številka. Tm, v ponedeljek 5. junija 1S99. Tečaj XXIV. ..Edinost" izliaia dvakrat mi dnn. razim nedelj in praznikov, cjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih isliaja oii uri r.jutraj. Naročnina /,ii u 4 g« : Ohe izdan ji na leto . . . gld. Za »smn večerno izdan je . „ 1? — / za popolno amnestijo, drugi za delno. Verojetno je, da zmagajo prvi. Ob 11. uri se podajo ministri v kvirinal poročat <■ svojem sklepu. Zgodovinske črtice. (Po Jos. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1848. leto.) (Dalje.) 1 T). 4» <> rman i zov a nje v šoli. »Kakove posledice je morala imeti osnova šolstva, kakor opisana v ? Nemški učenec je moral zaničevati slovenskega součenea, «češ, da mora biti njegov jezik jako malovreden in narod sam zelo neumen, ker nima niti svoje slovnice*. Naposled je jel slovenski deček sam oh sebi in o narodu svojem misliti ravno tako, saj mu je tudi - Jej, jej, Bog se usmili, kaka je dandanes na svetu ! — In sosedova Barba je žalostno sklepala roke. Prišle so še druge znanke »pomilovati nesrečno ženo. Seveda samo zu to, da bi iz njenih ust izvedele kaj natančnejšega o prodaji, tožbi in dolgu. vsem tem pa so bile prepričane o plemenitosti svojih src. — Treba je malo potolaži tiy revico! — V resnici pa so jo$ svojim surovim radovednim sočustvom žalile in onesrečevale še bolj. — Ko bi bila vsaj sama ; r _ je vzdihala PavlovČevka, z silo zadrže vaje solze. Ta sramota in te skrbi ! Koliko je prebila muk, od kar je sodnijski sluga prinesel tožbo v hišo! Prosila je moža, naj skuša drugje dobiti kaj na posodo. Ta je res šel k nekaterim vaškim veljakom, a nobenega ni bilo volja, mešati se v to stvar. - Ko si poprej hodil t^ gospodi, pa pojdi še ^C»daj, — je dejal ta, drugi pa je še pristavil: — In če bi tudi imel denarja, kaj misliš, da bi se mi ljubilo hoditi Reichu navskriž!! — Tudi k Reichu sta šla oba prosit, naj še malo počaka. No, stari je dejal, naj gresta k Frohliohu. — Lahko mu rečeta, naj ustavi dražbo, če nima tehtnih vzrokov ! I učitelj dajal vzgled zaničevaloa slovenščine, govoreči vedno le nemški in strogo kaznujoči ubogega dečka, ki se je pozabivši drznil kdaj govoriti slovenski, bodisi v šoli, i« I i domov gredo. < Imeli smo leseno hlažko na remeni, ktero je moral v sramoto nositi, kdor je v materinem jeziku zinil. To je bil začetek nemškutarije», pravi Slomšek iz lastne skušnje. «To je bil začetek nemškutarije!» A ne tako zelo zarad «nakopičenja» nemškega znanja v mladih glavicah, ampak po negativni strani učnega sistema: izhijaje slovenskemu dečku slovenski govor, izbijali so mu častiljubje in moštvo in ubijali mu prve »elemente® tistega izohraženju, ki je storilo Slovence tako odlično sposobne za berištvo nižje in višje vrste. Zatro v al i so mu — značaj in to je naše najhujše gorjč ! Kaj je pomagalo, da je leta 1^40. vlada velela spisati slovensko-nemško slovnico! Ni se zgodilo to, tla bi se po njej pospeševalo učenje slovenščine, ampak da bi se dečki na podlagi materinščine lažje priučili nemščini : slovenščina naj bi ostala zanemarjena tudi zannprej. Narod v celoti svoji se seveda ni germanizoval v tej šoli, pač pa cvet njegov, razumništvo; to se je napito tuje omike, odločilo se je od domačih tal in stopilo v kolo tuje narodnosti: «Kadar so prišli izšolani učitelji in cerkovniki med slovenski narod, če ravno rojeni Slovenci, znali so menj, kakor v otroški dobi, kadar so šli v šolo, bili so slabo slovenščino godcem na smeh . . . To sramoto občutivši jeli so gospodje slovenski jezik — ne učiti — marveč črti ti in zaničevati, v smeti metati in pokopavati- . Tako toži Slomšek. Res je, du se je mnogo Slovencev visoko vspelo — a bili so že Nemci, ko so dosegli visoko stopinjo: dostojanstvo so plačali z n a- Povedala sta Froehlichu, ka j je