Št. 99 (15.543) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. M0/77%600 GOBCA - Drevored 24 moggio 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POŠTMNA PLAČANA V GOTOVN SPH). N ABB.POCT.GR. 1/50% Kosi poštenjak sežeta v roko... Bojan Brezigar Ob prebiranju porodil o rešitvi Španske vladne krize Človek tudi nehote ustvarja primerjave med Španijo in Italijo: obe veliki »južni« državi Evropske unije povezujejo podobni družbeni problemi, in stanje, v katerem se nahaja Aznar danes v Španiji je dokaj podobno stanju, v katerem se je znašel Berlusconi po zadnjih volitvah. V obeh primerih je imela desnica večino samo ob sodelovanju avtonomističnih sil, v italijanskem primeru Severne lige, v španskem pa katalonske Convergenda iUnič. Katalonci so za podporo Aznarju postavili visoko ceno: zahtevali (in dobili) so prvi del davčne avtonomije -30 odstotkov davkov na dohodke v Kataloniji, pomembno gospodarsko boniteto s pravico do uprave pristanišč v Barceloni in Tarra-goni ter pohtiCno legitimacijo, s tem, da bodo odslej kot deželna vlada zastopani v delegacijah španske države na evropski ravni vsakokrat kadar bo govor o vprašanjih, ki zadevajo Katalonijo. Španija je naredila še korak naprej k decentralizaciji, Katalonija pa velik korak k večji avtonomiji, morda celo neodvisnosti, o kateri pa uradno v Barceloni ne govorijo. Lider katalonskih avtonomistov Jordi Pujol je do tega vprašanja zelo previden: samostojnosti ne zahteva, Čeprav vsa njegova politika vodi v to smer. Kakšna razlika je med njegovo stvarno, umirjeno toda jasno politiko in vreščanjem Umberta Bos-sija! V Času, ko je bila Severna liga v vladi, ji ni uspelo odobriti enega samega ukrepa, ki bi dejansko poudarjal povečanje krajevnih in deželnih avtonomij. Nasprotno, država je šla nemoteno svojo pot in videti je bila bolj centralistična kot prej. Tudi sedaj gesla o Padaniji niso podprta z nobenim upravno-pohticnim programom in še Bossi sam ne ve, kakšno Padanijo hoCe. Volil-cev tako ni prepričal program, ampak le gesla in odpor do Juga, kijev nekaterih predelih severne Italije zelo markanten. Ce pa nimaš programa, je tudi sklepanje zavezništev zelo težko. Tako je bilo leta 1994, ko se je Berlusconijeva vlada predstavila parlamentu na osnovi sporazuma, ki sta ga tako Berlusconi kot Bossi podpisala s figo v že- pu. Kaj pa Aznar in Pujol, sta tudi onadva podpisala sporazum s figo v žepu? Ne, kajti nobenega sporazuma ni bilo. Tri točke so tako jasne, da je zadostoval stisk roke. Pujol si ni izposloval ministrov, ampak je Aznarju povedal, da mu ne jamči podpore do konca zakonodajne dobe. Med poštenjaki stisk roke velja in kršitelj ve, kaj ga Čaka. Seveda, osnovni pogoj je, da gre za poštenjake. Politično vzeto, seveda. (Ali pa ne samo politično...) ZADNJA VEST I Požar na Proseku TRST - Sinod nekaj po dvajseti uri magajo. Ti so za poseg v Naselju San se je v begunskem naselju San Nazario Nazario 31 zaprosili mobilno enoto na-pri Proseku odigrala tragedija, v kateri brežmsldh kolegov, vendar je bilo v tre-je izgubil življenje 57-letni Ludano De nutku, ko so prišli do dvonadstropne Rossi, padent nabrežinskega centra za družinske hišice, že propozno. Ludano umsko zdravje. Sin Vittorio je skušal De Rossi je namreč podtaknil požar v očeta pomiriti in ker mu to ni uspelo, stanovanju in v njem umrl, najbrž zarase je okrog 20. ure oglasil pri proseških di zadušitve. Njegove žene takrat k karabinjerjih in jih zaprosil, naj mu po- sred ni bilo doma. I Z ročno bombo proti I uplinjevaniku metana TRST - Preiskovalci Se niso za- vojaško roCno bombo, sledili neznance, ki so v noCi od Neznanec, ki je po telefonu obve-petka na soboto vrgli roCno bombo stil medije o atentatu, je povedal, (verjetno jugoslovanske proiz- da gre za protest proti načrtu za vodnje) proti plinski postaji ureditev uplinjevalne postaje Snam podjetja Acega na cesti od Vižovelj v Tržiču. Atentat pa so ostro in sodo Mavhinj. Atentat ni povzročil glasno obsodili krajevni upravitelji večje škode, vzbudil pa je zaskrblje- in predstavniki naravovarstve-nost, saj so storilci uporabili nikov. Na 5. strani ITALIJA / JAVNE FINANCt Za korektivni manever bo poskrbel Prodi RIM - Romano Prodi se ne bo prerekal z Di-nijem in bo sam poskrbel za sestavo korektivnega javnobilacnega manevra za okrog 10 tisoC milijard lir, nato pa še za prihodnji finančni zakon v približni vrednosti 30 do 40 milijard lir. V naslednjem poldrugem letu Čaka Italijo trda politika za omejevanje javnega primanjkljaja, ki je pogoj, da se pridruži maastrichtski Evropi, je dejal bodoči premier v intervjuju za International Herald Tribune. Govoril tudi o potrebi po konsenzu med vlado, podjetniki in sindikati, posebej pa se je lotil odnosa s Komunistično prenovo, ki po njegovem mnenju ne bo problematičen. Na intervju se je nemudoma in z dokajšnjo užaljenostjo odzval lider SKP Berti-notti, ki je Prodija brez ovinkov napadel, Ceš da je njegov intervju žaljiv in provokativen. Lider Oljke Bertinot-tijevi jezi ne pripisuje velike teže, saj naj bi Slo zgolj za »problem« prevoda iz angleščine. Na 2. strani Razburkane vode v Polu svoboščin RIM - V Kartelu svoboSCin obstajajo zelo različna gledanja o opoziciji, ki jo bo desnica vodila do Prodijeve vlade. Vode so najbolj razburkane v KrSCansko-demokratskem centru CCD, kjer je prišlo do ostrega političnega spora med tajnikom Pierferdinandom Casinijem in predsednikom Cle-mentejem Mastello. "Jastrebi" in "golobice" pa se prepirajo tudi v "Forza Italia" in v Nacionalnem zavezništvu, kjer še ni prišlo do odločilnega obračuna med Finije-vimi naj ožjimi sodelavci. Na 2.strani TASMANIJA / S POLAVTOMATSKIMA PUŠKAMA PROTI TURISTOM Mlad avstralski shizofrenik pobil vsaj 34 nedolžnih žrtev Ujeli so go po požaru v hotelu, kamor se je zatekel s talci Vesti o smrti čečenskega voditelja Jandarbijeva MOSKVA - Ruske tiskovne agencije so včeraj poročale, da je novi čečenski voditelj Ze-limkan Jandarbijev mrtev. Padel naj bi v spopadih med nasprotujočimi si Čečenskimi skupinami. Nekaj ur kasneje pa so predstavniki upornikov novico odločno zanikali in zagotovili, da je Jandar- bijev živ in da redno opravlja predsedniško funkcijo. Na vest o smrti novega Čečenskega voditelja so se ruske vojaške oblasti odzvale zelo hitro. Predstavniki ruske vojske so dejali, da je smrt Jandarbijeva dokaz, da je čečensko vodstvo razpadlo na veC nasprotujočih si skupin. SYDNEY - Pravi Sok je zajel avstralsko javno mnenje po pokolu, ki ga je na Tasmaniji zakrivil 29-letni neuravnoveSe-nec. Zakaj je na tem otoku jugovzhodno od Avstralije dovoljena prosta posest polavtomatskega orožja vsakomur, ki ni že bil obsojen na zaporno kazen, se zaprepaSCeno sprašujejo mediji, ki so sledili tragičnemu dogajanju v kraju Port Arthur. Tu je v nedeljo Bryant, ki so ga že zdravili zaradi shicofrenije, z dvema polavtomatskima puškama streljal in ubil vsaj 34 ljudi: 20 v nekem baru, 4 na avtobusu, 3 na prehodu za pešce, 4 na avtomobilu, s katerim so skušali pobegniti, eno pri bencinski Črpalki. Nadaljnjih 18 oseb je ranil, verjetno pa sta umrla tudi vsaj dva talca v malem hotelu, kamor se je zatekel in kjer je po daljšem obleganju policije in specialcev sam zanetil požar (na sliki AP). Žrtve so v glavnem avstralski turisti, najmlajša je bila stara samo 3 leta, naj starejša pa 72 let. Na 11. strani ITALIJA - SLOVENIJA / SREČANJE NA FERNETIČIH Sindikati o novih oblikah čezmejnega sodelovanja Želja, da bi bili sindikati aktivni dejavnik evropske integracije TRST - Na slovensko ita-lijanskem mejnem prehodu Fernetiči so se dopoldan srečali predstavniki sindikalnih organizacij obeh držav kakor tudi številni predstavniki lokalnih uprav od občinskih do deželne uprave FJK. Na srečanju v prostorih tovornega terminala na italijanski strani pa so spregovorili o novih oblikah Čezmejnega povezovanja, ki naj prispeva Se posebej k gospodarski rasti tega prostora. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je v ni dejavnik v procesih evropske integracije. Na 3. strani svojem nagovoru podčrtal, da želijo biti sindikati aktiv- Danes v Primorskem dnevniku Januarja porast zaposlenosti V industriji in storitvenem sektorju je prišlo v začetku leta do rahlega porasta zaposlenosti, vendar samo v primerjavi z lanskim decembrom, medtem ko je glede na lanski januar trend Se naprej moCno negativen. Stran 2 Prvomajske prireditve po vaseh Po številnih vaseh na Tržaškem se bodo danes začele prireditve ob obletnici osvoboditve in mednarodnem dnevu dela. Stran 5 Odslej tudi Goriški sejem V Novi Gorici bo od 12. do 16. junija prvi Goriški sejem, ki so ga včeraj predstavili na goriskem sejmišču. Stran 8 Nova sezona privatizacij Privatizirana banka IMI, ki je imela včeraj občni zbor delničarjev, se po volilni zmagi Oljke pripravlja na novo sezono privatizacij, v prvi vrsti Šteta in Enija. Stran 9 Festival sodobne dramatike V Trstu se je začel festival sodobne dramatike, ki bo z bogatim sporedom trajal do 22. maja. Stran 10 2 Torek, 30. aprila 1996 ITALIJA NOVA VLADA / PRODI V INTERVJUJU ZA INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE BENETKE / SODNIKOV SKLEP »Poldiugo leto trde politike omejevanja primanjkljaja« Nova vlada bo poskrbela tudi za korektivni manever - Jeza Bertinpttija Nadaljevanje preiskave o Zvezi zadrug V preiskavo so vpleteni Dilema, Occhetto in Croxi RIM - »Vso volilno kampanjo sem vztrajal pri tem, da ni mogoče obljubljati lune in da ni mogoče ničesar skrivati. Zdaj potrebujemo trd srednjeročni program za zmanjšanje javnega primanjkljaja, če se seveda Italija želi pridružiti maastrichtski Evropi.« Tako se začenja intervju z Romanom Prodijem, ki ga je včeraj objavil dnevnik International Herald Tribune pod naslovom »Italijanski lider jamči 18 mesecev davčne strogosti«. Ugledni ameriški dnevnik, ki izhaja v Evropi, trdi, da želi Prodi priti do soglasja med vlado, podjetniki in sindikati. »Glejte,« je odgovoril bodoči italijanski premier na vprašanje o kom- patibilnosti med davčno strogostjo in podporo Komunistične prenove, »v senatu njenih glasov ne potrebujemo, v zbornici pa SKP nima interesa, da bi me blokirala, sicer pa drugih izbir nima. Ne bodo me zapustili v zameno za Silvia Berlusconija in za desnico.« Bertinotti seveda ni zgubljal časa in je bodočemu premiera takoj odgovoril milo za drago: »Prodi je govoril zelo slabo, upajmo da samo v angleščini. Ce bo tako nadaljeval, bo zelo hudo. Če ne želi glasov SKP, naj to jasno pove in prevzame vso odgovornost, da z enim samim zamahom uniči ves volilni rezultat. V nasprotnem primeru pa naj preneha z žaljenjem in provokacija- NOVICE Walter Veltroni zapustil vodstvo dnevika L’Unita RIM - VValter Veltroni je včeraj odstopil od vodstva dnevnika L’Unita: ni primemo, da bi dnevnik bil elan vlade, je povedal, in uredništvu zaželel, naj bi uspešno opravljalo svojo vlogo v kulturnem in političnem svetu italijanske levice. Veltroni, drugi človek levosredinskega zavezništva Oljke, je postal direktor dnevnika Demokratične stranke levice leta 1992 in mu je uspelo, da je v nekaj letih spravil Ust na zeleno vejo. Število prodanih izvodov se je povečalo od 117 na 151 tisoč izvodov, lanski obračun pa je pozitiven prvič v zgodovini časopisa Kurdski nelegalni priseljenci v tovornjaku pri Vidmu VIDEM - Na avtocestnem postajahšču pri Vidmu so včeraj odkrili večjo skupino nelegalnih priseljencev iz Kurdistana. Iz turškega tovornjaka, ki je pripeljal iz tržaške smeri, je med postankom pobegnilo vsaj 21, morda pa celo 26 oseb. Pohcisti so jih večinoma polovili, voznika pa ustaviti, čeprav je trdil, da o ilegalnih potnikih ni vedel ničesar. Sumijo, da je v drugem tovornjaku še nekaj ilegalnih potnikov, vendar so morati dalj časa čakati na finančno stražo, da bi lahko odpečatiti tovor. mi, kajti vlada si mora večino zagotoviti v obeh parlamentarnih zbornicah. Brez ali celo proti glasovom SKP je ne bo prejel.« Bertinotti na koncu sicer potrjuje namen SKP, da podpre rojstvo vlade, vendar želi vedeti, ali to Prodija sploh zanima in resigni-rano dodaja: »Seveda, videti smo že, koliko to zanima vso italijansko levico...« »Nobenega problema ni,« je na Bertinottijevo jezo odgovoril Prodi, »je samo vprašanje prevoda iz angleščine. Dvoumnost ni mogoča.« V Prodjev zagovor se je takoj oglasil tudi lider Ljudske stranke Bianco, ki je posebno pohvalil predlog bodočega premiera za prihodnji finančni zakon. Prodi je namreč v intervjuju za International Herald Tribune dejal, da bo v programu njegove vlade za naslednjih 18 mesecev tako korektivni bilančni manever za 10 tisoč milijard lir, kot tudi finančni zakon za leto 1997 v vrednosti 30 do 40 milijard lir. To prak-tičnp pomeni, da se novi premier ne žeti prerekati z Lambertom Dinijem, ki se otepa korektivnega manevra, čeprav bi logika hotela, da zanj poskrbi vlada, ki je »avtorica« luknje oziroma napačnega predvidevanja o javnih računih. »Oba manevra bom prevzel na svoja ramena,« je izjavil Prodi in dodal, da bo manever za prihodnje leto odvisen od stopnje letošnje gospodarske rasti, za katero pričakuje, da bo rasla med 1, 8 in 2 odstotka. BENETKE - Sodnik za predhodne preiskave Lorenze Zen je izdal dovoljenje za podaljšanje predhodne preiskave, ki jo vodi javni tožilec Clau-dio Nordio proti tajniku DSL Massimu D’Alemi, njegovemu predhodniku Achilleju Occhettu, nekdanjemu predsedniku vlade Bettinu Craxiju in bivšemu podpredsedniku Zveze zadrug Lucianu Bernardiniju. Javno tožilstvo jih obtožuje, da so se prekršili zoper določila zakona o javnem finansiranju političnih strank. Zen je v svoji odredbi določil, da se bo lahko predhodna preiskava nadaljevala najdlje do 12. septembra letos. Javni tožilec Nordio je vložil prošnjo za podaljšanje roka predhodne preiskave 4. marca. Odvetniki osumljenih so se izrekli proti predlogu, a sodnik Zen je odločil drugače. V utemeljitvi svojega sklepa je zapisal, da so izsledki preiskave potrditi njeno umestnost, zaustavil pa se je predvsem ob »fenomenu« likvidacij kmetijskih zadrug. Te zadruge naj bi prejele vrsto javnih prispevkov, takoj zatem pa naj bi jih likvidirali. S tem naj bi se upravitelji okoristili z javnim denarjem, ki naj bi - po mnenju obtožbe - tudi služil za finansiranje nekaterih političnih strank, v glavnem nekdanje KPI in PSI. Po izračunih preiskovalcev iz Benetk naj bi na ta način »izginilo« na desetine milijard lir. DELO / PO PODATKIH ZAVODA 1STAT ZA LETOŠNJI JANUAR n Rahlo izboljšanje le v velikih podjetjih V letni primerjavi pa je zaposlitveni trend še vedno negativen - Poziv sindikatov RIM - Čeprav ostaja brezposelnost še vedno na visoki ravni, se je v letošnjem januarju izboljšal zaposlitveni položaj v podjetjih z več kot 500 zaposlenimi, tako v industrijskih kot v storitvenih. Po podatkih zavoda Istat je bila stopnja zaposlenosti v industriji januarja 76,9-odstotna, kar je za 0,1 odstoka več kot decembra lani, vendar je manj (za 0,4%) kot januarja 1995. V storitvenem sektorju je stopnja zaposlenosti v januarju dosegla 90,9 odstotka, kar je enako kot decembra lani in za kar 2,2 odstoka manj kot januarja lani. Istat je posredoval tudi podatke o stopnjah zaposlenosti brez upoštevanja socialnih blažilcev, ki kažejo enake trende, toprej rahlo zvišanje v primerjavi z lanskim decembrom in znižanje v primerjavi z januarjem. Dejansko opravljene ure na zaposlenega, brez upoštevanja delavcev v dopolnilni blagajni, pa so se povečale, saj je imel letošnji januar en delovni dan več od lanskega. Na splošno Istatovi podatki kažejo, da se je uporaba socialnih blažilcev v industriji nekoliko zmanjšala: za 9,5 odstotka v proizvodnji in za kar 33,4 odstotka v storitvah. Kar pa zadeva plače, so se te v proizvodnih dejavnostih januarja glede na enak mesec lani povečale v povprečju za 2,5 odstotka, medtem ko se je cena dela povzpela za 3,1 odstotka. V nasprotno smer pa so šle plače v storitvenem sektorju, kjer so se plače v letni primerjavi znižale za 25,9 odstotka, cena dela pa za 23,1 odstotka. Tako velike razlike izhajajo iz dejstva, da so delavci v različnih proizvodnih sektorjih januarja prejeti enkratno doklado na račun obnove kolektivne delovne pogodbe; če teh prejemkov ne bi upoštevali, bi se plače v industriji povišale le za dva odstotka. Na osnovi najnovejših podatkov o zaposlenosti so sindikati včeraj ponoviti zahtevo, naj nova vlada postavi problem dela na prvo mesto svojega programa. CGIL, CISL in UIL menijo, da Istatovi podatki potrjujejo strukturni trend gospodarske rasti, ki ne ustvarja novih delovnih mest, to pa pomeni, da trg sam po sebi ne prinaša zaposlitve in da je torej potrebna specifična zaposlovalna politika. POLITIKA / PRED UMESTITVIJO NOVOIZVOLJENEGA PARLAMENTA Žena najela likvidatorja, da je ubil moža CALTANISETTA - Pred šestimi meseci je najela likvidatorja, ki je umoril njenega moža in ji tako »omogočil«, da je podedovala njegovo imetje, pred dnevi pa se je likvidator skesal in razkril policijskim organom ozadje krvave zgodbe. Za 56-letno Mario Cateno Cariolo in za njenega 54-letne-ga prijatelja Giacoma Faustinianija, ki naj bi bil vpleten v umor, so se tako odprla vrata jetnišnice. Cariolova se je pred štirimi leti ločila od moža Luigija Stuppie, a ji očitno ni šlo v račun, da je nekdanji mož ohranil družinsko premoženje. Zato je (s pomočjo Faustinianija, ki je ze star znanec policije) najela likvidatorja, da bi se znebila nekdanjega moža. Morilcu je obljubila za umor 50 milijonov tir (a izročila mu je le polovico domenjene vsote). Likvidator je opravil svoje 22. oktobra lani: žrtev je presenetil med delom na polju v kraju Rie-si, kakih 50 kilometrov od Caltanisette. Račune pa ji je prekrižal likvidator, ki so ga biti pred dnevi aretirati zaradi drugih kaznivih dejanj. Moški, čigar imena niso sporočiti, je policistom povedal vse o ozadju umora in s tem spravil žensko za rešetke. Napadli furaon in odnesli 600 milijonov RIM - Neznanci so včeraj zjutraj napadli fur-gon za prevoz dragocenosti in denarja in odnesli papirje in gotovino v vrednosti kakih 600 milijonov lir. Zapriseženim stražnikom so zagrozili, da bodo furgon pognali v zrak z dinamitom, pozneje pa se je izkazalo, da domnevne dinamitne palice niso bile nič drugega kot odžagani paličasti kosi ročajev metel. Kakšna opozicija Prodijevi koaliciji? Prepir v desničarskem zavezništvu Vode so najbolj razburkane v Krščanskodemokratskem centru CCD RIM - Trda ali mehka opozicija, to je politična dilema, ki v teh dneh precej razdvaja desničarski Kartel svoboščin, kjer se, kot vedno, pojavljajo tako imenovani jastrebi in golobice. Le da so tokrat štrene precej zmešane, saj se zagovorniki obeh usmeritev pojavljajo v vseh strankah in strančicah poraženega zavezništva. Vode so trenutno najbolj razburkane v Krščansko demokratskem centru (KCD-CCD), kjer je prišlo do ostrih razhajanj med tajnikom Pierferdinandom Casi-nijem in predsednikom Clementejem Mastello. Casini nasprotuje vstopu Antonia Di Pietra v novo vlado in se zavzema za odkrito opozicijo bodoči Clemente Mastello (AP) Prodijevi vladi, njegov somišljenik pa je zagovornik mehke opozicijske usmeritve in kompromisa vsaj z Dinijevo skupino. Nekateri časo- pisi so spor med Casini jem in Mastello že označili kot politično raz-poroko, kar interesenta v dobro znanem demokri-stjanskem stilu seveda demantirata. »Sem katoličan in kot tak ne sprejemam raz-poroke«, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril Mastel-la, ki pa je priznal, da je imel s tajnikom svoje stranke »živahno politično soočenje o perspektivah opozicijske politike«. Predsednik KCD je še povedal, da se zavzema za dinamično opozicijsko politiko in torej ne za frontalni spopad z levosredinsko Oljko. Da se bo to zgodilo bo moral Kartel svoboščin po njegovem radikalno spremeniti Pierferdinando Casini (AP) svoje politične navade in tudi vodilne osebnosti, čeprav Mastella, kot je dejal, še naprej zaupa Silviu Berlusconiju in Gianfrancu Finiju... Jastrebi in golobice se pojavljajo tudi v "Forza Italia“ in v Nacionalnem zavezništvu, kjer še ni prišlo do pravega notranjega obračuna med Finijevimi "polkovniki". V Berlusconijevi stranki je med zagovorniki brezkompromisne opozicije nekdanji zunanji minister Antonio Martino, za mehkejšo opozicijo pa so v glavnem osebnosti, ki prihajajo iz vrst Finin-vesta in Publitalie. Ti se namreč bojijo, da bi s preostro politično usmeritvijo do nove vlade prejudicirati tako imenovani televizijski mir, ki ga že nekaj časa napovedujejo Prodi, njegov namestnik VValter Veltroni in tudi sam tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema. TRST / OBMEJNO SODELOVANJE PRIHODNJI PONEDELJEK Sindikati za pospešitev procesa pridruževanja k EZ Priključitev je prednostni interes italijanskih in slovenskih delavcev Deželni svet se bo spomnil obletnice potresa na Videmskem TRST - Pospešeno pridruževanje Slovenije Evropski uniji je bilo v ospredju delovnega uvoda v proslavljanje prvega maja v obmejnem sloven-sko-italijanskem prostoru, saj se je meddeželni sindikalni odbor za severa vzhod Furlanije Julijske krajine in Slovenije na včerajšnjem srečanju osredotočil na prednostni interes italijanskih in slovenskih delavcev za poglabljanje sodelovanja in gospodarske integracije med državama. To pa bo polno zaživelo le če bo slovensko italijanska meja z vključitvijo Slovenije Evropski uniji izgubila sedanjo podobo meje med patnajsterico in ostalo Evropo. Zaradi tega so slovenske in italijanske sindikalne organizacije pozvale vladi in parlamenta v Rimu in Ljubljani naj pospešita proces slovenskega vključevanja, saj se bo tako obrobnost sedanjih mejnih regij spremenila v prednost bodočega osrednjega evropskega prostora. Predstavniki ZSS Slovenije, Konfederacije 90 in 3 glavnih sindikalnih central CGIL, CISL in UIL pa so priporočili naj se v najkrajšem času uresničijo novi bilateralni sporazumi na področju gospodarskega, kulturnega in družbenega sodelovanja ter tako preseže sedanji zastoj, ki ne prispeva k razvoju tega področja in novim zaposlitvenim možnostim. V pozivu, ki ga je predstavil tajnika CGIL Treu in ki obsega 8 osnovnih točk, pa je tudi priporočilo v korist obeh manjšin, slovenske in italijanske. Poleg kulturnih in jezikovnih vidikov gre namreč podpreti gospodarsko samobitnost manjšin, ki tako ne bosta odvisni le od proračunskih sredstev posamezne države. Na srečanju, ki se ga je udeležilo lepo število županov in predstavnikov obmejnih občin, pa je beseda tekla tudi o še vedno nezadostnih pristojnostih in še posebej pre-. majhnih sredstvih, ki jih imajo občine in lokalne uprave za pospeševanje novih oblik sodelovanja, ki naj prispevajo tudi k reševanju zapletenega problema čezmejnega zaposlovanja, po večini se vedno na črno in k odpiranju novih delovnih mest. T Z včerajšnjega srečanja ob italijansko-slovenski meji (Foto KROMA) TRST - Deželni svet se bo na izredni seji v ponedeljek, 6.maja spomnil katastrofalnega potresa, ki je pred dvajsetimi leti hudo prizadel severno Furlanijo, Kamijo in Beneško Slovenijo. Ob tej priložnosti pričakujejo tudi obisk predsednika republike Oscarja L.Scalfa-ra. Deželni svet bo ob 20-letnici poteesa izdal posebno publikacijo o tem tragičnem dogodku. Predsednik deželne skupščine Giancarlo Cruder je na predstavitvi te pomembne knjige poudaril izjemno škodo, ki jo je potres prizadel furlanskemu človeškemu, družbenemu in gospodarskemu tkivu, a tudi navdušenje, s ______ČEDAD / PROGRAM SE ZAČENJA V PETEK IN BO TRAJAL TRI DNI____ Zveza beneških izseljencev pripravlja manifestacijo V Seraignu v Belgiji se bodo spomnili dvajsetletnice delovanja ter velikih žrtev beneških izseljencev ČEDAD - Beneški izseljenci v Belgiji se pripravljajo na tridnevno manifestacijo, ki bo od 3. do 5. maja, in na kateri bo v središču pozornosti njihova pretekla in sedanja stvarnost. Zbrali se bodo v kraju Seraign v bližini Liegea, kjer imajo na sporedu vrsto pobud. »Najprej se bomo spomnili 50-letnice podpisa dogovora med Italijo in Belgijo«, je povedal ravnatelj Zveze slovenskih izseljencev Renzo Matte-lig. »Bistvo dokumenta je v tem, da se je Italija leta 1946 obvezala, da bo pošiljaja v belgijske rudnike 2.000 rudarjev tedensko, v zameno pa bo dobila določeno kvantiteto pre- moga in to tudi v skladu s produktivnostjo delavcev.« Med tistimi delavci, ki so šli kopat črni kruh v belgijske rudnike, kot je dobro znano, je bilo tudi veliko število Benečanov. Res krvavo so plačali možnost preživljati svoje družine, saj so se vsi vrnili s težkimi posledicami in v bistvu invalidi. Delo je bilo težko, nečloveško, na stotine in stotine metrov pod zemljo ob nevarnosti nesreč. Teh je bilo veliko, najhujša v Marcinelleu blizu Chaleroija, v kateri je v plamenih in dimu umrlo 261 rudarjev. Nesreča se je zgodila 40 let od tega. In tudi te obletnice se bomo spomnili slo- venski izseljenci na majski manifestaciji. »Tretji razlog za to pobudo je treba iskati v tretji obletnici, ki je za našo organizacijo pomembna,« je dodal Mattelig. »Pred dvajsetimi leti je bila namreč ustanovljena sekcija Zveze v Saraignu. Prvi njen predsednik je bil Pasquale To-masetig, sedaj pa jo vodi Nico-le Feletig«. Tridnevni program, ki se bo odvijal v prostorih italijanskega misijona »Časa nostra«, se začne v petek, 3. maja s predstavitvijo zadnje knjige Romana Firmanija »Rudnik in rudarji« (La miniera e gli uomi-ni). Na predstavitvi bosta pri- sotna tudi predsednik deželne ustanove Ermi Nemo Gonano in predsednik gorske skupnosti za Nadiške doline Firmino Marinig. V kulturnem programu bodo sodelovali še pevski zbor Nadiški puobi in harmonikar Ližo lussa, ki bodo kasneje imeli celovečerni koncert. Sobota (4. maja) bo posvečena nobanjim vprašanjem Zveze oziroma njenemu delovanju v Belgiji in še posebej v Seraignu, kjer kot rečeno praznujejo 20 let delovanja. