85 54
ft01(
OSRčONJA KNJIŽNICA
PPlmuiJSKI DNEVNIK
^fr«™Pr,“ Cena 200 lir
Uto XXXIV. Št. 212 (10.124)
TRST, petek, 8. septembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanska DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Ujništvo cgil-cisl-uil določilo ^elastično taktiko-
SINDIKATI BODO SPREJELI ODPOVEDI SAMO V ZAMENO ZA ZAPOSLOVANJE
dogajanja morajo zajeti tudi vprašanja načrtov posameznih vej gospodarstva, pokojninsko in mezdno reformo, boj proti davčnim utajam - Nova srečanja izvedencev v palači Chigi
RlM — Glavna novost v zvezi s Tkanjem o triletnem gospodar-„ i ai programu vlade ni izšla iz ^lodnevnega srečanja ministrov s h>kovnjaki str. nk vladne večine, rj Pa s seje tajništva sindikalne Racije CGIL - CISL - UIL, Id ^ pripravlja na pomembno sreča-,je.z vlado v torek, 12. septembra, paja, ki je izšla s seje, je vseka-bolj elastična in zmerna od ki j0 je bii0 mogoče slutiti Jfaio na osnovi izjav posameznih pdikalistov. Kritike in dvomi niso “Sinili, vendar je tajništvo osvojilo aadno oceno, da je «triletka izjem-* priložnost, ki jo je treba izkori-do konca za izvajanje linije davske konference EUR*. Še pred-I je,rajšnjim so nekateri sindikalisti *a*ii. da je Pandolfijev dokument -bnst za delavske plače*, sedaj pa "•.tajništvo potrdilo, da z ustrezni-spremembami in jamstvi, pred-fsvlja triletka «;zziv, ki ga delaven gibanje sprejema*. V bistvu je sindikat izrazil mnenje, ki je podobno ocenam in pobudam KPJ
VSI.
. p° podrobni analizi so namreč P^jeli mnenje, da je v «triletki» ekaj pozitivnega, kar bo treba 7 treznim pritiskom izkoristiti kot ^vod za obnovo italijanskega gospodarstva na novih osnovah*, kar glavni cilj sindikalnega gibanja.
V skrajnem primeru bo sindikalno gibanje glede na jamstva, porjavite in spremembe v «triletki» rbfočalo o tem, v kolikšni meri bo Popravljeno na «mezdno zmernost*
0	sindikalno samodisciplino. V tem JThslu ni dvoma o tem, da se sin-o'kat čuti močnega, saj ima v oglja več želez. «Zmerne mezdne za-'eve* bo namreč sindikat sprejel »“»o, če bo v zameno dobil inve-S*cije in torej nova delovna mesta. fj°t je nekoč dejal Lama: «Zapo-
le&i se bodo borili za brezposelne*.
i. \ zasebnih razgovorih s sindikati je na primer minister za de-r. Scotti obljubil, da bodo v «trilet-
1	* zvišali število predvidenih de-°riiih mest od sedanjih 500 tisoč
750 tisoč.
- "jasno je, seveda, da bodo sindi-®iisti prihodnji torek zahtevali, jim Andreotti nudi stvarna ijjhstva za te investicije in zapo-‘Rev. Jamstva bodo ocenili, nato šli na razgovor z industrijci (18. ^Ptembra) in zahtevali ista jam-j va. Neki sindikalist je namreč ja- j iPjo Povedal, da je izkušnja z za- j l^torn o mladinskem zaposlovanji i ta huda lekcija za vse in da se p e sme več ponoviti.
. Macano (CISL) je s tem v zvezi ftzdil, da je velika večina tajni-(jjs federacije osvojila to linijo: 1 1 Pa rečeno, da se bomo z vlado Ogovorili, vendar upamo, da se >■• ,7° strinjali vsaj glede nekaterih "Jari.*
t *si se namreč strinjajo, da je gospodarska stabilizacija* skupen tj. vprašljivo je le, po kateri poti i\bo Italija dosegla. Možni sta dve ®s*tvi: »Obnovitev inflacije ali a ^ter boj proti brezposelnosti, vsa-,^'hur pa je jasno, katera je linija tiikatov*.
, * tem v zvezi se sindikalisti ne dovoljujejo s «triletko», pač pa dtevajo vzporedno pogojevanje .^kšaiij «triletke», mezdne in po-tininske reforme, boja davčnim
sme vplivati na nekatere druge elemente mezde, kot so na primer nadure.
Medtem so se vsi ((gospodarski ministri*, katerim je v odsotnosti predsednika vlade Andreottija načeloval podtajnik Evangelisti, sestali z gospodarskimi izvedenci strank vladne večine. Razpravljali so o vprašanju južnih pokrajin in o krčenju javnih stroškov. S tem v zvezi so izvedenci -ahtevali )d ministrov jasne račune, saj so številke, ki so bile objavljene v zadnjih mesecih bile zelo protislovne.
Zdi se, da so ministri razpršili nekatere dvome, saj je De Mita lahko izjavil, da «smo govorili isti jezik*. socialdemokrat Vizzini pa je potrdil, da njegova stranka podpira Pandolfijev dokument.
Previdnejša sta bila socialist Ca-pria in komunist Alinovi, vendar je jasno, da barometer pogajanj kaže depo vreme*.
Ob robu soočanja o «triletki» velja vsekakor zabeležiti polemiko, ki jo je sprožil republikanski predsednik in začasni tajnik Ugo La Mal-fa. Slednji je namreč za glasilo PRI napisal članek, v katerem po svoji stari navadi kara stranke, da ga niso poslušale pred 15 leti, ko je govoril o nujnosti «mezdne politike*. La Malfa namreč trdi, da je prav ta politika «bistvo triletke*. Tako interpretacijo pa odločno zavrača Lama, ki vztrajno ločuje med mezdno politiko in celokupnim gospodarskim načrtovanjem. Za to gre, namreč.
MINO FUCCILLO
V ZVEZI S PISOM VODSTVU PSI
Craxi ostro odgovoril na kritike De Martina
Okrogla miza med zastopniki KPI in PSI v klubu tujih časnikarjev
RIM — Vodstvo PSI, kot znano, ni sploh razpravljalo o pismu biv šega tajnika De Martina, ker «ni bilo na dnevnem redu*. Zato pa De Martinu ostro odgovarja Craxi s sporočilom tajništva. V bistvu ga obtožuje, da ne govori resnice, ko trdi, da «Avanti» in drugi tisk PSI noče objaviti mnenj tistih, ki se v socialističnih vrstah ne strinjajo s tajništvom. «De Martinove trditve so povsem neosnovane in plod slabih informacij,* je kategorična trditev uradnega sporočila tajništva PSI. Craxi je tudi sklical odgovorne za reorganizacijo aparata v stranki. Pri tem poudarja, da bo reorganizacija «šla do konca*, brez vsakršne diskriminacije. De Martino je, kot znano, obtožil Craxija, da je odpustil 61 funkcionarjev, ki so pripadali manjšinskim strujam.
Kljub zagotovilom, da bo strankino glasilo objavljalo mnenja (disidentov* pa je De Martino objavil
PREDSEDNIK IZVRŠNE KOMISIJE EGS V RIMU
Andreotti in Jenkins o novem evropskem monetarnem sistemu
daljši članek v neodvisnem dnevniku »la Repubblica*. V njem poudarja. da jc po njegovem mnenju Craxijeva politika «nevarna za e-notnost levice, perspektive naprednega in celo demokratičnega razvoja*. Pri tem De Martino z dokajšnjo dozo realizma poziva socialiste, naj razumejo, kaj se skriva za domnevnimi ideološkimi polemikami. «Nima smisla polemizirati z leninizmom, ki ga je PSI zavrgel že na beneškem kongresu leta 1957,* poudarja De Martino, ki pa meni, da je smisel pluralizma tudi v tem, da se ne skuša meriti demokratičnost KPI na osnovi ritma, s katerim se razvija evrokomunistična revizija starih shem.
S tem v zvezi je zanimiva okrogla miza, ki jo je v prostorih kluba tujih časnikarjev v Rimu organizirala revija cMondo operaio*. Za PSI sta se udeležila Cicchitto in Martelli, za KPI pa Macaluso in Occhetto.
Socialista sta uvodoma dejala, da je polemiko sprožil »nezaslišani Berlinguerjcv napad na PSI*. Martelli pa je še posebej obtožil komuniste, da nočejo razpravljati o leninizmu oziroma ostankih leninizma v lastni stranki* in da je to usodno za levico. Odvrnil mu je Macaluso, ki je najprej poudaril, da nima nihče pravice zahtevati od komunistov, naj zatajijo svoja izročila in načela. Smisel enotnosti v pluralizmu je prav v tem, da zgodovin: ke razlike med JIPI in PSI ne smejo zavirati politične enotnosti. Sedanje polemike pa težijo k obnavljanju shem preteklosti, ko so zmerne in desničarske sile trdile, da levica «nima pravice vladati v Italiji, češ da ni demokratična*.
Pri tem je Macaluso parafraziral podoben stavek iz izjave De Martina, ki je na soroden način obtožil Craxija, da dela uslugo desnici, ko ruši enotnost na levi s svojimi napadi. «že res,* je zapisal De Martino, «da v isti sapi zagotavlja, da je noče rušiti, učinek pa je vendar prav ta.»
V repliki pa je socialist Martelli ponovil Macalusu obtožbo, da »računa na frontiste v socialistični stranki*, toda «teh po turinskem kongresu ni več v PSI*.
Na koncu je Martelli omenil desetletnico sovjetske zasedbe Češkoslovaške in se vprašal, zakaj KPI ni zahtevala umika sovjetskih čet.
Macaluso mu je odvrnil, da slabo pozna stališča KPI in ponovil nekatere misli, objavljene v glasilu KPI in v katerih poziva socialistične voditelje, naj ne izkrivljajo stališč italijanske partije, da bi lahko z njimi lažje polemizirali, (st.s.)