dejal gospod, a ta ni hotel ničesar čuti in ko sta se^bpet vrnila k staremu Reichu, jih je le-ta osorno odpravil iz pisarne, češ: — Frohlich že ve, kaj dela in zakaj ! — Prišla sta domov brez nade. Pavlovec je šel v gostilno. Povrnil se je popolnoma vinjen in je pretepal ženo in otroka, dokler se ui ves pijan zvalil na klop. Uboga žena je imela pretrpeti res vse. Skrbi, bojazen, strah pred sramoto in še moževo surovo ravnanje. Zaradi moža ji je bilo čisto vse jedno, naj se že dom proda ali ne, hujše pač ni moglo postati, kakor je bilo. Toda imela je otroka in ta je bil njeno vse. Vse posestvo, vse premoženje ni smatrala svojmrf, ampak otrokovim-.-' Kaj bo imel on, ko odraste?! Naj ga-li pusti, da bo hlapčeval tam, kjer bi lahko gospodaril ?! Ta misel ji je bila grozna in še enkrat je šla sama got^ na fahriko. -ji Starega gospoda ui tukaj, odšel je na Dunaj, v so ji povedali, ko je vprašala zanj. Odšla je torej k Krohlichu. Namuznil se je zadovoljno, ko je vstopila. -Tj- A-a, vi ste ? Potrdila je sramežljivo in ga prosila, naj se jih vendar usmili. (Pride šc.) 00439647 v kak p m laškem »Brivcu«, ampak v »Pimtlm, ki vsaj uitni njegovim občinstvom velja za resen list. »Piecolo« poroča namreč i z Fiumicella, društvo iz zgolj obzirov do nekaterih laži-prijate-ljev razpošilja nemška vabila ! — Toča zopet pridno klesti po Slovenskih goricah. Zadnjič je obiskala mejo jurjevške, negovske in kapelske župnije. — Na podiranju grada Kav v Savinjski dolini so našli raznih starin : železja za kmečko rabo in nekoliko vojnega orodja. — Novo železnico nameravajo zidati iz Feldbaeha čez < ileichenberg v zvezo s Spielfeld-Ljntomersko progo. — Na občinskih volitvah v Polički vasi pri Jarenini so zmagali nasprotniki. Slovenci so vložili utok. — Zgorelo je v Zabovcih pri Ptuju poslopje udove Bezjakove in posestniee Zorjan na Humu. Drzen rop. Pek Vincenc Basso se je vračal sinoči domov. Pod pazduho je imel skupni no 1/15 gld. in nekaj zastavnih listkov v vrednosti 6H gld., vse skupaj zavito v prtič.' Ko pa je stopal po stop-njieah svojega stanovanja v ulici S. Michele št. 14, prišel je za njim mlad človek, ki je hkrati zgrabil po omotu in ga iztrgal Basso-u iz rok in -- kdo ga je videl več ?! Basso je tekel na policijo prijavit, kar se mu je zgodilo. Okrajna bolulška blagajna. Tekom mino-lega tedna seje prijavilo 328 slučajev bolezni; ozdravljenimi je bilo proglašenih /125 slučajev; v zdravljenju je ostalo 830 oseb, med njimi 100 takih, ki so ponesrečile na delu. — V 00 slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikov. — Na podporah se je izplačalo 8040-02 kron. Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 21. maja do vštevši sobote 27. maja je umrlo 51 oseb možkega in 46 ženskega spola, skupaj 97 oseb, proti 00 v istem tednu lanskega leta. Od teh je bik) 23 v dobi do 1 leta, 12 do 5. leta, 8 do 20. leta, 10 do 80. leta, 9 do 40. leta, 19 do 00. leta, 10 do 80. leta, 0 v dobi čez 80. leto. Povprečna umrljivost je znašala 30 3 od tisoč. Jetika je provzročila smrt v 14, bolezni v sopilih v 1(5, škrlatica v 9, dttvica v 1, hripavica v 1, legar v 0 slučaju. Lloydov paru i k »Seintrnmls«, ki je prišel iz Aleksandrije, je prebil v soboto ob 5. uri popoludne kvaranteno v lazaretu pri sv. Jarneju ter se podal v novo luko. Potniki in moštvo so bili popolnoma zdravi. Govorilo se je, da je bil med potniki tega parnika tudi angležki lord Kitshener, kar pa ni res. Tatvine. V soboto jutro je bila ukradena iz veže v hiši št. 1 trga dei Negozianti svetilnica zistema Auer v vrednosti 4 gld. HO nč. Vratar pa je izvedel, da je svetiljko hotel prodati neki lepo oblečen mladič v neki trgovini ulice dello Squero veeehio. Vratar je prijavil stvar policiji. Pot zgrešili so trije dečki iz Kopra: 10-letni Anton