemške kulture, kec imamo do danes nad sabo njenega vpliva več kot preveč. Šele tačas, ko bodo polagoma pri nas tujo kulture prišle do njim pripa-i tlajoče veljave, šele tačas je po mojih mislili umestno, da poleg njih damo enakopravno mesto tndi nemški kulturi. Dokler pa je to zaželjeno ravnotežje šo tako daleč kot danes, pa se mi zdi 11a mestu, da pobijamo vsako forsiranje nemške kulture.
S tem sem, mislim, že v prinoipu po« jasnil, zakaj konoediram Belgradu ali Osje-ku, da prinašata drugačne programe od naših, s čemur pa nikakor so ni rečeno, da so taki programi kot jih prinašajo koncerti v teh mestih umetnostno - politično! vedno umestni. Zato nosijo odgovornost pač dotieni koncertanti. Pri nas pa si tudi ml jemljemo pravico, staviti na kritično tehtnico programe in repertoarje kakršne nam prinaša glasbeno življenje v Sloveniji. Pre* pričanim, da vsak umetnostni dogodek pušča! globoke sledove v srcih naših najboljših ljudi, nam nikakor ne more biti vse omv kak orač orje naše duše in kakšne kulture seme pada na naša polja.
Konečno bi gledo Taliehovih koncertnih programov, ki jih kot celoto zasledujem, odkar stoji Talich na čelu Češki Filharmoniji' pripomnil samo to, da se mi zdijo ti programi skoro ideal koncertnega ndejstovanja takega velikega udruženja, kot je Češka Filharmonija. Onn ima stalno na repertoarju prav vso sinfonično glasbo češko od starih! do najmodernejših in poleg tega prinaša vi krasnem nravnovešonju najboljša dela vseh evropskih kultur. Ne gre torej na slučajnem programu onega samoga koncerta hoteti do^ monstrirati idejne smernice kakega koncertnega instituta, temveč treba je vzeti ve& letno udejstvovanje, da iz njega vidne postanejo merodajne smernico.
* * *
pr Koncert francoskega kvinteta na pihalu
(Societet des Instruments a vent de Pariš) se vrši v torek, dne 29. t. m, ob 8 zvečer. Spored obsega sledeče točke: 1. Beethoven: Kvintet za oboo, klarinet, facot, rac in klavir. 2.
Stran 6.
SOJ V EN LC, dne 77. аргПа 1921
(Stenr. Ж,
Gaubert: Sonata za flavto in klavir. 3. a) Rou-ssel: Divertissement, b) Rimski-Korsakov: Scherzo, kvintet za pihala in klavir. 4. a) Rameau: Suita, b) Dussek Odion, c) Debussy: Gradus ad Parnassum, klavir. 5. Jongen: Rapsodija, kvintet za pihala in klavir. — Sedeži in stojišča v predprodaji v Matični knjigarni.
pr Posetnike XI. mindinskega predavanja ld se vrši danes dopoldne, opozarjamo, da je začetek tokrat točno ob pol 11 dopoldne.
pr Instrumentalni in vokalni koncert v Ljubljani. Orkestralno društvo Glasbene Matice, pod vodstvom prof. Michla in pevski zbor Glasbene Matice ljubljaneke, pod vodstvom zborovodje Kumarja, priredita v pondeljek, dne 5. maja v Unionski dvorani instrumentalni in vokalni koncert. Orkestralno društvo zaigra s svojim orkestrom tri simfonične skladbe, pevski zbor pa nam zapoje celo vrsto modernih skladb slovenskih skladateljev, ki se po veliki večini na tem koncertu prvokrat javno izvajajo. Natančnejši spored priobčimo prihodnje dni, danes opozarjamo lo občinstvo na ta koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
pr Spored »Slavčevega koncerta v soboto, dne 3. maja v »Unionu« je sledeči: 1. B. Smetana: Ouverture iг opere »Libuša«, izvaja orkester drav. div. oblasti; 2. a) Rimski Korzakov: Arija Sobakirs. iz opere »Carjeva nevesta«, b) Rahmaninov; »Gospod je vstali, c) Rahmaninov: »Modrost ni cilj«, poje g. Julij Betetto. 3. a) Jos. Brnobič: »Jadna draga«, b) Jos. Brnobić; »Mesečina«, c) Fr. Gerbić: »Žitno polje«, d) E. Adamič: »Ecce Dolor«, mešani zbori ,a capella'. 4. P. J. Čajkovski: »Manche slave« za orkester. 5. a) A. Lajovic: »Zunaj na rahlo sapica piha«, b) Jos. Brnobič: »Jutro«, c) Gličre: »Mi plovemo«, poje ga. Pavla Lovšetova. b. a) St. Premeri: I »Solnčna pesem sv. Frančiška« za sopran-solo, ga. Pavla Lovšetova, bas-solo, g. lie-tetto, mešan zbor in orkester; b) St. Premrl: »Jugoslovanska himna« za mešan zbor ln orkester. Začetek ob 8. uri zvečer- Vstopnice se dobe v Matični knjigarni.
pr Socialna Misel, št. 4 (april), ki izide v sredi tekočega tedna, prinese na prvem mestu velikonočni članek bivšega ministrskega predsednika, načelnika jugoslovanske demokratske stranke Ljubomira Davidoviča o sedanji krizi v državi. Nato objasnjuje Franjo Čibej pomen Immanuela Kanta (kojega dvestoletnica se pravkar praznuje), v zgodovini moderne kulture. P. Angelik Tominec nadaljuje zanimivo debato o moralni indiferenci bogastva. V Pregledu podaja Cosmopolita svoje misli o vseslovanski ideji, kar bo gotovo vsak z interesom bral. Potem pa sledi nov oddelek: Stanje ljudskoizohraževalncga dela med Slovenci, ki ima namen podati naši javnosti točno sliko o delu, ki ga vrše vse naše izobraževalne organizacije katerihkoli nazi-. ranj in struj med širšimi sloji. Topot je objavljeno poročilo o ljudski univerzi v Maribora in o socialistični delavski izobraževalni organizaciji »Svoboda«. Na koncu se nadaljuje anketa o verskonravstvnem preporodu in sicer sta se oglasila topot vseučiliška profesorja Karel Oz val d in Josip Ujčič. — Kakor izvemo, pripravlja »Socialna Misek za to leto Še več številk z zelo aktuelno vsebino občega pomena za slovensko kulturno življenje in napredek.
pr >Dom in Svet« 2. številka. Ta številka, Id izide te dni, se more upravičeno imenovati dramatska in gledališka številka. Ivan Pregelj nadaljuje svoj roman Šmonca z II. delom" Gostosevci, kjer mestoma piše popolnoma v stilu drame. Miran Jarc je napisal dolenjski metropoli Novemu mestu posvečeno črtico Razpredajoči se valovi. Ksaver Meško Je zastopan s črtico Jesen. Janez Jalen priobčuje prvo dejanje svoje nove drame Srenja. V pesniškem delu stoji na prvem mestu globoko dramatična Balada o gospodu Joštu Ivana Robide. Stanko Majcen ima pesem Drevo, Anion Vodnik dvoje pesmi Večer dogori in Uspavanko. T. Seliškar pa Obup. J. Debevec nadaljuje prevod Dantejeve Divine Commedi-je. — Izredno pester in zanimiv je Prosvetni del te številke, ki je posvečen gledališču. Fr. Koblar mu je napisal za uvod nekaj o bistvu. Nato slede: Marija Vera: Kako igralec ustvarja, Fr. Lipah: Opombe k notranji režiji, O. Šest: O sceničnem ozračju, Josip Vidmar: O gledališki kritiki, Ivan Vurnik: O gledališču kot zgradbi, Silvester Škerlj: Misli o gledališču bodočnosti, Stane Melihar: Gledališče in film, Miran Jarc: 0 lutkovnem gledališču in Adolf Robida: Shakespeare v ljubljanski drami. Zaključek tvorijo Fr. Koblarjeve kritike dramatskih del, ki so izšla zadnje čase pri nas (Rozmanov Testament, Skrbinšek-Cankar-jev Hlapec Jernej in njegova pravica, Remčevi Užitkarji, P. Golje Peterčkove poslednje sanje i. dr.). Tudi ilustracije so vse v okviru programa. Med tekstom so nasejane skice, ki kažejo razvoj in tipe gledališča, ki jih je oskrbel Iv. Vurnik k svojemu članku; umetniška priloga prinaša reprodukcije Beštrovih fotografij iz nekaterih Shakespearejevih vprizo-ritev v Ljubljani. — Ta številka Doma in Sveta zasluži vse priznanje in tvori v okvirju svojega programa po vsebini in zaokroženosti literarno celoto, ki bo zanimala vsakogar, kdor gleda s paznim očesom na razvoj slovenske drame in gledališča.
pr Vrtec b Angelček. Izšla je št. 5—6 z zelo zanimivo vsebino. Dobita se tudi še številki 1—2 in 3—4. Vrtec z Angelčkom stane
I 15 Din, Angelček sam 5 Din na leto. Uprav-ništvo je v Ljubljani Sv. Petra c. 80.
pr Občni zbor Slovenske Matice, ki se je
vrSil dne 13. aprila t. 1., tedaj ob 60letnki obstanka Slovenske Matice, je izvolil po večini stari odbor ter ga dopolnil z gospodoma dr. Al. Gradnikom in dr, Joža Glonarjem ter novim nadzorstvom. Iz poročil je razvidno, da je izdala Slovenska Matica v zadnjem tri-letju upoštevajoč težke gmotne razmere 11 publikacij v 51.000 izvodih in zemljevid slovenskega ozemlja v 10.000 izvodih. Napram izdatkom za te izdaje v znesku Din 239.284 stoji popolnoma neobremenjeno premoženje Slov. Matice in knjižna zaloga v tržni vrednosti okroglo 1 milijona dinarjev. V pripravi za tisk prihodnje izdaje je zaključni zvezek slovenske zemlje, to je Štajerske in Prekmurja in IV. zvezek dr. Mencingerjevih izbranih spisov.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, 27. aprila: »Ana Karenina«. Izven. Pondeljek, 28, aprila: »Dom«. Red D.
Cene v prvem četrtletju.
Dva znaka sta posebno značilna: dvig dinarja in pa depresija na efektnem trgu.
Dinar je notiral v Curiliu v začetku leta 6.50, se je dvignil v začetim marca na 7.30 in je bil koncem marca na 7.10. Temu dvigu dinarja je sledil seveda devizni trg; dinar je šel v prvem četrtletju za ca. 10 odstotkov gor, za ravno toliko so pa šle devize nazaj. Izjema je, kakor vemo Pariz, ki hodi svoja pota. Najnižje so bile devize takrat, ko je bil dinar 7.30. 2.januarja so notirali: Dunaj 0.125, Milan 385, London 385, ček Newyork 89, Pariz 450, Curih 1555, Praga 260; 31. marca: Dunaj 0.115, Milan 352, London 350, ček New-york 81, Pariz 445, Curih 1410, Praga 245.