NA SREČANJU S SLOVENSKIMI PREDSTAVNIKI NA BRDU PRI KRANJU
TITO: HITER RAZVOJ SLOVENIJE V KORIST CELOTNE JUG0SLA VIJE
Z družbenopolitičnim in gospodarskim položajem v SRS sta predsednika seznanila France Popit in Anion Vratuša
re. Naglasil je, da bodo v Sloveniji I — kakor mislijo nekateri — pride-Titove besede vzeli kot kažipot za ■ jo na isto raven tudi drugi, ki
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA — Predsednik Tito se je včeraj na Brdu pri Kranju pogovarjal s člani predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in s sekretarji medobčinskih komitejev zveze komunistov. Na tem srečanju, ki je trajalo dve uri, sta — kot poroča Tanjug — najprej spregovorila predsednik CK ZKS France Popit in predsednik republiškega izvršnega sveta Anton Vratuša. Tita sta seznanila z aktualnimi vprašanji družbenopolitičnega in gospodarskega položaja v Sloveniji in z uresničenjem sklepov 11. kongresa ZKJ v Sloveniji. V pogovor je posegel tudi predsednik Tito.
Po srečanju je bilo na Brdu kosilo, na katerem ,je France Popit nazdravil predsedniku Titu in se mu zahvalil za srečanje in pogovo-
nadaljnje delo, da bi dosegli večje rezultate kot doslej.
Predsednik Tito se je zahvalil za Popitovo zdravico in med drugim dejal, da je dobil «zelo dober vtis na podlagi vaših informacij, v katerih so zajeti problemi, ki stojijo ne samo pred vami v Sloveniji, temveč pred vso našo državo*. Tito je opozoril, da je zdaj treba u-resničevati sprejeta stališča in sklepe in da se mora v tej smeri zavzeti tudi zveza komunistov.
«Mislim — je izjavil Tito — da boste premagali določene gospodarske težave, ki jih še imate, čeprav ste v vrhu glede gospodarskih u-spehov. Imate največji družbeni proizvod in najvišji standard. Vendar vas to ne sme zadovoljiti. Iti morate naprej. Ni treba čakati, da
uiiiiiiiiiiiinuiiiMiiiMiimiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiitiifiiuiiiiiiiiiniu
PRVI POGOVORI PREDSEDNIKA SPD
BRANDT V SLOVENIJI
Včeraj se je pogovarjal z Dolancem in Grličkovom, danes pa ga bo sprejel Tito
RIM — Somalski predsednik Siad Barre je včeraj prispel v Turin, v okviru večdnevne turneje po evropskih deželah. V ponedeljek 11. septembra bo na delovnem obisku / Rimu.
LJUBLJANA — Predsednik zahod-nonemške socialdemokratske stranke Willy Brandt se je včeraj v Ljubljani pogovarjal s sekretarjem predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem, članom predsedstva Aleksandrom Grličkovom in drugimi jugoslovanskimi partijskimi funkcionarji. V pogovoru, ki je trajal skoraj tri ure. so se dotaknili mnogih vprašanj. Brandt se je med drugim zanimal za jugoslovanske ocene 11. kongresa ZKJ, za rezultate julijske ministrske konference neuvrščenih v Beogradu in za nedavni obisk kitajskega voditelja Hua Kuo-fttiga v Jugoslaviji.
Dolanc in Brandt sta razpravljala tudi o medpartijskih stikih in sodelovanju in se pri tem obvestila o mednarodni dejavnosti ZKJ oziroma SPD. Brandt je govoril tudi o notranjem delovanju zahodnonem-ških socialnih demokratov ter o sedanjem političnem in gospodar skem položaju v Zvezni republiki Nemčiji, spregovoril pa je tudi o pripravah na novembrski kongres socialistične internacionale, katere predsednik je.
Pogovori so zajeli tudi več drugih vprašanj, med drugim odnose med razvitimi in državami v razvoju, saj so to problemi, s katerimi se ukvarja tudi posebna komisija. ki jo vodi Brandt. Beseda je stekla tudi o mednarodnem terorizmu, spregovorili pa so še o jugoslovanskih odnosili z Evropsko go-
spodarsko skupnostjo. Iz Brandto-vih besed je, kakor pravijo v poučenih krogih, mogoče sklepati, da ZR Nemčija podpira jugoslovanska prizadevanja v sedanjih pogajanjih za sklenitev novega sporazuma z EGS.
Včeraj popoldne je Willyja Brandta v Ljubljani sprejel član jugoslovanskega državnega in partijskega predsedstva dr. Vladimir Ba-karič. Kakor so sporočili, sta se pogovarjala o aktualnih mednarodnih vprašanjih, zlasti o odnosih sever - jug, torej o odnosih med razvitimi ih nerazvitfmi, in o drugih obojestransko zanimivih vprašanjih.
Predsednik SPD Wiliy Brandt bo danes končal obisk v Jugoslaviji. Doooldne bo imel pogovore s predsednikom Titom, za popoldne pa ie sklicana tiskovna konferenca, na kateri bo odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki spremljajo njegov obisk.
V. B.
dobivajo pomoč, če bi vi čakali, se tudi oni ne bi mogli dovolj hitro razvijati. Kolikor hitreje gre eden naprej — kar je primer s Slovenijo — tolikoi bolje bo tudi
Danes 24-urna stavka avtonomnih železničarjev
RIM — Včeraj zvečer, ob 21. ari, se je pričela 24-uma stavba, ki so jo oklicali «avtonom-hj sindikati* FISAFS in CIS NAL. Zaradi stavke bo železniški promet danes ves dan nenaden. Zelo verjetno je, da bo *e malo vlakov vozilo redno, ,ePrav se stavke niso udeležili železničarji, ki pripadajo sindikalni federaciji CGIL-CI3L-UlL, to pa predvsem zato, ker ?tavka tudi specializirano osebje na postajah in kretničnih
centrih.
, Uprava železnic opozarja vsekakor avtomobilist \ naj bodo Previdni pri prečkanju tirov, lCdi v primerih, ko bodo za-P°mice dvignjene, ker je možne. da je tudi to posledica stavke.
a m jn krčenja javnih izdatkov. ht»eg Tega pa bodo sindikalisti zaupal j razčiščenje v zvezi z vprašajem načrtov za posamezne sek-CJe v industriji, glede katerih iz-SLJa. da se bo število delovnih mest jjCcilo takoj za 70 tisoč (edina i-pema je elektronska industrija), Jjndolfi pa v «triletki» obl jubi ir v[7 tisoč, Scotti pa kar 750 tisoč noji. delovnih mest.
t,.|.a seji tajništva so razpravljali (ja'J| o »zakonu Scotti*, ki določa, v draginjska doklada ne bo več tl''vala na izračun starostne do-b?.de- Sindikalisti trdijo, da mora a.,1 nekaj podobnega določeno v *ovnih pogodbah in da nikakor ne
RIM — Predsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Roy Jenkins je dopotoval včeraj v Rim na pogovore s predstavniki italijanske vlade v okviru rednih občasnih stikov med izvršnim telesom deveterice in vladami članic. Jenkins se je v palači Chigi pogovarjal s predsednikom vlade Andreottijem in z zunanjim ministrom Forlanijem, sledilo pa je delovno kosilo, ki so se ga udeležili tudi ministri za zaklad Pandolfi, za finance Malfatti in za trgovino s tujino Ossola.
Osrednja tema pogovorov so bila pogajanja o evropski monetarni integraciji. Andreotti je v tej zvezi podčrtal, da Italija pozdravlja perspektivo uvedbe evropskega monetarnega sistema, še posebno pa se je ustavil pri nujnosti upoštevanja stališč in potreb šibkejših držav, katerim je treba zagotoviti pogoje, da lahko pristoc . k novemu sistemu. Andreotti je tu omenil nekatera jamstva, ki bi jih morala EGS dati Italiji, predvsem glede kmetijske, regionalne in socialne politike. Predsednik italijanske vlade je tudi opozoril na nujnost, da bi se vzporedno s preučevanjem tehničnih aspektov monetarnih problemov nadaljevale *e začete študije za dosego večje homogenosti med gospodarstvi držav članic skupnosti, Italijanski predstavniki so nadalje seznanili Jenkinsa' z nekaterimi aspekti triletnega gospodarskega načrta, ki naj bi pripeljal državo iz krize. Predsednik izvršne komisije je dejal, da v Bruslju cenijo Pandolfijev dokument tako zaradi tečne analize položaja, kot tudi zaradi perspektiv razvoja, ki jih nakazuje.
Med ostalimi argumenti pogovora gre omeniti vprašanje neposrednih volitev v Evropski parlament. Jenkins se je pozanimal za nadaljnji iter zakona, ki bo moral urejati izvolitev italijanskih predstavnikov ter za še odprta -prašanja v lej zvezi. Andreotti mu je orisal stališča posameznih strank glede o-srednjega vprašanja o določitvi volilnih okrožij.
Na sliki (telefoto ANSA) Andreotti in Jenkins med pogovorom v palači Chigi.
PO PRVIH SREČANJIH V ČAMP DAVIDU
Že načeto vprašanje zasedenih ozemelj
Izredno skopa poročila o pogovorih med Carterjem, Sadatom in Beginam dopuščajo možnost raznih domnev in različnega tolmačenja
ČAMP DAVID — Edine konkretne vesti, ki prihajajo iz Čamp Davida, so izredno skupa poročila vladnega glasnika Jodyja Povvella, ki se nanašajo le na čas pogovorov. Do sedaj so se Begin, Sadat in Carter sestali dvakrat: prvič predvčerajšnjim zvečer, drugič pa včeraj zjutraj, ko se je pogovor zavlekel več kot tri ure. Pred tem se je Carter ločeno sestal z egiptovskim predsednikom in izraelskim voditeljem Be-ginom. Srečanja z Beginom so se udeležili tudi najožji sodelavci, in sicer ameriški državni tajnik Vanče, svetovalec predsednika Carterja Brzezinski, izraelski zunanji minister Dajan ter obrambni minister VVeizman. Iz tega opazovalci sklepajo, da so pogovori prešli v konkretno obravnavanje najtežjih vprašanj, in sicer zasedenih arabskih o-zemelj. Veliko hrupa je tudi vzbudila vest, da je v Čamp David dopotoval ameriški obrambni minister Harold Brown, vendar je vladni glasnik takoj zanikal, da bi bil njegov prihod povezan z morebitnim obravnavanjem zagotovil o varno sti, ki naj bi jih Arnerika bila pripravljena nuditi Izraelu.