Templenica, 9-letni Peter Parovel in 10-letui Marcel Rinaldi. Zapustili so mesto da se v zeleni naravi malo naigrajo. Proti večeru so se hoteli vrniti domov, a zgrešili so pot; mesto proti Kopru so se napotili proti Trstu ter prišli slednjič v temni noči k sv. Jakobu. Z solzami v očeh so se potožili nekemu dečku, Franu Ukmarju, ki jih je spremil na bližnji komisarijat. Nadzornik Nemanieh jim je poskrbel malo večerje In prenočišče, v soboto jutro pa jih je poslal domov. Tragedija v starem mestu, katere žrtve so bili dva mrtva in jeden težko ranjen, je še zmiraj zakrita v skrivnosti. Zaprli so nekaj oseb, ki so bile na sumu, da so krive strašnega umora, a morali so jih zopet izpustiti, ker je tašča Slavčeva, Ivana Schuagel, izključila, da bi bil morilec kdo izmed njih. Sedaj leti sum na nekega delavca v Lloydovem arzenalu, ki se je zadnje dni nekam izgubil. Govorilo se je tudi, da so ga zaprli, kar pa ne odgovarja resnici. V soboto popoludne je bil pogreb Slavca in Mahniča ob ogromni udeležbi prijateljev in radovednega občinstva. Pred vsakim vozom je šel duhovnik, ob straneh vozov je stopalo po Sest deklet. rodnostjo! Germanizovani mož slovenske krvi jisi ni poznal več naroda, čegar sin je 1 >■ 1; vsa veda, ves vpliv njegov je bil zgubljen za narod in je služil le tujemu narodu, navadno pod krinko »državnega interesa*. Tako je nam tuja, v državi gospodujoča narodnost dobivala neprenehoma novih močij iz nenemškib narodov — ti pa so morali me-dleti za rastočim duševnim brczkrvjem ; sejali so a želi so drugi. Ali je pa mogoče omikati narod, če si mu vzel inteligencijo?! Ako bi se moglo izračunati, koliko škode so v tem oziru utrpeli Slovenci v teku stoletij, uverjeni smo, da bi ta svota precej presegala duševni kapital, ki smo si ga izposodili od srečnejših sosedov. Z obrestmi samimi je narod pošteno poplačal svoj dolg — na drugi strani pa bi gotovo nastali v sliki kulturnega dela naših sosedov neprijetni presledki, ako bi jim hoteli izbrisati doneske mož, ki niso bili njihove «gore listi». Zamenimo tržaški Slovenci besedo «gcmani-zaeija» z besedo «italijanizacija» in kaj najdemo? Tam smo, kjer so bili naši srečnejši bratje pred petdesetimi leti. A v tolažbo nam mora biti: kakor se Slovenci otresajo germanizacije, katero so podpirali vsi, «d cerkvenega dostojanstvenika doli do najzadnjega zakotnega pisarja, baš tako — tej sladki nadi se nočemo odreči — so otrese slovenski narod v nedolgi bodočnosti italijanizaeije. Mi ne pričakujemo pomoči od tukajšnje vlade, temveč sami si hočemo izvojevati to, ker bližajo se svojemu koncu časi, ko jo nad Slovani gospodaril German i ali pa še celtf Lah. Ne pričakujemo pravice od «li-beralne» laške gospode, a zanašamo se v lastno moč, ker na naši strani je pravica, na naši strani se bori pravica proti krivici. In kadar se slednjič vendar odpro oči laškemu ljudstvu, zaslepljenemu od židovskih glasil, kadar bo to po židovskih listih zapeljano laško ljudstvo znalo razločevati med pravico in krivico — tedaj se tudi to ljudstvo ne bo upiralo več našim zahtevam. (Pride še.) Politični pregled. TRST, 5. j Linija 1899. Deželni zbor istrski. V soboto je deželni zbor istrski, in sicer v zadnji seji svojega zasedanja, kar sipal pesek v oči že to i i ko k r a t p r e v a r j enim o b č i n a r j e m p o m j a n s k i m. Ako bi za proč vi t občin zares zadoščale stokrat dane in nikdar izpolnjene obljube, morala bi biti ravna nekdanja širna občina pomjanska najbolj cvetoča v vsej državi. In v soboto so signori na stare obljube nizali nove — obljube. Graditi Sejo most čez Dragonjo in respektivne ceste,graditi čejo cesto od Smarji do državne ceste v Bilje, popraviti hočejo vodnjak v Pomjanu, zidati novega v Kr-kavcih, zidati hočejo kos ceste pri Gužonu itd. itd* To se