Od efektov omenimo Trbovlje: v začetku leta 945, 31. marca 725, 17. aprila 610.
Na blagovnem trgu pa cene niso sledile dvigu dinarja in so ostale večinoma stalne. Poglejmo pšenico: 5. 1. 328, v začetku februarja 352, sredi februarja 332, koncem marca 330. Moka je ela pa le nazaj: 2. 1. 6, 1. 2. 6.05-6.15, 1.3. 5.80-5.90, 15. 3. 5.80, 31. 3. 5.72. Zelo so pa padla teleta in prašiči: teleta 2. 1. 22.5, 27. 3. 14—17, torej za 30 odstotkov; pitani prašiči od 26—27 na 22.5 do 23.5, nepitani 24.25—25 na 20—22.5, torej 12—14 odstotkov.
Zelo stalno je bilo v cenah importno blago. Sladkor v kockah januarja 21.25, februarja 22, sredi marca 21.5. Riž nespremenjen, Burma zmeraj 7.90. Kava trdna; Rio na primer 7. 1. 34.5, v začetku februarja 35, v začetku marca 35.5, sredi marca 36.25. Cene tekstiliji so bile še sredi aprila skoraj iste
kakor 1. januarja.
• • •
g Vporaba soli v Jugoslaviji. Jugoslavija potrebuje na leto 12X100 vagonov soli, pridobiva je pa samo 9400 vagonov — 7000 v Tuzli in dvakrat po 1200 v dveh obmorskih solnicah. 2600 vagonov pa mora uvažati. Uprava državnih monopolov hoče kriti vso potrebo doma in bodo napravili nove solnice pri Ulcinju ob črnogorski obaU.
g Izvoz sliv. Iz statistike poljedelskega ministrstva je razvidno, da se je lani iz naeš države izvozilo 38.000 ton sliv, od tega 30.000 ton v vrečah, 6000 ton etivirano v zabojih in 2000 ton marmelade. Vrednost izvoza sliv se ceni na 210 milijonov dinarjev. Do meseca maja se bo izvozilo šo 3—4 milijone kg sliv.
g Produkcija hmelja v Sloveniji. Lani je znašal (po cenitvi) pridelek hmelja v Sloveniji 6000 meterskih stotov.
g S tržišča jajc. Največ se sedaj prodaja v Nemčijo na bazi 160 švicarskih frankov. Na Dunaju se plačujejo naša jajca po 1350—1450 avstrijskih kron po komadu. Mažarska kakor tudi Romunija ne izvažati. London notira 12 šilingov in 6 pene za 120 komadov, Milan 540 do 580 ducat.
g Svetovno trgovsko brodovje. Sredi leta 1923. je vsebovalo vse trgovsko brodovje sveta 65 milijonov ton po 2.83 ma. Od srede 1923 se je brodovje pomnožilo za 800.000 ton. Nemčija, ki je bila zgubila po določbah miru
—	Tudi Francozi hočejo na severni tečaj. Amerikaneem, Kanadcem, Rusom in Amud-senu so se pridružili sedaj še Francozi. Vojno ministrstvo namerava poslati na Spitzber-ge hidroplane, ki naj bi od tam odleteli proti tečaju. Neki časopis ponuja 100.000 frankov kot donesek k nabavnim stroškom, Če bo smel poslati z ekspedicijo tudi svojega dopisnika. Dopisniku bodo dali 50.000 frankov. Francozi upajo, da bodo prej na tečaju kakor pa Amundsen.
—	Načrt židovske univerze. Komisija za duSevno skupno delo se je pečala v svoji zadnji seji pod predsedstvom Henrija Bergsona z vprašanjen židovske univerze. V raznih deželah vzhodne Evrope so določili namreč za Žide zaključeno število ali pa ga nameravajo določiti. Zato je sklenila komisija, da bo pri-
Torek, 39. aprila: raprto.
Sreda, 80. aprila: Ana Karenina, delavec predelava. — Izvem.
OPERA.
Zadetek ob pol S нтееег. Nedelja, 27. aprila: Traviata, gostovanje gospe Wesel-Polla iz Zagreba in g. B. Tomiča iz Belgrada. — Izven. Pondeljek, 28. aprila: Možiček in plesni veSer. —
Red B. — Začetek ob 8. Torek, 29. aprila: zaprto. Sroda, 30. aprila: Evgenij Onjogin. — Red C.
i Tomič je kot Pinkerton v Puccinijevi operi »Madame Butterfly< napravil prijeten vtis. Glas ima mehak, zvonek, ne sicer kdo-vekako izdatnega, pa se jo vendar dobro uveljavil, kadar ga orkester ni preveč brezobzirno topil. Po značaju in barvi ima glas vse lastnosti prožnega liričnega tenorja. Edino, kar včasih nekoliko pomoti, je pevčeva navada, da večkrat na posameznem zvoku proti sredini prehitro naraste in zopet prehitro upade; pa to morda zadeva samo osebni ob-čut, ali, če ni, se more mimogrede v pravo smer naravnati. Občinstvo je umetnost dragega gosta prisrčno priznavalo.	K.
skoraj vse svoje brodovje, je že spet na sedmem mestu; parnikov ima že polovico toliko, kakor jih je imela leta 1914. Novih ladij, zgrajenih v zadnjih petih letih, imajo Ze-dinjene države 57 odstotkov, Nemčija 56, Anglija 2 odstotka. Velikih parnikov nad 15.000 ton je 3 odstotke svetovnega brodovja.
g Statistika nemške uvozne trgovine za mesec februar 1924 izkazuje močan razmah uvoza in razmeroma pičel prirastek izvoza. Vsega skupaj se je uvozilo blaga za 718,587.000 zlatih mark (v januarju 568 milijonov) in izvozilo za 46,339.000 zlatih mark (v januarju za 45 miL zlatih mark) Največji porast izkazuje uvoz sirovin, zlasti tekstilnih sirovin in tobaka, kar se da tolmačiti z obnovljeno konjunkturo v obeh teh dveh obrtib. Glede živil in pijače je opaziti majhno nazadovanje. Zlasti je padel uvoz skupne potrebe n. pr. živil, uvoz moke je pa narasel. V izvozu izkazuje največjo množino skupine splosne potrebe, kar se kaže posebno z ojačenim izvozom sladkorja.
g Proračun sovjetskih republik za tekoče leto. Po poročilih iz Moskve znaša letošnji deficit v ruskem proračunu 350 milijonov zlatih rubljev, L j. 20 odstotkov vseh izdatkov, medtem ko je v preteklem letu znašal deficit 38 odstotkov vseh izdatkov. Deficit transportov se je zmanjšal od 145 na 29 milijonov. Izdatki za industrijo so padli od 120 na 68 milijonov. Prvikrat se sedaj nahaja v proračunu postavka — dohodki iz industrijskih podjetij — v znesku 24 milijonov zlatih rubljev. Te številke kažejo na splošno izboljšanje gospodarskih prilik.
g Elektrizacijski načrt v Podkarpatski Ruski. V Beregsasu se vrše priprave za uresničenje elektrizacijskih načrtov v ruskih Karpatih. Po tem načrtu se ima zgraditi električna centrala za vso Podkarpatsko Rusko. Za to bi bilo treba, da vsa mesta Podkarpatske Ruske, katera že imajo elektrarne, ali pristopijo k nameravani centrali, ali pa bi postali ustanovitelji novega podjetja, ali pa bi vso potrebo toka krili v centralni elektrarni.
g Setev v Ukrajini. Po podatkih ljudskega komisarijata za poljedelstvo je letos v Ukra* jini posejanega polja 16.2 milijonov desjatin, kar pomeni napram prejšnjemu letu napredovanje za milijon desjatin. Izgledi za žetev so srednji.
g Dohodki avstrijskih zveznih železnic iz tranzitnega prometa. Po podatkih generalne direkcije avstrijskih zveznih železuic so znašali dohodki iz tranzita leta 1923. 208.914.5 milijonov zlatih kron. Ta svota pomeni aktivno postavko v avstrijski plačilni bilanci.
g Grška zunanja trgovina. V preteklem letu je znašal uvoz v Grško 490.4 milijarde 903 milijone drahem, izvoz pa 2 milijardi 113 milijonov drahem. Deficit je torej znašal 2 milijardi 790 milijonov uapram 267 milijonom drahem v letu 1922.
BORZA.
Cnrih, 26. aprila, (Izv.) Holandija 210, New-york 563.75, London 24.69, Pariz 35.85, Milan 25.25, Praga 16.5725, Bukarešta 2.95, Belgrad 6.9725, Sofija 4.07, Dunaj 0.007975.
poročila ustanovitev posebne židovske univerze. Pri tej priliki je izjavil španski zastopnik, da bi bila Španija vesela, če bi mogla izvršiti ta načrt. Španska vlada, je rekel, ne bo dala samo stavbišča, temveč bo dovolila tudi vsakoletno podporo. Na Španskem je namreč gibanje, da bi nekdaj pregnane Žide poklicali nazaj, zelo močno. Na čelu akcije je znani senator Politos. Komisija pa prijaznemu Španskemu povabilu ni ugodila, temveč se je odločila za mesto G d a n s k. To pa zato, ker ie Gdansk najbližji onim krajem, kjer je največ Židov.
— Nova stolnica v Lincu. Dne 29. t. m. bodo v Lincu posvetili novo stolno cerkev Marijinega Oznanenja, ki so jo zidali 62 let. Nova cerkev je eno najlepših svetišč v Avstriji. Povodom blagoslovitve se pripravljajo velike slo-
vesnosti. Sv. stolico bo zastopal kardinal Frttbn ;wirth.
—	Za varčevanje v čeških ministrstvih p!«
še legionarski dnevnik »Narodni Osvobozeni< in zahteva, da se odpravi ministrstvo za prehrano, za zdravstvo, za unifikacijo in trgovino. Poštno ministrstvo aaj se spoji e trgovinskim ah z železniškim ministrstvom. Ministrstvo za zunanje zadeve in narodno obrambo posluje s sila velikim in dragim osebjem. Poljedelskemu ministrstvu in ministrstvu za javna dela očita omenjeno glasilo, da strankarsko podpira ožje interese onih skupin, ki se ž njimi strinjajo proti širšim interesom cele države.