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, ko bodo prišli na svoj račun vsi tisti, ki so bili aktivni, v zvezi slovenskih izseljencev. MANJŠINE / URADNA PREDSTAVITEV KOROŠKA / »BENCINSKI TURIZEM« Videozbirka v 7 delih o narodnostih v Avstriji Vsaki produkciji je priložen tudi priročnik DUNAJ - Center avstrijskih narodnosti (CAN) in manjšinska redakcija Avstrijske radiotelevizije (ORF) sta v teh dneh v prisotnosti ministrice za pouk in kulturne zadeve Elisabetho Gehererjevo predstavila pravkar končano videozbirko v sedmih delih z naslovom »Narodnostne skupine v Avstriji«. Ministrica Gehrerjeva je ob tej priliki poudarila, da je namen vključitve vi-deozbirk v šolski pouk pozitivno soočenje s tematiko manjšin na avstrijskih šolah, predsednik CAN Karel Smol-le in generalni sekretar ORF Andreas Ru-das pa sta ob predstavitvi edicije izpostavila, da se je z naraščanjem nacionalizma in sovražnosti do tujcev močno okrepilo zanimanje za narodnostne skupnosti v Avstriji, predvsem med mladino, dijaki in učitelji. Smolle je temu še dodal, da je nova videoedicija pomemben prispevek k sožitju v Avstriji, kajti če hočejo manjšine biti dejansko upoštevane kot partner, potem je neobhodno potrebno, da manjšine večinsko prebivalstvo seznanijo s svojimi težnjami«. Center avstrijskih narodnostni in manjšinska redakcija ORF-a sta ob podpori ministrstva za pouk in kulturne zadeve producirala približno 15-minutni impulzvideo o vsaki avtohtoni narodni skupnosti v Avstriji, vsak video pa naj bil dijakom oz. mladini, na avstrijskih šolah olajšal vstop v manjšinsko problematiko. Pod skupnim naslovom »Narodne skupnosti v Avstriji« je tako nastal informativen video o koroških Slovencih, Slovencih na Štajerskem, gradiščanskih Hrvatih, avstrijskih Romih, o Slovakih na Dunaju, o češki skupnosti na Dunaju ter o gradiščanskih Madžarih. Vsaki produkciji je priložen še priročnik, ki posreduje osnovne podatke o vsaki posamezni manjšini (zgodovina, naselitveno ozemlje, šolstvo, kultura, mediji, itd.). Videozbirka je nastala pod režijo koroške Slovenke Sabine Zvvitter (ORF) ob asistenci sorojaka Martina Zwittra, vlogo svetovalca je prevzel prav tako koroški Slovenec, Rihard Grilc. Kamero je vodil Dalibor Hysek, montažo pa je izvedel Daniel Bogataj. I.L. Avstrijske bencinske črpalke v hudih težavah Zaradi visoke cene bencina kupujejo Avstrijci gorivo v Sloveniji - Promet padel za 80-90 od sto CELOVEC/GRADEC - Vse močnejši »bencinski turizem« v Slovenijo kot posledica visokih cen naftnih derivatov v Avstriji - v zadnjem tednu se je cena bencina kar trikrat povišala -, je dramatično poslabšal položaj črpalk vzdolž avstrijsko-slovenske meje na Koroškem in na Štajerskem. Številnim črpalkam zdaj - po podatkih gospodarskih zbornic za Koroško in Štajersko - resno grozi zaprtje, »če se njihov položaj v naslednjih dneh ne bo bistveno izboljšal«. Promet črpalk se je namreč zaradi velikanskih razlik - liter bencina je v Avstriji še enkrat dražji kot v Slo- veniji - znižal za 80 do 90 odstotkov! Kot poroča tiskovna služba gospodarske zbornice za Koroške, je pravkar zaključena anketa med lastniki bencinskih črpalk na celem Koroškem pokazala, da 85 odstotkov čuti bencinski turizem v Slovenijo, še posebej negativne pa so posledice na območjih Celovec, Beljak, Velikovec in VVolfsberg. Koroška gospodarska zbornica je nadalje posredovala podatke o posledicah bencinskega turizma v letu 1995. Potemtakem so v preteklem letu na koroških črpalkah oddati 80 milijonov litrov manj goriva kar pomeni izgubo v višini skoraj 700 milijo- nov šilingov in davčni izpad za finančnega ministra v višini skoraj pol milijarde šilingov! Tako koroška kot tudi štajerska gospodarska zbornica od avstrijskega finančnega ministra zaradi dramatičnega stanja zdaj zahtevata uvedbo »italijanskega modela«, torej da bi črpalkam v obmejnem pasu bilo treba plačati manj davkov na govorivo in bi se s tem tudi znižala cena govoriva na črpalkah. Z nižjo ceno za gorivo pa bi avstrijske črpalke spet postale konkurečne slovenskim, tako da bi večina sedanjiih bencinskih turistov ostala v državi, je rečeno v izjavi koroške gospodarske zbornice Ivan Lukan katerim se je prizadeto prebivalstvo - ob pomoči deželne in državne stvarnosti - lotilo obnove. Cruder se spominja vseh, ki so prispevati k obnovi od potresa prizadetega področja, še posebno pa županov in javnih upraviteljev, ki so se vsi po vrsti izkazati v tistih zelo težkih trenutkih. V knjigi so objavljena tudi pričevanja nekaterih protagonistov obnove in zastopnikov političnega življenja, ki so neposredno spremljati dogajanja izpred dvajsetih let. Ob obletnici potresa se bodo po vsej Furlaniji in Benečiji vrstile spominske in druge prireditve, ki jih bodo v glavnem priredile občinske uprave. CELOVEC Čistka v vrhu PUAK CELOVEC - »Čistka« prav v vrhu Politično upravne akademije koroških Slovencev (PUAK), katere ustanovitelja sta Enotna lista (EL) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS): na izrednem občnem zboru organizacije je bil odstavljen dolgoletni predsednik in občinski odbornik slovenske liste v dvojezični občini Borovlje Petra VValdhauserja, za novo predsednico pa bila izvoljena Sonja Sturm, učiteljica na dvojezični ljudski soli v Celovcu, ki doslej ni izvajala pomembnejših političnih funkcij znotraj manjšine. Izredni občni zbor je bil sklican na zahtevo 15 članov PUAK z argumentom, da se je dosedanji predsednik VValdhauser v zadnjem času »vse bolj oddaljil od politike Enotne liste in Narodnega sveta koroških Slovencev«. Z drugimi besedami: VValdhauser je moral odstopiti, ker je novembra lani izstopil iz EL, ko je ta podpisala pakt o kooperaciji z Liberalnim forumom na državnozborskih volitvah, ne da bi baza imela možnost soodločanja. Delegati občnega zbora - VValdhauser ni bil več navzoč - so pri volitvah predsedstva PUAK nadalje izvolili: za namestnika predsednice Miha Zablatnika, za tajnico Milko Hu-dobnik (Zalko Kuch-ling), za blagajničarko Marijo Debevec, ostala dva člana pa sta Sabina Sandrisser in Danijel Meschnik. Ivan Lukan Torek, 30. aprila 1996 MNENJA, RUBRIKE POGLEDI Kratka pot GISov GIS je kratica za geografske informacijske sisteme. To so računalniški programi za urejanje prostorskih podatkovnih baz oziroma prostorsko usmerjenih kartografskih in numeričnih datotek. Osnovna značilnost GISov je, da imajo podatki geografsko kodo, to se pravi, da ima vsak predmet na računalniškem zaslonu svojo točno določeno geografsko lego v realnem prostoru. Urbanistom, geografom, planerjem in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s prostorom, so GlS-i poznana in učinkovita sredstva za raziskovanje, planiranje in urejanje prostora. Prve digitalne upodobitve prostora so nastale v povojnih letih v ZDA, in so se postopoma razvijale vzporedno z računalniško tehnologijo do prvih GIS-ov, ki so se pojavili v osemdesetih letih. Pri naš se nekateri redki posamezniki ukvarjajo z GlS-i že vsaj desetletje, vendar so rezultati Se vedno precej skromni. Seveda nekateri akademski krogi in določene prostorske stroke, kot metereologija, ekologija, agronomija, napredujejo hitreje kot druge na tem področju in obstaja že tako obširna uporabnost in razčlenjenost GIS-ov, da se pojavljajo zamisli in predlogi o ustanavljanju posebne znanstvene discipline na tem področju. V Sloveniji se je navdušenje za GlS-e ponovno pojavilo pred tremi leti, ko so na to temo organizirali simpozij in so prišle na dan Številne posamezne pobude, projekti in raziskovalna dela iz različnih strokovnih krogov, ki se GIS-ov poslužujejo in jih razvijajo. V Italiji pa nastajajo laboratoriji GIS-ov na Številnih univerzah in mnoge javne ustanove se opremljajo na tem področju. Tudi na zadnjem kongresu INU-ja (Istituto Nazionale di Urbanistica) so na posebnem seminarju obravnavali informacijske sisteme (v italijanščini SIT - sistema informativo territoriale). Bili so prisotni strokovnjaki iz katastra, deželnih in pokrajinskih planskih uradov, državne statistične službe (Istat) itd. Izkazalo se je, da je osnovna problematika in kočljivo vprašanje raz- Danjel Jarc voja GIS-ov prav raznovrstnost in razčlenjenost informacijskih sistemov in podatkovnih baz. Pomanjkanju neusklajenosti različnih formatov datotek se pridružuje neod-locanje pri dogovoru o standardizaciji informacijskih sistemov. Poleg tega obstajajo velike težave pri izmenjavi in pretakanju podatkov, pri dostopnosti le teh in tudi pri izobraževanju uporabnikov. Kljub temu pa že dalj časa poteka v Italiji informatizacija bodisi lokalnih uprav kot javnih ustanov in čeprav je na začetku to pomenilo predvsem računalniško opremljanje različnih občinskih, pokrajinskih idr. uradov, se je kasneje razvila skromna oblika omrežja, ki pa je imela izključno vlogo upravne avtomatizacije oziroma enosmerni pretok informacij iz lokalnih upravnih uradov v središčni deželni urad. 2e nekaj let pa je v načrtu s strani Dežele oblikovanje pravega geografskega (ali prostorskega) informacijskega sistema, ki bi vzpostavil vzajemno izmenjavo in pretok podatkov med raznimi javnimi ustanovami. Vendar zgleda, da se uresničuje z veliko težavo, kljub temu, da so pobude podprte z dvema deželnima zakonoma, zakon 52/1991 (urbanistični zakon) in zakon 63/1991 (zakon o deželni kartografiji). Vsekakor gre razlikovati med tem, kar je prostorski kartografski informacijski sistem (SITC), ki ga upravlja deželni urad za prostorsko planiranje in ki je pretežno, namenjen oblikovanju računalniško podprte osnovne kartografije in različnih tematskih map in tem, kar je deželni informacijski sistem (SER), kije namenjen lokalnim ustanovam kot podpora prostorskemu upravljanju. Izvajanje deželnega informacijskega sistema je pretežno monopol družbe Insiel, ki oskrbuje lokalne uprave s standardiziranimi računalniškimi programi za upravljanje podatkov in poteka pod odgovornostjo in vodstvom uradov deželnega informacijskega sistema (SIR). Servis nosi naslov Ascot (Automa-zione servizi comunali tempo reale), ki je v bistvu programska oprema, sestavljena iz raznih modulov, vsak posebej namenjen delovanju določenega občinskega urada (matičnega, računovodskega, tehničnega, itd.). Prva različica Asco-ta je bila narejena za posebno programsko okolje (SP600), druga različica se že posluževala navadnih osebnih računalnikov, tretjo pa mislijo namestiti na kratkosežno omrežje (LAN - Local Area Netvvork), ki predpostavlja, da bi se vsaka Občina opremila z lastnim serverjem (hitrejšim in močnejšim računalnikom). Pridobivanje uslug programske opreme Ascot je predpostavljalo, da so zainteresirane Občine sklenile sporazum z Deželo. Ker se je za dogovor odločilo kar 214 Občin, gre sklepati, da je nastal iz tega načrta izredno bogat in obširen arhiv podatkov, ki pa ni jasno, v kolikšni meri je dejansko dostopen in uporabljiv. Izredno zanimive so tudi pobude, ki nastajajo v dogovoru med Deželo in Gorskimi skupnostmi Videmske in Pordenon-ske pokrajine. V tem okviru se baje razvija informacijski sistem in v ta namen se izkoriščajo nekatera sredstva Evropske unije potom tako imenovanega "Cilja 5B”. Med naCrti omenjenega razvojnega cilja je izvedba prostorske analize gorskega okolja in v tem okviru oblikovanje gorskega katastra nepremičnin, ki predpostavlja uresničitev GlS-a in lokalnega omrežja med Gorskimi skupnostmi Videmske in Prodenonske pokrajine, pripadajočimi Občinami ter Deželo. Načrt je zelo razčlenjen, obširen, dolgotrajen in gotovo zahteva veliko usklajenost ter sodelovanje med zainte-resuanimi ustanovami, je pa tudi odločen korak v smeri razsodne uporabe sodobne tehnologije in znanja, ki sta predvsem namenjena boljšemu upravljanju našega sedanjega prostora in planiranju njegovega prihodnjega razvoja. GIS je le učinkovito sodobno sredstvo potrebno za razvoj novih zamisli in načrtov v vedno večji kompleksnosti našega vsakdanjega prostora. PISMO UREDNIŠTVU Spoštovano uredništvo, od Stojana Spetiča si nismo Čakali hvaležnosti, mislili pa smo, da nas ne bo napadal, ko od tega sam ne bo imel nikake koristi. Spetič v svojih volilnih komentarjih očitajoče spraSuje, zakaj ni SSk podprla Giorgia Cancianija na proporCnih volitvah poslanske zbornice. No, najprej bi se moral vprašati, zakaj ni SKP sploh kaj vprašala SSk pred vo-htvami. Mimo tega pa ni res, da je SSk bila indiferentna do Cancianijeve kandidatme. Čeprav SKP ni sestavni del levosredinske koalicije Oljke, v katero je SSk vstopila, je v svojem uradnem stabšču o proporCnih volitvah opozorila slovenske volilce, da je na listi SKP slovensko ime, ki zasluži njihovo pozornost. V okviru Oljke pa je SSk podprla Listo za Prodija, ker je dosegla dogovor s PPI in SVP, v katerem sta izpostavljeni programski obvezi po odobritvi pravičnega zaščitnega zakona in po zagotovitvi slovenski manjšini minimalnega zastopstva v izvoljenih telesih. Za SSk je velikega pomena, da je sporazum podpisala tudi SVP in da je pravzaprav sama SVP dala zanj pobudo, saj gre za manjšinsko stranko, ki dosledno in Širokogrudno podpira zahteve slovenske manjšine v rimskem parlamentu in drugod, vključno v Evropskem parlamentu, in to na način, ki bi ga lahko posnemal tudi marsikateri »nas« politik. 2e gori navedeno je dovolj, da se postavi na laž trditev, CeS da je SSk v svojem stabšču glede proporčnega dela volitev dajala prednost ideološki bbžini. Sicer pa se taka kritika res Čudno sbsi v ustih predstavnika stranke, ki je vedno dajala prednost razredni pred narodnostno pripadnostjo. Sicer pa ne gre tudi pozabiti, da je prav Stojan Spetič svoje mesto v tržaškem občinskem svetu pred dvema letoma prepustil italijanskemu tovarišu, in to potem ko je marsikaterega slovenskega volil-ca pregovoril, naj mu zaupa svoj glas kot Slovencu. Peter MoCnik VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA /RSTA SMER URA /RSTA SMER 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke 7.59 (E) Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) (6.04) 8.53 (E) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke 6.04 (IR) (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke 10.05 (E) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) 6.13 (R) (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praz- 10.42 (IR) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) 7.13 nikih 11.42 (IC) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogmaro (10.33), Tržič (E) Tržič (7.36), Portogmaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (11.18) 7.50 (IC) (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) 13.42 14.12 (IR) (D) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), 8.13 (IR) Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke Tržič (13.48) 10.13 (IR) (10.20) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (1-2.07), Be- 15.42 (IR) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18) netke (12.20) 16.04 (IC) Mestre (14.23), Portogmaro (15.02), Tržič (15.40) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 (D) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18) 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Tržič (13.33), Portogmaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) 18.50 (D) Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogmaro (17.25), Tržič (18.22) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13) 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) 18.57 (D) 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogmaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) 19.37 (IR) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogmaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) 20.00 (IC) Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogmaro (18.54), Tržič (19.36) 16.13 (IR) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) 20.55 (R) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogmaro (20.33), Tržič (21.18) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogmaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) 21.42 (IR) 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 22.00 (IC) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogmaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) 23.42 (E) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogmaro (22.33), Tržič (23.18) 19.13 (E) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.19 0.42 (IR) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogmaro (21.31), Mestre (22.14), Ze- 1.42 (IR) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), neva Tržič (1.18) 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Be- 2.35 (D) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogmaro (1.26), Tržič netke (23.21) (2.11) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz- 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz- 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržki (8.02), (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) (ukinjen ob praznikih) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.56 (IR) nikih) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) praznikih) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) Videm (1236), Gorica (13.12), Tržič (13.35) lavnikih) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 14.34 (R) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.26 (R) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Vdem (17.36) (ukinjen ob praznikih) praznikih) 18.33 (IR) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 16.56 (R) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) 19.20 (R) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (1827) 19.44 (D) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 17.38 17.51 (R) (D) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cetvinjana in Palmanove v Videm (18.54). 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) 18.19 (D) (ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 20.33 21.15 (IR) (R) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za- 6.52 (E 240) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke greb 10.58 (IC264 KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC243 DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na- 16.57 (E 242 DRAVA-prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30)-na- daljuje v Budimpešto daljuje v Benetke 17.57 0.02 (IC265 (E 241 KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto 19.51 (E 220 SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo IC- nterci y E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Br zoviak R Deželni vlak PRAZNIK DELA / MANIFESTACIJE Razvoj, zaposlovanje in varnost za 1. maj Osrednja zborovanja v Trstu, Nabrežini in v Miljah Prvi maj, mednarodni praznik dela, kliče. Tudi letos se bodo ljudje s Tržaškega zbrali na treh že tradicionalnih prvomajskih shodih: osrednji bo v mestu, preostala dva pa v Nabrežini in v Miljah. Vse tri bo priredila enotna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL, ki je za letošnje prvomajske manifestacije izbrala geslo Razvoj, zaposlovanje varnost. Ne gre le za puhle parole, temveč za realen program. Brez gospodarskega razvoja ne bo mogoče zagotoviti zaposlitve več kot 11 odstotkom italijanskih brezposelnih, namig na varnost pa je sedaj bolj kot kdajkoli prej aktualen, kot žalostno pričajo številne nesreče pri delu. V mestu se bodo občani zbrali v nekdanji delavski mestni četrti pri Sv. Jakobu. Od tod bo ob 9. uri krenil sprevod proti središču. Na osrednji Trg zedinjenja Italije bodo udeleženci prispeli ob 10.30, ko bo pred občinsko palačo sindikalno zborovanje, na katerem bo spregovoril namestnik glavnega tajnika sindikata CGIL Raffaele Morese. Spregovoril bo tudi slovenski sindikalist, imena katerega pa bodo organizatorji še sporočili. Nabrežinska manifestacija se bo začela ob 9.30 v Ljudskem domu v Križu, od koder bo startal sprevod, namenjen v Nabrežino. Tu bo ob 11. uri na trgu pred spomenikom padlim spregovoril pokrajinski tajnik sindikata UIL Gianluigi Renna. V Miljah bo sprevod krenil ob 10. uri z Drevoreda 25. aprila do osrednjega Trga Marconi, kjer bo govoril pokrajinski tajnik CGIL Riccardo Devescovi. Tudi v Nabrežini in v Miljah bo udeležencem spregovoril slovenski govornik. Tudi ob letošnjem 1. maju bodo začeli avtobusi podjetja ACT voziti kasneje, in to ob 7. zjutraj. Proge št. 2, 7. 12, 18, 19, 21, 40, 50, 60 in A bodo ta dan ukinjene, večerne proge (A, B, C, D) pa bodo stopile v veljavo ob 20.30. Polaganje vencev v Zgoniku in Dolini Ob 51. obletnici osvoboditve do zgoniška občinska uprava danes na podvečer položila vence na spomenike in obeležja, ki se nahajajo na območju občine, in sicer po sledečem razporedu: v Repniču ob 18.10, v Briščikih ob 18.20, na proseškem pokopališču ob 18.30, na proseški postaji ob 18.40, v Gabrovcu ob 18.50, v Samatorci ob 19. uri, v Saležu ob 19.15 in v Zgoniku ob 19.30. Občinska uprava bo nadalje v sodelovanju s krajevnimi družbenimi in političnimi organizacijami priredila v nedeljo, 5. maja, ob 11. uri v Zgoniku proslavo 51. obletnice osvoboditve. Nastopili bodo proseška godba na pihala, osnovnošolski otroci in moški pevski zbor Rdeča Zvezda. Spregovorila bosta občinska svetovalka Debora Stegel v slovenščini in Mitja Gialuz v italijanščini. Na predvečer proslave osvoboditve, 4. maja, bodo organizatorji priredili tradicionalni množični pohod ob spomenikih NOB v zgoniški občini. Zbirališče bo v Gabrovcu ob 19.30, zaključek pa v Briščikih ob 22. uri. Dolinska občinska uprava bo danes polagala vence k spomenikom padlim za svobodo v občini Dolina, in sicer po sledečem vrstnem redu: ob 16.45 pred županstvom, ob 17. uri pred osrednjim spomenikom, ob 17.05 v Dolini, ob 17.15 v Prebe-negu, ob 17.20 v Mačkoljah, ob 17.30 v Ricmanjih, ob 17.40 v Borštu (spominska pošča na hiši št. 89) in ob 18. uri na borštan-skem pokopališču, ob 18.20 v Gročani in ob 18.40 v Boljuncu. Vrsta prvomajskih prireditev Na Krasu in v Bregu se vneto pripravljajo na proslavo osvoboditve in mednarodnega praznika dela. V Bazovici so sinoči v Ba-zovskem domu odprli razstavo fotografij Štiri lemi časi in diapozitivov iz Bazovice, ki jih je posnel Janko Kovačič. Nocoj ob 21. uri bo pri kalu kres, poldrugo uro kasneje pa se bo začel 10. nočni pohod na Kokoš. Danes popoldne ob 17.30 bodo proslavili dan osvoboditve na barkovljanskem pokopališču. Sodelovali bodo osnovnošolci, domači recitatorji in pevski zbor. Na Proseku in Kontovelu prireja proslavo 51. obletnice osvoboditve in 1. maja, praznika dela, krajevna sekcija Vsedržavnega združenja partizanov-ANPI. Nocoj ob 20.30 bo prvomajska prireditev v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, na kateri bo govoril Milan Pahor, domačini in gostje pa bodo lahko sledili pestremu kulturnemu programu. Jutri bo ob 8.30 budnica z zbirališčem pred Soščevo hišo, od koder bo krenil sprevod do spomenikov padlim v NOB na Proseku in na Kontovelu. V Križu bo danes in jutri v Ljudskem domu tradicionalno prvomajsko praznovanje. Jutri bosta na manifestaciji govorila senatorja Oljke Darko Bratina in Fulvio Camerini. SKP pa priredi jutri popoldne ob 17. uri tri prvomajske praznike: na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah (govorila bosta Stojan Spetič in Jure Canciani), v Ljudskem domu pri Sv. Sergiju (Jacopo Venier) in v Ljudskem domu v Podlonjerju (Fausta Monfalcon). V Mieli še danes filmi režiserja Bata čengiča V gledališču Miela se bo drevi nadaljevala filmska prireditev posvečena bosanskemu režiserju Batu Cen-giču. Ob 18.uri bodo predvajali zelo znani film ”Gluvi barut“ (na sliki prizor iz filma) iz leta 1990, v katerem je Cengič, ki je po štirih letih vojne prvič zapustil Sarajevo, v bistvu nekako napovedal tragedijo na tleh nekdanj Jugoslavije. Ob 20.uri bodo predvajali dokumentarce o Sarajevu, ki jih je režiser posnel med obleganjem mesta. V vi-deodvoranici Miele bodo ob 18.uri predvajali televizijski dokumentarec ”Blow Up“ o režiserjih t.i.črnega filma, ob 20.ini pa bo na sporedu film "Vloga moje družine v svetovni revoluciji". S KULTURNO PRIREDITVIJO V ZADRUŽNEM DOMU V Gropadi že proslavili 1. maj Glavni gost večera je bila proseška godba na pihala OB CESTI VIŽOVLJE-MAVHINJE / V NOČI OD PETKA NA SOBOTO ODVRGLI »KINDER-JAJCE« Splošna obsodba atentata z ročno bombo proti metanski postaji Preiskovalci še vedno tavajo v temi: tako vsaj trdijo na tržaški kvesturi, kjer Digos, oddelek za politične prekrške, vodi preiskavo v zvezi z bombnim atentatom proti postaji za nižanje pristiska metana na cesti od Vižovelj proti Mavhi-njam. Ni pa nobenega dvoma, da je atentat povezan z načrtom, da bi pri Tržiču uredili vplinje-valni center vsedržavnega podjetja Snam. Atentat naj bi zakrivil isti človek, moški srednjih let iz Trsta ali Tržiča, ki je telefoniral in obvestil o atentatu. Malo poslopje, proti kateremu so v noči od petka na soboto odvrgli ročno bombo vrste M-75, je last podjeta za dobavo elektrike, vode in plina Acega: iz velikega plinovoda družbe Snam dobavljajo v to postajo plin pod visokim pritiskom, tu pritisk znižajo in plin posredujejo prebivalcem dela devinsko-nabrežin- ske občine. Da gre za atentat, ki je povezan z načrtom Snam, je povedal sam neznanec, ki je v nedeljo - torej poldrugi dan po atentatu - telefoniral na tržaški italijanski dnevnik, da bi obvestil javnost o terorističnem dejanju: očitno mu ni bilo prav, da preiskovalci niso sporočili javnosti ničesar o njegovem podvigu. Preiskovalci so v resnici izvedeli za atentat že v soboto dopoldne, torej le nekaj ur po eksploziji. Obvestili so jih uslužbenci podjetja Acega, ki so odkriti od jeklenih kroglic preluknjano zunanjo protipožarno omaro in poškodovano prednjo steno postaje. Neznanci so bombo odvrgli kar čez ograjo, so ugotoviti izvedenci, na podlagi prvih izvidov pa menijo, da je verjetno šlo za bombo vrste M-75 jugoslovanske izdelave (kinder-jajce, ji pravijo), torej za bombo manjše moči z zunanjun ogrodjem iz trde plastike, ki ob eksploziji raz- prši v vse smeri male in smrtonosne jeklene kroglice. Preiskavo vodijo, kot smo omenili, na tržaškem Digosu v sodelovanju z agenti sesljanskega komisarjata, zadevi sledijo tudi karabinjerji, vso preiskavo pa koordinira namestnik državnega pravdnika Giorgio Nicoti. Se najbolj jih vznemirja dejstvo, da se je atentator poslužil prave vojaške bombe, ki si jo je preskrbel na črno v nekdanji Jugoslaviji ati pa v kriminalnem podzemlju. Takoj potem, ko se je v javnosti izvedelo o atentatu, je glasnik družbe Snam obsodil nasilno dejanje in se zavzel za nadaljevanje dialoga, ki je sicer včasih oster, vendar vedno v mejah civiliziranega in demokratičnega soočenja. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Depangher je v tiskovnem sporočilu javnosti izrazil ostro obsodbo občinske uprave dejanja, ki je, neglede na razloge, zaradi katerih so neznanci poškodovali plinsko postajo pri Mavhinjah, v nasprotju s civiliziranim in miroljubnim zadržanjem tamkajšnjega prebivalstva. Nasprotovanje katerikoli pobudi je lahko ostro, vendar mora ostati v mejah demokratičnega soočenja, zaključuje župan Depangher. Tržaški občinski svetovalec Stranke komunistične prenove Jacopo Venier ugotavlja, da zločinska pobuda skupinice fanatikov objektivno prizadene ugled širokega kroga nasprotnikov metanske uplinjevalne postaje v Tržiču. To pa ne sme biti razlog, meni Venier, da bi preprečili občanom in krajevnim ustanovam, da izrazijo svoje nasprotovanje »spreminjaju Tržaškjega zaliva v tempirano bombo«. Venier je kritičen do zadržanja tržaške občine, katere predstavniki v Ustanovi za industrijsko cono so podprti postavitev uplinjevalnika pri Tržiču, ne da bi tržaški občinski svet zavzel tako stališče, obenem pa je kritičen tudi do stališča tržaške DSL. Za predstavnika Zelenih v deželnem svetu Paola Ghersino je atentat samo zločinsko dejanje, pravi odgovor nasilju pa morajo dati demokratične ustanove s svojim učinkovitim delovanjem. Ghersina podpira zamisel o referendumu, na katerem naj se prebivalstvo izreče o postavitvi plinske mega-centrale. Ni izključeno, meni Ghersina, da je kriminalnemu atentatu botroval ravno sklep tržiske občinske uprave, da bodo v najkrajšem času razpisali referendum, saj atentat objektivno šibi stališča gibanja proti uplinjevalni centrali. V zvezi z atentatom so sile javnega reda poostrile nadzorstvo nad vsemi plinskimi centralami in postajami, ter nad Snamovim plinovodom, ki teče po Krasu. SKD Skala iz Gropade je imelo v soboto v svojem kulturnem in zadružnem domu lepo prireditev, posvečeno prvomajskemu prazniku. Ponavadi je društvo organiziralo takšno prireditev na predvečer prvomajskega praznika, tokrat pa jo je moralo premakniti za nekaj dni prej, ker je godba na pihala iz Proseka, ki je bila glavni gost večera, v teh dneh zaposlena z budnicami in drugimi prireditvami. Goste in številno občinstvo je v imenu domačega društva pozdravil Aleksander Mužina, ki je poudaril pomen takšnih gostovanj in povezovanja s skupinami drugih sosednih društev. Nato je domači mešani zbor pod vodstvom Anastazije Purič lepo zapel nekaj pesmi, med temi tudi Zdravico. Potem se je godba na pihala, ki jo vodi Aljoša Starc (na sliki KROMA), predstavila s celovečernim programom, ki je obsegal skladbe iz klasičnega repertoarja, pa tudi nove. Njegov nastop je tako navdušil občinstvo, da je morala godba še nekaj skladb dodati. Gostom se je za lep večer na koncu zahvalila predsednica društva Sonja Milkovič, (ni) 6 Torek, 30. aprila 1996 TRST NOVICE Vietnam sodeluje z miramarskim centrom V Hanoju so pred nekaj dnevi podpisali sporazum o sodelovanju med vietnamskim znanstvenim inštitutom in miramarskim Centrom za teoretsko fi-ziko. Na podlagi tega dogovora se bodo mladi vietnamski znanstveniki strokovno izpopolnjevali v Trstu, kot že delajo mnogi znanstveniki iz nerazvitih držav. Znanstveniki iz Vietnama se sicer že nekaj let poslužujejo študijskih štipendij, ki jih daje na razpolago miramarski center, sedaj pa bo to potekalo na osnovi komaj sklenjenega uradnega dogovora. Center za teoretsko liziko trenutno sodeluje s sedemnajstimi tovrstnimi ustanovi iz vsega sveta. Novi odbor društvene gostilne na Proseku Pred nekaj dnevi so se sestah elani novoizvoljenega upravnega in nadzornega odbora društvene gostilne na Proseku, ki so bili izvoljeni na obenem zboru. Novoizvoljeni odborniki so si tako porazdelili funkcije: upravni odbor sestavljajo Egon Bukavec -predsednik, Marjo Rustja - podpredsednik, Marino Albi - tajnik, Silvester Umek - blagajnik, Bruno Ci-bic - gospodar, Danilo Kocman - kletar, Boris Pertot - pomočnik kletarja, v nadzornem odboru pa so Klavdij Cemjava - predsednik, Renato Blason in Edi Bezin - efektivna elana, Silvano Frassinelh in Vojko Bukavec - suplenta. (b.r.) Občni zbor zadruge Kulturni dom Prosek - Kontovel V petek so se zbrali na rednem obenem zboru Člani zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel, ki poleg zadružnih prostorov (dvorane in sedežev vaških organizacij in društev) 'upravlja tudi zunanji prostor, kjer se odvijajo poletne vaške prireditve in ša-gre. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik Zadruge Josip Cuk, ki je nanizal tudi nekaj odborovih pobud, za uresničitev katerih potrebuje pomoC vaščanov in vaških organizacij, saj zadružni prostori so in morajo biti na razpolago vaškim potrebam. Izčrpno poročilo o premoženjskem stanju in poslovnem letu zadruge je podal blagajnik Drago Milic, predsednik nadzornega odbora Josip Starc pa je povabil elane, da odobrijo bilanco za leto 1995, kar so prisotni soglasno potrdili z dviganjem rok. Ob koncu se je razvila živahna debata, v katero je poseglo veC elanov, kar je dokaz, da vlada zanimanje za delovanje zadruge. V glavnem je tekla beseda o zunanjem prostoru, katerega bo treba nekoliko urediti tako, da bo postal bolj funkcionalen za poletne prireditve. Obenem so se dotaknili tudi problema članstva, oziroma dejstva, da bo člansko knjigo treba Cimprej »pomladiti« s svežimi in mladimi močmi, (b.r.) Zasedanje o javni šoli Javno šolstvo in laičnost je naslov zasedanja, ki ga bo v Četrtek, 2. maja, in v petek, 3. maja, v prostorih umetnostnega zavoda Nordio priredilo združenje Odbor šola in ustana Bruna Turinetti. Na njem bo govor o vlogi šole v multietnicni in multikulturni družbi. Začetek ob 16.30. PREK MEJE / OD MAVHINJ DO GORJANSKEGA Uspeh tretjega pohoda prijateljstva Župana G. Depangher in J. Adamič za sodelovanje in za mednarodni mejni prehod Na mejnem prehodu sta spregovorila devinsko-nabrežinski in komenski župan (f. KROMA) V nedeljo se je od Mavhinj do Gorjanskega prek odprte meje odvil tretji pohod prijateljstva, ki sta ga priredili občini Devin-Nabrežina in Komen, društvo Cerovije-Mavhinje - ki je nosilo glavno breme organizacije te vsakoletne prireditve - ter Vaška skupnost Gorjansko. Udeleženci so se dopoldne zbrali v Mavhinjah, od koder so krenili proti Gorjanskemu (prihodnje leto bo pohod potekal v drugo smer) prek dvolast-niškega prehoda, kjer je bila krajša slovesnost. Spregovorila sta devinsko-nabrežinski župan Giorgio Depangher in komenski župan Jože AdamiC: oba sta naglasila uveljavljene dobrososeske odnose med bližnjimi obmejnimi kraji, podprla prizadevanja za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, želela, da bi se utrdil mir na od vojne prizadetih območjih nekdanje Jugoslavije. K razvoju sodelovanja in sožitja bi nedvomno prispevala še bolj odprta meja: na obeh straneh že veC let zahtevajo, da bi maloobmejni prehod pri Sempolaju postal prve kategorije oz. mednarodni prehod in bi tako bil odprt tudi zvečer in ponoči. Danes so namreč sosednje vasi, ki jih ločuje mejna Črta, po 19. oz. po 20. uri popolnoma odrezane, saj sta najbližja odprta mejna prehoda na Fernetičih oz. pri Vrtojbi. Pohodu je botrovalo ugodno vreme; sicer ni sijalo sonce, prav zaradi tega pa se udeleženci niso kaj dosti spotili na poti do Gorjanskega. Tu so jim postregli kosilo - oddali so veC kot 1.300 obrokov! - nakar se je popoldne odvil program. Zbranim so spregovorili Vojka Rav-ber, državna sekretarka republike Slovenije za poslovanje s tujino, senator Darko Bratina, Vera Tuta - Ban za de-vinsko-nabrežinsko občino, Pavel Antoni za društvo Cero vij e-Mavhinje in Rado Suban za Vaško skupnost Gorjansko. Prisotni so bili tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, oba župana Depangher in Adamič, župana zgo-niške občine Tamara Blažina in dolinske občine Boris Pangerc, pa še predstavniki obmejnih sil javnega reda. Sledil je kulturni program, na katerem so nastopile mažoretke iz Povirja in godba na pihala sežanskega glasbenega centra. Do večera so si sledile družabne igre, vlek vrvi, tek v žakljih in tombola, prijetnemu vzdušju pa prispevale tudi številne gostilne in osmice. S POKROVITEUSTVOM OBČINE n Jutri začetek tedna gibanja mladih za združitev sveta Od 1. do 5. maja bo pod pokroviteljstvom Občine Trst potekal teden Gibanja združenega sveta. Mladi, združeni v tem gibanju, imajo namen z različnimi akcijami, ki potekajo istočasno po vsem svetu v prvem tednu maja pokazati, da združeni svet lahko obstaja tudi v realnosti. V Trstu mladi tega gibanja pripravljajo naslednje prireditve: - Lov na zaklad pod geslom »Gradimo združeni svet« v sredo, 1. maja, ki bo začel svojo peš pot po mestnih ulicah iz Borznega trga ob 14.30 uri. Prijave ekip, sestavljene iz najmanj treh oseb, sprejemajo v trgovini Master spori, ul. Batti-sti 20/A, in pred samim Startom na Borznem trgu. - Fotografski natečaj »Objektiv združenega sveta«, namenjen mladini mlajši od 14. let. Za podrobnejše informacije zavrtite tel. št. 418478 (Andrea). Fotografije bodo razstavljene do 27. aprila v trgovskem centru II Giulia. - Zaključni večer v Salezijanskem gleda- lišču v Ul. Istria 53 ob 20.30, kjer bodo nagrajene najlepše fotografije in zmagovalna ekipa lova na zaklad. Gibanje mladih za združitev sveta vključuje elane v 20 državah na vseh celinah, različnih ras, kultur, tradicij in religij. Leta 1987 je dobilo preko Nevv Umanity status »druge kategorije« pri Svetu za ekonomijo in družbo pri Organizaciji združenih narodov. Obsega 500 tisoC članov, od katerih 200 tisoč v Evropi in 100 tisoC v Italiji. V devetdesetih letih se je to gibanje v Trstu vključilo v različne iniciative ali jih pripravilo samostojno. V Času najveeje razmahnitve vojne na prostoru nekdanje Jugoslavije je organiziralo zbiranje najosnovnejših materialnih sredstev za civilno prebivalstvo. V letu 1994 je organiziralo nekaj pobud za mir s shodom na Trgu Unita in v sodelovanju z Odborom Ota-Lucchetta-D’Angelo-Hrovatin kolesarjenje po mestnem središču, da bi opozorilo javno mnenje na pereC balkanski položaj. (J.J.) V četrtek pri Domju kongres sindikata upokojencev SPI CGIL V četrtek bo v dvorani KD Venturini pri Domju kongres tržaškega sindikata upokojencev SPI CGIL. Kongresa, ki se bo začel ob 9. uri, se bo udeležilo 96 upokojenk in upokojencev, ki so bili izvoljeni za delegate na šestih okrožnih kongresih. Prisotni bodo med drugimi žlan vsedržavnega tajništva SPI CGIL Farruccio Danini, deželni sekretar SPI Bruno Paludetto in pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech. NA TRGU UNITA’ / FOLKLORA ZA UPRAVLJANJE JUSARSKE IMOVINE Prikaz italijanskega izročila v Istri Teden italijanske kulture v Istri in na Reki sta priredili Občina Trst in Italijanska unija V nedeljo se je sklenil niz prireditev o italijanski kulturi v Istri, ki sta ga priredila odbomištvo za kulturo Občine Trst in Italijanska unija. Med raznimi pobudami, med katerimi bi omenili zlasti razstavo o umetnosti in izdajateljski dejavnosti, ki se je prav tako zaključila, je bila najbolj množično zastavljena revija folklornih skupin, ki je bila na sporedu v soboto zveCer na Trgu Unita (na sliki KROMA). Žal je zanimivo prireditev, ki mi Tržačanom omogočila, da pobliže spoznajo svojstveno glasbeno in plesno ljudsko izročilo italijanske skupnosti v Istri, skalil dež, ki je vsiljivo rosil prav od začetka do konca. Tako si je skrbno zastavljen spored folklornih skupin iz Galežana, Bal, Rovinja in Vodnjana ogledalo le malo trdovratnih navdušencev in redki sprehajalci na prostranem trgu. Revija se je zaCela z na- stop on skupine iz Galežana, ki je v Cmih prazničnih nošah predstavila značilne pesmi »alla pera« in »alla larga« ter kratko plesno točko ob spremljavi meha in tamburina. Mladi plesalci skupine iz Bal so ob spremljavi harmonike predstavili nekaj pred kratkim obnovljenih plesov. Skupina Kulturno-umetniškega društva Mar-co Gardin iz Rovinja se je omejila na pevsko izročilo s starimi moškimi arijami »da nuoto« in »bitinada-mi« ter zenskimi pesmimi. Spored je zaključila s spletom svatbenih plesov in pesmi skupina iz Vodnjana, za katero so značilne bogate Zenske noše z okraski v laseh, (bov) Priprave na volitve Odbor, ki koordinira poslovanje jusarskih odborov ter jusarska vprašanja v naši pokrajini, bo v prihodnjih dneh na novinarski konferenci predstavil javnosti kandidate in programe za jusarske volitve, ki bodo v nedeljo, 26.maja. Jusarske volitve bodo v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, na Padricah, Proseku in Opčinah, pri Banih ter v Medji vasi. Volitve bodo samo na nedeljo. Rok za predložitev kandidatnih list je zapadel prejšnjo soboto (na sliki-foto KROMA- predstavnika proseških ju-sarjev Bogdan Bogateč in Bruno Rupel), tako da so v osmih vaseh naše pokrajine že stekle priprave za to pomembno preizkušnjo. V vseh vaseh (volitev žal ne bo na Kontovelu in v Križu) bosta na majskih volitvah sodelovali po dve listi, ki bosta obe celovit izraz krajevnih skupnosti, medtem ko se je desnica Nacionalnega zavezništva, ki je sodelovala na zadnjih volitvah, tokrat odrekla volilnemu sodelovanju. Najbrž je te volitve sploh ne zanimajo, ponekod pa morda ni zbrala dovolj podpisov za predložitev kandidatne liste. Do slabe krvi je prišlo edino na Opčinah, kjer bo na volitvah, poleg enotne domaCe liste, sodelovala tudi lista, ki si je za volilni simbol izbrala openski tramvaj. Gre za listo, za katero stojijo nekateri lokalni politični predstavniki Ljudske stranke in baje tudi sama predsednica vzhodnok-raškega rajonskega sveta Silvana Moro. V PROSTORIH KD IVAN GRBEC Rezijske »majske rože« v škedenjskem društvu V nedeljo popoldne je bila v društveni dvorani KD Ivan Grbec v Skednju lepa in občutena prireditev, na kateri je bila glavni gost vokalna skupina »Rože majave« iz Rezije (majske rože), ki se je z vrsto lepih diapozitivov, izborom pesmi in z nastopom vokalne skupine z dvema muzikantoma na citiro in brunkulo predstavila občinstvu, ki je napolnilo dvorano (na sliki KROMA). Gosti, med katerimi je bila predstavnica skupine in pesnica Silvana Paletti, sta v imenu domačega društva pozdravili Luisa Umari in Vilma Gregori, ki sta poudarili zadovoljstvo domačega društva za vzdrževanje in krepitev stikov s prebivalci Rezije, njihovimi kulturnimi društvi in skupinami, ki seznanjajo tudi nas Slovence na Tržaškem z delom teh vztrajnih domačinov, ki žele preko svojega narečja, pravljic in s pomočjo izvirne glasbe in instrumentov prikazati življenje v Reziji. Skupina, ki se je predstavila s petjem in recitacijo, je med programom prikazala tudi svoje domače plese in k tem povabila tudi obiskovalce. Tako je bil takoj vzpostavljen lep in prisrčen prijateljski odnos, ki ga želi društvo iz Skednja še naprej gojiti in obnavljati. NevaLukeš Danes, TOREK, 30. aprila 1996 SAMO Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 14.19 - Luna vzide ob 16.58 in zatone ob 4.18. Jutri, SREDA, 1. maja 1996 PRAZNIK DELA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,5 stopinje, zračni tlak 1010,2 mb naraSCa, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Luca Morano in Andrea Pec-chiari. UMRLI SO: 89-letna Maria Marchesich, 95-let-na Ada Lonschar, 86-letna Carmela Fragiacomo, 94-letna Ausilia Mattiassich, 83-letni Giovanni Moretto, 85-letna Stefania Collarini, 72-letna antonia Rossi, 82-letna Silvia Zuliani, 55-let-ni Fabio Lanza, 65-letni Renzo Zerboni, 87-letna Marcella Diracca, 81-letna Geltrude Fratte, 81-letni Vittorio Vicini, 81-letni Metodio Zuricich, 88-letna lolanda Solilo, 87-letni Emilio Floridan, 90-letna antonia Frank, 80-letna Alessandra De Dolcetti.. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 29. aprila, do SOBOTE, 4. maja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. VCERAJ-DANES SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20: ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Thafs Amore - Due improbabili seduttori«, i. Jack Lem-mon, VValter Matthau, Sophia Loren. EKCELSIOR - 17.15, 19.40, 22.00 »Decisione critica«, r. Kurt Russell, Števen Seagal. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L’albero di Antonia«, r. Marleen Gorris. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II giurato«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tre giomi per la veritž«, i. Jack Nicholson, Anjelica Hu-ston. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Four Rooms«, i. Madonna, Antonio Banderas, Bruce VVil-lis, Jennifer Beals. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mary Reilly«, i. Julia Roberts, John Malcovich. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Incontri anali molto parti-colari«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 18.30, 21.30 »Brave Heart - Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson. Zadnji dan. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Get Shorty«, r, Barry Sonnenfeld, i. John Travolta, Gene Hack-man, Danny De Vito, Rene Russo. LUMIERE - 17.00 »Babe, maialino coraggioso«; 18.45, 20.30, 22.15 »II fiore del mio segreto«, r. Pedro Almodovar. hi PRIREDITVE VABIMO Vas na ogled razstave ALEKSANDRA STARCA -Umetnost kot spoznanje in osvobajanje v njegovi razvejani estetski izkušnji v prostore umetnostne galeriji Isis v Ul. Corti 3/A v Trstu. . Razstava bo odprta do 9. maja od 10. do 12.30 ter od 16. do 19.30. KD LEPA, SD ZARJA, SZ SLOGA IN MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA organizirajo danes, 30. t. m., ob 21. uri kres pri “kalu“ in ob 22.30 10. noCni pohod na Kokos. Vabljeni! KD SLOVAN - Padrice organizira PROSLAV-LANJE 1. MAJA s sledečim sporedom: danes, 30. t. m., ob 19.30 na padriskem vaškem trgu PREDVEČER 1. MAJA. Nastop MePZ KD Slovan, recitacije elanov mladinskega krožke KD Slovan, priložnostni govor, polaganje venca k spomeniku pladlim v NOB, prisotna bo Neva Lukes. V GLEDALIŠČU MIELA bo danes, 30. t. m., ob 18. uri pregled filmov bosanskega režiserja Bata Cen-giea. V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU bo danes, 30! t. m. in jutri, 1. maja tradicionalno PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE. Jutri popoldne ob 17. uri govor sen. Darka Bratine in Ful-via Camerinija, zveCer ples. SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek - Kontovel vabi na proslavo 51. obletnice osvoboditve Trsta in 1. maja - praznik dela danes, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk in AO KD BRIŠKI GRIČ vabi na a. MAJ SPORED: jutri, 1. maja: ob 14. uri mladinski EX TEMPORE ob 17 uri pihalni orkester »VIKTOR PARMA« iz Trebe ob 18.00 ples z ansamblom »KRAŠKI KVINTET« in pevcem Bracom Korenom v soboto, 4. maja, ob 21. uri Deejay v nedeljo, 5. maja, ob 19. uri nastop plesnega kluba URŠKA iz Nove Gorice ob 20. uri ples z ansamblom HAPPY DAV v nedeljo, 12. maja bo POHOD Steverjan - GonjaCe-Steverjan PRVOMAJSKE PRIREDITVE BODO NA DVORU V STEVERJANU GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 95/96 TRŽAŠKI OKTET Slavnostni koncert ob 25- letnici danes, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu FOTO TRST 80 in FOTO SKUPINA ŽAREK IZ SEŽANE vabita na PREDVAJANJE DIAPOZITIV EN NAGRAJEVANJE 2. fotografskega ex tempore ki bo danes, 30. t. m.* ob 20. uri v Srenjski hiši v GroCani Spored bodo popestrili še duo harmonikašev Mojca Mihalič in Goran Ruzzier in kratka projekcija diapozitivov o vtisih iz Avstralije, članice Foto Trst 80, Magde Sturman STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek Kras prireja 30. aprila in 1 .maja na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah PRVOMAJSKO SLAVJE DANES, 30. t. m, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol JUTRI, ob 13. uri odprtje kioskov, ob 16. uri pozdravni govor, koncert TPPZ P. Tomažič, ples z ansamblom Long Slunk V slučaju slabega vremena bo koncert TPPZ v dvorani Prosvetnega doma J. Stoka s Proseka/Kontove-la. Slavnostni govornik bo tov. Milan Pahor. V sredo, 1. maja bo budnica, zbirališče ob 8.30 pred SosCevo hišo. NA BARKOVLJAN-SKEM POKOPALIŠČU bo danes, 30. t. m. PROSLAVA DNEVA OSVOBODITVE. Nastopili bodo osnovnošolski otroci, domači mladi recitatorji in domači zbor. Začetek ob 17.30 . MARIJIN DOM in KD S. ŠKAMPERLE prirejata v petek, 3.maja točno ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv.Iva-nu, Ul. Brandesia 25 ogled videofilma CESARSKA KITAJSKA. Pogled na prostrano deželo in misli o njej je pripravil Pino Rudež. Vljudno vabljeni! V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 3. maja, ob 21. uri koncert skupine Vatavuhu. ZDRUŽENJE STARSEV osnovne Sole A. Černigoj -Prosek vabi na ogled spevoigre ŽABJI KRALJ v izvedbi mladinske dramske skupine KD Primorec iz Trebe v soboto, 4. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - sekcia VZPI-ANPI Opčine. Ob 51-letnici osvoboditve Opčin bo v petek, 3. maja, ob 20.30 predstavitev knjig: F. Perovsek MOJA RESNICA in B. Lah OD KOBARIDA DO TRSTA. Prisotni bodo avtorja F.Perovšek in Borivoj Lah ter Franc Cer-nugelj, predsednik Društva piscev zgodovine NOB Slovenije. Donatelli in Juretu se je pridružil lija Prisrčne čestitke starsem, novorojenčku pa najlepSe želje v življenju Kolektiv TKB Dobrodošla Katerina! Novorojenki obilo sreče, staršema Ediju in Susanni ter Petru prisrčno čestita Kolektiv TKB H ČESTITKE Na BrišCah kmetija stoji, njej MIRKO 50. rojstni dan slavi. Se toliko srečnih in zdravih dni ti tvoja družina želi. V Dolini praznuje rojstni dan ZOFA. Vse najboljše ji želijo njeni dragi. Danes praznuje nas dragi RADO 50 let. Vse najboljše mu iz srca želijo sestri Gina in Bruna, svak Ančko ter nečakinji Elder in Mirjam z družinama. [?j OBVESTILA ZADRUGA NAS KRAS vabi elane na REDNI LET- Predsednik Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje OBČNI ZBOR danes, 30. aprila 1996, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta 2. Obračun za leto 1995 in predračun za leto 1996 3. RazreSnica nadzornega odbora 4. Razno KD Fran Venturini DOMJO Jutri, 1. maja, ob 14. uri v Centru »Anton Ukmar-Miro« NI OBČNI ZBOR, ki bo v drugem sklicanju danes, 30. t. m., ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo in odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora in razno. PIHALNI ORKESTER BREG DOLINA obvešča, da bo jutri, l.maja obiskal naslednje vasi dolinske občine: Boršt ob 7. uri, Za-brežec ob 7.15, Grocana ob 8.15, Draga ob 8.45, Domjo ob 9.15, Boljunec ob 9.45, Dolina ob 10.15, Prebeneg ob 10.45 in Mackolje ob KRAŠKO OBMOČJE - 1. MAJ 1996 - Razvoj, zaposlovanje, varnost. Ob 9.30 zbirališče v kriškem Ljudskem domu, ob 10. uri odhod povorke, ob 11. uri zaključni shod na trgu Sv. Roka v Nabrežini. Govorila bosta v italijanščini: Gianluigi Ren-na CGIL -UIL, v slovenščini: Jure Canciani -CGIL. Po govoru bo sledil koncert godbe iz Nabrežine. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi spremembe v upravi danes, 30. in v Četrtek, 2. maja. KD RDEČA ZVEZDA sklicuje v petek, 3. maja 1996 IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR na sedežu društva v SaleZu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev izrednega in rednega občnega zbora, odobritev novega statuta, upravna in finančna poročila, razprava poročil, pozdravi gostov, razprava, izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora, razrešnica staremu odboru in razno.Upravni odbor poziva dane, da se izrednega in rednega občnega zbora udeležijo zaradi važnosti dnevnega reda. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTO-VELU sklicuje OBČNI ZBOR v petek, 3. maja, ob 20.30 v prostorih društvene gostilne. Vabljeni! SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude: poletno središče za otroke od 3. do 14.leta, v Času od 10. junija, do 30. avgusta 96, najkrajši Cas bivanja je en teden; letovanje na Medvedjem brdu od 24. junija do 3. julija 1996 za otroke od 12. do 17. leta starosti ter od 4. do 13. julija 1996 za otroke od 12. do 17. leta starosti; letovanje v Fiesi od 1. do 10. avgusta 1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Letovanje v Sloveniji je vedno prijetno in koristno za utrjevanje našega jezika. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, Ul. Gin-nastica 72, tel. št. 573141. M_____________IZLETI KD SLOVAN - Padrice prireja v nedeljo, 12. maja izlet v Rašico, grad Turjak, Muljano in Stično. Na razpolago je še nekaj mest. Za podrobnejše informacije tel. na št. 040/226253 ob uri večerje. MALI OGLASI tel. 040-361888 RAZNOVRSTNO pohištvo: sobe, dnevne sobe. otroške sobe, sedežne garniure, kuhinje prodam po zelo ugodnih cenah. Tel. št. 54390/575145. PRODAM divan 1,95 m za tri osebe, inox kuhinjski lijak z dvema luknjama, odcejalnik za krožnike. Tel. St. 040/226133. PRODAM mercedes 190, letnik '89, dobro vzdrževan, garažiran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. St. 637530 od 8. do 13. ure. PRODAM Y10 fire letnik '89, svetlorjave kovinske barve. Tel. ob večernih urah na St. 228614. TEHNIČNI pregled in plavi kolek (bollino blu) vam izročimo. Tel. St. 228908 ob uri kosila. DRUŽBA uvoz/izvoz iSCe uradnico/ka z znanjem srbohrvaščine, angleščine in nemščine, knjigovodstva (kompjuter, praktična tudi v operativi). Pismene proSnje pošljite na “Centro studi Krono Srl“, Ul. S. Lazzaro 2 - Trst, pod Šifro “Uvoz/Izvoz" GOSPA srednjih let z veliko potrpežljivostjo in izkušnjo z bolniki iSCe delo na domu. Tel. St. 040/576116. DIJAKINJA nudi pomoč kot baby sitter v večernih urah po možnosti na Opčinah ali bližnji okolici. Tel. St. 213820. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESI-UI. Voldlrlvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem. Toči odlično belo in Črno vino. OSMICO sta odprla v Mavhinjah Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni prijatelji dobre kapljice. OSMICA je odprta v Medje vasi - Paolo Ferfolja. OSMICO ima Aljoz Kante, Praprot 18. OSMICO je odprl Emilio Puric, Repen 15. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo odprtih in sortiranih vin, domače slanine in oljenega olja. OSMICO ima v Jamljah odprto Mario Pahor. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI V spomin na Lojzeta Mihelj daruje družina Per-tot 100.000 lir za SKD Barko vi j e in 50.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Tatjanine mame Štefanije MatjaC vd. Corsi darujejo Dalka, Ivica, Neva, Nadja M. in Nadja D. 150.000 lir za Dobrodelno društvo. 30.4.1995 30.4.1996 Ob prvi obletnici smrti Irene Šuc por. Danieli se je z ljubeznijo spominjajo mož, sin in hci Kontovel , 30. 4. 1996 SPREJEM OSMRTNIC J ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-faz 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Monlecchi 6.