pravi, da hočejo, niso rekli gospoda, ampak gosp. dr. Rennati je predlagal vse to in gospodje so — oblj u b i 1 i, <1 a bodo študirali o tem!! Par drugim sličnim predlogom posl. Chersicha, Hizzi-ja, Gambinija, Venlerja, Bartolija je zbornica seveda pritrdila i s to ta k o. Posl. T o m masi pa je razkril še jedno željo, ki jo še goje gospoda za sedaj v svoji veleitalijanski duši. Orožništvo avstrijsko jim ne ugaja. Isto naj bi se preustrojilo po izgledu — laških k a-r a b i n i j e r j e v ! In orožniki za Istro naj bi se ne jemali več iz Kranjske in drugih pokrajin, ampak iz Furlauije in Tridenta! I Druge želje niso imeli signori več v zadnji seji deželnega zbora istrskega. Naravno: saj so že v prejšnjih sejah do dobrega izpraznili svoje, na — italijanskih željah toli bogate duše. Torej po italijanski naj bi bili prirejeni in le iz Furlanije in Tridenta naj bi se jemali orožniki za Istro ! Čudo, da niso zahtevali tudi, da mora stati črno na belem v predpisih orožnikov, kako morajo pridno in povsodi agitovati za italijansko s t r a n ko!! Tako bi se dala morda zasnovati od postaje do postaje: trajna in točno delujoča organizacija italijanske propagande. Kaj ne, gospod Tommasi ? ! Drugod po svetu so sicer tega, očividno krivega menenja, da prvi pogoj za točno poslovanje varstvenih organov je le-ta, da isti u m e j o jezi k 1 j ud s t v a, s kat e r i m j i m j e posla in med katerim žive. Je celo ljudi j, ki menijo, da je tak pogoj najuaravneji, ali gospodarji v deželi istrski so posebnost, specijaliteta in posebne so njih želje in njih zahteve. Ko je že vse narobe, kdo bi zameril gospodu Tommasiju, da hoče še organizacijo orožnikov postaviti na glavo?! Izračunali so bili tako, da do sobote kmalu po{>oludne bo povedano vse, kar so hoteli povedati. Tommasi je stresel zadnjo željo in potem se je dvignil gospod deželni glavar ('ampitelli, da zaključi to stavno zborovanje deželnega zbora istrskega. Mož je zapel slavo večini in je obsodil manjšino, zvalivši nanjo vso »odgovornost radi nje neopravičene in neoznačljive astenzije>. Mi ne zavidamo laške večine na tej hvali, ali kar se tiče Campittellijeve sodbe na adreso manjšine, mu moramo že povedati, da je ravno on, po svojem, predsednika zbornice nepristojnem postopanju, zadnji, katerega bi hoteli pri poznati kompetentnim za sodbo o tem, kar se spodobi v parlamentu. Za sodbo drugega in nepristranskega sveta je pač povsem irelevantno, na koga gospod Oampitelli meče odgovornost! Mi ostajamo vendar pri tem, da med predsedniki zakonodajnih zastopov Evrope ga morda ni nobenega, ki bi tako malo sodil na to častno mesto, kakor ravno gospod — Campitelli. Slovenska delegacija in politični položaj. Na opazke naše, ki smo jih prinesli pred par dnevi pod tem naslovom, reagujeta oba ljubljanska antipoda: »Slovenski Narod« in »Slovenec«. C) tem pa je najznačilneje to, da nas zavračata — oba. A ravno iz tega dejstva bi se morda dala i izračunati rezultanta — da smo imeli vendar le mi prav. »Narodu« odgovarjamo čisto na kratko, da mi nismo nikjer insinuirali narodno-napredni stranki, naj se kar odpove svoji samostojnosti in se slepo uda dru. Susteršiču, marveč smo tega menenja, da bi je na Kranjskem ne smelo biti nobene slovenske stranke, ki ne bi z gnevom v srcu pretrgala vsako vezi z stranko, kateri je na čelu mož, ki je kakor poročevalec za nemški program o naših pokrajinah izvršil najbrutalneji napad na celokupnost našega naroda, mož, ki primorskim Slovanom ne vzkrača le politiških in narodnih pravic, ampak jim jednostavno odreka pravico do nagega nacijonalnega življenja. Za tega moža Slovanov na Primorskem sploh ni! In proti stranki pod vodstvom moža, ki je zagrešil takov brutalen in infamen atentat na celokupnost naroda slovenskega, da bi katera si