Kot poudarjajo opazovalci, so ta srečanja obrodila tudi prve sadove:	ponovno je bil vzpostavljen
dialog na najvišji ravni med Izraelom in Egiptom, ki je bil prekinjen preteklega decembra v Iz-majliji. Včerajšnji dan pa je prinesel še eno novost: sporočili so, da bodo pogovore prekinili do prihodnjega ponedeljka, saj konec
tedna sovpada z židovskim in mu-	...
slimanskim praznovanjem sobote o-1 Begina pa medtem narašča. V E-ziroma petka. Kljub temu pa bo. giptu nadaljujejo z napadi na Sodo nadaljevali s neuradnimi sre-l-vjetsko zvezo, ki jo obtožujejo, da
Nadaljujejo se pogajanja o Kitajcih v Vietnamu
PEKING — Včeraj se je v Hanoju nadaljevalo peto kitajsko - vietnamsko zasedanje o rešitvi vprašanja kitajskih državljanov v Vietnamu, ki so ga prekinili pred dobrimi desetimi dnevi, ko je kitajski namestnik zunanjega ministra Čung Hsi-tung odšel na posvetovanje v Peking.
Na včerajšnjem zasedanju je Čung predlagal, naj glede Kitajcev, ki živijo v južnem Vietnamu, izvajajo ista načela, ki so jih uporabili glede kitajskih državljanov v severnem Vietnamu. Vietnamska vlada ne sprejema tega načela.
Kitajski namestnik zunanjega ministra je tako pojasnil svoje predloge: vietnamska vlada naj spočetka obravnava kitajske državljane na jugu tako kot je prej ravnala na severu. Pri tem naj se izogiba vsakršne diskriminacije. Kitajska pa bo S svoje strani skušala prepričati kitajske državljane, naj sprejmejo vietnamsko državljanstvo. Če bi tega ne hoteli storiti, potem naj spoštujejo zakone in se vživijo v viet namsko stvarnost.
Vratuša o odnosih z Avstrijo in Italijo in o manjšinah
Predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je na včerajšnjem sestanku pri predsedniku Titu na Brdu pri Kranju med drugim izjavil:
«V odnosih s sosednjimi državami imajo posebno mesto vprašanja položaja naših narodnostnih manjšin. Prizadevamo si za razvoj vsestranskih odnosov z vsemi sosedi. Vendar se moramo prav tako dosledno postavljati po robu politiki asimilacije in pritiskov na manjšine, kar izvajajo zl .sti vodilni krogi Avstrije. S to državo si prizadevamo za razvoj sodelovanja na vseh področjih, kjer obstaja skupni interes. Menimo, da je treba vztrajati pri uresničitvi državne pogodbe tako glede slovenske in hrvatske manjšine, kakor glede revanši-stičnih in nacističnih sil, ki jim ue gre v račun sodelovanje Avstrije in socialistične Jugoslavije in so baza raznih sovražnih dejavnosti proti naši državi. Sicer pa je to tudi v interesu same Avstrije.
Po sklenitvi osimskih sporazumov so odprle nove perspektive za odnose vsestranskega sodelovanja med Italijo in našo državo. Tudi na pedročju slovenske manjšine je stanje na
l
Umrla jc igralka Elvira Kraljeva
stvarjenega vzdušja v Italiji neke mere izboljšano, čeprav Se ni urejeno v duhu osimskih sporazumov, še vedno različno tretirajo manjšino v treh pokrajinah Furlanije • Julijske krajine, obstajajo pa tudi močne sile, ki delujejo tako, da bi se to ne spremenilo. Upoštevajoč te okoliščine in tudi drage izkušnje si že dalj časa prizadevamo, obenem z zaščito pravic manjšine, za stalno krepitev njene materialne osnove in razvijamo razne oblike gospodarskega sodelovanja, vštev-ši skupna vlagan ja. Ekonomska stabilnost omogoča, da so narodnostne manjšine aktiven in samostojen dejavnik tako v odnosu do matične domovine, kakor v okviru večinskega naroda in dežele, v kateri živijo. Razne oblike gospodarskega sodelovanja prispevajo tudi k izboljšanju življenjskih razmer prebivalstva na obeh straneh državnih meja. Skupščina SR Slovenije je to problematiko obdelala v posebnem dokumentu in zaželeno bi bilo, da se takšen sistem izdela tudi v okiru federacije. Zato budno spremljamo tudi pojave odpora v Trstu (Lista za Trst), pri čemer moramo vedno znati oceniti specifično težo posameznih pojavov v Trstu in splošno razmerje sil v Italiji, kakor tudi politiko reakcionarnih krogov v Evropi in zunaj Evrope, ki niso zainteresirani za napredek.* (vb)
čanji. Tako se je izvedelo, da sta se včeraj sestala egiptovski predsednik in izraelski obrambni minister, s katerim je Sadat v zelo dobrih odnosih.
Dokaj različne pa so reakcije na tristransko srečanje v neposredno prizadetih državah. Tako iz Izraela poročajo, da tamkajšnje prebivalstvo ne pričakuje takojšnjega miru in velikih preobratov, popularnost
skuša sejati razdor med arabskimi | bo v Libanonu uničila ali državami. Kar zadeva Sirijo, Pale-1 še naprej strumentalizirala.
stince in Irak, niso v ničemer spremenili svojih stališč in zavračajo, da bi Sadat zagovarjal njihove koristi. a vsak način, najtežje je prav za Palestince: v PLO Jaserja Arafata je opaziti določen razkol med tistimi, ki zagovarjajo dialog z A-meriko in tistimi, ki ta dialog zavračajo. V palestinskih krogih v Kairu so včeraj zatrjevali, da Sirija čaka na zaključek vrha v Čamp Davidu, ko se bo odločila, ali jih
Včeraj so se tudi sestali arabski župani iz Cisjordanije, ki so izrazili pesimizem glede rezultatov sedanjega tristranskega vrha, če ne bo priznal načela samoodločbe za palestinsko prebivalstvo tega območja. Srečanje je bilo «ilegaino», ker ti župani lahko razpravljajo le o upravnih zadevah, ne pa o političnih vprašanjih, (db)
Na.sliki: Begin, Carter in Sadat med včerajšnjimi pogovori (ANSA)
LJUBLJANA - V Ljubljani je včeraj po krajši bolezni umrla velika slovenska igralka Elvira Kraljeva. Rodila se je v Trstu 18. av-j gusta 1900. Igralstva se je učila I v Trstu pri M. Skrbinšku in v | Mariboru pri H. Nučiču. Svojo i-gralsko pot je začela kot pevka in igralka v tržaškem Narodnem domu, od leta 1919 do začetka druge svetovne vojne je bila članica Drame SNG v Mariboru, potem se je preselila v Ljubljano’ in bila članica Drame do upokojitve, nastopala pa je tudi kasneje tako v Ljubljani kot v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. V svoji dolgi igralski karieri je odigrala vrsto malih in velikih vlog iz domače in svetovne dramske literature. Nastopala je tudi v številnih slovenskih filmih (Vesna, Svet na Kajžarju, Naš avto, Jara gospoda. Tri četrtine sonca), v radijskih in televizijskih igrah.
Za svoj 50-letni igralski jubilej je v mariborski Drami nastopila v vlogi generalice v Dostojevskega drami Sreča v nesreči, isto leto pa je prejela tudi najvišje priznanje Borštnikovega srečanja — Borštnikov prstan.
za druge. Na ta in podobna vprašanja našega razvoja ne smemo gledati s stališča nekakšnih ožjih parcialnih interesov, temveč edinole s stališča interesov naše skupnosti kot celote.*
Po Titovih besedah ni nikomur potrebno, da bi Sloveniji zavidal za njene uspehe. Nasprotno, vsi drugi se morajo veseliti, da je ena od republik v Jugoslaviji, ki je bila sicer tudi prej bolj razvita kot druge, v razmeroma kratkem obdobju dosegla tako opažene rezultate.
«Navajeni smo — je dejal Tito. ko je pohvalil dosežke Slovenije in vse Jugoslavije — da se sami bolj kritiziramo kot pa hvalimo. Dobro je, da smo skromni, vendar tudi tu ni treba pretiravati. To smo lahko dosegli po zaslugi ustvarjalnih prizadevanj naših delovnih ljudi, ki so znali, ko je bilo treba, zategniti tudi pas. Paziti moramo le na to. da pasu ne bi zategoval le del delavskega razreda.* Ob koncu zdravice je Tito svojim gostom na Brdu. slovenskim predstavnikom zaželel veliko uspehov v prihodnjem delu, saj bo to. kot je dejal, v korist vse Jugoslavije.
VLADO BARABAŠ
NEW YORK - Južnoafriški zunanji minister Pik Botha ki se bo v teh dneh vrnil v Južno Afriko, je izjavil, da je njegova vlpria pripravljena sprejeti v Nambijo 2000 do 3000 »modrih čelad*
/
OB DANAŠNJI SEJI KOMISIJE
Dežela naj zavrne vladni osnutek o zaščiti Slovencev
Danes zjutraj se na sedežu deželne uprave ponovno sestane posebna svetovalska komisija za vprašanja, ki so povezana z izvajanjem osimskih sporazumov. Na dnevnem redu je poglobitev razprave o osnutku vladnega pooblaščenega odloka za preureditev Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče in pa o vladnem odloku predsednika republike za izvajanje čl. 8 osimskih sporazumov, ki zadeva zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
O nesprejemljivosti vladnega predloga, ki je hudo omejevalen, diskriminacijski do Slovencev glede na pokrajino, v kateri prebivajo, in bi celo ukinil nekatere pravice, ki jih že uživamo, smo že obširno poročali. Odločno nasprotovanje njegovi vsebini in načinu, kako je bil predložen, so že izrazile SK GZ, KPI, SSk, PCI in SSO, dejansko vse organizacije in stranke, v katerih se Slovenci u-dejstvujemo in smo po njih predstavljeni. Zato upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da deželna komisija in odbor tak osnutek zavrneta in da ga vlada umakne.