-tel. 040-7796600 Torek, 30. aprila 1996 GORICA 8 NOVICE V Gradišču bo jutri osrednja prvomajska proslava Osrednja prvomajska proslava na pobudo sindikalnih zvez bo jutri dopoldne v Gradišču. Udeleženci se bodo ob 9.30 zbrali v Drevoredu Trieste, od koder bodo v sprevodu prišli na prireditveni prostor, v parku. Govoril bo pokrajinski tajnik sindikalne zveze CGIL Giuliano Bon. Tradicionalnega zborovanja se bodo udeležili tudi predstavniki slovenskih sindikatov. Osrednja tema prvomajskega sindikalnega zborovanja, bo vprašanje gospodarskega in splošnega razvoja na Goriškem, cilj, ki ga bo mogoče doseči s prizadevanji vseh družbenih komponent v okviru takoimenovanega "teritorialnega pakta” Trčenje v Fari, razsut tovor na obvoznici pri Ronkah Dve osebi sta bili ranjeni v prometni nesreči, sredi dopoldneva na državni cesti št. 351 v Fari. 59-let-na Caterina Mocenigo iz Fare, ki se je v golfu peljala iz smeri Gorice proti Gradišču je nepričakovano spremenila smer vožnje in to v trenutku, ko je z nasprotne strani v avtu y 10 pripeljal 33-letni Marco Rosarelli iz Gradeža. Nesreča se je pripetila v bližini bencinske črpalke Erg. Na vozilih je nastala precejšnja gmotna škoda, medtem ko sta se voznika izmazala le z lažjimi telesnimi poškodbami. V prvih popoldanskih urah pa je prišlo do zastoja na odseku pokrajinske ceste med letališčem in izvozno postajo avtoceste pri Foljanu. V krožnem križišču pri Ronkah je s tovornjaka naloženega s celulozo padel del tovora. Nihče ni bil poškodovan. ■i : §11 ■ ■ Urnik trgovin Ob jutrišnjem prazniku bodo danes vse trgovine odprte po običajnem umiku. V pekarnah bodo napekli kruh za dva dni, mesnice pa bodo odprte tudi popoldne. Jutri, na praznik prvega maja, bodo vse trgovine zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko obratovale v dopoldanskem času. Vse trgovine pa bodo lahko odprte v soboto, 4. maja. KATOLIŠKA KNJIGARNA - GORICA Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave slikarja Oeziderija Švare Umetnika bo predstavil Sergij Cesar Galerija Katoliške knjigarne, petek, 3. maja 1996, ob 18. uri. Kulturno društvo BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN vljudno Vas vabi, danes ob 20.30 v dom na Bukovje na SLOVESNOST OB 50-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA BRIŠKI GRIČ SPORED: nastop PZ Briški grič, pozdrav predsednika društva Silvana Pittolija, slavnostni govor Alda Rupla, podelitev priznanj, razstava fotografij o delovanju društva, skupna zdravica. ZADRUŽNA KREDITNA BANKA VSOVODNJAH Prvomajska ulica 75 - Sovodnje ob Soči Spoštovani Član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 29. aprila 1996 ob 11. uri in v drugem sklicanju v DANES, 30. APRILA 1996 ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči s sledečim dnevnim redom: 1) Razprava in odobritev bilance in Dopolnilnega pojasnila za poslovno leto 1995, potem ko sta bili prebrani poročili upraviteljev in nadzornikov o poteku in stanju podjetja. Namemba čistega letnega dobička. 2) Sporočila predsedstva v zvezi s podeljevanjem kreditov in doplačilom na deleže. 3) Razno in slučajnosti. Člani si lahko ogledajo Obračun in Poročila o obračunu na sedežu Zadružne kreditne banke. Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov. Vas vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. danes, 30. aprila 1996, ob 20. uri. UPRAVNI SVET GORIŠKI SEJEM OD 12. DO 16, JUNIJA NOCOJ / NA BUKOVJU Sejemska pobuda tudi v Novi Gorici Razstavljala predvsem iz Slovenije Zlati jubilej Briškega griča Ob 18. uri odkritje obeležja generalu Radu Klanjščku Ponudba sejemskih prireditev v ožjem goriškem prostoru se bo junija obogatila. V Novi Gorici pripravljajo namreč od 12. do 16. junija Goriški sejem, prvo tovrstno pobudo na novogoriškem območju. Tačas pospešeno urejajo in opremljajo približno 4000 kvadratnih metrov prostora v delu nekdanjega industrijskega kompleksa Meblo, kjer bodo, tako predvidevajo, sprejeli okrog 150 razstavljalcev, v glavnem iz Slovenije, in v petih dneh okrog 20 tisoč obiskovalcev. Včeraj so pobudo predstavili na goriškem sejmišču Expomego in že to dokazuje, da ne gre za konkurenčno potezo Novogoričanov. Prej bi lahko rekli, da gre za iskanje sodelovanja v prihodnje. V Novi Gorici namreč prvič pristopajo k taki pobudi in so izkušnje, ki so si jih doslej nabrali na italijanski strani dragocene. To so poudarili na včerajšnjem srečanju z novinarji ravnateljica Obrtne zbornice novogoriškega območja Nada Seljakova, predsednik Obrtne zbornice Savo Sku-mina in Beno Vodopivec, predstavnik podjetja Meblo, ki je skupaj z Obrtno zbornico in Mestno občino Nova Gorica pristopilo k uresničevanju zanimive pobude. Pri organizaciji predstavitve je sodelovalo tudi Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice. Zanimanje za prvi Goriški sejem je po odzivu bodočih razstavljalcev sodeč veliko, smo slišali na srečanju. Velika večina jih bo iz Slovenije, oziroma iz goriškega prostora, kajti v prvem obdobju nameravajo pritegniti predvsem pozornost tako razstavljalcev, kakor obiskovalcev iz Slovenije. Nekaj bo seveda tudi tujih razstavljalcev, predvsem iz naše dežele. Prijave, oziroma predprija-ve sprejemajo še do 15. maja. In kaj bomo na sejmu lahko videli? Predvsem bo to predstavitev drobnega gospodarstva in kmetijstva Posočja, Brd, Vipavske doline in Krasa, pri čemer ima seveda kmetijstvo pomembno mesto. Italijanski razstavljala pa bodo predstavili pohištvo, audio in video tehniko, športna oblačila in opremo za motoriste itd. Točen potek sejma in tudi razpored spremljajočih prireditev bodo objavili v prihodnjih tednih. V Steverjanu se nocoj pričenja niz prireditev ob prvem maju ter ob 50-letnici KD Briški grič. Nocoj ob 20.30 bodo v domu na Bukovju predstavili Kroniko društvenega delovanja, ki jo je napisal Aldo Rupel, odprli dokumentarno in fotografsko razstavo in podelili priznanja zaslužnim članom društva. Na slovesnosti bo poleg predsednika društva Silvana Pittolija spregovoril prof. Aldo Rupel in sicer o pomenu in vraščenosti kulturnega društva v prostor. V Steverjanu pa bo danes, pred slovesnostjo na Bukovju, Se en pomemben dogodek: na rojstni hiši v Križišču 3 bodo namreč ob 18. uri, na pobudo bivših borcev NOB iz Steverjana, odkrili spominsko obeležje generalu Radu Klanjščku - Jakcu. Slovesnosti se bodo udeležile številne delegacije bivših borcev iz Slovenije. Prireditve ob 50-letni-ci društva in ob prvem maju se bodo nadaljevale jutri, 1. maja v Dvoru, kjer bo ob 17. uri nastopila godba na pihala "Viktor Parma” iz Trebč, pred tem pa bo srečanje s senatorjem Darkom Bratino. Že zgodaj popoldne (ob 14. uri) bo mladinski likovni ex tempore. V nedeljo, 5. maja bo nastopil plesni klub "Urška” iz Nove Gorice, 12. maja pa bo spominski pohod Ste-verjan-Gonjače-Ste-verjan. Nova etika proslave 25.aprila? Na seji pokrajinskega sveta je svetovalec Fiorelli postavil vprašanje, kako Pokrajina opravičuje komemoracijo pred obeležjem X. Mas, ob 25. aprilu, Dnevu vstaje italijanskega ljudstva proti nacifašizmu. Odgovoril je odbornik Pe-tiziol, da je zadeva pač v duhu nove etike in da je bila praksa uvedena že leta 1994. Fiorelli z odgovorom ni bil zadovoljen, saj je taka "etika” zanikanje smisla državnega praznika ob 25. aprilu. Na sedežu Zdravstvene ustanove so včeraj predstavili prvo Listino o storitvah, kakih sto strani obsegajočo publikacijo, ki ima kot osnovni cilj, kakor piše v uvodu, olajšati odnose med občani in ustanovo, ki na Goriškem, v pokrajinskem merilu, skrbi za javno zdravstvo. Hitra in točna informacija o organiziranosti službe, o osebah, ki za posamezna področja odgovarjajo, o tem, kam naj se občan v določenih primerih obrne, je predpogoj za zaščito osnovne pravice obča- nov do zdravstvene oskrbe. Drugi cilj je omogočiti stalno nadzorstvo nad kvaliteto storitev, tretji, deloma povezan z drugim, pa je stalno preverjanje kakovosti storitev. Publikacija je razdeljena na dvanajst poglavij, ki skupno dajejo zaokroženo podobo organiziranosti in delovanja javne službe, pojasnjujejo tudi pravice in dolžnosti pacientov, oziroma občanov in osebja, možnosti in načine pritožbe itd. Koristni so nadalje podatki o poslovanju am- ZA BOLJŠE ODNOSE Z UPORABNIKI - PACIENTI Listina Zdravstvene ustanove Publikacija o obsegu storitev ter pravicah in dolžnostih bulant, urnikih, krajih itd. Med drugim je v publikaciji črno na belem navedeno, kakšni morajo biti odnosi med pacientom v bolnišnici in osebejem. Pacient je oseba s priimkom in imenom, v komuniciranju z njim pa ga mora osebje obvezno vikati. Publikacijo bodo v prihodnjih dneh razdelili uslužbencem Zdravstvene ustanove, krajevnim ustanovam (zlasti uradom, ki so pristojni za področje socialnega skrbstva), zdravnikom in predstavnikom prostovoljskih združenj. Ker se tudi organizacija javnega zdravstva stalno spreminja in dopolnjuje, (to je tudi razlog, da nekatera področja, n.pr. bolnišnice, niso bila podrobneje predstavljena) je predvideno, da bo Listina izhajala periodično. Drugo številko napovedujejo že konec jeseni, seveda s takrat aktualnimi podatki, oziroma naslovi. Predstavitve, ki je potekala na sedežu Zdravstvene ustanove, so se poleg glavnega ravnatelja dr. Ba-rattija, udeležili Se dr. Soranzijeva, dr. Furla-nis, dr. Quondam in dr. Pagana. Pri pripravi "listine” pa je sodeloval tudi koordinator storitev na področju skrbstva dr. Augusto Deber-nardi. Goriška zdravstvena ustanova se je z objavo Listine o storitvah prilagodila določilom, ki so bila sprejeta na vsedržavni ravni. Prizadevanja vseh pa morajo biti zdaj usmerjena v vsebinsko (kakovostno) izboljšanje storitev, saj sama publikacija tega bistvenega vprašanja ne razrešuje. NA NEDELJSKI TRADICIONALNI PRIREDITVI Tekmovanje za "najfrtaljo” Prva nagrada v Gradež - Pozdrav in zahvala senatorja Bratine Vreme je bilo prirediteljem nedeljskega praznika frtalje v Rupi bolj naklonjeno kakor v četrtek, kar je imelo za posledico nepričakovano gnečo. Poleg nastopov pevskih zborov in krajšega nagovora senatorja Darka Bratine, ki se je zahvalil za plebiscitarno zaupanje volilcev, je bilo v nedeljo na sporedu tekmovanje v pripravi najboljše frtalje - jajžne jedi z aromatičnimi zelišči. Med devetimi tekmovalci je ocenjevalna komisija največ točk prisodila Giovanniju Šansonu iz Gradeža, na drugo mesto se je uvrstil Roberto Mininel iz Ronk, tretje mesto pa si delita Bogdana in Ana Kos iz Deskel. Prireditve v okviru Praznika frtalje se bodo nadaljevale jutri popoldne. (Foto Bumbaca - z nedeljske prireditve). S_________________IZLETI UPOKOJENCI iz Doberdoba organizirajo izlet v Cin-que Terre pri La Spezii in v San Marino, od 15. do 18. maja. Informacije in vpisovanje pri Mili v Doberdobu do 4. maja. PRIREDITVE DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA bo v soboto, 4. maja ob 20.30 priredilo baklado v korist sklada za boj proti rakastim obolenjem. Pri pobudi sodelujejo občinska uprava, kulturna, športna in rekreacijska društva, šolske ustanove in župnija. Pohod z baklami bo izpred županstva v Doberdobu. □ OBVESTILA GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da bo tradicionalna prvomajska budnica po Doberdobu jutri, 1. maja ob 7. uri KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »lo ballo da sola«. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 9.30, Čarobna Clansig vd. Scaffini iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.00, Francesca Brezavšček iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče; 12.30, Ida Tromba vd. Grassi iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. ■FARGO. FINE CHENIICAI-S 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY •FARGO. FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMa COSMETICS ITALY ' POSLOVNI OBRAČUNI / OBČNI ZBOR DELNIČARJEV FINANČNEGA ZAVODA 1M1 IMI se pripravlja na novo, veliko sezono privatizacij javnih družb Pozitiven obračun lanskega poslovnega leta in zanimanje za Štet in ENI RIM - Finančni zavod IMI, ki je bil med prvimi privatiziranimi javnimi bankami, se pripravlja na novo privatizacijsko sezono, v kateri želi igrati vlogo protagonista. Kot znano, sta na seznamu novega vala privatizacij prva Štet in Enel, katerih privatizacijske postopke bo vodila Mediobanca (tim. global coordinator), IMI pa se kandidira tako za distribucijo prodajne ponudbe kot tudi za investitorja. »Glede na to, da po volitvah ni več politične negotovosti in da se je zmanjšala parlamentarna zastopanost sil, ki bi lahko ovirale privatizacije, »je dejal predsednik linija Luigi Aleuti, »je pričakovati, da bo že letos prišlo do novega umika države iz gospodarstva. Prav gotovo se bo kdo žrtvoval in delal tudi avgusta,« je šaljivo dodal, »saj je znano, da je potrebno za začetek nekega privatizacijskega postopka vsaj tri mesece pripravljalnega dela. Ce se torej takoj lotimo dela, lahko pride do postopkov že v četrtem trimesečju letošnjega leta. Delovne hipoteze za privatizacijo telekomunikacijskega holdinga Štet je komenatiral generalni direktor zavoda IMI in nekdanji proračunski minister Rainer Mašera, ki meni, da je razprava o razdelitvi družbe presežena in da se spet uveljavlja teza o privatizaciji v bloku. Ce želimo, da bo do privatizacije prišlo čimprej, je dodal, potem je to najboljša rešitev. Po odpravi političnih ovir, ki so »zamrznile« privatizacijske programe, se torej IMI, ki ima več kot 20 odstotkov tujih delničarjev, pripravlja za nov val velikih javnih prodaj. »Trgi so zelo pozorni in gledajo na Italijo z velikim zanimanjem,« je dejal Ar-cuti, ki se je ustavil tudi pri problemu tim. golden share, trdnih jeder, ki bi lahko po mnenju nekaterih ovirala prodajo javnega premoženja. »Kaj je v bistvu go-leden share? Nič drugega, kot pravica do veta, s katerim lahko preprečimo domišljijo tistih, ki bi lahko oškodovali privatizirane družbe javnega interesa in torej vso državo. V tujini, kjer golden share redno uporabljajo, gledajo na ta instrument kot na sredstvo zaščite v korist vseh delničarjev. Skratka,« je zaključil Arcuti, »-sam bi to strašilo razkrinkal, vlagatelje pa sicer sploh ne zanima, kajti trgi gledajo na profit in dividende.« Kar zadeva lanski poslovni obračun Imija, ki se je končal s 339 milijardami lir presežka (leto prej 305 milijard), gre podčrtati predvsem odlično razmerje med podeljenimi posojili in zamrznjenimi krediti, saj to ne presega odstotka. Premoženje družbe je bilo konec lanskega leta vredno skoraj 8 tisoč milijard lir, delničarji pa so na včerajšnjem občnem zboru vodstvo banke pooblastili za prodajo in nakup lastnih delnic do vrednosti 255 milijard lir ali 0, 5 odstotka kapitalske glavnice. LIRA TOR SRE ČET PET PON 1551,7 1557,1 1557,1 1566,7 1561,2 1020,8 1023,2 1023,2 1022,2 1027,7 Negativen začetek tedna na trgih MILAN - Po povolilnem zagonu se je za italijanske trge včeraj začel teden »razmisleka«, vsaj po prvih znamenjih sodeč. Lira je bila tako na mednarodnih kot na domačih trgih upehana, saj je v celoti občutila posledice novih in precej hudih težav, s katerimi se srečuje dolar. Na milanski borzi pa je prišlo do strmega padca kazalcev (Mib-tel -1, 34, Mib-30 -1, 55 odstotka) in poslov, ki so bili vredni le Se 752 milijard lir. Negativni trend je bilo sicer pričakovati, saj je delniški trg pretekli teden pridobil kar 7 odstotkov, večina investitorjev pa je želela čimprej vnovčiti krepke zaslužke. Pavel Milič potrjen za predsednika kraške banke OPČINE - Pavel Milič je bil že četrtič potrjen za predsednika upravnega odbora openske banke, kar pomeni, da je za njenim krmilom zdaj že dvanajsto leto. Po obenem zboru Zadružne kraške banke, Id je bil pretekli četrtek, 25. aprila, se je sestal delno prenovljeni upravni odbor, v katerega so bili, kot smo poročali, ponovni potrjeni vsi trije člani, ki jim je zapadel mandat: sam Milič, Rado Andolšek in Franko Pisani. Člani upravnega odbora za za predsednika, kot rečeno, spet potrdili Pavla Milica, za prvega podpredsednika Gvida Zidariča, nekdanjega predsednika na-brežinske posojilnice, za drugega podpredsednika pa Karla Guština. BANKE / VČERAJ OBČNI ZBOR GORIŠKEGA ZAVODA Goriška hranilnica mika velike banke Posebno zanimanje v Padovi - Lanski poslovni rezultati CRGo v skladu s pričakovanji GORICA - Vrednost hranilnih vlog in posojil je v goriški hranilnici Cassa di Risparmio di Gorizia skoraj izenačena. Lani so zbrali 2.275 milijard lir hranilnih vlog, posojil pa so dali za 1.974 milijard. Kot je razvidno iz tiskovnega poročila banke, so pri podeljevanju posojil dali prednost razvoju gospodarstva in utrjevanju obstoječih gospodarskih struktur. Goriška hranilnica, najmočnejša banka na Goriškem, kjer ima danes 16 okenc, že od svojega nastanka v prejšnjem stoletju daje veliko posojil širšim slojem prebivalstva. Potrošniških kreditov so lani dali za 44 milijard lir, za dolgoročna stanovanjska posojila so odšteli 611 milijard, 287 milijard pa so dodelili podjetnikom, ki so se po-služili deželnega finančnega sklada Frie. Za javna dela so krajevnim upravam posodili 237 milijard lir. Bruto zaslužek banke je v preteklem letu je znašal 23 milijard lir, 35 odstotkov več kot leto prej, čistega dobička pa jim je ostalo 9 milijard. S tem se je njihovo premoženje povečalo na 211 milijard lir. Lani niso imeh velikih problemov z neizterljivimi krediti, saj so ti na ravni 5, 99 odstotka, kar je precej pod 10-odstotnim državnim povprečjem. Predsednik banke dr. Antonio Tripani nam je povedal, da name- ravajo tudi v prihodnje svoje delovanje še bolj razširiti v deželnem okviru. Ce ne štejemo goriške pokrajine, imajo drugod v deželi 10 okenc. Poslovanje podružnic je uspešno, saj so jih odprli v krajih, kjer je veliko gospodarskega razvoja. Preučujejo možnost, da bi odprli še nekatere, vendar ne zunaj naše dežele. S proračunom so se delničarji soočili včeraj na občnem zboru. Pravzaprav sta delničarja samo dva: Fundacija goriške hranilnice, ki ima 90 odstotkov delnic, in hranilnica Cariplo iz Milana, ki jih je pred nekaj leti kupila 10 odstotkov. Na čelu fundacije je odvetnik Franco Obizzi. Pred časom je goriška hranilnica dobila močnega partnerja v milanski Cariplo. To je največja hranilnica v vsej Evropi, sodi med najmočnejše italijanske banke, svojo mrežo ima razpredeno v vsem svetu. Goričani so se nanjo oprli v času, ko so druge večje banke iskale možnost, da bi spravile pod svoje okrilje majhne banke. Lani se je govorilo, da bodo del delnic ponudili morebitnim domačim investitorjem, vendar vsaj za sedaj kaže, da iz te moke ne bo kruha. Morda ne bi dobili odziva v krajih, kjer gospodarstvo ni na zeleni veji. Kot velikokrat ugotavljamo, pa koncentracija bank v Italiji ni še končana. Prihaja do združevanja ali pa samo do zavezništev in tesnih stikov. Hranilnica iz Verone (Cassaverona) ima vodilno vlogo v Venetu, že pred leti je stopila v videmsko hranilnico, lani pa v tržaško. Zdaj se pogaja s hranilnico v Turinu, da bi prišlo do povezave na vsem italijanskem severu. Pogajanja so sicer zastala, ker nekaterim (govori se o Trevisu in Vidmu) ni po godu tesna povezava Verone s Turinom. Seveda bi tako močna banka nagajala tudi milanski Cariplo, zato ta išče nove zaveznike. Baje jih je našla ali jih skuša najti v hranilnici v Padovi. Ta posluje tudi v pokrajini Rovigo, v zadnjem času si je nekako prisvojila hranilnico v Benetkah, ki je pred leti zašla v težave, poskus, da bi prišla v Trst, pa ji je spodletel. Zaradi tega najbrž kaže zanimanje za goriško hranilnico, saj bi poslovnim ljudem v Padovi (v trgovskem oziru je to najbogatejša pokrajina v Venetu) zelo prijal pogled na Slovenijo. Vendar pa bo -čeprav v Gorici nihče noče o tem dajati izjav - do morebitnega vstopa hranilnice iz Padove v goriško prišlo le sporazumno s Cariplo. Milančani imajo namreč le 10 odstotkov delnic goriške banke, vendar je jasno, da imajo pri morebitni prodaji delnic goriške Fundacije prednost pred drugimi potencialnimi kupci. Marko VValtritsch NOVICE V načrtu brezplačna uporaba bankomat kartice RIM - Nakupi brez gotovine in brez plačila provizije, ne za bančno operacijo in niti za vpis na izvleček tekočega računa. Zdi se kot pravljica, vendar se v resnici hitro bliža čas, ko se bo to res zgodilo, in sicer po zaslugi »pagobancoma-ta«, pobude, ki so jo že osvojile nekatere velike banke, do novembra pa naj bi jo tudi vse ostale banke. V Italiji je več kot 13 milijonov imetnikov bankomat kartice, ki morajo zdaj za vsako plačilo »pos« plačati še stroške, kar gotovo ne spodbuja uporabe »plastičnega denarja«. Do 31. decembra 1997 bo na vse bankomat kartice vtisnjen nov znak »pagobancomat« s srebrnim galebom in plavim rombom. Danes zapade rok za predajo davčnega obrazca 730 RIM - Tisti, ki so se odločili za prijavo dohodkov z obrazcem 730, imajo samo še danes čas, da ga predajo centru za davčno pomoč CAAF. V primeru, da davčni zavezanec obrazec izpolni sam, je pomoč centra povsem brezplačna, delodajalec ali pokojninski zavod pa bo razliko v davčni vsoti (dolg ali kredit) poravnal avtomatično z junijsko plačo oziroma pokojnino. Monetarne rezerve: Japonska še vodi, Italija komaj enajsta RIM - Po zadnjih podatkih Mednarodnega denarnega sklada je Japonska še naprej največja zakladnica na svetu, sledi ji Nemčija, na tretjem mestu je Tajvan, čerte so ZDA, peta pa Kitajska. Italija je po deviznih rezervah, ki so konec februarja znašale 58.600 milijard lir, komaj na 11. mestu, za Brazilijo in Tajsko. Za primerjavo naj povemo, da japonske devizne rezerve presegajo 313 tisoč milijard, nemške pa dosegajo skoraj 140 tisoč milijard lir. 29. APRIL 1996 v LIRAH 2 S valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1542,00 1532,00 5 nemška marka 1013,00 1039,00 I francoski frank 299,00 308,00 gf holandski gulden 901,00 928,00 s p .a. belgijski frank 48,80 50,80 § 1 funt šterling 2326,00 2397,00 M O) irski šterling 2404,00 2478,00 s s danska krona 261,00 269,00 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1130,00 1164,00 1? japonski jen 14,50 15,10 S 5 švicarski frank 1247,00 1285,00 avstrijski šiling 143,30 147,70 IB c* norveška krona 235,00 242,00 švedska krona 227,00 234,00 ^ < portugalski escudo 9,80 10,20 IZ španska pezeta 12,10 12,70 avstralski dolar 1209,00 1246,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 5 slovenski tolar 11,20 11,70 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 29. APRIL 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1547,00 1577,00 nemška marka 1017,00 1035,00 francoski frank 298,00 308,00 holandski gulden 899,00 924,00 belgijski frank 48,99 50,79 funt šterling 2322,00 2402,00 irski šterling 2399,00 2494,00 danska krona 261,00 271,00 grška drahma 6,25 6,85 kanadski dolar 1129,00 1164,00 švicarski frank 1251,00 1276,00 avstrijski šiling 143,12 147,62 slovenski tolar 11,10 11,60 29. APRIL 1996 v LIRAH 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1561,150 — ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 ECU — 1933,170 — funt šterling 2.2676 2.2746 22816 nemška marka — 1027,750 onvi Qon — irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 francoski frank funt šterling 0U4,0oU 2362,330 Z kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 holandski gulden — 918,110 — nEozemski gulden 89.387 69.497 89.607 belgijski frank — 50,009 — švicarski frank 23.120 123.220 23320 . španska pezeta — 12,390 — belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 danska krona — 266,570 — francoski frank 29.375 29.435 29.495 irski funt — 2443,820 — danska krona 25.850 25.910 25.970 grška drahma — 6,458 — norveška krona 23.078 23.138 23.198 portugalski escudo 10,033 kanadski dolar — 1144,960 švedska krona 22.345 22.405 22.405 japonski jen — 14,944 — italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 . švicarski frank — 1270,980 — avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 avstrijski šiling — 146,080 — španska peseta 1.1912 1.1952 1.1992 norveška krona — 239,200 — portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 švedska krona — 231,680 oo/ con japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka avstralski dolar - 1227,530 - finska marka 31,940 32.020 32.100 PREDZADNJA PREMIERA OPERNE SEZONE V DVORANI TRIPCOVICH r Čustveno obarvan »Evgenij Onjegin« Prijetna predstava pod mojstrsko taktirko N. Bareze Ko je leta 1831 Aleksander Sergejevic Puškin dokončal svoj roman v verzih »Evgenij Onjegin«, je izzval navdušenje vsega takratnega ruskega literarnega sveta. Dostojevski ga je označil za »ne fantastično, pac pa realistično pesnitev, v kateri je udeleženo resnično rusko žviljenje z ustvarjalno močjo in popolnostjo, kakršne dotlej pri PuSkinu Se ni bilo in morda niti ne po njem.