—	Zemljo hočejo privezati. Na Filipinih^ otočju med Azijo in Avstralijo, je bil zadnje tedne hud upor, ki so ga ameriške čete le г veliko težavo zadušile. Vzrok je tale: Domačini mislijo, da je zemlja ušla iz zapahov, ti katerimi je bila pritrjena, in da bo padla y prepad. Edina rešitev je ta, da napravijo vrv in da zemljo spet privežejo. Dotična verska sekta je zbrala velikansko množino konoplje za napravo vrvi. A voditelji akcije so ljudstvo pogoljufali in so konopljo prodali na trgu. Ljudstvo se je razburilo, vsak dan bolj, in razburjenju je sledil upor.
—	Dardanele. Atenski list »DemokraV tija< poroča, da so pričeli Turki oboroževanje morskih ožin pod vodstvom nemških inženirjev. Delo se nadaljuje tudi ponoči. Nove trdnjave bodo bolj oddaljene od obrežja nego prej in bodo razpolagale z močnimi topovi,
V	Carigradu so tudi zbrani močni vojaški oddelki kot stalna garnizija.
Aeroplani pomagajo odkrivati zaklade. Morski roparji 17. in 18. stoletja so zakopali baje marsikak zaklad, ki bi ga sedaj naš zla-taželjni čas seveda rad dvignil. Sicer pravijo zgodovinarji, da taki zakladi nikoli niso bili veliki, ker so si upali roparji samo nad male ladjice, večjih so se pa ogibali. A to nič no d&, zakladi gredo ljudem še zmeraj po glavi. Največ govorijo v zadnjem času o nekem morskem roparju v 18. stoletju, Petru Duvalu. Ropal je v Biskajskem zalivu in pravijo, da pred njegovo majhno ladjico »Jastreb« ni bila varna nobena trgovska ladja. Leta 1763. je imel Duval že dosti ali pa se ni čutil več dovolj močnega za nadaljevanje svojega pevar-nega poklica; sklenil je zakopati svoje zaklat de. Nedaleč od otoka Bonaventure v zalivtf reke Sv. Lavrencija v Ameriki je 90 metrov visoka skala iz apnenca. Tam je zakopal svoje imetje. Toliko jih je tam že kopalo in toliko že tudi utonilo ali padlo s skale, da je kanadska vlada prepovedala vsako nadaljnje kopanje. Nekaj podjetnih mož si je pat nabavilo aeroplan, iz aeroplana so vso skalo fotograifrali in bodo začeli kopati na točki, ki se jim zdi pripravna, kljub prepovedi.
Trije delavski prazniki v Italiji. Italijansko delavstvo je združeno v treh velikih skupinah: fašistovski, socialistični in krščansko socialni. Vsaka teh skupin si je izbral svoj lastni delavski praznik: fašisti 21. aprila — ustanovitev Rima, — socialisti 1. maja, krščanski socialci pa bodo praznovali 15. ma< ja, ko poteče 33 let, odkar je Leon XIII. izdal svojo znamenito okrožnico >Rerum nova-rum< o socialnem vprašanju.
—	Prva vročina. Vzhodno od Pirenej Jf nenadoma nastopila huda vročina. Toplomei kaže v senci do 31 stopinj Celzija.
—	Izgubil ženo, pa jo hoče darovati tistemu, kateri jo najde. V občinskem razglasu mesta Jahimova je objavil občan Endera naslednjo izjavo: »Podpisani naznanjam s tem, da se mu je na volivnem shodu 29. marca izr gubila njegova žena Liza. Poklonim jo v dar tistemu, ki jo najde. Obenem izjavljam, da nisem za svojo ženo plačnik. V Merklinu pri Jahimovu dne 2. aprila 1924. Jožef Endere.«
Novice Iz Amerike.
—	Smrtna kosa med ameriškiim rojaki.
V	Clevelandu je umrl 29 letni rojak Jožei Plut, dober in veren Slovenec, ki je bil šele leto dni poročen. — V Bulgerju, Pa., je umrla splošno spoštovana, vzorna žena in mati Margareta Kos. — V Canon City, Colo., je v rudniku smrtno ponesrečil 25 letni vrl slovenski fant Frank Jakopič. N. v m. p.l
—	Nova slovenska župnija v Ameriki. Na< si izseljenci v Canonsburgu, Aleksandan in drugih bližDjih naselbinah (Pa.) so v sporazumu z zastopniki slovenskih podpornih društev sklenili, da ustanove svojo župnijo in zgrade cerkev. Zemljišče v Aleksandru je is kupljeno in zagotovljeni prispevki podpornih društev. Tudi s cerkvenimi oblastmi je stvai že urejena. Z zidanjem cerkve prično takoj.
—	Sestra pok. škofa Trobca umrla. V Rice, Minn., je dne 7. aprila t. 1. umrla gdč, Marija Trobec, sestra pokojnega škofa Jakoba Trobca in slovenskega župnika v Rice Johna Trobca. Pokojnica, ki je dosegla starosl 84 let, je prišla v Ameriko pred 54 leti in j« ves čas bila pri svojih bratih. Bila je blaga žena, ki so jo vsi spoštovali, in zlasti dobrot niča katoliškega tiska. N. v m. p.!
Slovenski katoliški shod v Nowyorkn i* Collin\voodu. Zastopniki slovenskih cerkve nih in podpornih društev so na svoji seji dn« 6. t., ni. sklenili, da se vrši prvi slovenski katoliški shod v Nowyorku dno 25. maja t 1., in sicer v Arlington Hallu. — V Collinwoodu. ki je ena največjih slovenskih naselbin, a« vrši katoliški shod dne 25. maja. V obeh mestih se delajo velike priprave, da prireditvi častuo izpadeta.
širnega sveta.
Gospodarstvo.
Uničevalni žarki.
Angleško časopisje je pred kratkim poročalo, da se jo angleškemu inženirju in učenjaku H. Rindellu-Maltthews-u posrečilo iznajti čudovito žarko, ki v gotovem obsegn vse uničijo in razdpnejo. Nekateri strokovnjaki so objavili o tej iznajdbi svoja mnenja, katerih vsebina bi bila v kratkom sledeča:
Ta iznajdba je izzvala veliko razburjenje v vojnih krogih. Čemu bi žrtvovala v resnici država velikanske svoto za zračno mornarico, če lahko vstavi skrivnostno moč ysaki motor in zažge vsako letalo, ki ga dosežejo nevidni žarki. Iz drugega razloga so bili veseli te Iznajdbe tudi pacifisti, pristaši vesoljnega miru, ki so mislili, da se ne ponovijo več strahote zračne vojake, ko so letele bombe na brezorožnn mesta.. Žalibog so ysi ti npi prezgodnji. Vojna tehnika je imela sredstvo proti nevidnim žarkom, še predno so bili ti žarki odkriti. To pomoč nudi kemija v obliki umetno megle, zastora, kateri skriva v potrebnem trenutku letalo prod sovražnikom. To sredstvo so uspešno rabili pri papadu in tudi obrambi med zadnjo nemško vojsko vojne ladje, posebno drage oklopidce. Od tega časa je napravilo izdelovanje umetne megle znatne uspehe: zavesa iz dima je postala bolj gosta iu se lahko raztegne ua kilometre daleč. Posebne uspeho so napravile amerikonske Zedinjene države, ki so opremilo vsako svoje letalo in vojno ladjo z posebno tekočino. Njene kemično sestavine so državna skrivnost. Ob letu ali plovbi brizga se ta tekočina po zraku in takoj rnz-liri gosto belo meglo, ki je popolnoma slična oblakom. Vojna ladja ali letalo, ki se mora braniti pred nevidnim virom uničevalnih Earkov, si torej lahko pomaga na ta način, da postane popolnoma nevidna.
Tako eni. Drugi pa sodijo drugače. Iz francoskih listov je razvidno, da prisojajo tudi ti tej iznajdbi veliko važnost. Žarki ss Imenujejo termalni ali tudi hudičevi žarki. Sotrudnik »Malina« je poprašal za mnenje znanega francoskega učenjaka, ki je iznašel j takozvane imfrardeče žarko, dr. M. Char- j bonnean-ja, ki je izjavil, da jo princip teh novih fermalnih žarkov našel že znani elektrotehnik Tesla, ki je po rodu Hrvat. Char-bonneau meni, da ti uničevalni žarki niso identični no z ultravioletnimi ne z imfra-rdečimi žarki. »Po mojem mnenju so londonski .poizkusi v neposredni zvozi s svojeeasni-«u razkritji avstrijskega (hrvatskega) inženirja Nikolaja Teslo (1889), ki jo prvič ustvarjal električne valove. S pomočjo teh Valov se jo že davno posrečilo v gotovi razdalji ubiti miško, ustaviti magnet oli pri-Egati eletrično žarnico. Že 1. 1918 sem fran-eoskejmu vojnemu ministrstvu predlagal, porabljati take olektrične valove v strelskih jarkih za obrambo zoper sovražne napad . Blizu Pariza smo tedaj izvršili več uspelih poskusov. Toda, ker vojno ministrstvo tedaj ni moglo dati dovolj sredstev za nadaljevanje teh poskusov, je vse prenehalo.*
Sotruduik Rindel-Matthewsa, ki Je nove žarke odkril, pravi, da so ti žarki nekaka steza, po kateri se pošilja neka moč na način elektrike. Dosedaj znajdbe še nismo mogli popolnoma preskusiti, ker še nismo mogli zgraditi dosti močnih central. Vemo pa, da razdiralno moč žarkov omejuje samo zmožnost, da se pretvorijo v električno silo. Da bi zavarovali London 80 kilometrov naokoli, bi bilo za začetno napravo treba treh milijonov funtov — ni veliko. Napadi iz zraka bi morali potem saminasebi prenehati, kajti nobeno letalo bi ne moglo priti v zavarovani prostor. Marsikaj smo že dosegli: na razdaljo 20 metrov smo ubili miš, smo zažgali smodnik in druge stvari, smo nažgali električne svetiljke in smo ustavili na motorjih in na letalih magnete. Mislimo, da bi že sedaj lahko spustili v zrak skladišča streliva in da bi lahko morili ljudi že na daljšo razdaljo.
Nekoč je naš asistent zašel v območje Sarkov; takrat smo razvili šele petstoti del one moči, ki jo lahko razvijemo danes, pa se je vseeno takoj sesedel in je bil 24 ur brez zavesti. Največji zračni »Zepelin« bi se v območju naših žarkov ne mogel držati niti pet minut, njegovi stroji bi obstali in odeja bi zgorela. Aparat, ki ga potrebujemo za proizvajanje sile, bi lahko dejali na navaden tovorni avto. Upamo, da bomo že v prihodnjih tednih svoje poskuse lahko ponovili na večjem prostoru. Napravili bomo tudi poskus, če jo mogoče razstreliti granato v zra-k u, tako da ne more do nas. Granate in plini so omejeni, naša sila pa obsega velikanske prostore. Našo moč tudi lahko reguliramo; človeka lahko ubijemo ah pa ga napravimo za boj nesposobnega samo za en da i ali dva ali pa tudi samo /.a par ur. Silo lahko proizvajamo v centrali in jo napeljemo v podružnice. Naša znajdba bi bila lahko največje koristi v boju proti kobilicam, ker lahko očistimo ozračje v desetih minutah, najsi so oblaki kobilic še tako veliki. Žarke lahko pošljemo osem kilometrov visoko in 80 kilometrov naokrog, in v tem okrožju ne bi moglo živeti nobeno bitje.