POLOŽAJ NA DEŽELI OSTAJA ŠE NAPREJ SKRAJNO ZAPLETEN
V PROSTORIH TRŽAŠKEGA VELESEJMA PRI MONTEBELU
SREČANJE SEDMIH STRANK USTAVNEGA LOKA
A.- m	a	^V PLASTIČNEM MODELARSiVU
SE NI PRIVEDLO DO PRIČAKOVANE RAZJASNITVE
Predstavništva sedmih strank se bodo ponovno sestala danes in jutri - Še vedno več hipotez glede sestave deželnega odbora - Izjava deželnega tajnika KPI Cuffara pred popoldanskim srečanjem
Tudi včerajšnje toliko pričakovano skupno srečanje predstavništev sedmih strank ustavnega loka, ki naj bi dokončno razčistilo odnose med temi strankami glede programov ter privedlo do sestave večine v deželnem svetu ter nove deželne uprave, se je zaključilo brez vidnih rezultatov. Položaj na deželi ostaja v bistvu še vedno zelo nejasen in zaskrbljujoč. Predstavniki KD. KPI, PSI, PŠDI, PRI, PLI in SSk so se po dolgem zasedanju, ki je trajalo pozno v noč, razšli, ne da bi se sporazumeli in uskladili različna stališča. Pred ponedeljkovo sejo deželne skupščine, ko bodo volili predsednika in novi deželni odbor, bodo zato potrebna nadaljnja pogajanja. Predstavniki sedmih strank se bodo ponovno sestali danes dopoldne, ob 10.30, ter nadaljevali razpravo o programi- dežele, jutri popoldne ob 18.30 pa se bodo ponovno sestala širša predstavništva vseh sedmih strank in to naj bi bilo zaključno in dokončno srečanje pred pone-
Ml 11 ■ i m i if 1111111 n iiiiiih 11111| 11111| || m | m um 11, l( m 111|, mi 11 m 111 (111 ■ 1111 n 111 mini m 11| 111111 imidid, |,, || mm
ŽIVAHNA POLITIČNA DEJAVNOST
DANES SOOČENJE STRANK ZA REŠITEV KRIZE NA POKRAJINI
PSI predlaga skupno srečanje strank ustavnega loka - KD za programski sporazum PRI poziva k sestavi večinskega odbora
Politični položaj, ki je nastal na občini z izvolitvijo enobarvnega manjšinskega odbora liste, priprave na bližnja zasedanja tržaške pokrajinske skupščine ter predvideni obisk medparlamentarne komisije za izvajanje ratifikacijskega zakona o osimskih sporazumih so v teh dneh glavne teme živahne politične azprave v našem mestu.
Ob tem moramo zabeležiti, da se je predvčerajšnjim prvič sestal novi občinski odbor, ki je obravnaval vrsto upravnih vprašanj. Odbor se uo ponovno sestal prihodnjo sredo, 13. septembra, ter tedaj določil tudi datum seje občinskega sveta. Le-ta se torej ne bo sestal v torek, 12. septembra, kot je bilo prvotno predvideno in se jprej v nobenem primeru ne bo sestal pred obiskom rimske komisije v naših krajih, kot je zahtevala komunistična skupina. Med nadvse pomembnimi in še zmerom odprtimi vprašanji na občinski ravni je treba omeniti rajonske sosvete, ki se še niso sestali in katerih dejavnost je, glede na zelo zapletena razmerja sil, problematična.
Največ pozornosti posvečajo stranke v teh dneh tržaški pokrajini, kjer se bo v sredo pričela politična razprava za izvolitev novega odbora ter se nadaljevala v četrtek ter soboto dopoldne.
Prvo širše soočenje med stranka mi ustavnega loka, ki so zastopane v pokrajinskem svetu bo danes popoldne na predlog pokrajinskega tajništva PSI, k’ je včeraj izdalo kratko tiskovno poročilo, v katerem izraža željo, da bi med demokratičnimi strankami prišlo do spora-rma.
Nekatere stranke so v zvezi s položajem na pokrajini že izrazile svoja stališča. Pokrajinsko vodstvo KPI je mnenja, da je treba tako za pokrajino, kot za občino, doreči e-notnost, ki lahko edina pripelje naše mesto iz hude krize. Predvsem pa je bilo mnenja, da mora soočenje med strankami steči čimprej.
Včeraj je objavilo uradno poročilo tudi pokrajinsko vodstvo KD. Krščr iški demokrati predvsem odklanjajo vsakršno možnost sestave tako imenovanega nujnostnega pokrajinskega odbora, ali odbora de mokratične enotnosti, ki bi obsegal tako KD kot KPI. Glede na kritičen moment, ki ga preživlja tržaška pokrajina in glede na dejstvo, da je KD kot stranka relativne večine dolžna zavzeti odgovorno stališče in nakazati konkretne predloge, je rečeno v tiskovnem poročilu, krščanski demokrati predlagajo sporazum med vsemi demokra.ičnimi strankami ustavnega loka, ki naj sloni na programski osnovi, nekako tako kot je na vsedržavni ravni ter v nekaterih krajevnih upravah. Odbor naj bi bil skratka čimbolj reprezentativen in enoten in naj bi ne pčgojeval izvolitve predsednika.
Pokrajinsko vodstvo KD, kot je rečeno v poročilu, je obravnavalo tudi položaj na občini ter ponovno potrdilo sklep, da bo KD vodila jasno in cdločno politično opozicijo odboru liste per -rieste. katere program je v popolnem neskladju z razvojnimi smernicami, ki jih je nakazala druga pokrajinska konferenca o gospodarstvu.
0 krajevnem političnem položaju, posebno glede na razmere na pokrajini, je zavzel stališče tudi izvršni odbor tržaške PRI. Republikanci zatriujejo, da je treba že pri-hodn i teden (napovedane so seje pokrajinskega sveta 13., 14., 16. in 18. t.m.) izvoliti upravo, ki bo mogla delovali s polnimi pristojnostmi in prj tem upoštevati spremembe, ki so nastale v volilnem zboru po 25. juniju, čeprav lista «per Trieste* ni prisotna v pokrajinskem svetu. To pa ne sgie zatirati političnim silam zavesti, da ni mogoče nadaljevati z manjšinskimi odbo rl na pokrajini, medtem ko vodita
občino župan in odbor, ki sta tuja tradicionalnim političnim strankam. PRI zato poziva politične sile, v prvi vrsti KD.in KPI, naj se združijo okrog programa o stvarnih vprašanjih pokrajine, ne glede na i-deološke razlike. Republikanci potrjujejo svojo nerazpoložljivost za sestavo manjšinskih odborov, ki bi izhajali iz potrditve dosedanjega levičarskega, pu čeprav razširjenega z morebitnim pristopom kakšne manjše stranke, ali pa iz izvolitve alternativnega, prav tako manjšinskega odbora.
Izjava PRI vztraja na potrebi, da KD in KPI prenehata polemiko, ki pomeni beg pred odgovornostmi in se pri tem sklicuje na poziv radikalcev, naj pred parlamentarno komisijo za izvajanje osimskih sporazumov predstavlja naše mesto le lista »per Trieste*, kar najbolj o-čitno dokazuje neprimernost rešitve, do katere je prišlo na tržaški občini.
deljkovim zasedanjem deželnega sveta. Kljub vsem dosedanjim neuspelim pogajanjem vlada med strankami še zmerom upanje, da bo mogoče pred ponedeljkom vendarle doseči kak sporazum, ki bi po skoraj treh mesecih od upravnih volitvah vendarle premaknil nevzdržen položaj z mrtve točke in zagotovil deželi vodstvo, ki bi bilo sposobno reševati celo vrsto zahtevnih nalog.
Včerajšnja razprava je še enkrat pokazala, da se stališča strank med seboj zelo razlikujejo in da je težko najti skupen jezik. Ostra bitka se bije okrog programov, globoka nesoglasja pa obstajajo glede sestave bodočega odbora. Še zmeraj ni jasno, kakšno formulo bodo izbrali. Možnosti je več: krščanski demokrati se zavzemajo za tribarvni odbor s socialdemokrati in republikanci. Slednji se nagibajo k dvobarvni upravi (KD in PRI), vendar to ne diši socialdemokratom. Socialisti s svoje strani nakazujejo možnost e-nobarvne demokristjanske uprave, vendar sami krščanski demokrati niso najbolj navdušeni nad to rešitvijo. Komuniste pa po drugi strani zanima predvsem program, okrog katerega naj bi se izkristalizirala programska večina. Dokončno je odpadla hipoteza štiribarvnega odbora, ki naj bi ga sestavljal tudi predstavnik Slovenske skupnosti dr. Štoka.
Pred popoldanskim srečanjem sedmih strank ustavnega loka je deželni tajnik KPI posl. Antonino Cuf-faro izjavil, da bo KPI še enkrat vložila ves napor, da bi zagotovila deželi Furlaniji-Julijski krajini vlado, ki je danes tako potrebna za premostitev delikatnega političnega položaja ter hude gospodarske krize. Želimo si, je med drugim poudaril Cuffaro, da bi KD končno o-pustila svoja zaprta stališča, ki so v teh skoraj treh mesecih od volitev predstavljala glavno oviro za sestavo večine in učinkovitega odbora v deželi. Kakorkoli pa se bodo stvari odvijale, je dejal deželni tajnik KPI, bo sodelovanje komunistov v večini pogojeno od štirih vprašanj, ki so za KPI bistvenega pomena in ki jih je seveda komunistično predstavništvo med včerajšnjim večstranskim političnim srečanjem tudi jasno postavilo.
Predvsem zahtevajo komunisti točno določitev smernic in terminov za izvajanje načrta za obnovo in razvoj dežele, v tem okviru pa zahtevajo v prvi vrsti konkretne ukrepe za zagotovitev stanovanj vsem, ki jih je prizadel potres in ki še zmerom nimajo svoje prave strehe nad glavo.