« V. Ivanov je zapisal, da je »Evgenij Onjegin prvi in morda edini roman v verzih moderne literature, začetnik tistega cvetočega romana, ki je predstavljal enega najpomembnejših dogodkov v modemi evropski kulturi«, Turgenjev pa je menil: »Bistvo, lastnosti njegove poezije se istovetijo z lastnostmi in bistvom našega ljudstva. Ne da bi govorih o očarljivosti, moti in virilni jasnosti njegove govorice, tisto kar impre-sionira v Puškinovih delih in ne samo za njegove rojake marveč tudi za tujce, ki ga lahko berejo, je resnicoljubnost, odsotnost laži in frazeologije, preprostost, iskrenost v spoštovanju občutij, poteze, ki so skupne dobremu ruskemu ljudstvu«. V svojem romanu v verzih podaja Puškin izsek iz življenja v ruski provinci, katere mir oziroma mir družine vdove Larine in njenih hčera Tatjane in Olge, zmoti obisk sentimentalnega pesnika Lenskega in Ciničnega petrburSkega mešCana Evgenija Onjegi-na. Lenski je že zaljubljen v živahno Olgo, romantično zasanjana Tatjana pa se na prvi pogled zaljubi v postavnega Onjegina. Svojo ljubezen mu izpove v pismu, toda Onjegin nanj reagira navzven zviseno odkolonilno in zaCne celo dvoriti Olgi, kar sproži ljubosumje Lenskega. Ta ga po ostrem spom izzove na dvoboj, v katerem Onjegin Lenskega ubije. Po tragičnem dogodku in občutku krivde za prijateljevo smrt, Onjegin zapusti kraj in se Sele po vec letih vme v Petrograd, kjer se na sprejemu pri generalu Greminu, zdaj Tatjaninemu možu, nenadejano sreCa s Tatjano. V njem se zbudi stara takrat odklonjena ljubezen, toda Tatjane - njegova prošnja ne gane, Čeprav mu prizna, da ga še vedno ljubi. Brez ovinkov pove, da ostaja zvesta svojemu možu, ki ji je zaupal. Onje- -gin ostane sam, poraženec svojega cinizma. V vsebini romana so poznavalci zaslutili Puškinovo avtobiografsko izpoved, s svojo preprostostjo, s svojim lirizmom in romantičnimi vzgibi pa je pritegnila Čustveno občutljivega Čajkovskega, saj je v njem našel odzvanjanje svoje intime v že jasnih kompozicijskih usmeritvah, ki so Se vedno bile nekje vezane na dušo ruskega človeka, istočasno pa že pod vplivom zapadnoevropskih kulturnih in glasbenih tokov, kar ga je tudi oddaljilo od znamenite »pe- 'v: ' i' ■ A P > V 1 terke«, ki je vztrajala na principu Črpanja iz ruske ljudske zakladnice. Vse to se tudi odraža v partituri »Evgenija Onjegina«, kjer prihaja ruska duša do izraza le v zborovskh nastopih vaščanov in v oblikovanju podeželskega doma Larino-vih, v ostalem pa prevladujejo zapadnoevropski vplivi v elegantni briljant-nosti, melodični lahkotnosti in sentimentalnosti salonskega prizvoka, tako v glasbenem karakteriziranju nosilcev kot Se posebej v plesnih motivih. Osnovana značilnost partiture pa je v pastelnem nizanju glasbenih slik v enovitem melodičnem toku z osrednjim motivom Tatjaninega pisma, ki se vije od preludija do poslednjega prizora brez izstopajočih dramatičnih poudarkov, pa zato s prefinjenim lirizmom in zadrževano Čustvenostjo. Glasba kot nalašč za hrvaškega dirigenta Nikso Ba-rezo, odličnega poznavalca slovanske (ruske) duše in tenkočutnega interpreta glasbe Čajkovskega, tako simfonične kot vokalne in operne. Z orksestrom gledališča Verdi je s prefinjeno gesto uravnaval melodični tok v skrbno doziranem razmerju med elegantnostjo in Čustvenostjo v od-shkavanju razpoloženjskih občutij nosilnih oseb, predvsem Tatjane in Onjegina. Tako so v orkestru in dirigentu imeli odrski izvajalci Čvrsto in zanesljivo muzikalno oporo na sceni, ki jo je zasnoval režiser Ivan Stefanutti. Priznati mu je treba, da je znal učinkovito razrešiti tehnični problem odrskih zmogljivosti Tripcovicheve dvorane z romantično navdahnjenimi pastelno barvnimi panoji v ozadju in s prozornimi zavesami, s Čimer je olajšal menjavo prizorišč. V vlogi Tatjane se je predstavila romunska sopranistka Laura Niculescu, pevka z obsežnim komornim in opernim repertoarjem. Vlogo je oblikovala z veliko pevsko zanesljivostjo in izraznostjo. Njena Tatjana je bila suverena tako v sentimentalni zasanjanosti dekleta iz province kot v odločnosti po-mešCanjene dame. Ob njen je bil Onjegin, kot ga je oblikoval baritonist Clau-dio Otelh, pojavno ne paC ustrezen, pevsko pa zaradi svojega eruptivnega glasu nekobko manj uglajen, pa vendar prepričljiv v ključnih prizorih. Živahno Olgo je dopadljivo in pevsko dovršeno podala tržaška mezzosopranistka Nicoletta Cu-riel, kar velja tudi za Češkega tenorista Stefana Margi-to, ki je v pevsko zahtevni vlogi Lenskega izpričal po- membne vokalne vrtine in sposobnost rafiniranega oblikovanja dramatičnih pasaž. Pevsko naravnost imeniten je bil edini ruski pevec v sofističnih zasebah, basist Askar Abdrasakov v vlogi Tatjaninega moža Gremina. Edino pravo arijo v vsej operi v prvi sceni tretjega dejanja, je odpel z barvito-sjo in globino pristnega ruskega basa, s silovitostjo pa obenem mehkobo izpe-vanja. Nepozabna pevska kreacija, ki je seveda izstopala tudi po jasnosti dikcije, ki smo jo sicer v tej ruski izvedbi pri drugih pre-cejh pogrešali. Izstopajoča solistična lika sta sutvarila Se Evgenija Dundekova kot Larina, Tatjanina in Olgina mati, in Se posebej tenorist Max Rene Cosotti v podajanju karakterne vloge francoskega učitelja Triqueta, zapeti v francoščini. Nastopili so Se Manuela Custer (dojilja Filipjevna), Giovanni Gua-rino (kapetan), Graziano Polidori (Zaretski) in Gian-carlo Bianco (Guillot). Zbor je tudi tokrat odlično opravil svojo nalogo, zlasti v podajanju ruskih motivov v prvem dejanju. V celoti privlačna predstava, ki jo je premiersko občinstvo večkrat prekinjalo z aplavzi pri odprti sceni. Jože Koren FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE / PRVE PREDSTAVE Stvarnost na odru in monolg o vojni za gledališki festival S krstno predstavitvijo enodejanke La notte del-la vigilia (Noč na vigilijo) se je v petek, 26. aprila, v malem gledališču Teatro dei Fabbri uradno začel tržaški festival sodbne dramatike, ki ga je letos prvič priredilo Deželno stalno gledališče na pobudo novega direktorja Antonia Calende. V res bogatem sporedu prireditve, ki bo trajala do 22. maja, je nato sledila predstava Stanka di guer-ra (Utrujena vojne) z Lel-lo Costa, ki je bila na sporedu v soboto in nedeljo v Kulturnem domu, nato še sinod utrinki iz Ovi-dovih Metamorfoz Quando Iride correva sull’arcobaleno (Ko je Ms tekla na mavrici) v Avditoriju muzeja Revoltella, poleg Rabelaisa s Paolom Rossijem na sporedu sinod in drevi v dvorani Rossetti. Otvoritvena predstava La notte della vigilia sloni na besedilu devetintridesetletnega Luca Archi-bugija, ki je leta 1994 prejelo nagrado Italijanske dramske ustanove IDI. Delo pripoveduje o gledališki skupini, ki skuša postaviti na oder zgodbo o brezdomcu, ki ga lastnik zaman skuša spraviti iz svojega v odpad namenjenega avtomobila. Nenadoma se režiser in igralci zavejo, da je v od znotraj zaprtem avtomobilu neznanec. Gledalce v tem trenutku Čaka novo presenečenje, saj ne gre samo za predstavo o predstavi, kajti obe sta vključeni v predstavo, ki jo gledajo, in morda bi se ta igra nadaljevala še naprej, ko se ne bi realistično postavljena predstava spremenila v gledališko razmišljanje o uprizarjanju in stavamosti, v katerem nastopajoče osebe izgubijo individualnost. Kot v gledališkem listu opozarja sam avtor, ki je zares doživel pretresljivo smrt nezanca v svojem zapuščenem avotmobilu, naj bi delo uprizorilo prav nezmožnost, da bi gledališče upodobilo resničnost. Predstava, ki jo je za Deželno stalno gledališče režiral Guglielmo Ferro, je bolj učinkovita, ko gledalci mislijo, da gledajo gledališko uprizoritev stvarnosti, kot pa v prehodu na razmiš-lanje, da to ni mogoče; vsekakor pa je petorica mladih nastopajočih: Fe-derico Grassi, Nicoletta Corradi, Fulvio D’Ange-lo, Luisa Vermiglio in Maurizio Rapotec, vseskozi prepričljiva. Delo bo na sporedu do 22. maja. Predstava Stanca di guerra (Trudna vojne) z Lello Costa je monolog o vojni in konfliktnosti med ljudmi sploh. Besedilo, pri katerem je poleg Lelle Coste in njenih stalnih sodelavcev Massima Cirrija, Seigia Farrentina, Piergiorgia Paterlinija in Bruna Agostinija sodeloval še priljubljeni pisatelj Alessandro Banico, se ob zgodbi deda Peppina, vojaka italijanske vojske v prvi svetovni vojni, dotika velikih in večnih tematik človeštva, ki so navdahnile bodisi antične tragedije, od katerih Lella Costa omeni pred-svem junakinje, denimo Antigono, Hekubo in Kli-temnestro, a tudi sodobne osladne televizijske nadaljevanke, kakršna je Beutiful. KonlSktnost se v Lellinih razmišljanjih odraža v širših družbenih razsežnostih, a tudi v vsakdanjih družinskih sporih, v odnosu med moškim in Zensko, med materjo in otrokom. V Lellinem nastopu se ustvari popolno ravnovesje med temami, ki si zaslužijo porogljivo ironijo, in tisitmi, ki upravičeno vzbujajo ogorčenje in obsojanje. Tako trenutkom smeha povsem naravno sledijo trenutki ginjenosti. Predstava, ki jo je režiral Gabriele Vacis, o katerem bi lahko rekli, da je pravi izvedenec za monologe, je navdušila številne gledalce, med katerimi je bilo veliko mladih. (bov) Dela flamskih in nizozemskih mojstrov na ogled v Genovi GENOVA - Med raznimi dogodki, ki so se vrstili in se Se nadaljujejo v okviru razstave Euroflora v Genovi, je mogoče najzanimivejša razstava flamskih in nizozemskih slikarjev iz bogate zbirke galerije Doria-Pamphilj. Prav ob priliki popravil slavne galerije je namreč na ogled ljubiteljev slikarstva 50 slik flamskih in nizozemskih mojstrov od 15. do začetka 18. stoletja. Galerija Doria-Pam-philj je ena najbogatejših zgodovinskih umetniških zbirk v Italiji. Daljnega leta 1647 se je Camillo Pamphilj (1622-1666), nečak takratnega papeža Inocenca X., poročil z Olimpio Aldobrandini, ki mu je z doto prinesla palačo na ulici del Corso. Palača je že takrat vsebovala veliko izvrstnih umetnin (Tiziano, Cor-reggio, Parmigianino, Carracci...). To je bil zbral Pietro Aldobrandini, nečak nekega drugega papeža, in sicer Klemena Vin. Med drugimi velikimi zbiralci družine Pamphilj je bil tudi kardinal Benedetto, ki je bil velik mecen slikarjev, kiparjev ter glasbenikov (med njegovimi varovanci sta bila tudi Handel in Corelli). Prav kardinal Benedetto je bil izredni ljubitelj flamske šole in si je tudi zato nabavil kar precej umetnin te struje. Zbirko iz flamske šole je nato pozneje obogatil njegov neCak Camillo Pamphilj mlajši. 1760. leta pa je mogočna družina Pamphilj izumrla in An-drea IV. Doria, iz bogate družine iz Genove, je podedoval priimek, palačo in izredno bogato zbirko. Ta je nato preimenoval lastno družino v Doria-Pamphilj. Naj omenim umetnike, katerih slike so na ogledu na razstavi: to so Hans Memling, Jan Brue-ghel starejši (na sliki njegov Raj na zemlji) , Hen-drick van Balen, Jan van Kessel. Paul Brili, Jan Blanckerhoff ter Pieter Mulier. Lahko se zazremo v fantastične pokrajine, v upodabljanju katerih so bili flamski slikarji pravi mojstri, pa tudi mirna tihožitja, podobe iz vsakdanjega življenja z bogato simboliko in še ekspresivne slike na temo svetih dogodkov. Razstava, ki je postavlje- na v Doževi Palači v Genovi, je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 21. ure vse do 9. junija. PAN VREME IN ZANIMIVOSTI Torek, 30. aprila 1996 1 1 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 6^6 SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA '\X\ VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zra- ^ čnega pritiska. Od zahoda se nam bliža nova vremenska A fronta. V višinah priteka nad nase kraje z jugozahodnimi ve- O trovi razmeroma topel in vlažen zrak. AHI ' I HELSINKI 4/9 1020 6Z C DUBLIN o' ------^ .n.mn.. AMSTERDAM 6/9 —LONDONo o —--------- OSLO STOCKHOLM a,-, o 4/7 ----' x KOBENHAVtl — ' 5/V ° - . 6 1010 „ MOSKVA 1000 BERLIN a/13 oBRUSEU— A 6/10 ^ O 1000 VARŠAVA 11/15 o oKIJEV 11/19 <65 \ DUNAJ is/19 ŽENEVA lo/ia LJUBLJANA 10/19 ŽENEVA ^2/^4 o _ o ^ BEOGRAD ,a/23 A I 11/17 vY_____ V” SPLIT is/20 osoFIJA -Ar \.ATENEoi7/21 - DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.50 in zašlo ob 20.09. Dan bo dolg 14 ur in 19 minut. J /LUNINE MEKE O Luna bo vzšla ob 16.54 in zašla ob 04.14. ŠCip bo 3. maja, ob 13. uri in 48 minut. SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 110 Ribniško Pohorje 120 Golte 100 Vogel 160 Krvavec 115 Velika Planina * 110 Kanin 190 Rogla 135 PLIMOVANJE Danes: ob 2.54 najnizje -39 cm, ob 8.52 najvisje 24 cm, ob 13.30 najnižje -31 cm, ob 20.46 najvisje 50 cm. Jutri: ob 3.21 najnižje -48 cm, ob 9.26 najvisje 30 cm, ob 15.02 najnižje -32 cm, ob 21.13 najvisje 54 cm. BI0PR0GN0ZA Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo obremenilno, zato se bodo le-ti počutili slabo, bodo razdražljivi, utrujeni, potrti in nemirni. Moteno bo tudi spanje. o TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH °C 500 m 16 1000 m 11 1500 m 7 2000 m 2 2500 m 1 2864 m -1 Snežna odeja je prekrita s skdlfh, ki se ponekod predira pod človeško tezo. Tveganje pred snežnimi plazovi je večje na prisojnih pobočjih predvsem v dopoldanskem in popoldanskem času. Lokalno, na strmih pobočjih in nespla-zenih grapah je tveganje pred prozitvi-jo plazov 3. stopnje, sicer pa po gorah večinoma 2. stopnje po petstopenjski lestvici. V zgodnjih jutranjih urah pa je tveganje minimalno. DANES TRBIŽ CELOVEC o 6/17 CEDAI O KRANJSKA GORA _ 4/16 O TRŽIČ 6/17 O KRANJ O GRADEC SSH 7/20 Pl M. SOBOTA O 8/20 O S. GRADEC 5/17 MARIBOR O 8/21 O PTUJ CEUE O 5/19 OVIDEM ,,/,B -^.GOREČA GORICA n 11/17 O ° / N. MESTO V O 8/20, ZAGREB 10/20 O KOČEVJE O CRNOMEy O Slovenija: Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodnih in osrednjih krajih bodo občasne, krajevne padavine, deloma plohe. Najvisje dnevne temperature bodo od 15 do 20 stopinj C. Sosednje pokrajine: Tudi v sosednjih krajih bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, jdeloma^glohami^ JUTRI GRADEC 8/18 CELOVEC /-X ° 7,15 9 (tyt) M. SOBOTA O 9/18 MARIBOR O 10/18 O KRANJSKA GORA , GRADEC 7/14 6/13 TRŽIČ* 8/15 KRANJ CEUE o 9/17 ZAGREB ,1/ia O (Žn5) V Sloveniji: V sredo bo oblačno s padavinami. Obeti: V Četrtek se bo delno zjasnilo, predvsem v gorskem svetu bodo popoldne Se posamezne plohe. AVSTRALIJA / ZNESEL SE JE NAD DOMAČE TURISTE Shicofrenični deskar na Tasmaniji pobil najmanj triintrideset ljudi Po poboju se je zabarikadiral v hotel in verjetno sam zanetil požar, v katerem so umrli talci SYDNEY - Najmanj 33 mrtvih, 2 ali 3 pogrešane osebe, 18 ranjenih, od katerih 5 v smrtni nevarnosti: to je strahotni in še začasni obračun pokola, ki ga je izvedel 29-letni neu-ravnovešenec v kraju Poit Arthur na Tasmaniji, velikem otoku na jugovzhodu Avstralije. Kraj, kjer je v prejšnjem stoletju bil najstrahotnejši zapor britanskega imperija, je že veC let postal turistična zanimivost, ki privablja obiskovalce z vseh koncev Avstralije, pa tudi od drugod. Ravno proti japonskim turistom je zamomljal nekaj nerazumlji- vih besed mlajši moški, ko je v nedeljo izstopil iz svojega volksvvagna, na katerem je bila privezana deska za surfanje. Pri sebi je imel puško, s katero je brez nadaljnega pričel streljati na mimoidoče. Namenil se je proti hotelu Seascape Guest House in na 5 km dolgi poti ubil vsaj 32 oseb in jih ranil 18, policija pa na kraju Se vedno išCe morebitne druge žrtve. V hotelu se je zabarikadiral z nekaj talci, katerih Število Se ni točno znano, policija in specialci pa se kraju niso mogli približati, saj je na eni strani hotela strma obala, vse naokoli pa popolna Čistina, kamor je blaznež streljal, cim je zagledal kogarkoli. Na podlagi vozila in deske so ugotovib, da gre za 29-let-nega domačina, ki je že večkrat imel opravka s psihiatri zaradi svoje shi-cofrenije. Do pozne noči so se policisti skusali pogajati po telefonu, pri tem so jim pomagati tudi nekateri mladeničevi sorodniki, potem pa so akumulatorji mobitela odpovedati. Proti jutru so se iz strehe nenadoma dvignili ognjeni zublji, skozi vrata pa je pritekel morilec, ki Počitniška hišica, kraj epiloga tragedije (Telefoto AP) so mu obleke gorele: specialci so planili nanj, pogasiti plamene in ga vklenib. Požar je skoraj popolnoma uničil mali hotel, na pogorišču pa so doslej policisti odkrili ostanke poglenelega trupla, ni pa izključeno, da so v plamenih umrle Se druge osebe, ki jih je neuravno-veSenec imel za talce: kaže, da gre za lastnika hotela in za njegovo ženo, morda pa tudi za tretjo, doslej Se neidentificirano osebo. Množični poboj je povzročil veliko zaprepadenost v avstralski javnosti in dal duška polemikam proti skoraj prosti prodaji orožja v nekaterih deželah, v prvi vrsti na Tasmaniji. Policija je odvedla morilca v bolnišnico (Telefoto AP) Srhljiva lestvica Najhujši množični umori zadnjih 10 let vAvstrahji: avgusta 1987 v Melbournu nabornik ubil s puško 6 ljudi in jih ranil 16; decembra 1987 v Melbournu dijak streljal s stolpnice in ubil 18 minoidocih; avgusta 1991 v Sydenyu taksist ubil s pištolo 7 ljudi; oktobra 1992 moški, ki se je skregal z zaročenko, ubil 6 ljudi (med katerimi tudi samo zaročenko). Najhujši množični umori zadnjih 10 let po svetu: Florida, aprila 1987: 60-letnik streljal na mimoidoče, 8 mrtvih in 11 ranjenih; Indonezija, aprila 1987: kmet ubil posinovljenca in 17 drugih ljudi; Hungeribrd (Vel. Britanija) avgusta 1987: moški streljal z avtomatsko puško, 16 mrtvih; Kitajska, oktobra 1987: moški ubil 8 ljudi; Arkansas (Zda), decembra 1987: mosli ubil svojih 7 otrok in 8 drugih ljudi; Kitajska, februarja 1988: železničar ubil 8 ljudi, ker so nasprotovali njegovi poroki; Montreal (Kanada), decembra 1989: ljubitelj vojnih filmov streljal in ubil 14 mladih žensk; Filipini, maja 1990: na pogrebu kolege vojak ubil 9 ljudi; Nova Zelandija, novembra 1990: neuravnovesenec ubil 13 ljudi; Teksas (Zda), oktobra 1991: moški streljal v restavraciji, 22 mrtvih in 20 ranjenih; Južna Afrika, januarja 1992: po prepiru z očetom mladenič strelal s puško, 10 mrtvih; Kanton Tidno (Švica), marca 1992: italijanski državljan streljal in ubil 6 ljudi; Nova Zelandija, maja 1992: kmet ubil 6 družinskih članov; Kenija, avgusta 1993: voznik zavozO v množico med poročnim praznovanjem, 16 mrtvih in 11 ranjenih; Saint Maire-de-la-Reunion (Francija): po prepiru z ženo moški ubil s puško 7 ljudi; Hebron (Cisjordanija), februar 1994: izraelski kolon streljal v mošeji in ubil 52 zbranih islamskih vernikov, več kot sto pa jih ranil; Jemen, marca 1994: blaznež streljal na množico in ubil 22 ljudi; Cuers (Francija), septembra 1995: 16-letnik ubil 3 člane družine in 12 dragih ljudi; Dunblane (Škotska), marca letos: neuravnovesenec ubil 16 otrok in njihovo učiteljico. V Italiji je najhujsi primer množičnega umora bil marca 1995, ko je v Caserti podpoveljnik jetniske policije s pištolo ubil 4 družinske člane in 3 uradnike katastrskega urada. Torek, 30. aprila 1996 SVET NOVA NEGOTOVOST V ČEČENIJI Jandaibijev po sledeh Dudajeva? MOSKVA (Reuter, B. Ž.) - Ruske tiskovne agencije so včeraj poročale, da je novi čečenski voditelj Zelimkan Jandarbi-jev mrtev. Padel naj bi v vasi Urus-Martan v spopadu med nasprotujočimi si čečenskimi skupinami. Uporniki so novico zanikali, češ da gre za navadno »rusko laž«, neki višji predstavnik ruske zvezne varnostne službe pa je dejal, da je bil v resnici ubit nečak Jandarbijeva. Ne glede na to, kateri vir ima prav, pa je mogoče ugotoviti, da je v čečenskem taboru prišlo do tekme za nasledstvo Dudajeva. Jandarbijeva je na položaj čečenskega voditelja imenoval uporniški vojaški svet, ki je hotel pokazati, da so Čečeni po smrti Dudajeva še vedno enotni. Toda Jandaibijev kljub slovesu ostrega zagovornika čečenske neodvisnosti nikoli ni imel popolne podpore. Največ pripomb na njegov račun je imel priljubljeni uporniški poveljnik Samil Basajev, ki naj bi ga po ruskih trditvah čečenski separatisti že imenovali za svojega novega voditelja. Na vest o domnevni smrti novega čečenskega voditelja so se ruske vojaške oblasti odzvale zelo hitro. Predstavniki ruske vojske so dejali, da je to dokaz, da je čečensko vodstvo razpadlo na več nasprotujočih si skupin. Poveljnik ruskih sil v Čečeniji Vjačeslav Tihomirov je dejal, da so se uporniški voditelji začeli boriti za področja vpliva in vrečo denarja. »Po smrti Dudajeva med njegovimi podaniki ni politika, ki bi ga lahko nasledil,« je dejal. Medsebojna nasprotja bodo zelo vplivala na protirusko čečensko vojaško kampanjo. Toda če bodo zmagovalci v omenjenih razprtijah skrajneži - eden od njih je Samil Basajev - se bo Kremelj, ki si želi še pred volitvami začeti mirovne pogovore, znašel v zelo zapletenem in nerodnem položaju. NOVICE OBISK IZRAELSKEGA PREMIERA SIMONA PERESA V WASHINGTONU Japonski obrambni minister f pri ruskem kolegu MOSKVA (STA) - V ruski prestolnici sta včeraj ruski in japonski obrambni minister začela pogovore o krepitvi vojaških stikov med državama. Pavel Gračov je dejal, da je prvi obisk kakega japonskega kolega pri njem jasno znamenje krepitve zaupanja med Moskvo in Tokiem. Hideo Usui je s tem soglašal ter izrazil interes za nakup ruskih vojaških letal Mig-29 in SU-27. Med tokratnim srečanjem naj bi ministra ne podpisala nobenega vojaškega sporazuma. Nov zaplet med Indijo in Pakistanom NEW DELHI (Reuter) - Lal Krišma Advani, voditelj glavne indijske opozicijske stranke Džanata, je včeraj pozval k izgonu pakistan- < skega veleposlanika Riaza Kokarja, ki naj bi se vmešaval v indijske parlamentarne volitve. Kokar naj bi volitve v indijski zvezni državi Dzamu in Kašmir označil kot prevaro, farso in pretvarjanje. Kokar je dejal, da bi bilo za Indijo ceneje, če bi volilne skrinjice (na sliki, telefoto: Reuter) natlačili kar v New Delhiju, vlada pa bi razglasila takšne rezultate, kot si jih želi. Advani je dejal, da takšna izjava pomeni vmešavanje v notranje zadeve Indije in bi bilo treba pakistanskega veleposlanika zato izgnati. Kokar je dejal, da svoje izjave ne namerava spreminjati, ker predstavlja uradno stališče njegove države, ki nadzoruje eno tretjino Kašmirja in si želi prido- "j-biti še preostali dve. Krvavi incident v Ruandi KIGALI (Reuter) - Ruandsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so vladne sile na severozahodu države ubile 19 ljudi, med njimi osem zapornikov, ki so skušali pobegniti iz zapora Muramba v bližini Zaira. Zaporniki, ki so jim pomagali Hutuji, ki so se vrinili med vladne vrste, so med poskusom bega ubili enega od jetniških čuvajev. Obrambno ministrstvo je na območje, ki je postalo pravi raj za hutujske gverilce, že poslalo vojaškega tožilca, ki bo preučil okoliščine incidenta, v katerem naj bi bilo po izjavah urada ZN za človekove pravice ubitih več kot 19 ljudi. Omenjeni urad trdi, da je bilo ubitih vsaj 30 ljudi, med njimi tudi civilisti. Urad še navaja, da so vladni vojaki v Murambi za krajši čas zaprli več kot šestdeset ljudi in jih pretepli. Obrambno ministrstvo je omenjeno izjavo že zanikalo. VVASHINGTON (Reuter, B. Z.) - Ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Simon Peres sta vnovič obnovila svojo zavezanost miru na Bližnjem vzhodu in obljubila, da nedavni napadi muslimanskih skrajnih skupin tega cilja ne bodo ogrozili. Ge so Izraelci prenesli stoletja izgnanstva in grozote holokavsta, jim bo tudi zdaj uspelo združiti moči ter dvigniti glave in pokazati, da niti Hamas niti Hezbolah s svojimi metodami ne bosta uspešna, je dejal ameriški predsednik Clinton, ki se je skupaj s Peresom udeležil letnega srečanja Ameriškega odbora za izraelske javne zadeve (AIPAC), vplivnega proizraelskega lobija, kjer je požel precejšnje odobravanje. Udeleženci srečanja so mu nadeli naziv najboljšega prijatelja, ki ga je Izrael kdajkoli imel v ovalni dvoremi. Clinton pa je Peresa - ta je požel veliko manjši aplavz kot njegov ameriški gostitelj - imenoval najboljši ameriški mirovni partner. Clinton je v svojem nagovoru dejal, da je protiteroristični vrh v Egiptu pomenil mirovni napredek, katerega posledica je še ostrejši boj proti tistim, ki nasprotujejo miru. »Vzpostaviti moramo mir, vzpostaviti moramo varnost, toda ne smemo odstopiti od zadanega si cilja (trajnega miru na Bližnjem vzhodu), saj bi jim tako v roke položili zmago, za katero si prizadevajo vsepovsod,« je dejal ameriški predsednik. »Mir bo prevladal, terorizem bo poražen,« je Clintonu pritrdil Simon Peres, M je ameriškega predsednika imenoval veliki voditelj svobodnega sveta in se mu zahvalil, ker si je prizadeval za premirje med Izraelom in Hezbolahom. Clinton je še poudaril, da se morajo Izraelci najprej počutiti varne, če naj na Bližnjem vzhodu zavlada trajen mir. Zato bodo izraelsko-ameri-ške vezi ostale tako močne, da vanje nikomur ne bo uspelo zabiti klina. Zunaj vvashingtonskega hotela Hilton, kjer je potekalo srečanje AIPAC, je nekaj protestnikov kritiziralo Izrael zaradi njegovih napadov na južni Libanon. Vzklikali so gesla, kot sta »Izrael, ven iz Libanona« in »Sram vas bodi, pobijalci otrok«. Danes se bo na pogovore skih mirovnih pogovorih, z Billom Clintonom odpra- Arafat bo v Ameriko odpo-vil tudi Jaser Arafat. Pale- toval iz Kaira, kjer se je vče-stinski in ameriški voditelj raj pogovarjal z egiptovskim naj bi se pogovarjala o na- predsednikom Hosnijem daljnjih palestinsko-izrael- Mubarakom. T E Ž K A POT CRN E GO R E V DEMOKRACIJO Na Balkanu sveti rdeča luč Jovan Kovačič / Reuter Janko JenMč. PODGORICA - Cma gora, zadnji srbski partner v nekdanji Jugoslaviji, si prizadeva izstopiti iz sence svoje velike sosede, kar bi lahko na tem območju vnovič privedlo do izbruha napetosti. »Na Balkanu spet utripa rdeča luč. Črna gora se je obrnila v smer modernizacije, demokratizacije in kapitalizma, čemur Srbija še vedno zapira svoja vrata. Temu lahko sledijo resne težave,« je dejal neki zahodni diplomat. Cma gora, ki ima šeststo tisoč prebivalcev, je olastninila Ze devetdeset odstotkov svojega gospodarstva in tako pred Srbijo, ki je šele nedavno pokazala pripravljenost za začetek procesa lastninjenja, dosegla pomembno prednost. »Nimamo druge možnosti kot nadaljevati delo, ki smo ga začeli. Naši skladi so izčrpani, zato se moramo po kapital odpraviti v zahodni svet in tam zagovarjati svoja stališča,« je dejal črnogorski zunanji minister Črnogorski strokovnjaki trdijo, da je republika zaradi bosanske vojne in mednarodnih ukrepov, ki so dotolkli na turizmu temelječe gospodarstvo, izgubila več kot šest milijard ameriških dolarjev. Bmto družbeni proizvod je po letu 1990 vsako leto padel za 20 odstotkov in lani končno pristal na 700 milijonih dolarjev. Strokovnjaki ocenjujejo, da štiričlanska družina na mesec potrebuje 380 dolarjev za hrano in sto dolarjev za plačevanje položnic. To je kar petkrat več, kot znaša črnogorska povprečna mesečna plača. Črnogorski ministrski predsednik Milo Dukanovid je prejšnji teden obiskal Washington, kjer je Združene države Amerike in Mednarodni denarni sklad prosil za pomoč. Z enakim namenom je včeraj v Veliko Britanijo odpotoval tudi črnogorski predsednik Momir Bulatovič. Ta je oktobra leta 1991 dvignil veliko prahu, ko se je razšel s Slobodanom Mi- loševičem in sprejel mirovni načrt za Jugoslavijo, ki ga je predlagal posrednik Evropske unije lord Carrington. Pod velikim pritiskom je Bulatovič svoje stališče spremenil, vendar svojo deželo od tedaj previdno vodi k mira s sosedi. Tako je črnogorski predsednik leta 1993 obiskal Albanijo, izboljšal je vezi z Italijo in dovolil trgovanje s Hrvaško. »Da bi se naučili demokracije, moramo plačevati izredno visoko ceno, toda do stabilnega miru lahko pride le s hitrim gospodarskim razvojem celotne regije,« je dejal Bulatovič. »Jasno je, da je privatizacija integralni del naše zavezanosti tržnemu gospodarstvu. Nihče, ki ima le malo soh v glavi, ne more trditi, da na svetu obstaja boljši in učinkovitejši gospodarski model,« je še dodal črnogorski predsednik. Bulatovičeva politika uživa tudi podporo večine črnogorske opozicije, ki trdi, da bi moral predsednik svojo politiko izvajati v še večjem obsegu in še hitreje. »Ne smemo se vrteti kot mačke okoli vrele kaše. Iti moramo svojo pot, in če hoče Srbija zgniti v svojem komunizmu, naj zgnije,« je dejal voditelj liberalne stranke Nebojša Cagorovič. Bulatovič je tudi pod velikim pritiskom gospodarstvenikov, ki zahtevajo, da Cma gora nadaljuje svojo privatizacijsko politiko in se pri tem ne ozira na Srbijo. »Kakršnakoli druga možnost bi za celotno regijo pomenila tragedijo, ki si je nikakor ne smemo