Počakati je treba, koliko je resnice na teh podatluli, Iti jih priobčuje londonski časo-
pis >Star< — Zvezda —. London bi bil seveda popolnoma zavarovan in varen pred vsakim zračnim napadom. Odkritje teh žarkov je zbudilo v Londonu veliko pozornost. Posebuo še, ko je Rindell-Matthews poskus ponovil in takoj ustavil stroj, ki se je vrtel na dmgem koncu laboratorija. Njegova prva naloga je sedaj ta, da razširi delovanje žarkov na razdaljo 300 metrov, potem so pa tudi kilometerske razdalje že osvojeno. Rindell-Matthews pravi, da so najbrž tudi Nemci že odkrili tako žarke, samo na drugi podlagi. Časopis »Daily Chroniclec pripominja, da bi s pomočjo teh žarkov vojsko sploh napravili nesmiselno; zlasti napadi, iz zraka bi bili potem čisto nemogoči.
Vsako približujočo so armado bi lahko ustavili in ne bi mogla naprej. Tako postanejo žarki uničevanja in razdiranja lahko žarki blagoslova.
iesto, o katerem se največ
trd kamou. Leta .1803 so pa napravili na Francoskem prvi predor nkoz pesek, kar je seveda voliko težje. Zelo znamenit za ono caso je prodor pod Temzo v Londonu. Mislili so nanj že leta 1799, dovršili so ga pa z velikanskim trudom šelo leta 1841. Dolg jo 1140 angleških čevljov. Ker ja angleški ! čevelj 30.40 em torej 847 m in jo stal 600.000 angleških funtov. Z železnico so pa na- j stajali seveda večji prodori. Prvi železniški predor so napravili na Angleškem med Li-vorpolom in Manchestrom v letih 1826 do 183«. Najdaljši predor danes je simplonski, i ki mu manjka samo par metrov do dvajset kilometrov. Rusija je žo pred vojsko nameravala rgraditi prodor skozi gorovje Kavkaz, dolg bi bil 23 km. Projektirani predor med Anglijo tn Francijo bi imel 45 km dolžine, oni pod Borlngovo cesto med Azijo in Ameriko pa 92 km. To so železniški. Vodovodni ln petrolejski predori pa merijo dauos žo na stotine kilometrov,
d m a u в n n n н m & m n вв и ш b a ra ш s w s
Sloviti potovalec Colin RoG nam pripoveduje o mestu Los Angeles v Ameriki. Mesto je prav novo, pred par desetletji komaj znano, ima 60O.OOO ljudi. Po špansko se izgovori los dnheles, po angleško pa los ćjndžiliz. Rofi pravi:
Morebiti po svetu ne govorijo toliko o Los Angeles, kakor tukaj mislijo, a v Ameriki se prav gotovo o nobenem mestu toliko ne govori. Če nikdar še ničesar nisi slišal o tem mestu, samo v Ameriko pridi, in takoj ga boš poznal. Mesto leži v Kaliforniji, na zapadni ameriški obali, in ves vzhod in vsa sredina Unije delata reklamo zanj. Če listaš v pusti zimi v Newyorku ali Chicr.go po kakšnem ilustriranem časopisu in gledaš vse one čudovite slike, takoj boš videl solnce, palme in oranže, srečo in zadovoljno življenje, ki te čaka ob daljni pacifiški obali. Čudiš se, da jo na vzhodu še kaj ljudi in da se niso že vsi preselili v deželo sanj ob Pacifiku. Los Angeles je pa središče in krona te bajne dežele Ne vem, kako hitro to mesto svoje prebivalstvo podvoji, vem pa, da gre čudovito hitro naprej. Vem tudi, da mesta pred vojsko skoraj bilo ni, da bo pa kar naenkrat doseglo milijon ljudi. Čudil sem se, ko mi nikjer niso mogli povedati, kje je kakšna cesta ali kakšen trg, pa naj si sem vpraševal policista ali hotelskega vratarja ali gospodično v.izvestil-nici. In čo sem so potem vsedel v avto in sem se peljal na slepo srečo v ono smer, kjer sem mislil, da mora biti aotična cesta ali ulica, se nisem čudil več. In razumel sem, zakaj skoraj nikjor ne dobiš nobenega načrta. Saj bi ti tako nič ne koristil. Hiše in ulice rastejo tukaj dobesedno iz tal, kakor gobe po dežju; in znanci so mi pravili, da so v mestnem delu, kjer niso bdi že mesece dni, v začetku nič ne spoznajo.
V Amerild zidajo že itak izredno hitro, vsaj za naše evropske pojme. Ko sem bil v Newyorku, som videl dvajset- do trideset-nadstropne nebotičnike, ki so jih zgradili v par tetinih. V Los Angeles ti pa napravijo hišo zares čez noč. Zime tam ne poznajo, deževnega časa tudi ne, zato gre vse tako hitro. Podkletijo nič, položijo samo tla, na tla pa postavijo smešno tenko ogrodje; čez ogrodje denejo lepenko, mavec ali ilovico, in hiša je zgrajena. Spredaj pa s cveticami ozaljšana veranda in palme. Znajo res zidati, ti prebivalci angelskega mesta. Samo najbolj notranji del, trgovsko mesta, je tak kakor drugod v Uniji. Sicer pa vse široko in odprto, široke ceste, drevoredi, palme, cvetice, zelene ruše. Na rušah pa omenjene hišice z verando in odprto spalnico; tudi reveži jih imajo. Bolj so poceni kakor pa stanovanje v kakršni najemninski hiši.
Mesto petroleja je Los Angeles, mesto oranž in mesto filmov. Mesto, kjer so nastala pravljična bogastva na pravljični način. Mesto, v katero je prišel v zadnjih dneh tolikrat imenovani Sinclair s pet dolarji in je postal potem največji petrolejski bogataš. Ze govorijo, da bo Los Angeles postalo največje mesto Amerike. Kaj pa Newyork? Tudi Newyork bo zaostal, pravijo Angeličani.
Iz preteklosti predorov.
Marsikdo misli, da so nastali predori šele v času železnic. Pa nI tako. Saj jo napravil žo stari Nebukdnezar okoli leta 600 pred Kristusovim rojstvom 500 čevljev dolg predor. Jeruzalemski vodovod pa, napravljen za časa kralja Davida okoli leta 1000 pred Kristusom, je imel tudi več predorov, in eden je bil 537 metrov dolg. Evpalinus je napravil za vodovod na otoku Samos 1000 m dolg predor. Rimljani so kot prvovrstni zidarji zgradili seveda tudi dosti predorov. Za Vespazijana (G9—79 po Kristn) so prevrtali 1000 čevljev debelo skalo. Tudi velika kloaka je doloma predor.
Z razpadom rimsko države je kakor marsikaj drugega prenehala tudi grarlba predorov. Šele z iznajdbo smodnika so prišli tudi na misel, da bl jih ?. njegovo močjo gradili. Prvi večji tak predor so napravili na Francoskem v letih 1679 do 1681. Sledil mu je takozvnnl »Umor Loch« na poti čez Sv. Gotard, lota 1707. Oba, ta dva gresta skoc
HALO!
SVETOVNOZNANI
so prispeli r Ljubljano. — Dobavni pri glavnem I zastopstvu O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ulica 11.
кавззјд и« амииивгаикЕвиаваи
NAJSTAREJŠI BANKOVEC.
Najstarejši bankovec, ki šo obstoja, jo bil izdan za časa prvih vladarskih let prvega cesarja Ming-dinastije (v sredini 14. stoletja) po padcu mongolske dinastije. Ta bankovec jo torej starejši kot pa prva pravilna I oanka v Evropi, ki jo bila ustanovljena leta j 1401 v Barceloni na Španskem in tri stoletja i starejši kot ustanovitev stockholmsko banke 1. 1G63, ki jo bila prva banka, ki jo izdajala v Evropi papirnati denar. Bankovec ima na zgornjem delu napis: »Splošno veljaven vrednostni papir Tuiming - dinastije«. Na Obeh straneh se pa šo čita; »Vrednostni papir Taiming-dinastijo, splošno voljavon pod eolncem«. V sredi stoji zapisano z velikimi črkami: »Eden kvan«. (1 kvan = 1000 momov; 1 morn je približno ena avstrijska krona). Pod črkami »kvan« je naslikan bakreni denar, pod tem je pa natiskamo: »Z dovoljenjem našega finančnega ministra jo dovoljen tisk vrednostnih papirjev Taiming-dinasti-je, ki veljajo povsod poleg bakrenega denarja. Kdor ponareja te papirje ali take vporablja, toga se obglavi, kdor pa naznani ali ujamo ponarejevalce, ta dobi nagrado 250 srebrnih taelov, poleg tega mu pripada vsa.premična nepremična posest zločinca.
Dne ■.. . i...... v mesecu......
loja.....Hugvvn — periode.« Označba dneva, meseca in leta je vslod starosti tako obledola, da jo ni mogočo razčitati. Hugwn-perioda odgovarja letom 1368—1390 našega štetja. Ta bankovec so našli meseca septembra 1.1885 pri podiranju neke hiše v Pekingu. Druge eksomplare imajo v Evropi samo še britski muzej v Londonu, azijatski muzej v Petrogradu in kraljevi kabinet za novčanico na Švedskem. Marco Polo, italijanski potovalec, piše o kitajskih bankovcih, ki so bili v prometu žo v 12. stoletju, sledeče: ,»Veliki Khan (Knblai) je dol predelati drevesno skorjo v noko vrsto papirja, ki naj bi veljal v celi državi kot plačilno sredstvo.« Na takem papirju je tiskan tudi zgoraj omenjeni bankovec in verjetno jo, da so tiskali vse bankovce do 1. 1455, ko jo bilo razpečavanje preklicano, na papir. Iz poiskusov, ki jih je napravil prof. Karabacek o izdelovanju papirja v Orientu, sledi, da so imeli Kitajci v izdelovanju papirja, v tisku in v izdajanju papirnega denarja zelo pridne učence dragih narodov, kajti v Siriji so poznali žo proti koncu 12. stoletja, v Porziji pa v 13. stoletju papirnati denar, ki je pa ostal le malo časa v veljavi.
NOVO OTVORJENI
moderni damskl česalni salon
b prvovrstno postrežbo sc cenj, damam priporoča za obisk. — Izdelava vseh lasnih del. — Zaloga
parfumerije. — Manicure. — Massage.