Druga zahteva se nanaša na proučitev in reševanje problemov industrijskih obratov naše dežele, ki
iiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiitiHiiiiitimiiiiiitiiiiiiiiiiHiiimtKiliitiHinfiiifiiMiiiiiiitiMiiiiiiiimiiiiiHnimHiiiHit
D A ms IN JUTRI V CRLJANU
«32. zdravniški dnevi» posvečeni revmatizmu
Obravnavali bodo vse teme od preventivnega zdravljenja do protez in kirurškega usposabljanja
Letošnji «32. tržaški zdravniški dnevi*, ki se danes pričnejo v hotelu Adriatico Palače v Grljanu, bodo v celoti posvečeni revmatičnim obolenjem. Tematska izbira je bila vsekakor posrečena, saj je Inštitut socialne medicine proglasil leto 1977 za leto revmatizma in revmatičnih obolenj. lanskoletne ugotovitve bodo torej predmet obširne razprave, ki ne zanima le ozkega kroga izvedencev. temveč širšo javnost, saj je revmatizem postal prava družbena bolezen, za katero je lani občasno nolehalo kar 26 odstotkov prebivalstva, približno tri milijone in pol oseb pa je trpelo trajnega revmatizma, kar predstavlja 7 odstotkov vsega prebivalstva. Temu primeru so bili visoki stroški za zdravljenje te težko ozdravljive bolezni. Po statističnih podatkih naj bi za zdravljenje revmatičnih bolnikov potrosili v bolnišnicah in zdraviliščih 500 milijard lir, enako vsoto so potrosili za izplačevanje invalidskih pokojnin, nemogoče pa je ugotoviti koliko smo potrosili v občasnem zdravljenju revmatičnih tegob.
Na današnji svečani otvoritvi «32. tržaških zdravniških dnevov* bodo po priložnostnih svečanih govorih podelili študijske nagrade, ki jih je razpisala uprava tržaške deželne bolnišnice. Med nagrajenci bosta tudi slovenska zdravnika dr. Renato Štokelj in dr. Marjan Mlač. V dopoldanskih urah bo okiogla miza na temo: »Usposobljenosti in kirurški terapiji revmatične roke*, ki se .je bodo udeležili s svojimi referati dr. R. Tubiana iz Pariza, dr. M. Boni iz Pavije, dr. P. Be-deschi iz Modene, dr. Pastaealdi iz Pize in dr. Monteleone iz Modene. V referatih bodo obravnavali probleme od značilnosti revmatičnega obolenja rok pa do kirurških posegov in protez.
V popoldanskih urah bo okrogla miza o temi, ki je manj znana širši javnosti, in sicer: tlvzensklep-na obolenja pri revmatični artrozi*. Dr. R. N. Maini iz Londona bo govoril o imunoloških problemih, dr. G. P. Pasero iz Pize o pljučnih okvarah zaradi revmatične artroze ,dr. F. Fantini iz Milana c posledicah za ledvice .tržaška zdravnika R. Brancato in L. Giarelli pa
o očesu pri artroznemu bolniku. V zadnjem posegu bo dr. S Tedesco iz Padove obravnaval obremenitev srca pri revmatični artrozi, utri bosta na sporedu še dve okrogli mizi o «Epidermologiji in preventivnem zdravljenju revmatizma* ter o »Farmakološki terapiji brez uporabe steroidnih zdravil*.
V Trstu novi konzul Združenih držav Amerike
Te dni je dopotoval v naše mesto novoimenovani ameriški konzul za deželi Furlanijo - Julijsko krajino in Veneto James W. Shinn. Novi diplomat ZDA prihaja iz Washingtona, kjer je v zadnjem času opravljal pasle posebnega a-sistenta na ministrstvu za evropske zadeve. Mr. Shinn se je rotili v San Diegu v Kaliforniji leta 1910 in .je že več let v diplomatski službi.
• V počastitev Kraljice miru bo v nedeljo, 10. septembra, ob 10. uri maša v kapelici Kraljice miru na Ka-tinari.
so v krizi (to so Vetrobel, Maraldi, New Theam in druge). S tem v zvezi je treba v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami jasno definirati področne načrte.
Zagotoviti je treba nadalje delovna mesta za mlade brezposelne. Kot četrta zahteva pa je treba zajamčiti ,da bodo vsi ukrepi za razvoj gosp'darskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo sprejeti na podlagi posvetovanj z izvoljenimi sveti, to je s tržaško občino in pokrajino, ne glede na to, kakšne so njune uprave. Po mnenju posl. Cuffara je bistveno ob vsem tem vedeti, kakšno bo pri nadaljnjih pogajanjih za sestavo stabilnih demokratičnih krajevnih uprav zadržanje krščanskih demokratov.
• Na sedežu sekcije KPI v Ul. Carli
se je sestal krajevni odbor KPI s komunistično svetovalno skupino 6. mestnega okrožja (mestni okraj Sv. Vid • Elizejske poljane). Na sestanku so raz-
pravljali o programu, ki ga bo komunistična skupina predstavila rajonski konzulti; program je bil v glavnem izdelan po zahtevah prebivalstva.
Krajevni odbor KPI je tudi poudaril, da bi se morala rajonska konzul-ta sestati po zakonskih določilih najkasneje do 5. septembra in zato poziva predsednika konzulte naj nujno skliče sejo.
NA SEJI DEŽELNEGA ODBORA
Dokončno odobren urbanistični načrt
Na svoji zadnji seji je deželni odbor pod predsedstvom dr. Corrsel-lija dokončno odobril deželni urbanistični načrt .katerega sestava je trajala praktično 10 let. Načrt bo postal pravomočen z objavo ustreznega predsedniškega odloka v u-radnem vestniku dežele Furlanije-Julijske krajine.
Prireditvi se bosta pričeli 30. septembra, rok za prijavo na tekmovanje pa zapade že 15. t. m.
Od 30. septembra do 8. oktobra bo tržaški odsek IPMS (International Plastic Modelleris Society) organiziral v sodelovanju z Avtonomno ustanovo tržaškega velesejma 2. vsedržavno razstavo o modelizmu in 2. vsedržavno tekmovanje v plastičnem modelizmu, ki bo v prostorih tržaškega velesejma pri Montebelu.
Teh dveh prireditev se bodo lahko udeležili le posamezniki in sicer tako:	na razstavi z modeli
brez vsake omejitve ,na tekmovanju pa le z modeli izdelanimi iz montažnih konfekcij. Vsak model bo moral biti opremljen z listkom z vsemi potrebnimi podatki ,t.j. vrsto in merilo modela ter ime in priimek tekmovaloa.
Kdor se želi udeležiti te manifestacije naj se prijavi najkasneje do 15. t.m. Prijavnici je treba priložiti vpisnino 4.650 lir. nakazano na naslov: IPMS Trst, Tržaški velesejem, Trg De Gasperi 1. Na isti naslov bo tudi treba izročiti ali odposlati modele in to najkasneje do 27. septembra.
Modele, ki bodo tekmovali v plastičnem modelarstvu bo ocenila po-
sebna komisija, ki jo bo imenoval organizacijski odbor. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo 8. oktobra ob 18. uri v prostorih tržaškega velesejma pri Montebelu.
V BARKOVLJAH, V NASELJU
SV. SERGIJA IN V SKEDNJU
Prazniki
komunističnega tiska
Od danes do nedelje bodo na sporedu še trije prazniki komunističnega tiska, in sicer v Barkov-ljah — Ul. Bonafata, kjer bo srečanje med krajevnimi političnimi silami o rajonskih problemih, v Naselju sv. Sergija — ljudski dom «P. Togliatti* in v Skednju — nogometno igrišče škedenjskega športnega združenja, kjer .je mladinski festival v okviru glasila ZKMI «La Cittži Futura*.
• Tržaška občina sporoča, da bo zaradi vzdrževalnih del na napravah za zračenje v tunelu pri Montebellu tunel zaprt za promet od 23. ure do 5., in sicer do 16. t.m.
0B NEREŠENIH VPRAŠANJIH V TUKAJŠNJEM GOSPODARSTVU
Številna protestna gibanja zametek «vroče sindikalne jeseni» na Tržaškem ?
Danes celodnevna stavka v obratih Stock - Stavka smetarjev se nadaljuje - Vprašanje SIRT še vedno odprto - Posvet o položaju osebja gledališč in kinematografov - Stavke v prometu
Ni miru na sindikalnem področju. Danes stavkajo nameščenci tovarne Stock, zadeva bivše steklarne Vetrobel je še vedno odprta, stavka smetarjev se nadaljuje, v obratu Radiči - Gallinotti v žaveljski industrijski coni se lastnik tovarne še vedno trmasto oklepa svojih nesin-dikalnih metod v odnosu do delavstva, v obratu Duke, prav tako v industrijski coni, pa so se začele širiti vesti o skorajšnji odpustitvi dela zaposlenih ljudi.
Pa začnimo po vrsti. V soboto je bila v Bologni skupščina nameščencev vseh italijanskih obratov Stock, na kateri so vzeli v pretres sklep lastništva 'o zapori 6 pokrajinskih »uradov za prodajo*, in sicer' v Parmi, Ravenni, Comu, Veroni, Brescii'" in Salernu. Prizadeto osebje naj bi se preselilo v urade, ki jih ima Stock v glavnih mestih posameznih italijanskih dežel, kar bi za nekatere pomenilo tudi po več ur potovanja na dan, in to na lastne stroške. Lastništvo družbe trdi, da je bilo primorano zapreti omenjene urade, da bi zmanjšalo proizvodne stroške, na ustrezno zahtevo sindikalnih organizacij pa je odreklo kakršnokoli pogajanje v zvezi s sprejetimi sklepi. Zaradi tega so predstavniki delavstva v Bologni oklicali za danes celodnevno stavko v vseh obratih Stock, vključeni obrati v Trstu. Tu bo danes dopoldne v prostorih tovarne v Rojanu tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki tovarniškega sveta obrazložili časnikarjem nastali položaj.
Kar zadeva delavce v obratu SI RT (bivši steklarni Vetrobel) se stvari tudi včeraj niso bistveno premaknile z mrtve točke. Pač pa je bila določena ura za sestanek z vsemi merodajnimi organi (deželo, občino, pokrajino, Krožnim skladom, Friulio in lastniki SERT). Sestanek bo v ponedeljek ob 10. uri na prefekturi.