bodi stranka poznala drugo taktiko, nego ona boja, boja z vsemi dopuščenimi sredstvi ? !! S stranko s takim možem na čelu ne sme biti v nobeni dotiki, kdor je slovenske matere sit«! Mi nismo tako najivni, da bi hoteli, naj domači prepir izgine kar čez noč! Mi zahtevamo le, da domači prepir ne sezaj preko slovenskega okvirja in se nehuj tain in v isti hip, ko se ukupnost naroda slovenskega predstavlja pred svetom. To hočemo in moramo hoteti. S tem smo odgovorili tudi »Slovencu«. Prva predstav i teljica naroda slovenskega pa je slovenska poslaniška delegacija. Okolnost, da-li se je storil formalen sklep za shod poslancev, ali se ni storil - »Slovenec« pravi, da se ni —, izginja za nas pred dejstvom, daje vsa p o l i t i š k a j a v n o s t že govorila o tem shodu in da smo sedaj vsi skupaj blamirani pred svetom, kateremu smo pokazali svoje obnemoglost tudi nasproti takim atentatom, kakorŠen je nemški program, ko ni angaže-vana korist te ali one stranke, ampak ko gre za življensko korist naroda. Ako nudimo svetu take prizore, kdo nas bo še pošteval, kdo bo računal z nami?! Ali ni imel grof Badeni stokrat prav, ko je rekel nekoč: »Saj iščem Slovence, pa jih ne morem najti nikjer«. In ponavljamo, da ne le radi drugorod-cev, ampak tudi na lastni narod ob periferiji bi taka ukupna manifestacija uplivala blažilno in vspod-bujevalno. Klub narodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem je razglasil izjavo v odgovor na izjavo katoliško narodne-stranke. Izjava rečenoga kluba oporeka meneuju, da nemški program ni resen, kajti z istim se je tudi izvrševalni odbor desnice bavil jako resno. Istotako oporeka izjava trditvi, da je bil tak shod potreben le narodni stranki in sicer radi glasovanja za nemško gledališče in proti »Naši straži«. Izjava povdarja, da je zveza narodne stranke z nemško stranko prenehala, ko se je sklenila spravna pogodba mej obema narodnima deželno-zborskima kluboma in da narodna stranka ni nikdar rušila te pogodbe. Potem pripoveduje izjava, kako so se vršila posvetovanja na Dunaju in konstatuje, da seje istih udeležil tudi gosp. posl. P o V š e, ki je vendar zaupnik katoliško-narodno stranke. Slednjič se izjava obrača proti načinu, kakor je izjava katoliško-narodne stranke govorila o deželnih poslancih narodne stranke. Mi smo povedali že zadnjič in tndi danes više gori, kako sodimo o te; najnoveji žalostni epizodi v političnem življenju naše osrednje pokrajine. O nagodbeni krizi ni danes posebnih poročil. lit; toliko se govori, da se pogajanja zopet prično na širši podlagi, (tovori se odveli, oziroma treh novih predlogih za sporazumljenje. »Information« sodi, da obe ministerstvi podati svojo demisijo, da pa ne bo vsprejeta nobena. To pa iz tega jednostavnoga vzroka, ker s spremembo niinister-stev ne bi bilo ničesar doseženo ni tu ui tam. Naslednik Szcllov bi pridržal Szellovo stališče, a naslednik Tli n nov bi ne smel manje zahtevati, nego zahteva grof Thun. Zato pa so na mestih, kjer morejo biti dobro poučeni, popolnoma uverjeni, da ne pride do ministerske krize, ampak da kakov čin volje na najvišem mostu prisili oba prepirajoča se dela, da konečno nastopita pot kompromisu. Socijalistiike demonstracije. Ker je policija prepovedala za včeraj napovedani shod socijalnih demokratov dunajskih, na katerem so hoteli protestovuti proti novemu občinskemu volilnemu redu za mesto dunajsko, je pozvalo vodstvo soei-jalnodemokratiške stranke na demonstrativen sprehod pred mestno palačo in parlamentom. Temu pozivu jc sledilo kacih 10.000 delavcev. Demonstranti so vsklikali proti dru. Luegerju, proti vladi in proti policiji. Prišlo je do resnejih spopadov med demonstranti in policijo. Nekaj oseb je bilo poškodovanih, 31 njih so zaprli. Domače vesti. Deželni šolski svet /a (»urico i n Gradiško. Njegovo Veličanstvo je imenovalo knezonudško-fijskega kanonika, tir. Frana Sede j a v Gorici členom deželnega šolskega sveta za Še ostali čas sedanje funkcijske dobe. Imeli o v lilije. Pinačni minister je imenoval računskega svetnika Štefana Baje a višim računskim svetnikom in predstojnikom računskega oddelka finančne direkcije v 'frstu. Ullll'1 ji' danes o poludne dvorni svčtnik Rudolf Lvro. Pogreb boT?pojutršnjem ob 4. uri popoludne, od hiše žalosti, Via Belvedere št. . Kar se tiče »istrskih popčekov« sicer nismo pooblaščeni povedati, kako bi se oni repenčili v -slučaju, o katerem govori »Narod«, ali o tem smo obveščeni, kako se ti »popčeki« istrski baš sedaj — kakor že dolgo ne — intenzivno udeležujejo bojev in tlela za preporod naroda, kako so začeli krepko reagovati proti slavofohiji svojih tovarišev italijanske narodnosti, in kako snujejo baš »e-d a j organizacijo v obrambo naših narodnih pravic v cerkvi. Mi, in z nami bedni narod naš, smemo biti le zadovoljni s takimi — popčeki. Mir se torej »zroa« iz vsacega obmejnega srca. O ta mir! To je — mir, ob katerem krvave srca ! Mi bi privoščili Narodovcem in Slovenčevccin le za kakega pol leta takov »mir«, kakoršnjega uživa naše ljudstvo po Istri in žnjim tudi »popčeki«, pa bi bilo zadosti, da bi na jedni in drugi strani postali — drugačni ! To jo grozno, to vpije po maščevanju. Dragega čitatelja prosimo najprej, naj vzame na znanje, da o tem groznem dogodku nismo čitali Kakvi sta luli pokriti z cvetjem. Nesrečneža so blagoslovili pri Sv. Jakobu in pokopali pri sv. Ani. Kajetan Viđali, katerega so priprli, ker se je mislilo, da je on zahteval od vojaka Misa, da izpusti morilca, izjavlja, da je prišel šel«' pol ure po strašnem dogodku na lice mesta ter da so ga zaprli 11 rez vsakega vzroka. Mis pa trdi, da je bil Viđali dotična oseba. Tudi vojaka, ki je svetoval Misu, naj pusti civilista in shrani bajonet, so zaslišali. Isti je izjavil, da ni vedel, zakaj se gre, ampak da je mislil, da so imeli navaden prepir. O ranjenem Fondi se čuje, da mu je bolje ter je upati, da okreva. Kolikor čujemo, razvija policija najenei-gič-neje delovanje, da bi dobila morilea v svoje roke. Njena naloga pa je tem težavneja, ker vse kaže, da ta poboj ni bil posledica kakega predidšcga prepira, ampak je bržkone navstal hipoma na ulici, in med - pijanimi, zhok česar manjka redarstvu vsaka zanesljiva opora. Policijsko ravnateljstvo je razposlalo vsem inspektoratom v mestu in po okolici okrožnico, v katerem so navedeni oni znaki ubijalca, kolikor jili je bilo možno posneti iz izjav ono malo prič, ki so bile zaslišane. u obnemogla je 741etna Ivanka Sancin v ulici Donota. Padla je na tlak in ni se mogla več ganiti. Neki deček je obvestil g. Trevesa, ki jo je spravil v svoj zavod, kjer so ji postregli z juho, mesom iti kupico vina. (1ez nekaj časa si je starka opomogla toliko, da je vesela in hvaležna zapustila ljudoinili zavod. fi l-letna Karolina (J. iz ulice Padu i na, katero so našli stražniki v soboto po noči ležati na istrski cesti, pa menda ni bila lačna, žejna pa gotovo ne; bila je namreč pijana kakor čep. Pobrali so jo ter spravili na bližnji inspektorat, kjer je prespala svojo pijanost. Najden je bil v ulici delle Sctte Fontane nenavadno velik predmet — lep osliček namreč, ki je izgubil svojega gospodarja. Našel ga je Josip Ukmar, postavil v svoj hlev h. št. 27. imenovane ulice ter stvar naznanil policiji. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 21, uničilo pa Iti, obstoji torej 11* knjižic za gl. titj.H.