ALEKSANDER GJUD ml., KONGRESNI TRG 6.
KAČJI KAMNI.
V časopisu »Federacao« iz Porto Alegre v Braziliji se nahaja zanimiv članek o »kačjih kamnih«, ki delujejo proti piku strupenih kač. (V Braziliji imenujejo te kamne »pedras de veado«, kar bi se po naše reklo »kamni srnjaka« ker so napravljeni iz rogovja tam živečega srnjaka) in ki se na-pravljajo na sledeči način: rogovje razrezano na majhne koščke, jih obličimo v majhno kroglice in jih žgemo v ognju. Uporaba obstoja v tem, da pritisnemo tako preparirano rogovje na pičeno mesto, kjer obvisi vsled izstopajoče krvi in odpade potem samo od sobe, nakar nastopi takoj ozdravljenje. Za Učinek podaja omenjeni članek popolno garancijo ln navaja šo celo slučaje z navedbo imon pičenih oseb, kraja in pa vrste kače, tako da moramo verjeti, akoravno so sliši kot čudež. Tudi v Indiji uporabljajo enako kamri že od pradavnih časov som s popolnim v- -hoЛ in katere cenijo kot veliko drago-
, Najboljšo kamne v "Rr.i7.Uijl dnje ie takozvane poljeke srne (veado cam-
ZEMELJSKI ZAKLADI KANADE.
Po poročilih amerikanskega »Burean of Statistic« so je zvišala produkcija minerali! v 1. 1922 na 180,622.000 dolarjev, med tem ko jo znašala v 1. 1921 6 milijonov dolarjev, manj. Vrednost kovin jo zrastla v L 1922 na okroglo 61 milijonov dolarjev (v 1. 1911 samo 49 in pol milijonov). Produkcija na kuilvu in drugih nekovinah jo pa padla za 4 milijone na vsoto 83?« milijonov. Vrednost matoriJ jala za rudniške in druge, v to svrho spadajoče, napravo računajo na 35 milijonov.
MOŽ IN ŽENA.
Mož in žena gresta k fotografu. Ta jim« prigovarja, kakor vsak fotograf, naj se držita malo na smeh. Reče jima: >Preresno, veliko preresno! Nikar ne mislita zmeraj drag na drugega in napravita malo bolj prijazen obraz.«
ŽENSKI RAJ.
Gotovo spet Amerika. In res. Kdor pozna in ve, v kakšni časti je pri Amcrikancih ženska, bo gotovo pritrdil onim strokovnjakom, ki pripisujejo Američanki golov vpliv v avtomo-bilstvu zadnjih let. Nešteto je v Ameriki žensk' vsake starosti in vsakega stanu, ki odločno in strokovnjaško vodijo avto, in sicer same, ne z boječe gledajočim šoferjem ali soprogom oh strani. Stare malero z vozom, naloženim z vnuki, kuhnrice z avtom, polnim jestvin, so vsakdanji poulični pojav. Ženske so povzročile, da začnemo vožnjo iz voza ven in da ni treba tistega sitnega navijanja in skakanja v voz; žen-f ske so izsilila »sedanc, zaprti voz. Američanka. hoče imeti tudi po dolgi vožnji svoje lase lepo urejene. Kako se zanimajo za avto! Na zadnji avtomobilski razstavi v New Yorku so šestnajstletne deklice z rosnim obrazom preskušalo vse vrline in napake avtov in so živahno debatirale o njih. Zalo ni čudno, če imajo ženske tudi vpliv na tehniško konstrukcijo avtov. Voz, ki je težak in so ne da lahko voditi je že naprej izobčen. Vse mora biti tako ui jeno, da ženski nikdar ni treba stopiti iz a\ in navijati ročico. Ameriška reklama vse dobro ve in so obrača večkrat samo na žensi v sliki in pisari. Marsikak Časopis jo na por. žujoč način grajal moža, ki ni kupil ženi za božično darilo tega in tega voza s to in to znamko
DROBTINICE.
Ladijski kompas je iznajdba Flavijrt
Sioja iz Amalfi v 1. 1302.
• • •
Eni tretjini vsega človeštva je riž naj-glavuejSa hrana.
• • *
Železno palico za basanje pušk in topa* je upoljai prvi knez Leopold I. Anholt-De-
sanški.
• • •
L. 480 pr. Kr. so razumoli že Perzije! oddajati nekaka telegrafska poročila v voli« ke daljavo. Trideset let pozneje pa sta Iznašla dva Grka, Demokritcs in Kleohsenoe, optični telegraf s črkami z uporabljanjem zastavic poduovu ln bakelj ponoči.
SOČUTJE.
Gospica Lecouvreur (1692—1730) je igrala nekoč Monimo v Racinovi žaloigri Mitridat. Mi-tridata samega je igral zelo grdi Beaubourg. Ko mu je Lecouvreur zaklicala:
>0 gospod, Vi spreminjate svoj obraz,« se je oglasil glas iz občinstva: >Le pustite ga, naj ga spremeni, ko jo tako strašansko grd!«
ne veš,
da bodo zgradili v Ameriki proti ladjam, ldf vtihotapljajo alkohol, veliko brodovje 65 ladij, ki bo neprestano krožilo ob obali; da so dobili te dni v Mezopotamiji šest palcev dolgo kost, ki je služila kot pero za klinasto pisavo;
da je bila ljubljanska škofija ustanovljena 6. junija leta 1461;
da ponujajo slovitemu francoskemu bok-serju Carpentieru, ki se bori danes na Dunaju, 50.000 do 75.000 dolarjev za en sam boj v Ameriki;
da je mesto Klajpeda (Memel), ki so gn sedaj prisodili Litvi, v par tednih izdalo t&h vrst novih poštnih znamk;	>
da je voditelj ekspedicije na najvišjo goro sveta, genral Bruce (brus), nevarno obolel in da bodo morali zato ekspedicijo morebiti opustiti;
da so na razstavo vezenin v Londonu poslali svoje izdelke tudi moški in sicer prav izborne stvari;
da so napravili na svetovni britanski razstavi v Londonu poseben oddelek za otroke, ki so se izgubili, da imajo za otroke posebno razstavo in da jih oddaš in dobiš nazaj v posebni sobi, kakor pri nas obleko;
da so napravili Belgijci v afriški držav? Kongo veliko cest za avtomobile in da je tako omogočen promet med južno Afriko ni Egiptom;
da imajo največje tri ameriške kino« dražbe 650 milijonov dolarjev kapitala;
da je bil najstarejši lanski ameriški samomorilec star 97 let, najmlajši pa 6;
da jo ameriška tovarna kruha Ward po* kupila 16 dragih pekarn in da speče ta dntiha na leto 390 milijonov hleba kruha;
da prelezo polž v eni sekundi poldrag milimeter;
da je najdaljši most na Kitajskem in fta jc £14 kilometrov dolg, da je pa i* Ljubljane do Trsta po zraku samo 73 kilometrov; da ie muboU& fe inaeriraž y з&девднк«
SLOVENEC, Tttm 27. ИртТГа TШ.
Stev. У7.
Cerkveni vestnik.
c Cerkvena slovesnost v čast Marije, Matere dobrega sveta, patrone in varbinje družbe sv. Petra Klaverja, se vrši danes ob 4 popoldne v Uršulinski cerkvi. Po govoru in li-tanijah je darovanje za afriške misijone. Vabljeni so vsi prijatelji katoliških misijonov.
c Sestanek »Sodalitatis Se. Cordis Jesu« bo v torek, 29. aprila ob 5. popoldne v semenišča. Poroča g. dr. Peruč o sv. Bernardu kot učitelju duhovnega življenja. — Predsednik.
Naznanila
»TOMBOLA« nižjih poštnih uslužbencev je vsled tehniških ovir PRELOŽENA na NEDELJO, dne 4. maja 1924.
ODBOR.
Drušabni klub priredi v nedeljo, dne 27. t. Bi. izlet k Sv. Katarini. Odhod ob 8 zjutraj izpred Akademskega doma na Miklošičevi cesti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Stolna prosveta ima jutri zvečer točno ob 8 » družbeni dvorani v Križankah zaključno predavanje v tej sezoni. Predaval bo topot č. g. licealni profesor Iv. Mlakar. Prosimo točne udeležbe.
ŠiSensko prosvetno društvo priredi v pondeljek, dne 28. t. m. ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani zanimivo skioptično predavanje Predava g. prof. dr. S a r a b o n.
Krekova mladina т Ljubljani. Vsi, ki sodelujejo pri igri >Divji lovec« so opozarjajo, da se vrši redna skušnja jutri, v ponedeljek ob 8. zvečer v društvenih prosorlh. — Odbor.
Sentpetersko prosvetno društvo priredi v pondeljek 28. t. m. ob 8. zvečer v svojih prostorih Župnijska ulica 1, I. nad. narodnoobrambeni večer. Spored: 1. Buči morje adrijansko (moški zbor); 2-Soči (deklamacija); 8. prof. dr. Joža I.ovrenčič: Goriška prošlost in sedanjost; 4. skioptične slike iz našega Primorja; 5. Gor čez izaro (mešan zbor). Vstop prost. — Odbor.
Dražba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe »v. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, t. j. 29. t. m. ob 6. uri popoldne (Jugoslovanska tiskarna).
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi prihodnji torek skioptično predavanje O Carigradu in Bosporu. To predavanje je nadaljevanje zadnjega in je obenem poslednje v tej sezoni.
Na Strelišču pod Rožnikom se vrši v nedeljo 27. i. m. koncert prvovrstnega orkestra.
Odbor društva slovenskih sodnikov v Ljubljani naznanja tem potom vsem evojini članom, da se letošnji redni občni zbor vrši dne 29. maja 1924 ob tričetrt na 11. dopoldne v Ljubljani, v dvorani Stev. 79 justične palače z običajnim dnevnim redom. Poleg tega je predmet razprave tudi zakon o sudijama in osnovanje podpornega sklada za slučaj bolezni insmrti. Člani se vabijo k obilni ude-
ležbi ter opozarjajo na §§ 16 in 17 društvenih pravil. (Prijava predlogov najmanj 14 dni preje in pravica do 5 pooblastil.)
Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja, da se vrši občni zbor v pondeljek 28. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine. Ker se bodo np občnem zboru sprejele važne resolucije tor se bode tudi sklepalo o vajeniškem vprašanju itd., se naprošajo vsi člani, da se ga zanesljivo udeležijo. Po končanem občnem zboru se vrši v spodnjih prostorih restavracije Zvezda prijateljski sestanek.
Dijaški vestnik.
d Seja podružnice SDZ za Ljnbljano in okolico je preložena vsled zaprek na nedeljo, dne 4. maja ob 11 dopoldne v Ljudskem domu. Vsi odborniki točno I — Tajnik.
se lehho smeJra MILO „GAZELA"
HI po svoji nedosegljivi hahovostl pre-Imša vse druge proizvode.