Stavka smetarjev se nadaljuje. Včeraj so se njihovi sindikalni predstavniki (CGIL - CISL - UIL) sestali z občinskima odbornikoma Serijem in Bassanijem, katerima so obrazložili zahteve delavstva in se obvezali, da bodo o tem izdelali poseben dokument. Dokument bodo i-zročilj predstavnikom občinskega odbora na novem srečanju, ki bo v ponedeljek, 11. septembra. Med tem časom se bo stavka smetarjev nadaljevala (CGIL je bila pripravljena prekiniti stavkovno gibanje, ostala dva sindikata pa ne). Občinska uprava je v tej zvezi sinoči izdala obvestilo, v katerem poziva občane, naj kolikor mogoče zadržijo negnijoče smeti doma, ves čas stavke pa je možno odlagati smeti pri upepeljevalniku v Ul. Hriba sv. Pantalejmuna v času od 8. do 12. ure.
Radici-Gallinotti. Zaradi neupravičenih disciplinskih ukrepov lastnika je delavstvo (po večini gre za mlade ženske) ponovno zahtevalo sestanek na uradu za delo, to svojo zahtevo pa bo podprlo od penedeljka dalje z razčlenjeno stavko. V obratu Duke v industrijski coni je vodstvo te dni zagrozilo z odpustom 7 mladih delavcev, nameščenih po znanem zakonu o zaposlovanju mladine. Ta namera je bila sicer preklicana, med delavci pa krožijo vesti, da misli vodstvo tovarne odpustiti kar polovico delovnih moči — danes je v tovarni zaposlenih okrog 120 ljudi, — kolikor mu ne bo uspelo, da bi v neposredni bližini tovarne odprlo prodajalno svojih proizvodov.
Včerajšnja sindikalna kronika beleži nadalje daljši posvet o položaju delavcev, zaposlenih pri gledališčih, kinematografih, glasbenih ustanovah in radiu. Na posvetu, ki ga je organiziral v Trstu deželni sindikat CGIL, je bila poudarjena po-
treba, da se deželni odbor zavzame za čimprejšnje izglasovanje posebnega deželnega zakona, ki naj v FJK uredi vprašanja »vzgojnih in kulturnih dejavnosti* v smislu državnega zakona štev. 382. Kar zadeva delovanje gledališča Verdi so na posvetu poudaril, da se to nahaja v krizi predvsem zaradi neustreznosti zakona štev. 800.
V zvezi z gledališko problematiko so na posvetu obravnavali tudi položaj Stalnega slovenskega gledališča in poudarili, da je sedanji državni zakon o njegovem finansiranju neustrezen, poleg tega pa ni o-mogočil konkretne poravnave dosedanjega primanjkljaja.
Nadaljnja razprava je veljala delovanju zasebnih radio in televizijskih postaj v naši deželi. V tej zvezi so prisotni izrazili pričakovanje, da bo senat čimprej zaključil razpravo o zakonu, ki bo urejeval to področje. Kar zadeva osebje RAI-TV, je bila poudarjena potreba po
polnem izvajanju vsedržavnega zakona štev. 103, ki predvideva med drugim tudi uresničitev tretjega o-mrežja. Končno so prisotni opozorili na krizo, ki je v zadnjem času zajela tržaške kinematografe (pred kratkim sta v našem mestu prenehala delovati dva kinematografa).
Včeraj ob 21. uri je tudi pričela 24-urna stavka železničarjev, ki so jo oklicali avtonomni sindikati. Nevšečnosti na tržaški železniški postaji so Lile precejšnje, saj so imeli vlaki do dve uri zamude, nekatere kompozicije pa sploh niso odpotovale. Železniška uprava je skušala, omiliti vsaj nekoliko težave z nadomestnimi avtobusnimi progami, saj so odpadli predvsem vlaki na krajše proge. Dva vago-, na večernega vlaka za Rim ob 22.25, ki je odpadel zaradi pomanjkanja osebja, so priključili vlaku za Milan v upanju, da bi potniki v Benetkah lahko nadaljevali vožnjo.
HiiiiiHiiiHiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitimimiiiiiimiiiiinMiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtifiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiitii
VČERAJ V ZAPORU V TREVISU
Češki «begunec» Miloš Kubelak ranjen v spopadu s sicilijanskimi jetniki
Odsedeti mora 12 let, ker je skupno s pajdašem jeseni I. 1975 pretepal, oropal in zaprl v omaro priletno žensko v Rojanu
Miloš Kubelak, 24-letni češkoslovaški »politični* begunec, ki je bil pred nekaj manj kot tremi leti v središču pozornosti tržaške črne kronike, ker je v majhnem stanovanju v Rojanu skupno s pajdašem Pavlom Kubešom pretepel priletno žensko, jo zaprl v omaro in jo okradel, je spet v središču pozornosti. Tokrat pa je postal sam žrtev napada. V zaporu v Trevisu, kamor so ga pred kratkim premestili iz koro-nejskih zaporov, ga je zabodla skupina zapornikov ir Sicilije. Orožja, verjetno ošiljenega roča žlice, še niso našli. Kubelaka so prepeljali v krajevno bolnišnico, kjer so ga že sinoči operirali, vendar pa je njegovo stanje izredno resno, saj mu je napadalec razparal trebuh. Ni še znano, kdo ga je napadel; ugotovili so le, da je šlo za enega izmed zapornikov iz Sicilije.
Če prav poznamo naravo Sicilijancev, verjetno ne bo mogoče nikoli izvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Nedvomno pa je Kubelak izredno osovražen tudi v zaporu, saj je mladenič res pravi kriminalec.
lit žarka z vodljivi!..I Izstrelki »Vltforio Venete*, ki je na poučnem križarjenju po Sredozemlju s tečajniki vojaške pomorske akademije iz Livorna, je včeraj zjutraj ob 8. url priplula v naše pristanišče. Kapitan bojne ladje Carlo Alberto Vandini se je sestal s podpredsednikom luškega poveljstva in s predstavniki kopenskih sil. «Vit tori o Veneto* bo v nedeljo zvečer odplula v Split. Pred povratkom v Italijo bo še
obiskala Tripolis, Istanbul in Aleksandrijo
Njegovo »politično* begunstvo je po vsej verjetnosti le fasada za pobeg iz države, kjer je verjetno že marsikaj zagrešil. Sicer pa so Kubelaka poznale zahodnoevropske policije že pred prihodom v Italijo. Iz Češkoslovaške je zbežal julija 1975, v Trst pa je pribežal šele 21. oktobra. V tem času je baje živel v Avstriji, »preselil* pa se je, ker so mu postala tla pod nogami prevroča in ga je baje avstrijska policija vneto iskala zaradi nekaterih tatvin in ropov. V Italiji se je takoj »proslavil* s surovim napadom na priletno Tržačanko. Po golem naključju je policija ugotovila njegovo istovetnost. Skupaj s pajdašem Kubešem sta zapustila Trst z vlakom. Na postaji sta kupila vozovnico za Benetke in sedla na prvi vlak, ki pa je bil brzec: posebnega doplačila nista plačala in ko ju je sprevodnik opozoril, da ju bo predal policiji, sta se prestrašila, od prla vrata in skočila iz vlaka. Pri tem pa je Kubeš nerodno padel, se onesvestil in zavedel se je šele v bolnišnici v Latisani. Kubelak pa je nemoteno zbežal in nemška policija ga je aretirala v Niirnbergu šele v začetku decembra. Na poti v Italijo pa je Kubelak ponovno zbežal. V Švici, nekaj ur preden bi ga izročili italijanskim oblastem, je Kubelak zbežal žandarjem.
V Trstu na je medtem tekel postopek in Kubelaka so obsodili na 12 let zapora (Kubeš je bil obsojen na 10 let). To obsodbo je potrdilo prizivno sodišče in postala je tako pravnomočna. Vendar je bil Kubelak na svobodi še nekaj časa, vse do letošnjega poletja, ko so ga končno aretirali in prepeljali v Koronejske zapore, kjer naj oi odsedel 12 let. V Trstu pa ni zdržal dolgo, saj je bil zelo nemiren in agresiven. Zato so ga pred nekaj dnevi prepeljali v Treviso, a kaže, da ni spremenil svojega ob našanja. Odtod verjetno spor s Sicilijanci, v katerem jo je skupil ker je bil pač sam proti desetim.
ga Stefana Matesija in 29-letnega Radomira Cvejiča. Zalotili so ju po prijavi nekega dekleta, ki ju je videlo vlamljati v avtomobile v Ul. C. Rossi. Takoj po aretaciji sta se skušala znebiti številnih predmetov, predvsem potnih listov in drugih dokumentov, a zaman.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev
sporoča, da bo spominska sve' čanost ob priliki 48. obletnic® ustrelitve štirih junakov pri sP®" meniku na bivšem strelišču * Bazovici
V NEDELJO, 10. SEPTEMBRA. OB 16. URI
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji ^ v sredo, 13. t.m. odprli slikarsko f stavo Claudia Bianchija - Weissa-
V	modemi umetnostni dvorani 4 lerije Rossoni je odprta razstava zašitih slikarjev Lida DambrosiJ ’ Sergia Micalesca in Romea Sto«®,
ja Thomeisa. Razstava bo odprta
vsak
IJ«	,..L
dan od 10. do 13. ure, ob delavi"* pa tudi od 17. do 20. ure, in 8lC do 10. septembra.
Na Gradu sv. Justa so odprli stavo «11 mare di Trieste*, ki 50 pripravili sindikati umetnikov CISL in CCdL-UIL.
V galeriji Tribbio Rettorl
jutri, 9. t.m., odprli razstavo avi skega slikarja Huga Wulza.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 8 septembru MARIJA
bodo
sttii'
Sonce vzide ob 6.34 in zatone
ob
19.31
Dolžina dneva 12.57
_ W
n* vzide ob 12.28 in zatone ob ^ Jutri, SOBOTA, 9. septembra PETER
Vreme včeraj: najvišja tempera*ur* 24,2 stopinje, najnižja 18,6, ob 13- 0 24,2 stopinje, zračni pritisk 1005,8 ^ rahlo pada, vlaga 50-odstotna, ne 7/10 pooblačeno, veter 13 km na ^ severovzhodnik, morje skoraj niii"' temperatura morja 21,3 stopinje-
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. septembra so se v Ti* rodili 3 otroci, umrlo pa je H °se
RODILI SO SE: Lara PribarC' Christian Bradamante, France® Guardiani.	.