-lTOH in iznaša jMtvprečna vloga gld. iVUv41. Posodilo se je na novo 44 zadružnikom, 5 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo, dolžnikov je torej :17M, ki dolžujejo skupaj gl. 7ti.8;tl>74, ali povprek gld- 20272. I 'pravnega dobička je bilo gld. f>;ttr4H. Po sklepu občnega zbora z dne 2H. maja IHUt*. jo odšteti: 1. odškodnina členom starešinstva <>,> gld., 2. odškodnina členom nadzorstva 21 gld., ;}. dar družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 20 gld., 4. dar bratovščini hrvatskih ljudi u Istri 20 gld., ;"). dar gospodarski zadrugi za sodni okraj Podgrad 20 gld.. skupaj 14»i gld. Ostane čisti dobiček .'l'.MMli gld., ki se pridene zadružnemu zakladu, ki znaša sedaj 1H.'J0'7<> gld. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, ako tudi ni zadružnik ter se obrestujejo po 4'/2°/<> od prvega dneva meseca, sledečega vloženju, in do konca meseca, po katerem se izplača vloga. Nevzdignjene obresti se koncem vsakega leta pripisujejo tudi brez posebnega naročila h kapitalu. Rentni davek plačuje zadruga, ne da bi terjala povračila od vlagateljev. Posojila se dajejo samo zadružnikom in sicer po C>°/ () na osobni kredit ali proti uknjižbi. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1H!M>. je bilo 1l»J) strank uložilo 27.402 gld. nvč., 136 strank vzdignilo je 17.112 gld. 52, 3f> strankam se je izplačalo posojil 18.950, stanje ulog 656.231 gld. 80 novč., denarni promet 140.421 gld. 40 nvč. Različne vesti. Kuga. Švicarski zavezni svet v Bernu je proglasil mesto Aleksandrijo v Egiptu okuženim ter je naložil oblastvom, tla postopajo proti provenijen-cam iz Aleksandrijo po dotičnih zakonskih odredbah o prepovedi uvažanja sumljivega blaga iz okuženih krajev. Delav8ko gibanje. Kakor poročaio iz Lauds-krona, je v tovarni tvrdke Hermes in \Vilden-8ch\vert nad polovico delavcev nastopilo štrajk. — V Nahodu in Hronovu je štrajk pojenjal; traja še samo v eni tovarni. Tudi iz Le Creuzota javljajo, da so v tovarni tvrdke Sehneider začeli zopet polnoštevilno delati. Narodno gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica, regi-Ktrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica Sv. Frančiška št. 2, je imela do konca maja tek. 1. 766.639*60 gld. prometa, lansko leto v istej dobi pa 368.368*70 gld.; naraščaj znaša torej lepo svoto 398.270'IK) gld. Ako pomislimo, da je promet za vse leto l.Si>7 znašal 700.854'23 gld., moramo biti posebno zadovoljni s tem velikanskim napredkom tega zavoda našega; kajti v f) mesecih tek. leta je promet malo manji, nego oni za vse predlansko. O tej priliki opozarjamo si. občinstvo, da hranilne vloge vlaga lahko vsakdo, tudi če ni družabnik; vlaga se lahko po I krono! Vloge se obrestujejo po 4°/o bi sicer od 1. julija t. 1. naprej vsakih 14 dni j. Podgrariska posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, nam je doposlala svoj računski sklep za četrto upravno leto 1M8, Iz tega poročila posnemamo, da je skupni denarni promet te zadruge znašal gld. 139.732-81 Pristopilo je 46 zadružnikov z 46 deleži, odpovedalo je 4 zadružnikov z 4 'deleži, izstopil ni nobeden ; ostalo 432 zadružnikov z 436 popolnoma vplačanimi deleži v znesku gld. 4360. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dltlinj 5. (Deželni zbor.) Nadaljevala se je razprava o proračunu. O naslovu javni pouk je predlagal namestnik naj se dovoli kredit na razpolago deželni komisiji za svetovno razstavo v Parizu. Posl. Noske se je uprl predlogu Schneiderja, da se izbriše iz proračuna podpora nemškemu seliulvereinu. Isti govornik se je izjavil proti temu, da bi se semenišču za katoliške učitelje v Florids-dorfu dovolilo 2000 gld. D u naj ;). Nekateri dunajski listi govore zopet, da pogajanja za obnovljenje pogodbe ne bodo imela vspeha in govore o odstopu grofa jThuna kakor o gotovi stvari. Med imeni onih, ki utegnejo postati naslednikom grofa Tliuna je tudi ime sedanjega namestnika na Ćeškem. Vse to pa so za sedaj bržkone le ugibanja, kajti ravno sedanji