Bell. iisSi m тгт frpežnosi perila?
i-ftimem вши
i m vara sc St perila! I
мииим——^
Turistika in šport.
Ilirija : Hermes. Prvenstvena nogometna tekma med Ilirijo in Hermesom se vrši danes ob 16. uri na igrišču Ilirije. Prvenstvena tekma rezervnih moštev se prične ob 14.30 kot predigra. Hermes je v zadnjem času lepo napredoval in dosegel že proti monakovsfcemu T. u. TV. časten rezultat. Od te tekme jc svoje moštvo še izpopolnil, tako predstavlja za Ilirijo trdega protivnika in da se more pričakovati zanimive tekme.
CEPICE, OVRATNIKE, MANŠETE, KRAVATE, SAMO VEZNICE, ROBCE, SRAJCE — v krasni izberi Vam nadi po ugodnih cenah
Drago Schwab - LJubljana.
Izpred sodišča.
Motenje vere. Bilo je na božični večer. V cerkvi v Zagorju se jc zbralo polno ljudi. Polnočnico je opravljal župnik g. Valentin Sitan. Med drugimi sta prišla k polnočnici tudi mizar France Gorišck in pa čevljarski pomočnik Jože Zibret. Ker sta prišla že precej pozno in je bila cerkcv žc skoro polna, sta ostala za vrati. Bila sta pa, kot so ugotovile priče že na sveti večer, precej pijana in sta se tudi kot taka obnašala. Eden )e popeval obredne pesmi, ki jih je pel župnik pred oltarjem, na glas za vrati, drugi pa ga je spremljal. Obenem sta nadlegovala pri vhodu ljudi, ki so prihajali in odhajali, s prav neslanimi in posebno za tako Opravilo skrajno nedostojnimi opazkami. Zalila sta v skrajni meri čut pobožnih ljudi in njihovo praznično duševno razpoloženje na tak večer s tako sirovimi brezobzirnimi in neslanimi opazkami, da so se vsi navzoči zgražali. Zagovarjala sta se s popolno pijanostjo. Lc z ozirom na to, da sta bila res oba precej vinjena, sta bila obsojena samo eden na 3, drugi pa na 2 tedna strogega zapora. Plačati pa morata vse stroške obravnave in izvršitve kazni in pa takso vsak po 50 Din.
«Leninov znak« jc bil že parkrat pred ljubljanskim sodiščem. Ta znak je namreč prepovedan in se ga ne sme javno nositi. Včeraj je zopet sedel pred senatom dež. sodišča član svoječasno razpuščenega in zopet dovoljenega društva « Vesne« v Zagorju Janko Cič. Obtožen je bil, da je nosil kljub prepovedi ta znak z Leninovo glavo, in sicer doma po Zagorju in tudi po raznih izletih. S tem je glasom obtožnice širil boljševizem in netil prevrat proti obstoječemu redu ter na ta način ruval proti državi. Cič sc je zagovarjal, da je nosil ta znak samo na nedeljskem suknjiču in torej ne pri delu in da tudi ni vedel, da je ta znak prepovedan. Fant je še nekaznovan in je tudi sicer na dobrem glasu kot delavec in tovariš. Bil jc oproščen, ker se ni moglo ugotoviti, da je nosil ta znak tudi po prepovedi in tudi ne, če je sploh vedel, da ta prepoved obstoja. Bil je oproščen na podlagi zakonskega določila «In dubio pro rco«.
Pazite, kaj kupite in tudi od koga in za kakšno ceno! Ta pažnja, na katero smo že opetovano opozarjali, bi bila že marsikoga obvarovala nerodnih potov, sitnosti, preglavic in tudi občutnih kazni. Življenje uči namreč, da bi se tatvine raznega blaga občutno zmanjšale, če bi tatovi ne dobili odjemalcev, ki jim pokupijo ukradeno blago, ki je seveda vedno precej ceneje. V resnici pa je večkrat to blago neprimerno drago, ker pridejo naknadna plačila zelo pogosto v obliki zapornih pozivov za nastop kazni. Tako se jc zgodilo tudi nekemu Cirilu Bogataju. Zadeva pa sc je razvita tako-le: V noči na 9. oktobra je bil ukraden тмишшшииае
posestniku Matiji Jenku v Todražu iz hleva konj, vreden 2500 Din. Tega konja je izsledil Jenko pri posestniku Alojziju Robanu, ki ima svoje posestvo že preko italijanske meje. Ta mu je pa povedal, da je kupil konja od nekega Cirila Bogataja iz škofjeloškega okraja. Bogataja so prijeli in ga zaprli v Skofji Loki, odkoder pa jim je ušel. Končno pa se je Izkazalo, da je Bogataj tega konja kupil od nekega neznanca ob meji in je bil vsled tega obsojen samo radi sumljivega nakupa na 6 mesecev ječo.
Poizvedovanja.
Zlata zapestnica t briljanti se je izgubila *
petek 25. aprila zvečer od opernega gledališča do Kopališke ulice (Kolezije, kopališče). Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi vrne v trgovino I. Kos, Sv. Petra cesta 23.
Smernice 1924. Dr. Brumat. Na sveto Goro. Sveta gora ima zelo zanimivo, dogodkov bogato zgodovino, zato je danes, ko sc je otvorilo svetišče vnovič, knjiga prav aktualna. Sklepajo se tudi trgovske pogodbe a Italijo in bo našim romarjem zopet omogočen obisk te svetovnoznane božje poti. Knjiga velja lično vezana v platno z rdečo obrezo 24 Din.
Od prejšnjih let so v zalogi sledeče šmarnice:
Lavretanske šmarnice. Spisal dr. J. Jerše. Vezane z rdečo obrezo 30 Din.
Marija in sv. maša. Šmarnice. Spisal V. Bernik. Vezane z rdečo obrezo 20 Din.
Znamenje na neba. Šmarnice. Spisal df. J. Jerše. Vezane z rdečo obrezo 30 Din.
Govori za majnik Govoril Fr. S. Finžgaf. Cena 20 Din.
Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.
POZORI Slavnemu občinstvu se vljudno POZOR! :-: priporočam za vsa
slikarska in pleskarska dela
Jamčim za pošteno in solidno delo 2 leti. Obrnite se na:
JOŽEFA STARETA,
slikarskega mojstra, ORLOVA ULICA itev. 7. 2428
1 VODOVODNEGA MONTERJA
IŠČE županstvo obč. Bled.
Za to usposobljene osebe naj vlože prošnje s spričevali o dosedanjem delovanju in navedbo plačilnih pogojev na županstvo Bled.
Zahvala
Ob priliki bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga
Antona Vilfana
sem prejela toliko izrazov sožalja osebno in pismeno, da mi je nemogoče zahvaliti se vsem posamič. Zato se najtopleje zahvaljujem tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo mi toplo sožalje in čast, v tolikem številu izkazano blagemu pokojniku na zadnji poti ter za krasne vence in šopke vsem p. n. osebam, rodbinam in društvom. — Zlasti še g. duh. svet. S. Zupanu za duševno tolažbo, g. prim. dr. Stojcu in univ. prof. dr. Plečniku za prijazne obiske in pomoč v bolezni, čč. duhovščini za spremstvo, g. ravn. Šaplji za lep aranžma ob pogrebu, tukajšnji šoli, županstvu, vsem korpo-racijam ter vsemu p. n. občinstvu: Bog plačaj,
JEŽICA, dne 26. aprila 1924.
MARJETA VILFAN.
POROČITI
SE ŽELIM z dekletom ali vdovo do 35 let, ki poseduje posestvo, najraje v bližini Ljubljane ali kakem prometnem kraju Slovenije. Sem 29 let star, prijetne zunanjosti, pol milijona K. premoženja. - Neanonimne ponudbe je poslati na upr. pod »Marljivi gospodar«.
KOVAŠKI pomočnik
izurjen v izdelovanju sekir, motik in dr. poljedelskega orodja, želi mesta. Ponudbe na upravo pod »FUŽINA«.
Zalivala.
Za mnogobrojno m iskreno sočutje povodom smrti nepozabnega soproga, brata itd., gospoda
Antona Močnika
se najiskreneje zahvaljujem prečastiti duhovščini, vsemu mnogobrojnemu spremstvu za izraze sočutja in za podarjene vence, pevcem za žalne popevke in vsem drugim. Celje, dne 26. aprila 1924.
Žalujoča
ZOFKA MOČNIK m SORODNIKI.
UČENCA
ki je fizično močno razvit in z dobr. uspehom dovršil šolo, sprejmem v trgovino z meš. blagom. — ANDREJ KROŽELJ nasled., Dobova pri Brežicah.	2384
BOLJŠI POSEL
trezna in delavna moč, vajen poljskemu delu ter konjem, dobi mesto kot MA-JER; event. sprejmem proti mesečni plači za to mesto starejšega kmečkega fanta, vajenega gospodarstva, ki se hoče obenem izučiti sodo-vičarske obrti. — Kje, pove uprava pod šifro «DOBER POSEL« št. 2388.
Iščem star. ŽENSKO
k 9 meseccv star. otroku, samo za čez dan. O. Arnež, Strmi pot 6, Ljubljana.
2 ČEVLJARSKA
POMOČNIKA
dobro izvežbana, sprejme takoj Ant. Brecelj, čevljar, mojster, Gajeva ulica it. 2.
Resen družabnik
ki ima dobre zveze z dobavitelji in odjemalci, se sprejme v engros trgovino s poljskimi pridelki. — Kavcije zmožni imajo prednost. Kapital, pisarne, skladišča in vozovi na razpolago. Ponudbe na: Poitni predal 39, Ljubljana._2381
NAPRODAJ je HI S A
z malim posestvom in že vpeljano trgovino i mešanim blagom v bližini Ljubljane.
Naslov v upravi .Slovenca« pod številko 2411.
Iščem
za župnijski marof. Biti mora zdrava in poštena ter znati priprosto kuhati in imeti veselje do svinjereje. Ponudbe na upravo lista pod «MAROF štev. 2413«.
1 STRAŽNIKA
IŠČE županstvo obč. Bled.
Prosilci naj vlože prošnje s spričevali dosedanj. službovanja, znanja jezikov in navedbo plačilnih pogojev na županstvo občine Bled.
GOSPODINJA
samostojna, snažna, pridna in zdrava, dobra kuharica, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se sprejme takoj v trgovski hiši. - Prednost imajo vdove, ki znajo tudi malo šivati in ljubijo otroke. Ponudbe z navedbo starosti in dosedanjega službovanja pod «Dobra plača in preskrba« St. 2368 na uprav, ništvo »Slovenca«.