privoščiti,« je dejal Milan Mra-vljevič, predsednik enega od zasebnih podjetij. Miloševič si ne more privoščiti, da bi po tem, ko so njegove sanje o veliki Srbiji propadle skupaj s padcem Krajine in srbskega ozemlja v zahodni Bosni, izgubil še Cmo goro. »Ce bo Cma gora razglasila neodvisnost, kje bo potem ostala Srbija? Uklenjena bo v prostoru, ki ga bodo z vseh strani obdajah sovražniki,« je dejal neki zahodni 4opazovalec. SVET Torek, 30. aprila 1996 NEVAREN INCIDENT V BOSNI IN HERCEGOVINI Srbski civilisti zakrivili smrt dveh Muslimanov Očividci trdijo, da je Ifor znova stal ob strani LONDON, SARAJEVO (Reuter, dpa, M. S.) - Srbski civilisti so včeraj pri Doboju napadli konvoj Muslimanov, ki so se skušali vrniti na svoje domove. Pri tem sta dva begunca izgubila življenje, trije pa so bili ranjeni. Zaenkrat ni podatkov o tem, ali so bili v bližini tudi pripadniki Ifor ja, ki naj bi skrbeli za varno vračanje beguncev. »Najmanj dva naša sta mrtva,« je izjavil Denis Hajrič, ki je potoval s skupino 150 beguncev domov v vas Sjenino,-osem kilometrov od Do-boja. »Srbi so nas ustavili. Eden od njih je izvlekel pištolo in ustrelil enega od nas. Takrat-sem zaslišal Se en strel. Poskušali smo pobegniti, pri tem pa je ena od ženic stopila na mino,« je povedal Hajrič. Natovi predstavniki niso mogli potrditi njegove zgodbe, povedali pa so, da se skupina muslimanskih beguncev ni hotela ustaviti na njihovi kontrolni točki, ki jo varujejo Švedski vojaki. Po dolgotrajnem prerekanju je del skupine ubral bližnjico prot; Snjenini,-kjer naj bi prišlo do incidenta, ki ga je potrdila tudi tiskovna agencija bosanskih Srbov. Jezna množica Srbov je včeraj napadla tudi konvoj z muslimanskimi begunci, ki so želeli obiskati grobove svojih sorodnikov v vasi Trnovo. »Do incidenta je prišlo-pri vasi Kijevo, kjer je skoraj 40 starejših Srbov ustavilo konvoj in začelo razbijati okna na avtobusih,« je izjavil eden od očividcev. Predstavniki policije Republike Srbske naj bi poskušali umiriti napadalce, ki pa so kljub temu s palicami in kamenjem povsem razdejali vozila, v katerih je bilo nekaj potnikov lažje ranjenih. »Konvoj je spremljalo pet tankov francoskih pripadnikov Ifo-rja, ki pa niso storili ničesar, da bi preprečili incident,« je še pojasnil očividec. Konvoj je nato nadaljeval pot proti Trnovem, kjer ga je pričakala še večja množica razboritih Srbov, tako da mu ni uspelo priti do vaškega pokopališča. Vrsta incidentov, ki je spremljala muslimanski praznik bajram, predstavlja resno grožnjo-daytonskemu sporazumu, o katerem so se včeraj v Londonu pogovarjali predstavniki Bosne in Hercegovine, ZRJ in Hrvaške. Na včerajšnjih pogajanjih v britanski prestolnici o nadzoru orožja so dosegli precejšen napredek, s čimer so utrli pot h korenitemu zmanjšanju oborožitve na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Na pogajanjih naj bi se dogovorili o kvotah za tanke in bojna letala-ter številu kosov težkega topništva. »Prepričan-sem, da bodo vse strani dosegle dogovor v predvidenem roku,« je včeraj izjavil norveški general Vigleik Eide. LONDON (Reuter, B. Z.) - Včeraj sta se v Londonu sešla nemški kancler Helmut Kohl in britanski premier John Major (na sliki, telefoto: Reuter) . Pogovarjala sta se o spornih vprašanjih evropske širitve in težavah, v katerih se je zaradi prepovedi izvoza govedine znašla Velika Britanija. Helmut Kohl ni privolil v Majorjevo prošnjo za odpravo omenjene prepovedi. Kot je pred srečanjem dejala predstavnica nemških krščanskih demokratov Editha Limbach, Bonn meni, da je Velika Britanija sicer predstavila nekaj ukrepov, ki pa jih še ni izvedla. »Poleg tega nismo preveč srečni, ko vsake toliko časa slišimo stvari, ki bi jih morali zvedeti že prej,« je dejala Limbachova. Major je skušal svojega nemškega kolega o neškodljivosti britanskega govejega mesa prepričati tudi s tem, da mu je za kosilo ponudil govedino. Toda ko so novinarji Kohla na tiskovni konferenci po srečanju vprašali, ah bo zdaj svetu povedal, da je bri- tanska govedina zdrava, je dejal: »Res je, da sem jedel britansko govedino, vendar zanjo ne nameravam delati reklame.« Kohl in Major sta se včeraj strinjala, da je treba Evropsko unijo razširiti in vzpostaviti tesnejše trgovinske vezi s preostalim svetom. Britanski premier pa se še vedno ne strinja s Kohlovo vizijo tesnejše evropske integracije na gospodarskem in pohtičnem področju. To je številne britanske komentatorje privedlo do tega, da so zapisali, da je bilo v nemško-britanskih odnosih le redko toliko nesporazumov, kot jih je zdaj. Anne McEnvoy je v Daily Telegraphu zapisala, da je razkol v vladajoči Konservativni stranki prav posledica Kohlovega neutrudnega prizadevanja za nadaljnjo politično in gospodarsko integracijo celine. The Times pa je zapisal, da se bodo Kohlu po srečanju z britanskim pre-mierom podrle vse iluzije, saj Major ne bo izpolnil njegovih pričakovanj o Evropi prijaznejši Veliki Britaniji. ŠPANIJA PRED POTRDITVIJO NOVE VLADE NOVICE Aznar si je zagotovil glasove Kataloncev MADRID (Reuter, dpa) - Vodja španske Ljudske stranke (PP) Jose Maria Aznar bo najverjetneje že konec tega tedna izvoljen za novega ministrskega predsednika Španije. Prvi mož konservativcev je namreč sklenil dogovor s katalonskimi nacionalisti (CiU) in kanarskimi regionalisti (CC) o podpori pri glasovanju. Katalonski nacionahsti-pod vodstvom Jordija Pu-jola so najmočnejši parlamentarni strani po osmih tednih pogajanj obljubili podporo prihodnji manjšinski vladi, vendar se niso obvezali k sodelovanju v koaliciji. Pujol govori o podpori, ki bo trajala celotno zakonodajno obdobje le v primeru, da bo PP izpolnjevala svoj del dogovora. Na vprašanje, ali namerava Aznarja podpirati-ves štiriletni mandat, je predsednik katalonske vlade odgovoril: »Nisem dal nobenih zagotovil, prav tako kot nisem dal nobenih zagotovil socialistom, kosem jih podprl« Pujol je premieru Felipeju-Gonzalezu odrekel podporo lani poleti, po dveh letih in pol, zaradi škandalov, ki so začeli pretresati socialistično stranko (-PSOE) ob razkritju primerov podkupovanja in vpletenosti v podtalno vojno proti baskovski separatistični organizaciji Eta. Prihodnji mandatar se še vedno pogaja tudi z zmernimi baskovskimi nacionalisti (PNV), vendar njihova podpora ne bo odločilna. PNV ima namreč v 350-članskem par- lamentu pet sedežev, medtem ko jih ima CiU šestnajst, CC pa štiri. Aznar bo z glasovi CiU in CC dobil manjkajočih dvajset »dvignjenih rok« in absolutno večino 176 glasov. Opazovalci ugotavljajo, da je PP za podporo Kataloncev morala plačati visoko ceno. V vladi sicer ne bo ministrov iz vrst CiU, vendar sporazum predvideva širitev katalonske avtonomije in večjo regionalizacijo Španije. »Vsehtev Joseja Marie Aznarja v Moncloo (rezidenco španskih pre- mierov) je doslej najdražji sporazum med osrednjo vlado in avtonomno pokrajino,« je povedal-Joaquin Almunia, vodja poslanske skupine opozicijske sociahstične stranke v madridskem parlamentu. Pri tem je imel v mislih večjo pomoč regijam iz državnega proračuna, iz katerega naj bi financirali dejavnosti, ki jih je doslej opravljala osrednja vlada, čeprav predstavniki PP trdijo, da se bodo stroški delovanja državne administracije zmanjšali. Mali Pujol seje drago prodal »črnemu« Aznaiju (Reuter) V OSPREDJU Sporazum med voditeljema Ljudske stranke ter Zbliževanja in enotnosti h MADRID (Reuter, J. V.) - Jose Maria-Aznar, vodja španske Ljudske stranke (PP), in Jordi Pujol, voditelj katalonskih nacionalistov v stranki Zbliževanje in enotnost (-CiU), sta se sporazumela o sodelovanju, ki predvideva politično podporo Kataloncev v zameno za večjo avtonomijo te španske pokrajine. Najpomembnejše točke sporazuma so naslednje: - Vlada bo posodobila delovanje državnega aparata in institucij. - Prednostna naloga je ustvarjanje delovnih mest. - Glavno vodilo gospodarske politike bo izpolnjevanje meril za vključitev v evropsko monetarno unijo. - Načela nove vlade so odločnost, učinkovitost in odprtost. - Država bo ohranila sedanjo raven socialnega varstva. - Za financiranje avtonomnih pokrajin bo pripravljen nov model. FINANCIRANJE POKRAJIN: V obdobju od 1997 do 2001 bo začel veljati nov način financiranja Španskih pokrajin, ki predvideva večjo finančno strogost-ter usklajevanje med osrednjo in pokrajin- skimi vladami. Pokrajine bodo sodelovale-pri določanju in pobiranju davkov na dohodek. Ko bodo prevzele financiranje šolstva, bodo upravičene do 30 odstotkov zbranih davkov na dohodek. Državni davek na dohodek bo nižji, vendar se bodo zvišali pokrajinski davki. Pokrajinske oblasti bodo samostojno določale davek na dobiček podjetij, davek na dediščino in davek na igre na srečo. SPREMEMBE ZAKONODAJE: Ljudska stranka namerava spremeniti zemljiško zakonodajo in zakonodajo o izkoriščanju obale. Katalonske oblasti bodo prevzele nadzor nad uradi za zaposlovanje, uprava vseh Španskih pristanišč pa bo iz državnih rok prešla v pristojnost pokrajin. POLICIJA: Katalonska policija bo ohranila svoje pristojnosti in naj bi v prihodnosti prevzela tudi nadzor prometa v svoji pokrajini, kar zdaj opravlja državna žandarmerija. VOJSKA: Obrambno ministrstvo bo v enem letu pripravilo načrt za postopno spremembo španske vojske iz naborniške v poklicno do leta 2001. Evropski kmetijski ministri o »norih kravah« LUKSEMBURG (Reuter) - Kmetijski ministri evropske petnajsterice so včeraj v Luksemburgu začeli razpravo o nadaljnjih ukrepih za zatrtje bolezni norih-krav. Britanec Douglas Hogg je skušal evropske kolege prepričati, da je načrtovani poboj 42 tisoč glav goveje živine, za katerega se je odločil London, zadosten razlog za odpravo prepovedi izvoza britanske govedine, ki hromi otoško živilsko industrijo. Vendar Hogg ni dobil odkrite podpore, saj so drugi ministri v glavnem pozivati k previdnosti in strpnosti pri reševanju tega vprašanja. Francoz Philippe Vasseur pa je na osnovi strokovnega mnenja britanskih izvedencev o povezavi bolezni norih krav in (človeske)-creutzfeldt-jakobove bolezni nasprotoval sleherni omilitvi embarga proti Britaniji. Bo Mitchell načeloval severnoirskim mirovnim pogajanjem? DUBLIN (Reuter) - Irska vlada je Veliki Britaniji predlagala, da bi nekdanjega ameriškega senatorja Georgea Mitchella, ki predseduje mirovnim pogovorom o Severni Irski, imenovali na čelo vsestranskih mirovnih pogajanj, ki se bodo začela 10. junija. Britanska vlada na omenjeni predlog še ni odgovorila. Dubtin-svoj predlog utemeljuje s tem, da bi George Mitchell predstavljal neke vrste vabo, ki bi na pogajanja zvabila tudi stranko Sinn Fein, ki zahteva navtralnega voditelja mirovnih pogorov. Mitchella imajo namreč severnoirski nacionalisti, ki se borijo za odpravo britanske vladavine, za častnega posrednika, ki vodi proces, v katerem prevladuje medsebojno nezaupanje med nacionalisti in unionisti, ki želijo Severno Irsko ohraniti pod britansko vladavino. Dublinski predlog predstavlja enega od poskusov, da bi irska vlada k pogajanjem pritegnila tudi Sinn Fein, kot predstavnika glavnega protagonista spora. Bukoshi: Kosovskim Albancem je dovolj pasivnega odpora BEOGRAD (Reuter) - Samozvani »premier Kosova« Bujar Bukoshi je včeraj poslal pismo predsedujoči EU, italijanski zunanji ministrici Agnellijevi, ter jo pozval, naj vpliva na Beograd in pomaga preprečiti izbruh spopadov na Kosovu. Zapisal je, da utegne val (srbskega) etničnega nasilja, ki je v zadnjih tednih preplavil pokrajino, prisiliti albansko večino, da se »samoorganizira in brani«. Bukoshi, ki vodi vzporedno kosovsko vlado v izgnanstvu, opozarja, da »Srbi, ki se sprehajajo naokrog do zob oboroženi, ne oklevajo, če imajo priložnost streljati na neoborožene Albance«. Zato je po Bu-koshijevih besedah prišel čas, da večinski narod na Kosovu znova pretehta, ati je politika pasivnega in nenasilnega odpora še smiselna. m FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG - V sredo, 8. maja, ob 20.30 premiera komedije: Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija JaSa Jamnik. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in balštna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: danes, 30. t.m., ob 20. uri (red B) - P.I. Čajkovski »Evgenij Onegin«. Režija I. Stefa-nutti. Dirigent Niksa Bareza. Naslednje predstave: v Četrtek, 2.5., ob 20. uri (red C); petek, 3.5., ob 20. uri (red E); sobota, 4.5., ob 20. uri (red L); nedelja, 5.5., ob 16. uri (red G); torek, 7,5., ob 20. uri (red F); sreda, 8.5., ob 20. uri (red H). Gledališče Rossetti Danes, 30. t.m., ob 20.30 predstava izven abonmaja: »Rebelais« s Paolom Rossijem in Jacopom Fo. Režija Giampiero Solari. Spazio Rossetti: danes, 30. t. m., ob 16. uri video; ob 16.30 Internet; ob 18. uri glasbeni popoldan z gojenci Konzervatorija Tartini. Vstop prost. V teku je tudi predprodaja vstopnic (gledališče tel. 54331 - gal. Protti tel. 630063) za naslednje predstave: »II maresciallo Botter-fly» (od 2. do 6.5.), »Shakesperiana« Giorgia Albertazzija (od 7. do 12.5.), P.P.Pasolini »I Turcs tal Friul» (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala. Gledališče dei Fabbri Danes, 30. t. m., ob 21. uri (red prost): Stalno gledališče FJK - Luca Archibugi »La notte della vigilia«. Režija Guglielmo Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 30. t.m., ob 19.30 - Turrinijeva ljudska igra »Sauschlachten«. Ponovitev v Četrtek, 2., petek, 3. in soboto, 4.5., ob 19.30. V soboto, 4.5., ob 11. uri otvoritev 4. Srečanja avstrijskih gledališč - slavnostni govornik Peter Turrini. Javni studio ORF - Glasbena Sola: v sredo, 8.5., ob 18. uri 14. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov. Sodelujejo uCenci iz Koroške, Slovenije in Italije. BELJAK Studijski oder: danes, 30. t.m., ob 20.00 Kabaret »Gegen den Rest der Welt«. ROŽEK Kulturna dvorana na Muti - KD Peter Markovič: v petek, 3.5., ob 20. uri koncert kvarteta bratov Smrtnik in kvarteta Rož. DJEKŠE Ljudska šola - PD Lipa: v nedeljo, 5.5., ob 10.30 vigredni koncert. Sodelujejo vokalna skupina Resonet iz Trsta, vokalna skupina Lipa iz Velikovca in tamburaši iz Šentjanža. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: v petek, 10.5., ob 20. uri predstavitev projekta »Deželna razstava 1997 v Borovljah«. Predava mag. Pucker od Urada koroške deželne vlade. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela Danes, 30. t. m., ob 18. uri pregled filmov bosanskega režiserja Bata CengiCa. Gledališče Cristallo Danes, 30. t. m., ob 18. uri: »Rilke: sentieri possibili« v režiji Luise Crismani, predstava-seminar, ki so ga izvedli na višjih srednjih šolah o Rilkejevi poeziji. Po predstavi bo debata z režiserko in igralci. GLASBA TRST Kulturni dom Danes, 30. t. m., ob 20.30 bo ob sklepu praznovanj ob 25-letnici Tržaškega okteta slavnostni koncert pod pokroviteljstvom Glasbene matice. Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 2. maja koncert kitarista Frederica Zigante. Izvajal bo Bacha, Giulianija, Tan-smana, Villa Lobosa in Albeniza. Rossetti V teku je predprodaja vstopnic za koncert Enrica RUGGERIJA, ki bo v torek, 21. maja, ob 21. uri. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne. Crazy Buli Caffe (Ul. Milano 5) V Četrtek, 2. maja, ob 20.30 koncert s skupino Judy Lee. Večer je organiziralo Glasbeno združenje Anagrumba, kot vstopnina je predviden le prosti prispevek; vsem udeležencem bodo razdelili free-pass za diskoteko Salome v Ul. S. Michele 11. DOMIO Dom Antona Ukmarja - Mira Jutri, 1. maja bo na sporedu že tradicionalno srečanje godcev na diatonične harmonike »Glas harmonike«, ki ga prireja KD Fran Venturini. GORICA Kulturni dom Danes, 28. t.m., ob 17.30 - Koncert Simfoničnega orkestra G. verdi iz Trsta. Prireditelj je Glasbeni inštitut iz Gorice. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arliitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij modeme umet-nosh, ki je pripadala Manhu Malabottiju. Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure. Galerija Rettori Tribbio 2: do 10.5. razstavlja Giuseppe Senigaglia. Galerija Cartesius: do 3.5. si lahko ogledate globokitiske Avgusta Černigoja. Umik: 11-12.30,16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): še danes, 30.4. je odprta razstava slikarja Joana Miroja. Umik: od 17. do 20. ure. Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca. stavljala mska slikarka Olga Samarina. Umik: vsak delavnik od 9.00 do 13.00. Katoliška knjigama: na ogled je razstava slikarke Patrizie Devide. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 -pod drobnogledom« Davida Terčona. SPETER Beneška galerija: Do 4. maja je na ogled razstava slikarja Edija Žerjala. Umik: vsak dan od 17.00 do 19.00 razen ob nedeljah. KOROŠKA CELOVEC Evropska hiša - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ: Na ogled je razstava Jerneja Strleja »Pod plaščem Baranske megle do veCne skrivnosti«. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. BOLJUNEC V Pivnici IH. generazione razstavlja do 4.5. Giusy Grisafy. Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Freund: na ogled je razstava Herberta Schiigerla. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gironcoli. Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhuber. GORICA Kulturni dom Do 5. maja bo v galeriji Kulturnega doma raz- ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Cmo». GLEDALIŠČA ■ SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511 Peter Handke URA, m NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Da- nes, 30. apri- la, ob 19.30, za abonma TOREK in IZVEN. Petek, 3. maja, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. A. P. Cehov: TRI SESTRE Sobota, 4. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala drama D. Mamet: OLEANNA Torek, 7. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. ZADNJIC V SEZONI! SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950 mmkmmmk*. autOMrfC* * uusukm Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV 9. maja, ob 20. uri. PREMIERA. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 30. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Petek, 3. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Sobota, 4. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Ponedeljek, 6. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 7. maja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO. TO N YD U N HAM Ljubezen & seks & terapija Sreda, 8. maja, ob 21.30 uri, za IZVEN in KONTO. Petek, 10. maja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. I Cankar- MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA Sobota, 11. maja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva II. Ljubljana tel: 061/125-33-12 H. Achternbusch: SUSN Torek, 7. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Sreda, 8. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov tra 2 tel.: 061/314-962 Veliki oder Sobota, 4. maja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA Nedelja, 5. maja, ob 20. uri: J. Lorenci: ANTIGONA. PREMIERA. Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT. E. Umek: CAPEK IN KLARA Četrtek, 9. maja, ob 17. uri. Sobota, 11. maja, ob 11. in 17. uri. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov tra 2. Ljubljana tel: 061/312-860 F. SehoviC: KURBE Petek, 10. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Izoli. Sobota, 11. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Ajdovščini. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Opera in balet Nedelja, 5. maja, ob 18. uri: G. Donizetti: LUCIA Dl LAMMERMOOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški tra 2 tel.: 062/26-748 Nedelja, 5. maja, ob 11. uri: Pavel Polak: KO PRIDE ZVEZDA. Petek, 10. maja, ob 19.30, v Minoritski cerkvi v Mariboru: Lutkovna skupina MI SMO MI iz Celovca: T. Dorst: EVGEN. Poletni lutkovni pristan. Sobota, 11. maja, ob 10. uri: Bina Stampe-Zmavc: URE KRALJA MINA. Poletni lutkovni pristan. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Mary Chase: HARVEV Petek, 10. maja, ob 14.30. Gostovanje v Kopru. Sobota, 11. maja, ob 20.30, za abonma SOBOTA A in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681.222-701 G. Lešnjak - B. Kobal: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA 7., 8. in 9. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Petek, 10. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771-494 V. Reich: GOVOR MALEMU ČLOVEKU 7. maja, ob 20. uri. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Petronio 4. Trst tel: 040/632-664 Sreda, 8. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: Maurizio Costanzo: IZPRAZNJENO VRNI CANKARJEV DOM ■ RAZSTAVE Film Slovenska premiera filma UNDERGROUND (POD-Danes, 30. aprila, ZEMLJE), 1995. ob 19.30: Režija Emir Kusturica. Blagajna j e odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Nastopajo: Porcicomodi (Ravenna), Spleen (Belluno), Take čare of this bear (Vicenza), Fregatura (Koper), Nova 3 (Krško), Kremirani Časi (Maribor), Snakkerdu densk (Dunaj), Zablujena generacija (Idrija), Psicho Path (Murska Sobota, foto). Danes, 30. aprila, ob 20. uri. Nadaljevanje v sredo, 1. maja. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana Ponedeljek, 6. maja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA: MEDNARODNI MOJSTRSKI CIKLUS: James-Galway, flavta; Phillip-Moll, klavir. Program: L. van Beethoven, F. Schubert, C. Czerny, A. F. Doppler. KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14. Ljubljana Četrtek, 2. maja, ob 19. uri: SRBSKI ROKENROL UDAREC. Nastopajo: Goblini (Sabac), Love Hunters (Novi Sad), Svaroe (Beograd), Ništa ali logopedi (Sabac). GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana Rajko Bizjak Fotografije Otvoritev razstave bo danes, 30. aprila, ob 21. uri. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana V galeriji je do 5. maja na ogled razstava grafik Rika Debenjaka in Vena Pilona. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79, Liubliana Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice Razstava bo na ogled do 5. maja. UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR Strossmaverieva 6 V spodnjih prostorih Umetnostne galerije Maribor je do 2. maja na ogled razstava akvarelov Ota Rimeleja Oko gleda predmete... ŠPORT Torek, 30. aprila 1996 KOŠARKA / PO SOBOTNI TEKMI 8. KOLA KONČNICE B LIGE NEDELJSKI IZIDI M. Raseni: Zares izredna predstava Laskave ocene trenerja Bielle in lokalnega tiska Za jadranovckonec upov na napredovanje »Navdušen sem nad našimi fanti, saj so bili v soboto povsem enakovredni Bielli in bi lahko celo zmagali. Objektivno pa moram pripomniti, da si je Biella zaslužila zmago, ne samo na tej tekmi, temveč zato, kar je pokazala skozi vse prvenstvo. Ker so se ja-dranovci enakovredno borili s tem moštvom in so skozi vso tekmo in po njej pokazali veliko športnost vsekakor zaslužijo vso pohvalo,« nam je po telefonu dejal naš dolgoletni košarkarski delavec Massimo Raseni, ki je sedaj profesionalno zadolžen za mladinski odsek prav pri Bielli. Massimo je navdušeno nadaljeval: »Vsi lokalni Časopisi in tudi državna La Stampa pišejo o edinstveni košarkarski prestavi, ki je bila v soboto v Bielli. Mislim, da izjava, ki jo je dal trener Bielle Danna po tekmi, najbolje oznajcuje sobotno srečanje. Danna je takole dejal: jadranovcem Čestitam za izredno igro in predvsem za veliko športnost, ki so jo pokazali na in po tekmi. Redko vidiš nasprotnika, ki si je za eno točko razlike zapravil vsako možnost za napredovanje, da pride k tebi po tekmi in ti Čestita. Gledalci so jadra-novce nagradili z burnim aplavzom, moji fantje in jaz pa smo bili izredno zadovoljni. Od Jadrana se lahko marsikaj naučimo.« Kaj pa o tekmi? »Bil je to pravi spektakel, vreden tako pomembnega srečanja. Videli smo nekaj izrednih potez Budina, Viteza, Minessija in Mu-zia, ki jih vidimo le v višjih ligah. Tekma je bila tako izenačena in razburljiva, predvsem v zadnjih minutah in v podaljšku, da bi bila vsaka tehnična in taktična analiza skoraj odveč. Naj povem le to, da so bili vsi prisotni gledalci navdušeni nad srečanjem. Njihovo veselje pa je bilo še večje, ker je njihova ekipa z zmago tik pred napredovanjem v višjo ligo. Poudariti pa moram, da sem bil na ja-dranovce res ponosen.« S sobotnim porazom je Jadranovo moštvo izgubilo še poslednje upanje za napredovanje. Dve koli pred koncem ima Biella že šest točk naskoka nad jadranovci. V boju za napredovanje sta ostala sedaj le Biella in Ri-naldi iz Padove, ki se bosta prav v soboto srečala med seboj. Ce bo Biella zmagala tudi v Padovi, bi seveda že kolo pred koncem proslavila napredovanje. V primeru poraza pa bo verjetno preložila veliko slavje na naslednji teden, ko bo doma igrala proti Cedaj-skemu Gestecu. (bi) Tudi A. Vremec med možnimi kandidati za trenerja pri Bielli? Včeraj je lokalni piemontski tisk na široko pisal o sobotnem srečanju v Bielli med domačo ekipo in Jadranom TKB. V časopisih pa je pisalo tudi o možnosti, da bi Andrej Vremec v prihodnji sezoni treniral Biello v BI ligi, seveda Ce bi sedanji trener Danna dobil ponudbe od klubov z višjih lig. Sicer pa je društvo najelo Danno, ki je prej ■treniral v Turinu, v okviru dolgoročnega plana, ki predvideva celo naskok na A ligo. Poiskali smo Jadranove- »Lahko rečem le to, da doslej me ni kontaktiralo nobeno društvo in to vleja tudi za Biello. Sicer pa sem vsekakor počaščen, da me časnikarji uvrščajo med možne kandidate za trenersko klop tako močne ekipe in močnega društva, kot je Biella,« je dejal Vremec. Za našega mladega trenerja je vsekakor to lepo priznanje in zadoščenje za vse opravljeno delo v teku te sezone. Jadranovcem sicer ni uspel prestop v elitno ligo, toda že uvrstitev v končnico predstavlja lep uspeh za društvo in za vso našo košarko. In nemalo zaslug pri tem ima tudi mladi in požrtvovalni Ja-dranov trener Andrej Vremec. (bi) ga trenerja in ga vprašali Ce ve kaj o tej zadevi? KOŠARKARSKI IZIDI C21iga IZIDI 27. KOLA: Ardita - Pagnacco 85:70, Gradišča - Intermuggia 89:68, Barcolana - Arte 102:94, Manzano - Martignacco 80:86, Porcia -Pom 60:61, Štaranzano - Virtus 78:65, Spilim-bergo - Sgt 92:94, Udinese - Bor Radenska 78:95. VRSTNI RED: Martignacco 48, Pom 40, Manzano in Gradišča 38, Ardita 36, Porcia in Pagnacco 32, Spilimbergo, Sgt in Štaranzano 24, Barcolana, Intermuggia 22, Udinese 20, Bor Radenska 16, Arte 10, Virtus 6. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Manzano, Pom - Udinese. D liga IZIDI 26. KOLA: Acii Ronchi - Adi Ts 89:70, Goriziana - Inter 93:73, Grado - Cus 70:87, Kon-tovel - Senators 72:64, Lega Nazionale - Sco-glietto 78:56, Libertas - Cicibona Helvetius 78:65, Momo Gio - Dom Agorest 102:110, Santos - Largo Isonzo 96:66. VRSTNI RED: Cicibona Helvetius 42, Cus 40, Goriziana* in Santos 36, Grado in Acii Ronchi 34, Inter 1904 in Dom Agorest 28, Kontovel 26, Momo Gib* 20, Largo Isonzo in Lega Nazionale 18, Libertas in Acii Ts 16, Senators 12, Scoglietto 10. (* tekma manj) PRIHODNJE KOLO: Cus - Cicibona Helvetius, Inter - Kontovel, Largo Isonzo - Dom Agorest, L. Nazionale - Goriziana. KOŠARKA / PRED ODLOČILNIMI BOJI V C2 IN D LIGI Bor Radenska se ne predaja Na Stadionu l.maja pri košarkarjih ni miru. Po dolgem času je v tabora Bora Radenske zasijalo sonce, saj so belozeleni suvereno zmagali v Vidmu in imajo tako še nekaj možnosti, da ohranijho status C2 ligaša, zato pa ga je polomila Cicibona Helvetius, H ima po presenetljivem porazu samo še dve točki prednosti pred Cusom, čaka pa jo trd finiš, ki bo odločal o napredovanju. C2 liga Ce bi borovci letos vedno igrali tako odločno kot na zadnji tekmi v Vidmu, bi se sedaj prav gotovo nahajali na sredini lestvice, brez skrbi za obstanek. Sobotni, sicer izredno vazen, uspeh pa je, tri kola pred koncem le omogočil, da se Radenska z nitko še drži C2 lige. Udinese ima 4 točk več od naših, toda tudi dokaj neugoden razpored tekem (s Pomom in Gradi- Donatelli in Juretu Krečiču se je pridružil Uja Z njimi se veselijo vsi pri KK Bor sco), v zadnjem kolu pa bo gostil demotivirani in poprečni Spilimbergo. To pomeni, da bi morala Krečičeva ekipa osvojiti vseh šest točk, že v nedeljo pa prihaja na obisk tretjeuvrščeni Manzano, ki se še poteguje za končno drugo mesto. V zadnjih dveh tekmah pa bo igral v gosteh s Staranzanom in Artejem. Cicibonaši so tako nestrpno pričakovali dvoboj s tržaškim Cusom, da so pozabili na Libertas, ki se na vse kriplje bori pred izpadom. Plavobeli so tako v soboto proti zagrizenemu in trdemu nasprotniku zaigrali nezbrano, kmalu pa so zgubili tudi živce in zato niso zaigrali tako kot znajo. To je bojeviti Libertas pridno izkoristil ob velikem veselju prisotnih igralcev in trenerja Cusa. O mnogočem bo tako odločal »big mat-ch« med Cusom in Ocibono, ki je na sporedu v petek (ob 21.00). Z zmago bi Cicibona tri kola pred koncem prednost povečala na 4 točke, poraz pa bi lahko že postavil pod vprašaj prvo in morda celo drago mesto z Goriziano. V tem kolu sta tako Dom Agorest (super Corsi in Campanello) kot Kontovel (dobro Kralj in Gulič) z dokajšnjo težavo strla odpor šibkejših nasprotnikov in tako rahlo izboljšala položaj na lestvici. (VJJ FORMULA 1 / NURBURGRING OSMINA FINALA V NBA Prva zmaga Villeneuva, Schumacher takoj za njim Oba sta bila na koncu izredno zadovoljna Presenetljiv uspeh Sacramenta proti Seattle Sonicsom NURBURG - Le s težavo bi lahko realno ocenili, kdo je večji junak včerajšnje dirke formule 1 za VN Evrope na nemškem Niirburgringu; zmagovalec Kanadčan Jac-ques Villeneuve ali drugouvrščeni domačin Michael Schumacher. 25-letni Villeneuve je polovico dirke moral odbijati napade mnogo bolj izkušenega Schumacherja v precej slabšem ferra-riju, a mu je veliki met, prva zmaga v formuli 1, vendarle uspel. Schumacher je sicer poskušal vse, a je po dirki priznal, da Villeneuve ni naredil niti ene napake, zato ga ni bilo mogoCe prehiteti. »Ves Cas mi je po glavi rojila lanska dirka, ko sem si zmago zagotovil tri kroge pred ciljem. Na podoben razplet sem upal tudi tokrat, a se ni izšlo,« je po dirki povedal Schumacher, Michael Schumacher ki pa je bil z drugim mestom vendarle zelo zadovoljen. Jac-ques Villeneuve je bil prve zmage zelo vesel, a je takoj zatem v svojem hladnokrvnem slogu dodal, da bo zmaga že naslednji dan postala zgodovina, saj bo treba misliti na prihodnjo dirko. Nic manj zanimiva ni bil boj za ostala mesta, saj je Davida Coulthar-da, Damona Hilla in Rubensa Barrichella, ki so zasedb mesta od tretjega do petega, na koncu ločila manj kot sekunda. Izidi (67 krogov, 305.252 km): 1. Vibeneuve (Kan, Wil-iiams - Renault) 1.33:26.473 (povprečna hitrost 196.006 km/h), 2. Schumacher (Nem, Ferrari) +0.762, 3. Coulthard (VB, McLaren - Mercedes) +32.834, 4. Hill (VB, Wil-liams - Renault) +33.511, 5. Barrichello (Bra, Jordan -Peugeot) +33.713, 6. Brundle (VB, Jordan - Peugeot) 4-55 5R7 Skupno: 1. Hill 33, 2. Villeneuve 22, 3. Schumacher in Aleši 10, 5. Irvine 6, 6. Hakkinen in Barrichello 5, 8. Coulthard 4,9. Berger in Salo 3. Konstmktori: 1. VVilbams 55, 2. Ferrari 16, 3. Benetton 13,4. McLaren 9,5. Jordan 6. Naslednja dirka bo že v nedeljo v Imoh. V drugem krogu osmine finala NBA prvenstva so domača moštva zaigrala odločno boljše, saj je le Sacramentu uspelo odnesti celo kožo v gosteh. Prav uspeh Sacramenta v Seattlu pa je doslej naj-večja senzacija konCnice, saj so bili Sonicsi najuspešnejša peterka Zahoda v rednem delu sezone, v zadnjih dveh letih pa so bili presenetljivo izločeni v prvem krogu proti osmouvršCenemu moštvu. Se bo letos senzacija ponovila? VZHOD Chicago (1) - Miami (8) 106:75 (2:0 v zmagah; Jordan 29, Pippen 24); Cleveland (4) - New York (5) 80:84 (0:2; Brandon 21, Ferry 12; Mason 23, Evving 16, Starks 16); Or- lando (2) - Detroit (7) 92:77 (2:0; 0’Neal 29, A. Hardaway 15; Houston 23, G. Hill 19); Indiana (3) - Atlanta (6) 102:94 (1:1; Smits 29, M. Jackson 16; S. Smith 25, Laettner 14) ZAHOD Seattle (1) - Sacramen-to (8) 81:90 (1:1; Kemp 21, Havvkins 18; Richmond 37, MarCuljonis 12); Lakers (4) - Houston (5) 104:94 (1:1; M. Johnson 26, Jones 20, Divac 10; Cassell 22, Olajuvron 18); San Antonio (2) -Phoenbc (7) 110:105 (2:0; D. Robinson 40 točk, 21 skokov; Barkley 30, K. Johnson 21); Utah (3) -Portland (6) 105:90 (2:0; K. Malone 30, Homacek 18; Sabonis 26, Strick-land 20) (VJ) Nogomet Dva kroga pred koncem Milan že dižavni prvak IZIDI 32. KOLA: Atalanta - Lazio 1:3, Bari - Udinese 4:2, Cagliari - Inter 0:0, Milan - Fiorentina 3:1, Napoli -Sampdoria 1:0, Piacenza - Padova 4:0, Roma - Juventus 2:2, Torino - Cremonese 1:0, Vicenza - Parma 0:1. VRSTNI RED: Milan 70, Juventus 61, Fiorentina 56, Parma 55, Lazio 53, Roma 52, Inter 51, Sampdoria 48, Vicenza 47, Udinese 40, Napob in Cagbari 38, Atalanta in Piacenza 36, Bari 31, Torino 29, Cremonese 26, Padova 21. PRIHODNJE KOLO (5.5.): Cremonese - Vicenza, Fiorentina - Roma, Inter - Bari, Juventus - Atalanta, Lazio - Napob, Padova - Cagbari, Parma - Torino, Sampdoria - Milan, Udinese - Piacenza. NAJBOLJŠI STRELCI: 23 - Signori (Lazio); 22 - Protti (Bari); 20 - Chiesa (Sampdoria); 18 - Batistuta (Fiorentina) in Branca (Inter); 17 - Bierhoff (Udinese). Italijanska B liga IZIDI 32. KOLA: Ancona - Bologna 1:1, Cesena - Pescara 3:2, Genoa - Salemitana 1:0, Lucchese - Cosenza 2:1, Palermo - Venezia 1:0, Perugia - F. Andria 1:0, Pistoiese - Brescia 1:1, Reggiana - Foggia 5:1, Reggina - Avellino 1:1, Verona - Chievo 1:0. VRSTNI RED: Verona 55, Perugia 52, Reggiana 50, Lucchese 49, Salemitana 48, Bologna 47, Cesena in Palermo 45, Cosenza 43, Venezia in Pescara 42, Genoa 41, Chievo, Brescia in Avellino 38, F. Andria in Ancona 37, Foggia 35, Reggina 34, Pistoiese 32. V C2 ligi poraz Triestine Fermana - Triestina 1:0 (0:0) Strelec: Matzuzzi v 55. minuti. TRIESTINA: Nioi, Zanotto, Birtig, Natale (Palumbo od 60. min.), Zocchi, Tiberio (Colombotti od 81. min.), Pol-monari, Camporese, Marži (Pivetta od 48. min.), Gubel-lini, Marsich. IZIDI 31. KOLA: Baracca - Centese 5:0, Fano - Forb 1:0, Fermana - Triestina 1:0, Livorno - Rimini 2:2, Pontedera - Giorgione 4:3, San Dona - Ponsacco 1:0, Temana - Vis Pesaro 0:1, Tolentino - hnola 1:0, Treviso - Cecina 3:2. VRSTNI RED: Treviso 64, Livorno 58, Temana 53, Triestina 51, Vis Pesaro 48, Fermana 47, Giorgione 45, Rimini 43, Pontedera in Forb 40, San Dona 39, Ponsacco 36, Baracca, Fano in Imola 35, Tolentino 32, Cecina 20, CsntesG 11 PRIHODNJE KOLO: Triestina - San Dona V slovenskem prvenstvu HIT Gorica ne popušča NOVA GORICA - Sedem kol pred koncem slovenskega nogometnega prvenstva ima na vrhu HIT Gorica še vedno pet točk prednosti pred slovenskim prvakom SCT Olimpijo. 2e jutri (1. maja) pa bo v Novi Gorici derbi med obema vodilnima ekipama. IZIDI 29. KOLA: Primorje - Hit Gorica 0:2, SCT Olimpija - Rudar Velenje 2:0, Mura - Beltinci 1:0, Biostart Publikum - Maribor Branik 1:1, Mag Korotan - Izola 8:0. VRSTNI RED: HTT Gorica 56, SCT Olimpija 51, Mura 47, Rudar in Beltinci 40, Maribor Branik in Primorje 39, Mag Korotan 37, Biostart Publikum 35, Izola 8. PRIHODNJE KOLO (1. 5.): HTT Gorica - SCT Olimpija, Maribor Branik - Mura, Beltinci - Primorje, Mag Korotan - Biostart, Izola - Rudar. Košarka Buckler, Stefane! in Teamsystem že v polfinalu play offa BOLOGNA - Buckler, Stefenel in Teamsystem so se že uvrstili v polfinale play offa za naslov državnega košarkarskega prvaka. Vse tri ekipe so bile namreč uspešne tudi na povratnih srečanjih četrtfinala. Buckler je premagal Madigan v Pištoli z 81:68, Stefenel je bil v Milanu uspešnejši od Cagive s 95:81, Teamsystem pa je v Pesaru premagal Scavolini s 85:71. V četrtem četrtfinalnem dvoboju med Benettonom in Nuovo Tirreno pa je stanje v zmagah 1:1, saj je Benetton z zmago v Rimu z 69:65 izsilil tretje srečanje, ki bo jutri ob 20.30 v Trevi-su.V polfinalu se bosta v soboto v Bologni pomerila Buckler in Stefenel, v nedeljo pa bo Teamsystem gostil zmagovalca jutrišnjega srečanja med Benettonom in Nuovo Tirreno. Igra se na tri zmage, ekipi iz Bologne pa bosta morebitno peto tekmo igrali doma. V A2 ligi Brescialat še v boju za napredovanje Z zmago nad Floorom v tretji tekmi ostaja goriški Brescialat še naprej v boju za napredovanje v Al ligo. Njegov naslednji nasprotnik bo že jutri Polti (prvouvrSCeni po rednem delu prvenstva) iz Cantuja, s katerim bodo igrali na tri zmage. Ostali pari so Reggio Emilia - Jcopla-stic, Venezia - Panapesca, Caserta - Koncret. Brescialat - Floor 81:67 (42:43) BRESCIALAT: Fumagaili 17, Davis 16, Sfiligoi 7, Mian 12, Gilardi 17, Milesi, Foschini 7, Conti 4, Borci 1, Kristančič. Totocalcio Pravilni stolpec: 21X111X12X112; Dobitki: 13 (1.692 dobitnikov) - 5.610.000 lir, 12 (38.735 dobitnikov) - 243.800 lir. Totogol Pravilna kombinacija: 1-2-4-7-11-17-24-29. Dobitki: 8 (62 dobitnikov) - 74.495.000 lir, 7 (7016 dobitnikov) 492.100 lir, 6 (172.458 dobitnikov) -19.700 lir. Totip Pravilni stolpec: 12 X2 2X XXIX 2X; Dobitki:!”4 — NI DOBITNIKOV; 12 (15 dobitnikov) - 37.260.000 lir, 11 (376 dobitnikov) -1.486.000 lir, 10 (4.636 dobitnikov) -120.000 lir. PRED ZADNJIM KOLOM Za Štandrež, Prosek in Doberdob najdaljših devetdeset minut Zmago prinaša Juventini in Primorju napredovanje - Tudi Mladost še v igri Za navijače Juventine, Primorja in Mladosti bo ta teden gotovo najdaljši v celotni letošnji sezoni. Vse tri ekipe imajo namreč realne možnosti, da napredujejo oziroma da si priborijo pravico igranja dodatnih srečanj. Juventi-na in Primorje sta v podobni situaciji Oba imata namreč dve točki prednosti pred neposrednim zasledovalcem (Staranzano in Basaldella) in oba bosta zadnje srečanje odigrala na tujem. Doberdoba pa so na drugem mestu skupaj s Sagradom. Torre, ki je na prvem mestu, je nedosegljiv. Le drugouvrščena ima pravico igranja dodatnih tekem. Poglejmo sedaj kako je potekalo predzadnje kolo. V promocijski ligi so Standrežci (ocena 8) dosegli peto zaporedno zmago, deveto na domačih tleh. Najvažnejši izid pa je morda remi Sta-ranzana, ki tako zaostaja za Ju-ventino dve točki. Neverjeten poraz na domačih tleh pa so doZive-li Sovodenjd (4) . Kot opravičilo naj navedemo, da je bila ekipa nekoliko pomlajena in da so igralci že zdavnaj dosegli zastavljeni cilj, vendar takega poraza v Sovodnjah že leta ne pomnijo. V prvi amaterski ligi so se Zarjani (6+) poslovili od svojih gledalcev s sedmim letošnjim remijem. Morda so igralci še občutili praznovanje za prestop. Pro-sečani (7+) so dosegli drugo zaporedno zmago, vendar tudi Basaldella ne popušča. Vse se bo tako odločalo v zadnjih devetdesetih minutah. Vesna (5) je doživela sedmi letošnji poraz in tako zdrsnila na sedmo mesto. Z dobro igro v prvem polčasu so Doberdoba (7+) po dveh zaporednih remijih ponovno slavili zmago. Statistični podatki: odigrana srečanja 6, zbrane točke 10 (3 zmage, 1 remi, 2 poraza), doseženi zadetki 7, prejeti zadetki 9. V prihodnjem (in zadnjem) kolu navijači slovenskih ekip ne bodo pazljivo sledili samo svojim ekipam. Eno uho bodo imeh tudi na drugih igriščih. Najvažnejše tekme bodo tako naslednje: Mara-nese - Juventina, San Luigi - Staranzano,' Rivignano - Sovodnje, Forgaria - Primorje, Aurora - Basaldella, Mladost - Strassoldo in Pieris - Sagrado. Pri Juventini in Primorju pripravljajo zato avtobuse za gostovanja, pri Mladosti pa pripravljajo na najboljši način domače igrišče. Najboljši strelci: Pescatori in Smilovich 16, Miclaucich 15, Osmanhodžič, Šircelj, Lacalamita in Peter Gergolet 12, Zocco 11, Gregorič, Vrše in An. Majcen 10. Postava tedna: 1. Zanier (Juventina), 2. Bastiani (Juventina), 3. D. Gergolet (Mladost), 4. Škabar (Primorje), 5. Kalc (Zarja), 6. Monticolo (Mladost), 7. Zucchi (Primorje), 8. Kovic (Juventina), 9. Montina (Juventina), 10. Auber (Primorje), 11. Brajda (Juventina). (E.B.) PROMOCIJSKA LIGA / PREDZADNJE KOLO Standreška Juventina pred »zgodovinskim skokom« Šfandrežci bi lahko v nedeljo napredovali v elitno ligo - Visok in nepričakovan domači poraz Sovodenjcev proti Mossi (0:4) Juventina - San Canzian 2:0 (1:0) STRELCA: Braida v 39. min., Tom-masone iz enajstmetrovke v 66. min. JUVENTINA: Zanier, Bastiani, Tom-masone, Trevisan, Villani, Trampuš, Devetak (od 85. min. Gambino), Kovic, Tabaj, Montina, Braida (od 64. min. Kavs). Z zaneslajivo domačo zmago proti San Canzianu in istočasnem remiju Staranazana doma proti Manzanu je štandreško moštvo kolo pred koncem prvenstva spet samo na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti nad ekipo iz Starancana. Juventini pa ne zadostuje le točka v poslednjem srečanju (v gosteh proti Maraneseju), da bi neposredno napredovala v višjo ligo, štandreško moštvo mora zmagati, da bi ga Staranzano prav vzadnjem kolu ne dohitel, saj bi morali ekipi v tem primeru igrati dodatno srečanje za 1. mesto. Tako ali drugače, Juventina je 90 minut pred koncem prvenstva tik pred velikim metom, napredovanjem v elitno ligo, kar bi bilo tudi zgodovinski dogodek za naš nogomet, saj prej nobena naša ekipa ni nastopila na tako visokem ligaškem rangu. Nedeljska tekma s San Canzianom ni bila lahka. Naposled pa je prišla le na dan boljša tehnična in taktična pripravljenost našega moštva, ki je 10 minut pred koncem polčasa povedel z Braido. Pri tem pa je veliko zaslugo imel Montina (na sliki) , ki si je priboril žogo na svojem delu igrišča, preigral dva nasprotnika, podal v kazenski prostor. Braida je z glavo žogo preusmeril v vrata, gostujoči vratar Massimo Brisco (po rodu iz Stan-dreža), je žogo odbil prav do Braide, ki jo je brez težav potisnil v mrežo. Tudi pri drugem golu je Montina prispeval svoje: prodrl je namreč po levem krilu, podal v kazenski prostor, kjer je žogo z roko prestregel nasprotnikov branilec. Tommasone je uspešno izvedel enajstmetrovko in tekme je bilo že tedaj konec. Za lepo zmago je treba pohvaliti vso ekipo, posebno pa Bastianija, Kovica, Montino in Trampuša ter seveda čudovito publiko, ki je tudi v nedeljo dala svoj odločilni doprinos z zanosnim in stalnim bodrenjem. Navijače sedaj čaka Se poslednji napor, v nedeljo v Maranu. Upati je, da se bo vse že v endeljo srečno izteklo. Sovodnje - Mossa 0:4 (0:1) SOVODNJE: Tommasi, Černič, Tomšič, Sambo, Hmeljak, Petejan (od 71. min. Gorjan), Zotti (od 50. min. Flo-renin), Interbartolo, Goriup, Fajt, Busi-nelli. Sovodenjci so se poslovili od svojega občinstva z domačim nepričakovanim in visokim porazom proti Mossi. V prvem polčasu so gostitelji še kar zadovoljivo igrali, v nadalejvanju pa so bili povsem demotivirani, prejeli Se tri zadetke in visok poraz je bil tu. V opravičilo za tako visok poraz pa je treba omeniti, da je v sovodenjskem moštvu nastopilo več mladih nogometašev, ki so plačali davek neizkušenosti. »Skoda, da smo se od navijačev poslovili s takim porazom, moram pa takoj povedati, da sem z ekipo povsem zadovoljen s tem, kar je pokazala v teku vsega prvenstva,« je dejal predsednik SD Sovodnje Gianni Marson. _____V PRVI AMATERSKI LIGI / KDO BO DRUGI POTNIK V VIŠJO LIGO? Primorje mora za napredovanje v zadnjem kolu nujno zmagati V 3. amaterski ligi igra Mladost jutri odločilno tekmo za 2. mesto NOGOMETNI IZIDI Promocijska liga IZIDI 29. KOLA: Aiello - S. Luigi 5:0, Cussignacco -Tomscosa 0:1, Juventina - S. Canzian 2:0, Ponziana - Ma-ranese 1:0, Fiumicello - Flumignano 0:0, Ruda - Rivignano 0:1, Sovodnje - Mossa 0:4, Staranzano - Manzano 0:0. VRSTNI RED: Juventina 57, Staranzano 55, Rivignano 53, Aiello, Mossa in Sovodnje 46, Ponziana 43, Manzano in Maranese^Z, Flumignano in San Canzian 40, Cussignacco in San Luigi 32, Ruda 21, Torviscosa 17, Pro Fiumicello 12. PRIHODNJE KOLO: Maranese - Juventina, Rivignano -Sovodnje, San Luigi - Staranzano. 1. amaterska liga IZIDI 29. KOLA: Basaldella - Buiese 3:0, Cividalese -Vesna 3:1, Medeuzza - Forgaria 1:3, Pradamano - Aurora 0:0, Primorje - Tavagnacco 1:0, Torreanese - Reanese 1:0, Union 91 - Opicina 3:2, Zarja - Pagnacco 1:1. VRSTNI RED: Zarja 55, Primorje 52, Basaldella 50, Union 91 48, Cividalese 44, Reanese 43, Vesna 42, Pagnacco in Forgaria 40, Torreanese 39, Medeuzza 36, Opicina 33, Tavagnacco 29, Buiese 28, Aurora 20, Pradamano 18. PRIHODNJE KOLO: Aurora - Basaldella, Buiese -Zarja, Foigaria - Primorje, Vesna - Torreanese. 3. amaterska liga Skupina F IZIDI 25. KOLA: Begliano - Grado 2:1, Castions - Pieris 0:0, Sagrado - Ontagnanese 5:1, San Vito - Mladost 1:2, Strassoldo - Fogliano 2:2, Terzo - Aurora 2:2, Torre - Villa Vicentina 2:0. VRSTNI RED: Torre 56, Sagrado in Mladost 52, Strassoldo 43, Fogliano 37, Villa Vicentina 35, Begliano 33, Azzurra 32, Castions in Pieris 30, San Vito 23, Ontagnanese 22, Terzo 18, Grado 17. PRIHODNJE KOLO (1. maja): Mladost - Strassoldo, Pieris - Sagrado. 1. AMATERSKA UGA Primorje - Tavagnacco 1:0 (0:0) Strelec: Škabar v 65. minuti PRIMORJE: Babich, Leghissa, Guštin, Škabar, Mislej, Stoka, Emili, (od 60. min. Kuk), Auber, Miclaucich, Crevatin, Zucchi, (od 70. min. Sardoč). Tekla je 65. minuta. Primorje je imelo na razpolago prosti strel z 22 metrov. Namesto običajnega strela Miclaucicha je Marko Škabar izstrelil bombo v spodnji kot vrat. Vratar Tavagnacca Tomasin žoge ni mogel ujeti, mreža se je napihnila v nepopisno veselje igralcev in kakih 300 gledalcev, ki so Se zadnjic v tej sezoni prišli bodriti rdeCe-rumene na domačo Rouno. V nedeljo pa seveda pričakujemo pravo romanje navijačev Primorja v Forgario, kjer je za Prosečane imperativ Se enkrat samo zmaga. Res težko je namreč verjeti, da Basaldella ne bi premagala odpisane Aurore. Primorje je tokrat odigralo eno izmed svojih boljših letošnjih tekem. Odsotnost Štolfe in Pescato-rija je osibila napadalno moč ekipe, zato pa je vstop Auberja okrepil vezno vrsto. Prve pol ure se Furlani dejansko niso uspeli prebiti s svoje polovice igriSCa. Samo v prvih desetih minutah pa so ProseCani imeli kar štiri izredne priložnosti za gol. Sele proti koncu polčasa je Tavagnacco dvakrat ogrozil Babicha, ki pa je bil vsakič na mestu. Med odmorom se je začel prvi del »lova« na izid Basaldelle. Tudi tam je bilo 0:0! V drugem polčasu so minute neizprosno tekle vse do gola, nato pa so se kazalci skorajda ustavili. Pred vodstvom so se zdela vrata gostov začarana, po vodstvu pa žoga večkrat ni hotela iz domačega kazenskega prostora, enkrat pa je v nepopisni gneči Škabar žogo odbil s same gol Črte. Po trikratnem sodnikovem žvižgu (sodnik Luppi iz Gorice se je glede na pomembnost tekme odrezal naravnost imenitno) se je pozornost dokončno usmerila v Basaldello. Čudeža ni bilo. Basadella je izničila match žogo in tako se bo prvenstvo zaključilo prav v zadnjem kolu. Glede na to, da je bilo Primorje lep del sezone na prvem mestu, je to trepetanje res muCno. vendar končno slavje bo tako morda še slajše. (D.K.) Zarja - Pagnacco 1:1 Strelec: Altaraz v 48. minuti ZARJA: Cocevari, Ferluga, Dussoni, Štrukelj, Kalc, Sclaunich, Tittonel, (od 61. min. Lorenzi), Sabini, Ravalico, Altaraz, Prisco. Zadnja nedelja na domačih tleh za Zarjo ni bila najugodnejša. Proti Pagnaccu so Bazovci igrali le neodločeno 1:1 in videti je bilo, da se niso preveč trudili, da bi prišli do zmage. Moramo pa tudi povedati, da so igrali v zelo okrnjeni postavi, saj so zaradi poškodb morali počivati nekateri standardni igralci.V prvem delu je igra potekala na sredini igriSCa. Razburljivih trenutkov ni bilo, le bazovski vratar Cocevari je moral v 28. min. resno poseči in ubraniti zelo močan strel Vattola. V drugem polčasu pa je Zarja že v 48. minuti povedla z golom Altaraza iz prostega strela. Ko so že vsi mislili, da si bodo Bazovci tudi tokrat priborih tri točke, je Pagnacco nepričakovano izenačil v 65. min. V nadaljevanju smo prisostvovati precej medli igri, tudi zato, ker je bil Zarjin igralec Altaraz izključen, tako da Bazovcem ni preostalo drugega, kot se sprijazniti z neodločenim izidom. (1.2.) Cividalese - Vesna 3:1 (1:0) Strelec za Vesno: Morassut v 70. minuti Izključena: Mantovani v 68. in Morassut v 73. minuti. VESNA: Comelli, Morassut, Grassi, Niko Sedmak, Soavi, Mantovani, Lakoseljac, Žerjal (KoSuta), Padovan (Vascotto), Zocco, Ricci (Polti). V predzadnji tekmi je okrnjene Križane doletel poraz proti solidnemu Cividaleseju. Domačini so spretno izkoristiti dve napaki Križanov v obrambi: najprej v 6. min. prvega polčasa in nato Se v 47. min. drugega dela. NajveCja zanimivost tekme pa je bil sodnik, ki je bil tokrat ženskega spola. Sojenje je bilo dobro do 65. minute, nato pa se je sodnica povsem izgubila. Potem ko je bil Mantovani upravičeno izključen, ker je napravil prekršek kot zadnji igralec v obrambi, pa Morassut izključitve ni zaslužil. Tako so Križani tekmo končati le z devetimi igralci. (S.K.) 3. AMATERSKA UGA San Vito - Mladost 1:2 (0:2) STRELCA: P. Geigolet in Pelticani. MLADOST: Trevisan, Argentin (od 89. min. Marušič), D. Gergolet, Zimolo, Zin, Monticolo, Bressan, Fontana, Pelticani, Sita, P. Gergolet. Doberdobsko moštvo je v predzadnjem kolu tega prvenstva zasluženo zmagalo v San Vitu in ohranilo drugo mesto na lestvici skupno s Sagradom, ki je nadigral Ontagnanese (5:1). Torre pa si je z domačo zmago nad Villo Vicentino (2:0) kolo pred koncem prislužil napredovanje v višjo ligo. Doberdobcem ostaja tako boj za drugo mesto, ki jim omogoča igranje dodatnih tekem za višjo ligo. 2e jutri bood namreč naši nogometaši igrali doma ob 16. uri proti Strassoldu, Sagrado pa bo gostoval v Pierisu. V primeru, da bi obe ekipi končali prvenstvo z enakim Številom točk, bosta igrati dodatno tekmo na nevtralnem igrišču za določitev končnega drugega mesta, nakar bodo na vrsti dodatna srečanja za prestop v višjo ligo. Torej, Doberdobce Čaka Se izredno naporna pot, seveda Ce bodo jutri zmagati ... Glede nedeljske tekme v San Vitu, je bila premoč Mladosti v prvem polčasu očitna. V tem delu je Mladost tudi dosegla oba gola s Petrom Gergoletom (njegov 12. zadetek) in Pellicanijem. V drugem polčasu so že v 50. minuti prejeti gol, se pomaknili v obrambo in zaman so biti vsi napadi gostiteljev, da bi osvojiti vsaj točko. Na stiki: igralec Primorja Zucchi Obvestila MLADINSKI ODSEK SPDT organizira v sredo, 1. maja izlet z osebnimi avtomobili v Rezijo. Zbirališče na Trgu Oberdan ob 8. uri. Informacije pri Jasmin (572585). PLAVALNI KLUB BOR organizira 1. maja spomladanski izlet z osebnimi avtomobili v Vipavsko dolino. Zbirališče pri Fernetičih na slovenski strani meje ob 9.30. Prijave sprejema Andreina. SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA sestavlja ekipo amaterjev. Vabljeni so vsi bivši igralci. Javijo naj se na sedežu društva ali naj pokličejo na tel. st. 227044 v večernih urah. ODBOJKA / DO KONCA ŽE TRI KOLA Slogašice na lovu za vsaj eno zmago Moško vrsta Koimpexože napredovala V boju za uvrstitev v play off tudi sočani Odbojkarska prvenstva v državnih in deželnih ligah se vse hitreje bližajo koncu. V taboru Koimpexa si je moška ekipa tri kola pred koncem matematično zagotovila napredovanje v B2 ligo, z zadnjimi zmagami pa so se Blahuto-vi varovanci dokopali do drugega mesta, kar bi, Ce bodo na tem mestu tudi na koncu, predstavljalo še dodatni podvig. Tudi drugi Cl Ugaš SoCa Sobe-ma igra v finišu prvenstva zelo zanesljivo. Z zmago nad do sobote drugouvrščeno Laguno Light pa so si socani precej povečali možnosti, da se z osvojitvijo petega ali šestega mesta v dodatnih tekmah potegujejo za napredovanje v B2 ligo. Ta cilj pa je vse bolj daleč za val ovce v B2 ligi. Goričani so sicer zmagali, toda tudi San Miguel, ki je trenutno na Četrtem mestu, ki še zagotavlja uvrstitev v play off za napredovanje v BI ligo, ne popušča in je slavil na neugodnem gostovanju pri Cavriagu in tako ohranil štiri točke prednosti pred Imso in Marconijem. V zenski Cl ligi pa slogašice za napredovanje brez dodatnih tekem nujno potrebujejo vsaj eno zmago v zadnjih treh tekmah. V soboto so nerodno izgubile po vodstvu s 13:5 v petem nizu, zdaj pa jih Čaka najbližji zasledovalec Cavazzale. Koimpex ima še štiri točke prednosti, vendar precej težak razpored. Zato bo sobotno gostovanje pri Ca-vazzaleju zelo važno, pomembno vlogo pa zna na koncu odigrati tudi vsak osvojeni (ali izgubljeni) set. Borovke z uvrstitvijo velikih skrbi nimajo. Na zadnjih tekmah so končno prišh tudi rezultati, tako da zdaj zanje tudi končno osmo mesto ni nedosegljivo. V moški in ženski C2 ligi naše še-sterke že nekaj Časa nimajo večjih skrbi. Napredovanj ne bo, pa tudi izpad nikomur ne grozi. Moška vrsta 01ym-pie, Bor Fortrade in Sokol so potegnili krajši konec, velja pa omeniti prestižno zmago deklet 01ympie v Marti-gnaccu, ki bo naslednje leto igral v Cl ligi. ODBOJKA / DEŽELNI FINALE ZA DEKLICE IN DEČKE Neverjeten poraz borovk Tudi Espego praznih rok Tržačanke so vodile že 2:0 v setih in 9:1 ter 14:11 v tretjem setu - Goričani zaigrali dobro, toda Pallavolo je bil boljši TENIS / MOŠKA C LIGA Gaja po dveh kolih na vriiu v svoji skupini Gaja - Danieli 4:2 Franco - Bernardini 6:3, 6:2, Puglia - Dorigo 6:2, 4:6, 6:2, Borut