UMRLI SO: 41-letni Silvio >erj na, 85-letna Rosa Malarrelli| , Ariano, 74-letna Piera Kurzročrf v j par«ie
Filibeck, 61-letna Santa por. Farra, 60 letna Silvestra ternel vd. Slatich, 65-lctna Tt na Castagnaro, 61-letna Percossi vd. Zaccaria, 68-letni b
pe
Teresi
VU.	UU-.C.-..-
seppe Cagliardi, 82-letna GiusePP na Ceschia vd. Zanuttin, 84-l£t^
84-letbJ
Giuseppina Iurisevich vd. Vitez-letni Giovanni Zabbia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20-30)	,
Ul. Settelontane 39. Trg UnitA ' Ul. Corpmerciale 26, Trg XXV, aV la 6.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.3«> Drevored XX. septembra 4, Ul- °e ,' nini 4.
NOČNA SLUŽBA l-EKARN
(od 20.30 dalje)	f
Drevored XX. septembra 4, Ul- ° nini 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl-UŽflA
Nočna, služba za zavarovance lNa m EN PAS od 22. do 7. ure: tele št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica
- tel-
226-165; opčine: tel. 211001: Fro60,' tel. 225-141; Božje polje ■ Zgonik: 1 ' 225 596: Nabrežina: tel 200-121; = sljan: tel. 209 197: ž.avlje: tel. 213-*J' Milje: tel. 271-124
Ravnatelj, učno in neučno osebi srednje šole «F. Levstik* na P,'°S\Y izraža globoko sožalje prof. Ljubo01 ru Štoki ob težki izgubi mame.
Profesorski zbor državnega učite^ šča A. M. Slomšek s priključeno vz*°| jiteljsko šolo izraža globoko -s0 prof. Ljubu Štoki ob izgubi nje*0 mame.
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
ANTON RAŽEM
Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Pesku.
Žalujoči: žena Justina, hči Marija, sinova Rudi in Marjo z. družinama in drugo sorodstvo
Gročana, 8. septembra 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)

Sporočamo, da bo pogreb naše drage
EME ŠTOKE
danes, 8. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Žalujoči svojci
Kontovel, Trst, Reka, 8. septembra 1978
Tatova za zapahi
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj ponoči aretirali dva stara znanca policije, 34-letne-
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob smrti naše drage
MARIJE PEČAR vd. PRESTI
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Sin Enrico z ženo in vnukinji
Trst, 8. septembra 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)
NA VČERAJŠNJEM POSVETU PRI TRŽAŠKI POKRAJINI
Pomoč kmetom, oškodovanim po toči in pobude za krajevno kmetijstvo
Odsotnost tržaške občine kaj čudno spričevalo zanimanja LPT za naravo
J^erajSnja seja med predstavniki ,!aške pokrajine, Kraške gorske •8uPnosti, občin, kmečkih sindikatov ^Pokrajinskega kmetijskega nad-“?fništva je potrdila oceno o posle-,^h neurja s točo 30. avgusta na litijske pridelke, ki smo jo izrazi-nePosredno po ujmi. Najbolj pri-j??eta področja, tudi po nadaljnjih plodih, ki so jih opravili stro-r^Jjaki nadzorništva, so zgornji del ^jarja, Rojan, Piščar.ci, Barkov-, .in Padriče, kjer je toča uničila
GORIŠKI DNEVNIK
Neposredno po ujmi. Najbolj prijata področja, tudi po nadalj f^fledih, ki so jih opravili stro-,0vnjaki nadzorništva, so zgornji del ^"iarja, Rojan, Piščar.ci, Barkov-
t'n Pac .
3 Po 60 odstotkov pridelka. Kle-je sicer tudi drugod, ne pa ff0, bi un'dilo 20 odstotkov prička, oziroma dohodka kmetijske-*a Pod jed tja, kar je pogoj za prizna-/ Po naravnih neprilikah priza-,etega področja, ki daje pravico 1° Pomoči, ki jo določajo deželni "*jjržavni zakoni.
Gled.
le na ugotovljeno škodo bo
Jamarski park — »Luči in zvoki«, °*> 20.30 «Miramarski sen« (v slo-v*»ščini); ob 21.45 «11 sogno im-^riale di Miramare« (v italijanščini)- Prevoz z motornim čolnom s Pomola Audace ob 20.00 in ob 20.50 . ar iz Miramara ob 21.45 in ob 23.05 *riston 21.00 «Marcia trionfale«. Fran-Nero, Miou Miou, M. Placido. Jokija Bellocchio. Prepovedan mla-oini is. letom.
n1** 17.00 «La montagna del Dio can-Jibale«. Uršula Andress, Claudio J^ssinelli. Prepovedan mladini pod J* letom.
'n*® 17.00 «La soldatessa alle ma-Povre militari« Edwige Fenech, Ren-t80 Montagnani.
e°ice 16.00 «L’ultimo combattimento Jb Chen«. Bruce Lee.
MSnon 16.00 »Torino nera». Bud Spencer.
"finale 17.00 «La febbre del sa-“ato sera«. J. Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom. "'»Itacielo 16.00—22.10«Capricornone». „Elliott Gould,
n*celsi0r 16.30 «Grazie a Dio č ve--Perdi«. Barvni film.
■'istailo 16.30 »Luccello dalle piume ® čristallo«. Toni Musante, Suzy ^ndall, E. M. Salerno. Prepovedan ^mladini pod 14. letom.
'Nranimatico 16.00—22.00 «Condan-nata al piacere«. Prepovedan pod J8- letom.
°derno 15.30 »Agente 007 — Opera-hone tuono«.
Ut«ra 16.30-18.20-20.10—22.00 «Quat-mosche di velluto grigio«. Re-^Ja Dario Argento. Prepovedan mla-j.bini pod 14. letom.
®Pito| 17.00 »Scandalo al sole«. V**®rio Veneto 17.00 »IF vtzlo ha le calze nere«. Prepovedan mladini pod J**, letom.
°eale 16.30 »I due violenti«. Alan v Scott. Barvni film.
0|>a Zaprto.
kmetijsko nadzorništvo predlagalo deželni upravi, aj vključi v prizadeto področje vse ozemlje tržaške občine, razen zahodnega Krasa. Prizadeti kmetovalci bodo lahko zaprosili za petletna »obratna« posojila s 4-odstotnimi obrestmi (če doseže ugotovljena škoda več kot 60 odstotkov pridelka bodo oproščeni vračanja 20 odstotkov posojila) ali nevračljiv prispevek do 80 odstotkov stroška za obnovitev morebiti uničenih struktur (na primer rastlinjaki). Enako pomoč bodo mogli prejemati kmetovalci, ki jih je oškodovala toča 19. julija letos (takrat je klestila najbolj v zgo-niški občini), za katere je že v teku postopek za priznanje prizadetih področij.
Treba je pa upoštevati, kot so poudarili včeraj zastopniki gorske skupnosti in strokovnjaki, da bo predvsem od vremena v naslednjih tednih odvisno, ali ne bo škoda v vinogradih ča narastla, z gnitjem poškodovanih grozdov in odmiranjem rastja. Zato bodo krajevne upra-
ve, strokovne službe in sindikati spremljali razvoj dogajanja in si bodo prizadevali ob potrebi priskrbeti izredno pomoč za posebno prizadete kmetije.
Na včerajšnjem sestanku so se tudi pomenilj o nadaljnjem usklajevanju pobud v korist domačega kmetijstva in so se dogovorili o nadaljnjih sestankih na pokrajini, na katerih bodo obravnavali vprašanja poljskih poti, škode, ki jo povzroča divjačina, pojav nedeljskih izletnikov, štipendije pokrajinske uprave za izpopolnjevanje upravnih kadrov za kmetijske zadruge in letošnji potek programa neposredne strokovne pomoči vinogradnikom.
Posebej je vredno omeniti odsotnost povabljenih predstavnikov tržaške občinske uprave, kj daje novemu odboru kaj čudno spričevalo o njegovem zatrjevanem posebnem zanimanju za vprašanja e-kologije in ohranjevanja naravnega okolja, ki temelji ravno na ohranjevanju in uspevanju kmetijskih dejavnosti.
DRUŽRA RUSTESE NI IZPOLNILA JUNIJSKIH OR VEZ
Sindikati napovedujejo nove pobude v obrambo delavcev podgorske tovarne
’/ petih obratih ogrožena delovna mesta 4 tisoč delavcev - Sindikati zahtevali srečanje z ministrom Donat Cattinom ■ Treba je okrepiti predvsem trgovsko mrežo
iimmuiimniiiiiiimiiiiiifiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiimiitt
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Železniško postajo v Sežani bodo v kratkem modernizirali
Dela na železnici tudi v Kopru, kjer polagajo tire na progi do nove železniške postaje v mestu
SZ GAJA
PADRIČE — GROPADA
priredi
9., 10. In 11. septembra
Š A G R O
na PADRIČAH
kovali bodo dobro založeni kio-sk>- Od 20. ure dalje PLES z ansambloma »Supergroup« in »L. ^hrlan«.
Vabljeni!
V	obsežnem načrtu modernizacije in razširitve slovenskih železnic so zajete tudi primorske železnice. Tako bodo v celoti prenovili železniško postajo Sežana, da bo ustrezala vsem zahtevam mednarodnega potniškega in tovornega prometa. Prva faza del je že končana, jeseni pa bodo obnovili tire, zgradili podhode in preuredili postajno stavbo.
V	Kopru polagajo tire do nove potniške postaje v mestu, pripravljajo pa se na ureditev dodatnih signalno - varnostnih naprav in i-zogibališč, kar s Ji v modernizacijo celotne proge Koper - Šentilj in Koper - Reka. Za modernizacijo slovenskih železnic, ki bo končana do leta 1980, so namenili 8 milijard
Šolske vesti
Naknadno vpisovanje gojencev v šolo Glasbene fnejjce za' 1efo 1978-79 bo' še. .danes, 8, . septembra na. se-dežu šole v UL R.	29^* tel.