PREKLICUJEM
tem potom svojo hčer IVANO KNIFIC in svarim vsakogar, naj jej ničesar ne posodi ali kupi od nje, ker jaz za njene dolgove nisem plačnica. — Mariia Podgoršek v Smledniku.
Ponudim VEČJE POSOJILO
proti dobavi stanovanja in intabulaciji v kakem mestu ali velikem trgu Slovenije. Rabim tri sobe, eno čumna-to poleg vseh pritiklin. Za-željeni vrt nasadim in oskrbujem rad sam. Miroljubna stranka. Nakup hiše, takoj ali pozneje, možen. Pisma nasloviti: P. G. VIŠNJAN, pošta Višnja gora. 2369
KNJIGOVODJA -
BILANCIST
IščE za popoldanske uie (3—7) primernega dela proti zmernemu honorarju. - Ponudbe na Aloma Сотрапу, Ljubljana, pod šifro »POSTRANSKA ZASLUŽEK«.
2 MOTORNI KOLESI
NAPRODAJ. _ Prvo skoro novo, 2WHP, drugo s priklopnim vozom, 5ИНР. CELOVŠKA CESTA štev. 26, ' nadstr., Spodnja Šiška.
g Abonente za celodnevno hrano g
^	sprejmejo na	g
3 KONGRESNEM TRGU št. 2, v KLETI. Ш
>fotar j\nte ^evnik Olga jVMuševa
poročena
Višnja gora 26. aprila 1924
#0Yec
PLAČILNA
NATAKARICA
se sprejme za kopališko re-stavracijo. - Samo poštene, dobro izurjene prosilke finega obnašanja, vljudne in delovne, naj se oglasijo z navedbo dosedanjih služb in morebitnimi prepisi spričeval, ki se ne vračajo, u,i upravo «Slovenca« pod šifro: «KOPALlšKA RESTAU-RACIJA« štev. 2431.
PROSTOVOLJNA
javna dražba
pohištva in kuhinjske oprave se bo vršila dne 2. maja o.) 9 dopoldne. Gledališka nI. št. 2, 1П. nadstropje. 2419
PRODA se BOMBAŽ
za čiščenje strojev (Putz-wol!e). Manufakt. KR1SPER Ljubljana, Rožna ulica 19.
POZOR!
Cenjena naročila za popravila peči in itedilnikov po zelo nizkih cenah sprejema FRANC HORN, pečarski mojster, Rožna nlica it. 27, dvorišče.	2425
DIN 250.000.— POSOJILA IŠČEM proti intabulaciji na veliko, lepo
Eosestvo v večjem kraju na 'olenj. V zraven spadajoči
hiši upniku ali posredovalcu v najem stanovanje z vrtom in njivami. — Ponudbe na Ponudbe na upravo iista pod ueravo pod .POSOJILO«. .DOBRA MOč«. 2414
Najboljša KOLESA
ŠIVALNE STROJE, vsako, vrstne stenske in žepne URE ter BUDILKE, kakor tudi kolesne PLAŠČE in zračnice ter vse dele koles kupite najceneje v trgovini PLEVEL — v PRESKI pri Medvodah.	2357
ODDAM takoj
MEBLOVANO SOBO
s posebnim vhodom, z eno ali 2 posteljama. Naslov v upravništvu pod št. 2421.
ORGLJE s HARMONIJEM
nove, 8 registr., naprodaj po ugodni ceni. Fr. JENKO, Mengeš 104. — Vsakovrstna popravila izvršuje solidno.	2427
Inserirajte v »Slovencu«!
NAPRODAJ:
otroška POSTELJA, polica, brus, bet, dvokolesni močan voz. Hrenova ulica 19.
DVE URADNICI
zmožni slov. in nem. jezika, z 2 letno prakso, ena izvežbana v knjigovodstvu ter korespondenci, druga vešča popolnoma korespondence, deloma tudi italijan. ter vseh pisarniških poslov, želita premeniti službo. —
Danijel Zupane
ZLATAR - LJUBLJANA Wollova ulica itev. 6.
frdeluje vsake vrste zlate in srebrne VERIŽICE, poročne PRSTANE, UHANE, OBE-SKE in druge predmete. Izvršuje vsa popravila hitro in po nizki ceni. Staro zlato in srebro se po najvišji ceni vzame v račun.	2227
Trgovina modnih
ceflgev
in specijalist za ortopedično in anatomično oblivalo.
Fran Szanlner, LMano
Šelenburgova ulica št. 1
ZNIŽANE CENE za otroške VOZIČKE!
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov ia dvokoles «TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dobijo po znižuni ceni nova dvokolesa, maii pomožni motorčki, šivalni atroji in pneumatika; sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki iranko.
Moćnikova hI. 13. (Stari Vodrnat)
lr.vreajo nove stfivbu. hiine prUidave in vna hiaua popravila, po lastnih in danih naprtili. Delo solidno 1 Nizke cene I
j Kaj c ene je
Edino iz Trbov. revirja
PREMOG
večje in male množine tudi v	VREČAH
dostavlja na dom. Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16Д. - TeL 313.
Gradbeno
Ing.
ici
Ljubljana
Bohoričeva ul. 24.
P, baninlm zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva ulica 6/lk
баЈззмшвн
Najceneje
CEMENT
Prima Por ti and Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila sprejema H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel. 343.
Smrekovega LESA
približno 80 m3, naprodaj za žago. Gozd leži pri Gradišču ob državni cesti. _
ANA SLANC, Gradišče pri St. Jerneju.	2367
BREJA KOZA
naprodaj. — Stranska pot št. 17, Trnovo.	2397
Stavbena PARCELA"
v karlovskem predmestju, v obsegu 4593 m3, naprodaj. -ADOLF ŽABJEK, Poljanska cesta »t. 55.	2398
KRAVA s teletom
3ohra mlekarica, naprodaj na Poljanski c. 55, A. Zabjek
NAPRODAJ sta ccno
2	hrast, spalnici
3	psiho, in 5 hrast, pisalnih Bll na en ključ ter več dr. pohištva pri J. K URNIK, mizar, ZG. ŠIŠKA štev. 51.
Otroški vozički
DVOKOLESA, ŠIV. STROJI, MOTORJI (novi in rabljenij ceno naprodaj. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L.,
Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Dalmatinski
svetovne znamke h ti
(TOUR) nudi po najnižji
dnevni ceni prompt.no tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 12
Za »pomlad in poletie kupit« najceneje. KLOBUKE
rFPirF »lamuike, erajoe, Ч-С.ЈГ »чик. ovratnike, kravate, dežnike, palice, potrebščine ва telovadce in turistu pri tvrdki
IVAN KUNOVAR,
Lajbljana, Stari trg: IO
Za trgovco in veflj« odjemalce ' Enatcn popnet.
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska (.12.
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvomlci perila
A. Režem Co., Ljubljana
žabjak št. 3
Samo na veliko!	Postrežba točna i
II, 1
Oddelek I.
СШТУЕI
tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddelek II. j STftOHOVRlA MNENJA
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve.
Oddelek III.
ршшП
Sodelovanjem naših oddelkov Lin П. najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev iu naprav. — Prezidave. — Načrtt. — Stavbeno vodstvo.
Mebfiul-Dresden (Deutschland).
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
Najceneje
V A
trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom.
Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343.
Z 0. z,
tovarna slamnikov in klobukov
v Domžalah, Stob59.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako srrdo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
Kamnik, Slovenija
tvomlcs vlasnic, rincie, kljukic za čelje, raznih sponk in kovinastih gumbov
se priporoča za cenjena naročila Zahtevajte cenik in vzorce. Trgovci popust. _ Pisma na Ljubljana I, poštni predal 126.


M ......

41. E O. Z.
ima v zalogi vse vrste
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otroške, velika zaloga not, lastnih izdaj. Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. — Kataloge pošiljamo brezplačno.
Plačljivo tudi v mesečnih obrokih.
Cene znatno znižane.

V Vašem Interesu je. da pri nakupovanju testenin zahtevate prt Va^em trgovcu ..Donalshe mofiarone" v zavojih po pol kilograma z znamko „Slon".
so Izdelani lz pristnega bnnaShfga pSenlttiega zdroL*a ln niso draztfhoi druge fesienine. Dobe se povsod.
Pazile no napis In varstveno znamHo ..Sion".
Prva Sanafsha tovarna testenin in umetni mlin, d. d., Vdihi Bečiiereb.
Glavno zastopstvo za Slovenijo: i. SfliBSJcr. Ј јиГнјОГт, Sv. Fetra e. 2.
IE Trboveljski premog m drva 11
j fl dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Kralja Petra trg 8 $ J ■ a Plačilo tudi na obroke ~ ' '
Telefon št. 220
J me:
mklauc
Biubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
da obleko ln perilo.
Dobra, prsminjajoča se in obilna hrana, prvovrstno pripravljena in servirana je ponos velikih in mirno plovečih ladij Državne Ameriške Linije. . Bodisi da potujete na veličast. »Lewiathanu« ali 5 na kaki drugi sijajnih ladij Državne Ameriške Linije, že od prvega dne boste navdušeni po ameriškem gostoljubju in uslužuosti.
Zahtevajte — brezplačno — ilustrovan prospekt in razpored ladij 1
ЦШТЕР STATES LINES
■	m.m a/iлчу, ииилјннд ocsia bi. Sarajevo,
Baven H.-va'-kih Boljaildh zadrnga za Dosnu 1 Hertenovlnu,
Ai«androva ulica 82; Susak, Banka *a Pomor»tvo. ...........1
strojse mirni S livakke ш\тш
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bro.iaste ZVONOVE čistih glasov po
koukurenčnih cenah v kratkih rokih.
Za&levajle ceniki
družba za elektrotehnično industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. Telefon 83. MARIBOR, Veterinjska ulica 11. Telefon 239.
V NEDELJO, 4. MAJA 1924 ob 10. uri dopoldne »e prodajo v Velikem Mengšu štev. 85 na javni dražbi:
HiŠA št. 83 v Velikem Mengšu z gospodar, poslopji in vrtom; hiša je zidana, z opeko krita, priti., 3 sobe, kuhinja, prostorna veža, 6 podstrešnih sob, v najboljšem stanju, sredi trga Mengeš ob glavui cesti; gospodarska poslopja zidana, z opeko krita, zelo obsežna, moderni betonirani svinjaki, hlev za 12 glav živine, pod, šupa, 2 skladišči. — Mlatilnica * motorjem 308 Volt., 7У, HP, 100 m kabla. — Kosilni stroj; — 2 dvovprežni, usr.jr.ti kočiji, 1 zapravljivček, 1 lep konj, 9 let star, 1 krava-mlekarica. Štirje gotdi * deloma zrelo smrekovino in borovino, blizu trga, 7 oralov. — Šest njiv, izredno dobrih, posejanih, blizu trga, 7 oralov.