namestnik češki bi skoro gotovo naletel na nasprostvo od strani Cehov, kajti vedenje njegovo je bilo v zadnji čas skoraj demonstrativno nasprotno j Cehom. Pariz T). Krnil Zola se je povrnit v Pariz. Haag 3. Redakcijski odsek za vprašanja dobre i službe in posredovanja je imel danes važno sejo in j je določil člene 7 do 12 ruskih predlogov, ki govore o mednarodnih mirovnih sodiščih. Amerikanci nočejo vsprejeti i; 14., po katerem naj bi denarna vprašanja in vprašanja medoeeanskili kanalov obvezno spadala pred mirovno sodišče. V sredo prične odsek s posvetovanjem člena 13, ki govori o uredbi mirovnih sodišč. Ruski, angležki in amerikanski predlog se združijo v jednega. Opaža se, da je prizadevanje soglasno za bližanje k zistemu mirovnih sodišč. IVtrograri 5. Na podlagi vesti, ki so jih dobili od rumunskega konzulata, naznanjajo listi, da kralj Kumunski obišče Rusijo v mesecu juniju. Bukarešta 4. Minister pravosodja je poslal vsem državnim pravdništvom okrožnico, v kateri zaukazuje stroge odredbe za slučaj antisemitskih izgredov. Carigrad 3. V Geroniku pri Mušu je osem armenskin agitatorjev streljalo na vojake in ranilo jednega podoficirja in jednega javnega funkcijonarja. Vojaki so streljali potem tudi in so ubili vseh osem agitatorjev. V neki vasi vilajeta Bitlis so Armenci ubili 5 Turkov. Sedem Armencev so zaprli. Zaloga pohištva ne „Alla trnova Abbondanza1', Trst, Via Torrente št v. H'.., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za nmogohrojen oliisk-Cene brez konkurence ! (meble) Petra Muechlka poleg dohroznane gostil- FILM ALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejenia nplačila na tekoči račun ter jih hre staje: Vrednostne papirje: po 2*///0 proti 5 dnevni odpovedi n 2V/. - 12 ~ « 31/**/« « -t mesečni „ « 31/*"/« „ H „ „ „ 3»/,°/« , 1 letni Napoleone: po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi „ 2 V/o „ 40 i "/<> u 3 mesečni ,, - a °/o .1 <5 n Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 2f>. oziroma 3. avgusta liaprej, h) /h giro-conto daje 2*/4°/o do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a ehequ«; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si hodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v dragih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. „AGRICOL" Patent T. 49/1008. Privilegov&no mehko kalijsko milo za uničevanje mrčeiov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti mi, I s t r e, Goriške in pri tu k. p olje d e l j s k i d r u ž b i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o l«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Vla Llmltanea it v. 1. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg Ki, na dvorišču ; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto ; Cillla, Ponterosso ; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz, Barriera vecchia; Mlzzan. San Gia-como; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Via Giulia in Cumar, Opčinp. Varstvena znamka: SIDRO.1 LINEMENT. CAPSICI CONIP. iz Ktcliterjcve lekarno v Pra^i pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domaće sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamk „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richterieva lekarna pri zlatem levn v Pragi. Rinnione Aftriatica 4i Starta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892.: Glavnica društva ...... Premijna reserva zavarovanja na življenje........ Premijna reserva zavarovanja proti ognju......... Premijna reserva zavarovanja hlaga pri prevažanju...... Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti preini-njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti preini-njanju kurzov, bilanca iB) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov . . . Khl. 4,000.000-— 13,32«.34AAAAA