Plesničar - Pizzutti 6:1, 6:1, Stoka - Novello 6:4, 6:7 (2:7), 1:6, B. Plesničar/Franco - Ber-nardini/Borghese 7:5, 6:4, Puglia/Stoka - Piz-zutti/Novello 3:6, 2:6. Proti dokaj »čudni« ekipi Danielija iz Butria je Gaja v moškem teniškem prvenstvu C lige dosegla drugo zmago in skupaj s Triestinom vodi na lestvici svoje skupine. Gostje so se predstavili samo z enim C4-ka-tegomikom, vsi ostali pa neklasificirani igralci, ki pa so zelo solidni. Borut Plesničar ni imel nikakršnih težav s Pizzuttijem (C4), pa tudi Franco je po hitrem postopku opravil z Bernar-dinijem. Zato pa se je zapletlo pri Stoki (na sliki) , ki je zaCel zelo dobro, dobil prvi niz in nato v drugem povedel s 5:2. Takrat pa se je nekaj zataknilo, nasprotnik je set dobil v podaljšani igri na 2 in nato še odločilni tretji niz. Zato je bilo zelo važno, da je Puglia uspel premagati svopje-ga nasprotnika. V dvojicah sta Borut Plesničar in Sebastiano Franco dosegla pričakovano zmago (sicer precej trdo) in tako zagotovila zmago gajev-cem, ki pa obžalujejo, da so prepustili gostom dva dvoboja, kar se lahko pozna n a koncu, v primeru enakega števila točk s kako drugo ekipo. OSTALA IZIDA: Cam-pagnuzza - Triestino 1:5, Pordenone - Martignacco 3:3. VRSTNI RED: Triesti- no in Gaja 4, Pordenone 3, Martignacco 1, Danieli in Campagnuzza 0. V prvi skupini je Mug-gia izgubila s TC Garden z 0:6, Latisana je premagala S. Vito s 4:2, TC Zaccarelli pa TC Moreno 2000 s 6:0. Na lestvici vodita latisana in TC Garden s 4 točkami, pred Zaccarellijem 3, S. Vitom 1 ter Muggio in Moreno 2000, ki sta Se brez točk. DEKLICE Borove odbojkarice so v prvem dnevu deželnega finala v kategoriji«deklic« v Tržiču doživele pekoč poraz ki se jim bo bržkone trajno vtisnil v spominu. V srečanju z goriskim prvakom II Mercato di Selz jim je namreč »uspelo izgu-biti«že dobljeno tekmo. Plave so popolnoma brez težav osvojile prva dva seta in visoko povedle tudi v tretjem (9:1). Vse dotiej so igrale skoraj brezhibno in izredno preudarno, domača sesterka pa je bila dobesedno paralizirana in je grešila kot za stavo. Plave so tedaj zagrešile nedopustno napako, da so mislile, da imajo zmago že v žepu: začele so servirati manj zbrano, v napadu pa niso veC zaključevale akcij z močnimi udarci, ampak le Se s plasiranimi žogami. Kljub temu so povedle s 14:10. Razočarana trenerja na klopi Tržičank sta že pospravljala svoje papirje, ko so se borovke ponovno ustavile in kljub štirim zaključnim žogam radodarno poklonile set nasprotnicam. Nepričakovan preobrat je opogumil domačo ekipo, ki je v naslednjih dveh setih pokazala čisto drugačno lice, a predvsem zato, ker je borovke (po nepotrebnem) zajela popolna zmeda. Servis ni bil več prodoren, napake pa so se začele vrstiti kot na tekočem traku in zmaga je splavala po vodi. Na tribunah je bilo precej razburjanja zaradi sojenja. To res ni bilo preveč naklonjeno plavim, a za poraz so vsekakor same krive. Deželni finale se bo nadaljeval jutri, ko se bodo borovke spoprijele še z videmskim in s pordenon- Ekipa Espega se je častno borila skim prvakom. V drugi tekmi je BMeters gladko s 3:0 (15:0, 15:2, 15:8) premagal pordenon-skega prvaka Fontanafred-do. Mercato di Selz - Bor Friulexport 3:2 (7:15, 8:15, 17:16,15:9,15:6) BOR FRIULEXPORT: Miličevič 11+9, Macho 13+6, Rogelja 6+3, Sadlovv-ski 2+1, Flego 10+7, Smo-tlak 0+0, Požar 0+1, Furlani, Frandolic, Krasevich. Servis (tocke/napake): Mercato 12/26, Bor 17/16; napake: mercato 17, Bor 24. DEČKI Dečki so se pomerili v Bagnaroli, združena ekipa Espega (v njej igrajo igralci Vala, Soče in 01ympie) pa je po zelo lepi tekmi izgubila s tržaškim prvakom Pal-lavolom TS, ki je glede na pokazano igro tudi glavni favorit za osvojitev deželnega naslova. Vsekakor je treba povedati, da je bila naša goriska Sesterka Tržačanom povsem enakovredna v prvem in tretjem nizu. Le v drugem je bila premoč Pal-lavola očitnejša. Pri tem je treba povedati, da je Espe-gu manjkal standardni tolkač Moro, z njim na ROKOMET / ZENSKA B LIGA Z večjo zbranostjo bi bil poraz krasovk lahko nižji Kras - San Vito al Tagliamento 13:26 (6:10) KRAS: Vera Kermec 3, Milkovič 3, Dolores Fefluga 3, Nataša Bizjak 1, Jagodic 3, Calzi, Čufar, Alenka Bizjak, Valentina Ferlu-ga, Rudolf, Sedmak Krasove rokometašice so se v soboto na domačih tleh ponovno srečale s premočno ekipo iz San Vita al Tagliamento. Srečanje se je začelo z enourno zamudo, ker ni bilo sodnikov. V prvem polčau so krasovke s solidno obrambo 6:0 dobro zaustavljale nasprotnice, pri strelih od daleč pa se je izkazala tudi zgoniška vratarka. V napadu so naša dekleta imela precej težav, saj je celotna igra slonela na samostojnih akcijah nekaterih igralk, pa tudi nasprotnikova vratarka je bila res razpoložena. Gostje so imele ob odmoru samo štiri gole prednosti, kar bi Zgoničanke se lahko nadoknadile. Zal pa ni bilo tako. Krasovke so stopile na igrišče povsem nezbrane, prehitro so zaključevale EURC akcije, izgubile pa so tudi veliko žog zaradi slabih podaj, kar so nasprotnice izkoristile in si s hitrimi protinapadi kmalu priborile visoko prednost in zmago. Krasovke so občasno sicer zaigrale dobro, toda visokega ritma niso zmogle obdržati skozi vso tekmo. Prav gotovo pa bi večja požrt- vovalnost in rednejša prisotnost na treningih omilila tako hude poraze. Krasovke čakata Se dve tekmi na domačem igrišču v Zgoniku z visoko uvrščeno ekipo iz Padove in pa s skromnejšo sedmerico iz Verone, proti kateri bi morala naSa ekipa nujno osvojiti težko pričakovani točki. (Vesna) igrišču pa bi Goričani morda lahko celo presenetili res solidno tržaško še-sterko. Vsekakor je treba tudi povedati, da pri Valu deželnega naslova v tej kategoriji niso načrtovali, saj je bila tudi ekipa sestavljena samo zato, ker mora Val zaradi igranja v B2 figi, imeti ekipo tudi v tej konkurenci. Nekateri od igralcev so tudi začeli z odbojko Sele pred kratkim, kljub temu pa je trenerju Marchesiniju uspelo ekipo zelo dobro pripraviti. Za igro proti Pallavolu je treba posebej pohvaliti Borisa Jelena in Marka Černiča, ki bosta skoraj zanesljivo med dvanajstimi igralci v deželni reprezentnaci. Deželni finale se bo zaključil jutri, Goričani pa se bodo pometih še z VBU in prvakom Pordenona Favno. V nedeljo je VBU premagal PordenonCane s 3:2. Area Immobiliare TS -Espego 3:0 (15:12, 15:6, 16:14) ESPEGO: Cemic, Kovic, Frandolič, Sergo, Tonasso, Zorgnotti, Jelen, Figelj. ODBOJKARSKI IZIDI Moška B2 liga IZIDI 23. KOLA: Cavriago - San Miguel 1:3 (8:15,10:15, 15:13, 5.T5), Cervo - Marconi 0:3 (3:15, 9:15, 9:15), Conce-sio - Cus Medena 3:0 (15:8,15:11,15:9), Bussolengo - Vol-ley Pn 3:1 (15:2, 7:15, 15:7, 15:8), hnsa - Asola 3:2 (7:15, 11:15, 15:12, 15:7, 15:13), Cnrpi - Sassuolo 1:3 (15:10, 6:15, 8:15,9:15), Sedico - Isola 3:0 (15:6,15:7,15:8). VRSTNI RED: Sassuolo 42, Bussolengo 38, Sedico 32, San Miguel 30, Marconi in hnsa 26, Cavriago 24, Concesio, Asola in Isola 20, Volley Pn in Cus Modena 16, Carpi 8, Cervo 4. PRIHODNJE KOLO: Marconi - Imsa, Sassuolo - San Miguel Moška Cl liga IZIDI 23. KOLA: Fossd - Flebus 3:0 (15:8, 16:14, 15:7), Mogliano - Nova Gens 3:0 (15:12, 15:8, 16:14), Cessalto -Fincantieri 3:0 (15:9, 15:6, 15:12), Koimpex - P. nelle Alpi 3:0 (15:9,15:6,15:11), S. Giustina - Pallavolo TS 3:1 (16:14, 15:11, 14:16, 16:14), SoCa Sobema - Laguna Light 3:1 (16:14, 6:15, 15:8, 15:12), Vivil - Legnago 3:1 (15:6, 15:4, 11:15,15:12). VRSTNI RED: Moghano 42, Laguna Light, Koimpex in S. Giustina 34, Ponte nelle Alpi in Soča Sobema 24, Pallavolo TS, Fossd in Cessalto 22, Fincantieri 20, Nova Gens 18, Vivil 14, Flebus 10, Legnago 2. PRIHODNJE KOLO: Ponte nelle Alpi - Fossd, Pallavolo TS - Cessalto, Fincantieri - Koimpex, Legnago - SoCa Sobema. Ženska Cl liga IZIDI 23. KOLA: Codogne - Cordenons 3:1 (15:3, 15:6, 8:15, 15:3), Gemona - Battaglino 1:3 (15:7, 12:15, 0:15, 7:15), Volley 93 - Cavazzale 1:3 (7:15,16:14, 13:15,10:15), Koimpex - Conegliano 2:3 (5:15,15:10,12:15,15:6,13:15), Fontane - BorMercantile 0:3 (9:15,2:15,10:15), Dolo - Ken-nedy 3:0 (15:12, 16:14,15:13), Porcia - BMeters 3:0 (15:13, 15:9,15:12). VRSTNI RED: Battaglino 40, Conegliano, Porcia in Koimpex 34, Cavazzale 30, Cordenons 28, Codogne 26, Bor Mercantile in BMeters 18, Dolo in Volley 93 16, Kennedy 14, Gemona 12, Fontane 2. PRIHODNJE KOLO: Porcia - Gemona, Conegliano - Codogne, Bor Mercantile - Volley 93, Cavazzale - Koimpex. Moška C2 liga IZIDI 23. KOLA: Buia - Tomana 3:0 (15:4, 15:5, 15:8), 01ympia Cdr - Itely 2:3 (15:5, 2:15,15:5, 3:15, 6:15), Eltor -Mossa 1:3 (13:15, 11:15, 15:6, 11:15), Prata - Maniago 3:1 (15:6,15:9,13:15,15:8), Supermarket Grado - Bor Fortrade 3:0 (15:7,15:6,15:7), Rojalese - VBU 2:3 (15:13,8:15,10:15, 15:11,12:15), Prevenire - Porcia 3:0 (15:11,15:8,15:11). VRSTNI RED: Eltor 42, Porcia 36, Buia 34, Prevenire 28, Rojalese in 01ympia Cdr 26, VBU in Itely 24, Bor Fortrade 22, Supermarket 20, Tomana 16, Mossa 12, Prata 8, Maniago 4. PRIHODNJE KOLO: Prevenire - 01ympia Cdr, Bor Fortrade - Eltor. Ženska C2 liga IZIDI 23. KOLA: Tarcento - VivU 3:1 (15:10, 15:11, 13:15,15:9), Danone - Farra 2:3 (15:13,11:15,15:12,10:15, 12:15), Sokol - Mercato di Selz 1:3 (14:16, 15:9, 9:15, 11:15), Asijr - Del Doge 3:0 (15:12, 15:11, 15:12), Cus Videm - Dragon Pub 3:1 (6:15,15:8,15:12,15:6), Martignacco - 01ympia K2 Šport 0:3 (14:16,11:15, 9:15), Tomana - Fiu-me Venelo 3:1 (10:15,15:1,15:11,15:5). VRSTNI RED: Martignacco in Torriana 40, 01ympia K2 Šport in Vivil 30, Tarcento 28, Fiume Venelo in Del Doge 26, Mercato di Selz 22, Sokol 20, Farra 18, Dragon Pub 14, Asijr 12, Danone in Cus 8. PRIHODNJE KOLO: 01ympia K2 Šport - Vivil, Dragon Pub - Sokol. ( \ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20.4.: Na trenutke boste raztreseni, kot da bi vas preganjal osji roj. Ne sprašujte se preveč o vzrokih, kajti z njimi se zaenkrat še niste pripravljeni niti soočiti, kaj šele spopasti. Pikov ne bo. BIK 21.4 - 20. 5.: Zaprli boste vrata svojega srca in se odmaknili v svoj notranji svet V prepričanju, da nihče nima posluha za vaše težave, boste do drugih preveč kritični, do sebe pa preveč pomilovalni. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Mučila vas bo prijetna vrtoglavica, prav taka, kakršna obhaja zaljubljence, ko se prvič dotaknejo ustnic svoje simpatije. Odvrate torej skrbi; tovrsten strup ni usoden. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zaposlovali se boste s preštevilnimi stvarmi, tudi takimi, ki bi lahko počakale na jutri. Ce boste nadaljevali v takem tempu, se vam zna zgoditi, da boste praznike preležali IEV 23.7. - 23.8.: V domačem okolju se boste znašli sredi vrtinca, vendar vam bo z malo napora uspelo splavati na površje in skupaj z domačimi poiskati najprimernejši način za prihodnjo slogo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Cim prej boste želeli pričarati praznično vzdušje, zato se boste gnali čez vsako pametno mero. Odveč; resnično praznovanje ne zahteva zunanjih sprememb, ampak notranje očiščenje. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na vsak način boste vztrajali pri svojem prepričanju, čeprav vam bodo mnogi z jasnimi argumenti dokazah, da se motite. A vam vendar ne gre za resnico, ampak za potrditev obstoja ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Zbali se boste za ugled v očeh sodelavcev, zato boste začeli malce igrati. A ne skrbite; nihče ne bo opazil vaših notranjih sprememb, zato raje ostanite taki kot ste. STRELEC 23.11.-21.12.: Čeprav slovite kot nestanovitna osebnost, se boste tokrat vendarle začeli nagibati k drugačnemu načinu življenja: mirnejšemu in skromnejšemu od zunaj ter bogatejšemu od znotraj. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Privoščili si boste osvežilen izpad. Bližnji bodo sicer jadikovali, a nič zato; naj se že enkrat naučijo, da niste na svetu zato, da bi jim ugajah na račun svojega napredovanja. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Ob spoznanju, da zapravljate dragocen čas za prazne cilje, se boste zgrozili, vendar boste kljub temu nadaljevali s potjo. Ko boste prispeli na cilj. pa si le vzemite čas za premislek RIBI 20. 2. - 20.3.: Nizah boste uspeh za uspehom, zato boste zelo zadovoljni s seboj. Obstaja sicer nevarnost. da se prevzamete, a kdaj pa kdaj se kljub vsemu lahko pocarldjate s privilegijem otrok NA ULICAH AMSTERDAMA SE ZA ROJSTNI DAN KRALJICE ZBEREJO SKORAJ VSI MEŠČANI Oranžna oblačila in stvari iz ropotarnice za Beatrix Rajanje bo trajalo ves dan - Policisti upajo, da ne bodo imeli preveč dela AMSTERDAM (Reuter) - Ali Nizozemci praznujejo rostni dan svoje kraljice s kratko zdravico in trezni zapojejo nacionalno himno? Nikakor ne! Od glave do pet se oblečejo v bledo oranžna oblačila, v svojih ropotarnicah pa poiščejo stvari, ki jih že zdavnaj ne potrebujejo veC. Prinesejo jih na ulice, ki se spremenijo v najve-Cjo evropsko tržnico. Praznujejo vse do poznih jutranjih ur. 2e od časov kraljice Juliane, ne le v Amsterdamu, marveč po vsej Nizozemski 30. aprila praznujejo rojstni dan nekdanje kraljice. Sedanja kraljica Beatrbc je v Čast in spomin na svojo mamo, ki je ta dan razglasila za državni praznik, ohranila to tradicijo, kajti sama rojstni dan praznuje januarja, ko zima najbolj pokaže svoje zobe. Po besedah predstavnika Nizozemske turistične zveze Elsa VVamsteekerja se na ulicah, ki jih vsakič dobesedno preplavi oranžna barva, zberejo skoraj vsi meščani. Otroci si obraze namažejo z oranžno barvo, pročelja hiš prekrivajo oranžne zastave, celo najbolj konservativni ljudje zberejo pogum in si nadenejo oranžna oblačila. Oranžna zato, ker nizozemska kraljeva družina izvira iz rodu Orange. V prvih letih je bilo praznovanje namenjeno zlasti otrokom, ki so lahko po mili volji prodajali igrače, ki jih niso več potrebovali, ali pa se igrali na ulicah. Kmalu so jih zaceli posnemati tudi odrasli, igrali so se prodajalce, na ulice so postavili stojnice in na njih razmestili starine, ki so jih našli na podstre- šju. Ves Amsterdam je kmalu postal nekakšen bolšji trg, na katerem je mogoče kupiti skoraj vse. Mesto je bilo od nekdaj pomembno trgovsko središče, nekoč so ljudje lahko prodajali ves dan, seveda Ce so imeli stojnico. Danes si je treba zagotoviti prostor že dan prej, kajti 30. april je pomemben dan, ki ponuja možnost za velik zaslužek. Stojnice so takorekoC na vsakem koraku, nekatere ponujajo samo pijačo, na nekaterih pa lahko kupite tudi mehka mamila, po katerih Amsterdam slovi po svetu. Ker je sčasoma praznik postal komercialna prireditev in je izgubil nekdanji Car, se je mestna oblast odločila, da bo ohranila vsaj del tradicije, zato zdaj 29. aprila zapre mestno središče, ki je Gez dan namenjeno le otroškim stojnicam. Amsterdamski lastniki lokalov ob kanalih 30. aprila najamejo dodatno delovno silo. V manjših nizozemskih mestih praznik praznujejo bolj tradicionalno, tako imenovani »oranžni odbori« pripravljajo parade, govore in predstavitve kmečkih opravil. Kraljica Beatrix, ki spoštuje tradicijo, bo letos obiskala vasi Sint Maatendijk in Bergen op Zoom, nato pa se bo vrnila v svojo haaško rezidenco. V Amsterdamu bo sla- vje trajalo ves dan; mesto bo obiskalo približno dva milijona ljudi, ki bodo nakupovali, prodajali, jedli, pili in se zabavali. Meščani se bodo preselili na ulice, mnogi se bo- do s Čolni vozili po kanalih. Policijske enote bodo nekoliko okrepljene, vendar policisti upajo, da ne bodo imeli preveč dela. »Na ta dan navadno nimamo posebnih težav. NajveCji problem predstavlja promet: vse ulice v središču mesta so zaprte, tudi večina tramvajev ne vozi,« je povedal predstavnik policije Klaas VVilting. Sean Penn se je poročil Agencija Reuter je sporočila, da se je konec tedna v kalifornijskem mestu Santa Monica poročil igralec Sean Penn. Srečnica je njegova dolgoletna spremljevalka Robin VVright. Poroka je potekala v družinskem krogu. Penn pa je v nedeljo našel čas, da je nastopil v televizijski oddaji o človekovih pravicah. (Foto: Reuter) SKANDINAVSKA KRIŽANKA A PATOV URAD IN DELO GLAGOLSKA OBLIKA STOPNJA PRIDEVNIKA ODVAJALNA DROGA VOJAŠKA ENOTA GOETHEJEVA DRAMA SKUPINA GLASBENIKOV CERNEJ ANICA DOSTOJAN- STVENIK VSPARTI HOKEJIST ZUPANČIČ NORV. ALPSKI SMUČAR (LASSE) NORV. PESNIK (IVAR) AVTOR: LUKA PIBER FR. DRAMATIK (ARTHUR) PRIDELOVALEC LOJA TLAKOMER BREZ ŽIVEGA SREBRA HALOGENA PRVINA BOŽO VODUŠEK LUKA V JUŽNI AFRIKI PREKAJENO SVINJSKO STEGNO ZENSKA BREZ ZAVESTI TURSKI FEVDALNI URADNIK ■ POMOŽNA ZGODOVINSKA VEDA BRITANSKI FOLKPEVEC VOHANJE PREDLOG NA OSNUTEK ZAKONA DOBRO JEDILO NEGATIVNI ION SIMON JENKO SOVLADAR STRINA IGRALEC SHARIF PRODAJALEC NA SEJMU SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA OSEBNI ZAIMEK HRV. ARHITEKT (DRAGO) REKA V ANGLUI STVAR, KI VPLIVA NA USODO KRILOV IVAN KRAJNA SARDINUI ROMUNSKA REKA VRTNA CVETICA SKLADATEU UKMAR VIVIANA POSEBNA OBLIKA ŽARNICE JOŽICA HENRI VIDAL IVANCEK AMER. PISTEUICA FERBER ATLET A0UITA ERMANNO OLMI STANKO LORGER BORIS JUH VELIKO TURSKO JEZERO DRŽAVA V INDIJI TURSKI ODRIN PESNICA ŠKERL KNJIZEV. SEIDEL PREŠERNOVA PESFM LESNI ODPADKI Z ZEMLJO TV VODITELJ (MATJAŽ) AM. IGR. (ALAN) IGNAC KAMENIK SEVERO- VZHOD PREBIVALEC VIDEZA RAZSODIŠČE OBLIKA SAMOSTAL- NIKA LONČENA PIŠČAL GRŠKI JUNAK SPOPAD MED DRŽAVAMI vnIoa ‘raavttv ‘VNIW)tO 'Ncras ‘vfonz ‘NvzaaiA ‘oavi ‘rotNvi ‘VNIAOTVNl ‘aNMH ‘vssrao ‘la ‘is ‘CdAI ‘AH ‘VXArLL ‘IAIA ‘no ‘OHOnN ‘NHN ‘INO ‘VIS ‘HVNlas ‘trmo ‘vm ‘Is 'Oal VNSfDJO ‘VNONVNV ‘NVAONOd ‘vtiavnoarva ‘oaaivTV ‘VXN3DSaAS3NO :OUABJOpOy\ :A3JLIS3H Hi RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Kljukceve dogodivščine 20.30 TV dnevnik Milič in Grilanc SERVIS TV - VCR ANTENE TV - SAT Prosek 101 Tel. 040/251371 ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.15 12.25 12.35 13.30 14.10 15.55 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 23.15 23.20 0.00 0.30 1.00 1.15 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: Occhi dalle stelle (fant., It. 78, i. N. Delon) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti, vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Umor v rudniku Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi Film: Frontiera a nord ovest (pust., VB ’59, i. K. More, Lauren Bacall) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualna tema: 11 fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: Numero uno (vodi Pippo Baudo) Dnevmik Aktualna oddaja: Clichš (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo, 0.40 mladinska odd. Green (vodi Sandro Lai) Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Basket Musič (kom., ZDA 79, i. J. Er-ving, J. VVinters) I RAI 2 7.00 9.30 9.40 10.55 11.45 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 18.00 18.20 18.45 19.45 19.50 20.30 20.50 22.55 23.55 0.35 Varjete za najmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 TG2 33 rubrika o medicini Dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, Zdravje, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes (17.15) dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Predstavitev Tg Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Nan.: I ragazzi del muret-to (i. P.P. Andreoli) Aktualna odd. : Mixer mladih Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija A RAI 3 Jutranji dnevnik, Drobci Film: 11 milione (kom.. Fr. ’31, r. R. Clair) Oddaje Videosapere: Vstop prost. Kinematografija, Media/Mente, Zdravje, Filozofija, Znanstveni dnevnik, itd. Dnevnik, 12.15 rubrika Telesogni Kljub vsemu moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti,dnevnik Glasba: Pred premiero Šport: dresura, kolesarstvo, kotalkanje, vaterpolo Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. odd. Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 minut Variete: Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella) H Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura, vreme Variete: Fuori orario RETE 4 ITALIA 1 Gospodarstvo Nan.: Avvocati a Los Angeles, 9.00 nad. Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: II grande Caruso (dram., ZDA ’51) Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Game Boat Film: Per qualche dollaro in piu (vestern, It.-Sp,-Nem. ’65, i. C. Eastvvood) Dnevnik Film: Persone perbene (dram., It. '92, i. M. Ghi-ni), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Rubrika o lepoti CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) ^ Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Sl Dnevnik TG 5 I Sgarbi quotidiani jM Nad.: Beautiful (i. Ron Otroški variete Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Planet Nan.: TJ. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao ciao Parade in risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne (vodi A. Marcuzzi), 15.05 Generazione X (tel. 0369/56135) Aktualno: Planet Nan.: Bayside School, 16.45 Beverly Hills, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch. 20.00 Mr. Cooper Variete: Re per una notte (vodi Gigi Sabani) Film: Investigazioni pri-vate (dram., ZDA ’87, i. M. Balsam, A. Zerbe), vmes (0.00) aktualna odd. Fatti e misfatti SPort: Rally Italija 1 šport Nanizanka # TELE 4 Moss, K. Kelly Lang) 19.30, 22.00, 24.00 Do- Nan.: Robinsonovi - Lju- godki in odmevi bosumje [Fg Nad.: Fiori d’ arancio Variete: Časa Castagna Oddaja o živalih Variete za najmlajše Bim Dok.: Lepote Hrvaške Bum Bam in risanke Nan.: Missione impossi- Nan.: 11 villaggio dei cor- bile sari, 17.30 risanke Gospodarstvo Kviza: OK, il prezzo 6 Odprti prostor giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) ® MONTECARLO Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena, 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- Enzo Jacchetti) nik, 13.30,19.50 Šport TV film: Un bambino in Nan.: Free Spirits trappola (dram., ZDA Film: 11 cigno (kom., ’95, i. H. VVinkler, R. ZDA ’56, i. G. Kelly) Downey, D. Midkiff) Varieteja: Tappeto volan- Večerni dnevnik te, 18.00 Zap Zap Variete: Maurizio Costan- TMC šport zo Show, vmes (0.00) Film: Vi vere e morire a dnevnik Los Angeles (krim., ’85) Sgarbi quotidiani Film: Taxi Driver (dram., Striscia la notizia ZDA ’75,r. M. Scorsese, Pregled tiska i. R. De Niro, J. Poster) Slovenija 1 Videostrani Japonske pravljice Čarovnik iz Oza, predstava SLG Celje Cisto pravi gusar -2. del Sest ta pravih in banja, 2. del nemške nanizanke Ne joči Peter, pon. filma Poročila Lingo, pon. tv igrice Moj prvi vedeo o..., 6. del Obzorja duha Lovci na glave - drama Mostovi, ponovitev TV Dnevnik 1 Kljukčeve dogodivščine, 17. del Risanka Jekleni jezdeci, 6. del avstralske nadaljevanke Fallerjevi, 7. del Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Brez žensk ne gre, 8. del angleške nanizanke Dosje Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza SeaCJuest, 13. del ameriške nanizanke Slovenija 2 M Osmi dan M Nečloveški odnosti, 1. I del švicarske dok. serije KUtUl Slovenski magazin Pomladni 3x3 Koncert ob 50 letnici koncertne poslovalnice MB Taborišče Ravensbrueck, balet Aliča, evropski kulturni magazin 10 000 obratov Analitična mehanika Brez žensk ne gre, 7. del angleške nanizanke SeaCJuest, 12. del Doktor Finlay, 6. del Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Kamlja jeza v Suakin, nemška dok. oddaja Videospor V žarišču Miinchenčana v Hamburgu, 5. del nemške nadaljevanke Stoletje filma: Amerški film, 3., Ambasadorji umetnosti IB Koper Euronevvs Goli Evrope, evropska nogometna prvenstva »Il piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV sola Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes S® Tv šola flffl Euronevvs Dokumentarna oddaja Alpe Jadran j m Dialogi Vsedanes »Spomnim se«, oddaja o 25 obletnici TV Koper Nočni sodnik, nanizanka OtO Hrvaška 1 7.30 8.15 10.00 10.05 10.20 11.05 11.30 12.00 12.15 12.45 14.35 15.05 15.10 15.40 16.15 16.45 17.45 18.15 18.50 19.30 20.10 20.55 22.15 22.35 TV koledar Santa Barbara, 1245. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Sedanjost in bodočnost Gostje v studiu Otroški program Mali veliki svet Poročila Ljubezen, 234. del serije Dekle, ki je imelo vse, pon. ameriškega filma Rezija: Richard Thorpe. Igrajo: Elizabeth Taylor, Fernando Lamas, VVilliam PoweU, Gig Young in drugi. Otroški program Gusarji, 4, del Poročila Sedanjost in prihodnost Organsko biološko pridelovanje hrane Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 109. del ameriške nadaljevanke Kolo sreče Turistični magazin Dnevnik Historiae Histriae - Zgodbe iz Istre, dokumentarna oddaja Od začetka 20. stoletja do leta 1954 se je iz različnih razlogov veliko Istranov podalo preko meja svoje domovine. TV parlament Dnevnik Slika na sliko 23.05 Dokumentarni film 0.00 Poročila 'A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasbenih šol; 21.00 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.00 V računalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Stos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite uganite...; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Komorni zbor RTV Slovenija; 17.55 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9,40 Hit dneva; 9.45 Razvozlani paragrafi - Nasveti s področja civilnega parava; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.20 20 modrih; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Večerni pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci slamo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Zgodovina prehrane; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrbgla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Davčni izvedenec svetuje; 14.40 Soška fronta 1915-1918; 15.05 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTVS; 18.00 V. Jurc: Slovensko pismo (r. S. Verč); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. inTax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG I \ p B Samo okolje lahko zagotovi človeku energijo. Človek živi od narave, odkar obstaja svet. Narava je prehrana, je hiša, je toplota za človeka. To je njegovo naj večje bogastvo. C e se odločimo za metan, pomeni, da srno se odločili za naravo. Metan je naravni plin, ki ga imajo za najbolj čisto gorivo, ker oddaja najmanj škodljivih V snovi. Ce se odločimo za metan, pomeni torej, da smo se odločili za spoštovanje samega sebe, svojega zdravja in okolja, ki nas obdaja. Okolje je vedno bolj dragoceno in predstavlja edini vir, ki človeku še naprej zagotavlja energijo. ESnaimi eleMendedi Srem 6 ure sedeta deli'@ Eni D istilbuziO lie METAN JE NARAVA.