Prodajalo se bode posamič in vse skupaj. Dražbeni pogoji so na vpogled pri Ivanu Zupanu v Velikem Mengšu št. 85 in pii dr. Franu Trampužu, odvetniku v Kamniku.	2213
no. lepo In poceni
Silili®
in kamgarn, HlaJtvino, ceflr, tiskano (druk) plat-no, volnene blago lil vso manutakturno robo kupite edino v veletrgovini o JTMMKKI, Celje. Kdor ne vtrltma, naj ;s preprlia. Zaloga velikansko. Trgovci engros cen«. Cenik zastonj.
Zajamčeno popravljeni
Lokomobili
Lanz-Woif, izdol.
IIP	HP
10- 16	00-120
15— 20	100—130
20— 25	120—170
25— 80	130—160
30— 40	150—200
40— Б0	170- 230
50- 00	200—800
60— 75	300—40')
70- 80	400—500
86-100	500—600
1. 1014-29 Novi
20— 42 30— BO 40— № 60— 80 70-100 100-140 120—130 140—170 170—100 200—200
Prvovrstno generalno popravljeni Proiukušeni. Enoletno tovarniško jamstvo. 1'onolna inoutur.o, Oglejte >t naio »talno aologo.
Motorji na surovo olje
bencin-motorji
vse inlmshe stroje
Prvovrstne izvršitve, naprave
HMmiiii mlinov
ro onairukolja iu preitdsv«
že obstoječih mlinov po modernem sistemu
silosi Bn tavonsfce žičnice naprave m transport 2lfa
Velika zaloga v Zagrebu. Obisk inženerja, projekti, prospekti in katalogi brezplačno.
Točna dobava. Cene zmerne. Transmlslje. Popolna montafa
Brata rischer d. đ.
Zagreb, Fnutovčak 5.
P. П.
] šivilje gospodinje j
: opozarjamo, da so zopet do- | = speli najboljši šivalni stroji •
i
IGritzner,
j v vseh opremah j
\ za rodbinsko in obrtno! I rabo. Istotam vseh vrst i : čevljarski stroji „AdHer" { : kakor; cilinder, ievoročni j in krojaški.	'
i Pouk v vezenju ter! i hrpanlu perila in i
I IBOgaVlC IStofnnje) brez- f plačno edino le pri: j
LJubljana,
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Popravila sprejemamo I
I. preoblikovainica
damskih slamnikov in moškiu klobukov
DarftorlC & Završan
Ljubljana, Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. istotam velika zaloga damskih slamnikov, naki-tenih in praznih ter raznovrstnega nakita.
mi W
a ^ BS
џва
&и Soa
E
e
u xs
Ni
• . IW
O OJ2

a
A
g™ £
© 1 S
f
в
M
g
V
mf >
0 e
Ш
S
cr; — s n w
is
15»
»i в
Z-£.0
i®
> w
*Z 2
Л«-
•jasr S-u
j! t 3
52« c g o
5 a
»o a
3* e •a
S
a
Im «(
WJ v — X,
tt)
s
7t «1
№
2 N
0
5 s « o
«£
s >
A *
S v
1	0 5 a
t>
U
m
0
I
Naprodaj NЛVA
na ljubljan. polju, ki meri okroglo 9000 m* ali pa м zamenja s travnikom v me. stnem logu. Več pove last. siik na Trnovskem oris t. 14
Ogled v odprti trgovinif
ii Slamnike in klobuke
kupite najceneje v modnem salonu
K. Stadler, Ljubljana, sv. Petra c. 23/1
Istotam se preoblikuje, prebarva in okinča.
81
mm
UP
li
Stroški pri vpovabi bencina.
Vozi brez bencina!
Adaptiral svoj auto-fraktor ali stabilni motor s patent.
HAG-generatorjem.
Kuri Z Prospekte In reference daje
ogljem! $идо-ђад
T Ljubljana s Teie/on 560 ш	Bohoričeva ulica 24.
Stroški pri vporabi oglja.
delničarjem Delniške družbe združ. pjvov. Žalec in Laško.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani vabi posestnike delnic Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško, da predlože svoje delnice v zamenjavo proti delnicam Delniške dražbe pivovarne «Union« VII. emisije, sklenjene na občnem zboru dne 14. aprila 1924.
Za vsaki dve delnici Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško s kuponom pro 1923/1924 ter z nadaljnimi kuponi in s ta-lonom izroči imenovani zavod eno delnico Delniške družbe pivovarne «Union« VII. emisije s kuponom pro 1923/1924.
Zamenjava se vrši od 28. aprila do vštetega 15. maja 1924 pri likvidaturi kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 50. Na prijave, ki dospejo po poteku 15. maja t. 1. se ne bo več oziralo.
Za izročene delnice Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško bo izstavil Kreditni zavod za trgovino in industrijo začasno potrdilo, proti kateremu se bo svoječasno — kakor hitro bodo dotiskane nove delnice Delniške družbe pivovarne «Union« — izročilo delnice v efektivnih komadih.
Ljubljana, dne 22. aprila 1924.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo.

JUGOSLAVENSKO D. D.
za promet armatur, sesalk in strojev
ZAGREB, Zrinjski trg 1, IV. nadstr.
Parne — vodne — plinske ARMATURE, hidranti vseh vrst sesalk in brizgalk za vse svrhe ognje-gnsne brizgalne.
i	Dvigala
j ORODJE za čiščenje, NAPRAVE za razkuževanje, I GENERATORJE na sesalni plin, materijal za poljske železnice, grelna telesa po lastnem sistemu BOGATO ZALOŽENO tvorniSko SKLADIŠČE.
I — ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH MESTIH. —
ротШтђ nomh j a dame in gospode
v nedeljo, dne 27. aprila 1924
odprto od 9 j/, do i pop. in od pol з do to $večer
Sjubljana,
nasproti glavne pošle.
J
Dobro je vsikdar naložen denar, ki
ga ins ent izda__
bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v
majhni obliki (najmanjši
m oglase
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-
veliki ali pa tudi v priprosti
prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
SLEFON
HITRA POSTREŽBA,.
PRVOVRSTNA IZVRŠITEV. NIZKE CENE
RAČUN .PRf:	jdHf
Z A D RU2LNI -GOSPODAR SKI-ВД NKI MARIBOR.
VONO0LA
OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI -
HARMONIČNO AKORDIĆNI TRAJNI GLASOVI
tj	s
Restavracija Ivan S!tor-Do3enI$ke Toplice
nudi p. n. gostom popolno izborno oskrbo za dnevno ceno Din 50-—. Na razpolago lastni gozdi in ribolov. Omnibus Straža-Toplice pri vsakem vlaku.	Točna postrežba (
Штт zračna sega — si tajskih
1Лвввввв5шввшззв18&ЈВ1ввиаавиввгвввввва«вв&вн8шк<
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
v LJubljani, r, z. z o. z.
ki se |e PRESELILA Iz hiše UrSulinskega samostana na Kcngtesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palačo na Miklošičevi testi poleg hotele „UKIOtl". Hranilno vloge se obrestujejo
z ozirom na višino zneska in odpovedni Jas. Vernost za hranilne vloge ;e telo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela „Union" v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palače ob Miklošičevi testi, več mestnih hiš, stavbišč In zemljišč v tu In inozemstvu. — Denar se naloli lahko tudi po poštnih pololnitah.
m
»
к
is m
паппаапааасЈпсгааааас
STROKOVNI URAR
:: Seliškar Ivan n
za popravila žepnih, budilnih, sten skih, kontrolnih in
stolpnih (tnrnskih) ur
LJURLJANA, Tržaška c. 8. адааипппа
ППГЧГ-1
D
1ЦЦЦО

t normalnih dolžinah in debelinah nad 30 eni I. in II. vrste, KUPIMO v vsaki množini franko vagon, najraje na progi Zidani most—Brežice, Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi lahko ogledajo, na: AND. JAKIL Krmelj — Dolenjsko.	221«
Pozor postfnikl
..Zagrebškega velescfma"
Prvorazredne ŠIVALNE STROJE — DVOKOLESA — PNEUMATIKE — DELE za dvokolesa (bi-cikle) — POTREBŠČINE za Šivalne stroje — NOGOMETNE ŽOGE in druge tehniške potrebščine kupujete po najnižjih tovarniških cenah V VELETRGOVINI
EPI nSCHER. ZAGREB
JnrišiCcvo ulico 6.
Generalno zastopstvo tvornic ŠIVALNIH strojev: »KAYSER« »NAUMANN«	»VESTA«
tvornic DVOKOLES (bicikljev): »KAYSER« »NAUMANN-Germania« »PUCH« tvornic PNEUMATIKE za dvokolesa: »GOTHANLA« in »MICHEUN & Co.«.
Prodaja na debelo in na drobnol
Stroji za pletenje
(STRICK- und WIRKMASCHINEN)
so prispeli in so pri meni na vpogled:
ročni stroji za pletenje, labr. Sander & Graff, Chemnitz Št. 8 60 in 70 cm širine;	št. 4 50 cm širine
št. 7 36, 60, 70 in 80 cm širine; št. 10 36 cm širine št. 6 70 cm širine;	št. 12 32 cm širine
nadalje v vseh širinah in finočah ročne stroje za pletenje kakor tudi amerikanski automat, okrogle, robnookrogli kakor tudi Raschcl-stroje tvrdke Feliks Leder, Wicn -Wilhelm Bariuss, Apolda — Fritz Schuster, Chemnitz Stalno v zalogi vse potrebščine in IGLE vseh sistemov
SAMOZASTOPSTVO za JUGOSLAVIJO: ALFRED KOZMA, Osijek I., Županijska ul. 42
Linz A. G.
jLadJedelitfca Lmc A. O.
Komercijelno ravnateljstvo: Wlen I„ WolIzeiIe No. 12.
Telefon No. 74.306 in 76.484. Tovarne v Linz a. d. Donau.
I.	oddelek: Livarna za jeklo in železo.
■■■—едие—■■—■■—■■m
Motorji z nizkim pritiakom na surovo olje
za industrijske in poljedelske svrhe od B do 170 HP.
Motorji z nizkim pritiskom na sarovo olje
za ladje od 10 do 500 HP — počenSi od 80 HP s patentiranim krmilom.
II.	oddelek^ra^bajadlj.
Motorne in druge rečne ladje vsakega tipa kakor tudi manjše pomorske ladjo,
Ш. oddelek: Gradba motorjev.
>11411 —I ———■————
Izdelovanje vseh liUb, Jeklenih in železnih delov v vsaki vclikoetL
Obisk inženirja in proračuni na željo brezplačno.
Izdala konzorcii »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Kremžar. v. Liubiiani.
Jugoslovanska tiskarna x Uuhliaei