418605 od 9. do'T2i 'ure in od' 18. do 19 30.
Vpisovanje gojencev v podružnico Glasbene matice v Bazovici bo v ponedeljek, 11. t.m., od 18. do 19. ure.
Izleti
ŠD PRIMORJE
°rRanizira jutri. 9. in v nedeljo, septembra, na Proseku na vrtu **deža društva
ŠPORTNI PRAZNIK
Delovali bodo dobro založeni p°ski s specialitetami na žaru •J* domačim vinom. Od 21. ure ®*lje ples z ansamblom THE LORDS
Mali oglasi
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi enodnevni izlet v Vrhniko - Bistro - Predjamski grad dne 14. septembra. Vpisovanje od 10. do 12. ure v Ul. Cicerone 8/B.
Odhod s Trga Oberdan (pred deželno palačo) ob 8. uri.
Društvo slovenskih lovcev »Doberdob« prireja v nedeljo. 10. septembra izlet v Bistro. Obveščamo svoje člane in simpatizerje, da bo odhod iz Trsta izpred sodišča — Foro Ulpiano. ob 7. uri. na Opčinah pri tramvajski postaji ob 7.15. Prosimo točnost! Na razpolago je še deset prostih mest. Lovci. ki se nameravajo udeležiti, se lahko javijo v Dolini pri Oskarju Slavcu, tudi telefonsko 228567 ob večernih urah.
Združenje Union priredi 10. septembra dva enodnevna izleta: z motorno ladjo in z avtobusom v Rovinj ter na Blejsko jezero (Pokljuka). Informacije in prijave na sedežu Združenja U-nion v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik, razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure m od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
150 milijonov dinarjev, od tega bodo vložili v primorske železnice skoraj dve milijardi.
SKUPNA
JUGOSLOVANSKO -
ČEŠKA TV ODDAJA
V Portorožu so začeli snemati skupno jugoslovansko - češkoslovaško glasbeno TV oddajo. Sodelujeta orkestra RTV Ljubljana in praške televizije in pevci. Naslov od; daje je Srečanje s prijatelji. Prvi del, ki bo imel naslov Roža iz Portoroža, bodo snemali v Portorožu, drugi del pa v Pragi. Posamezne prizore bodo snemali tudi v Piranu in v turističnem naselju Bernardin.
ZAKLJUČENA
KONFERENCA
O UPORABI REAKTORJEV
Po tridnevnenv delu se je v Portorožu končal at, peta mednarodna konferenca, uporabnikov reaktorjev TRIGA. Strokovnjaki iz raznih držav so izmenjali izkušnje in tudi podatke o raznih raziskavah na tem področju. Na svetu je trenutno 60 TRIGA reaktorjev, ki so usposobljeni za raziskave in za proizvodnjo izotopov. V Jugoslaviji ga ima le institut Jožef Štefan v Ljubljani. Na njem vadijo študentje kemije, biologije in fizike, proizvajajo pa izotope za potrebe medicine.
L. O.
Pokrajinska federacija sindikata Fulta je v teh dneh izdala poročilo, ki priča o izredno težki situaciji za 4 tisoč delavcev podgorske predilnice in ostalih štirih obratov (trije v Lombardiji in eden v Piemontu), katerih lastnica je družba Bustese. Sindikati ugotavljajo, da doslej vodstvo podjetja ni izvršilo niti ene od obvez, ki jih je sprejeto na pogajanjih 14. junija. Doslej — ugotavljajo sindikati — ni bilo videti obljubljene preosnove v vodstvu podjetja, niti ni bila okrepljena trgovska mreža. Vse to in tudi dejstvp, da delavci komaj v teh dneh prejemajo’ predujme julijskih mezd, resno ogroža delovna mesta 4000 delavcev. : ‘:1
Zaradi tega so sindikati sprejeli sledeče pobude:
1.	za sredo, 13. septembra so proglasili 4-urno stavko, med katero bodo delavci simbolično zasedli županstva in povabili k soočanju vse politične sile:
2.	v ponedeljek, 18. septembra bodo sklicali sestanek z drugimi tovarniškimi sveti, s pokrajinskimi u-pravami in krajevnimi zastopniki v parlamentu;
3.	med 11. in 16. septembrom bodo delavske delegacije seznanile s problemi deželne vlade Furlanije -Julijske krajine, Lombardije in Piemonta:
4.	v petek, 29. septembra bodo proglasili 8-umo stavko ;in javno skupščino v Rimu, na katero bodo povabili poleg ministrov za industrijo in delo tudi predstavnike političnih sil, deželnih uprav m vsedržavni tisk.
V zvezi s tem so sindikati poslali brzojavko ministru za industrijo Donat Catiinu, v kateri ga pozivajo, naj čimprej skliče sestanek za razčiščenje zadeve. ,
Pred temi pobudami, ki so jih sindikati sprejeli na skupnem sestanku v Olgiateju v Lombardiji, se je v ponedeljek sestalo v Gorici pokrajinsko vodstvo Fulta. Na sestanku so ugodno ocenili načrt za postopen povratek delavcev (trenutno je prisotnih 600 delavcev, tisoč pa jih je dopolnilni blagajni) in finančno sodelovanje družbe Friulia, po drugi strani pa so izrazili zaskrbljenost zaradi neizvršenih obvez vodstva. Zlasti zaskrbljujoče je dejstvo, da ni bila obnovljena trgovska mreža, zaradi česar se danes izdelki prodajajo po nižji ceni.
Pokrajinski sindikat je zato sklenil, da poleg vseh skupnih akcij, ki so jih sprejeli na torkovem Sestanku v Olgiateju. poišče vse mož
govarja sistemu, s katerim so oštevilčeni ameriški potni listi), ki naj bi se nahajala na nenaseljenem, 10 km dolgem in 3 km širokom, otoku sredi Jadrana, 60 km daleč od jugoslovanske obale in 150 km južno od Pulja.
Že iz navedenih podatkov je bilo kmalu očitno, da gre za neslano šalo, saj v Dalmaciji ni nobenega o-toka, ki bi ustrezal opisu. Edini, ki je zadevo vzel precej resno, je bil ameriški konzulat, toda doslej so bile vse raziskave zaman ...
^tovivi nov Kajak, dvosedežni, znam-,e ASA. Primeren za lahke reke in ujorje. Tel. 569357.
£EMo mlajšo žensko za varstvo 'kletnega otroka v dolinski občini * dopoldanskih urah. Odlični pogoji.
Jel. 228236 vsak dan, razen ob norijah, od 13.30 do 14.30.
8()U,\m harmoniko menegazzi — 80 ,9asov. Tel. 231889.
^°OAM ford transit furgon, zelo toirperep za letovanje, v odličnem atanju, motor in gume nove za ^00.000 lir Tel. 208455._____________
SPDT prireja v nedeljo, 17. septembra, zadnji sezonski avtobusni
IZLET V SAPPADO Z VZPONOM NA MONTE FERRO
(2348 m) ter z ogledom jezerc Olbe. Izlet je primeren za vse, predvsem za družine. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan do vključno torka, 12. t.m., od 11. do 12. ure.
Na svojem zadnjem zasedanju, ki je bilo v sredo in kateremu je predsedoval dr. Comelli, je deželni od bor proučil številne odtoke in nekatere upravne zadeve. Kot pa po navadi jc največjo pozornost posve til vprašanju obnove potresnega območja. V smislu deželnega zakona štev. 63 iz leta 1977 je odbor odre; dil novo nakazilo, ki presega štiri milijarde in pol lir za obnovo javnih struktur. To vsoto bo dežela nakazala desetim občinskim upravam, med temi tudi onima iz Pod-bonesca (za popravila cest in odtočne mreže) in špetra Slovenov (za ureditev počitniškega doma »Giuseppe Sirch«),
Zimski turizem sc v Furlaniji ugodno razvija
Na pobudo deželnega odborništva za turizem bo v torek, v Arta Terme, srečanje med turističnimi ope raterji, da bi se domenili o novih možnih investicijah za povečanje zmogljivosti hotelskih objektov na hribovitem furlanskem območju. Ta potreba se je porodila že v prejšnjih letih, vendar je niso mogli izpeljati zaradi raznih težav. V zadnjem ča su pa je zbralo vedno več turistov prav zimsko športna središča Fur lanije za svoje počitnice.
Darovi in prispevki
J Počastitev spomina Miloša i -a darujeta Anica in Anton
Ko-
Fur-
^ 10.000 'lir za Glasbeno matico. <j„y. Počastitev spomina Miloša Koli lea daruje družina Oblak 10.000 . za ŠZ Bor.
k dobremu Milošu v spomin daruje .‘‘''a Mila 10.000 lir za spomenik izlito v NOB iz Skednja, s Kolon-v°a in od Sv. Ane.
<lV Počastitev spomina Miloša Ko-2#l<'a daruje Amalia Castellani 5000 Jr dijaško matico in 5000 lir za po-i,"vitev spomenika padlim v NOB * Skednja, s Kolonkovca in od Sv.
kV spomin na Miloša Kodriča daru-Drago Dolgan in družina 5000 za Glasbeno matico. jJ' Počastite\ spomina Miloša Ko-^*ca daruje Viktor Širca in družina
5000 za Glasbeno matico in 5000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina Miloša Ko-
driča darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 10.000 za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane in 10.000 lir za krožek za družbene vede P. Tomažič.	......
Namesto cvetja na grob Miloša Kodriča daruje Boris Možina 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Miloša Kodriča daruje družina Ž. Simonič 10 tisoč lir za poimenovanje šole na Opčinah po Francetu Bevku.
Da počastita spomin inž. Miloša Kodriča, darujeta Angela in Stanislav Kodrič 1(1.000 lir za sklad Nagrada Albina Bubniča.
- ISOSB
BANCA Dl CREDIT.O Pl TBiESTE
TRŽAŠKA kredu n a banka
TRST - Ul. te A' F. FIL2I T(3 - 1 tfZ?
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7. 9. 1978
Sama ria titoku sredi Jadrana?
Dogodek, ki bi sodil v kak roman Julesa Verna, če ne bi šlo (kot vse kaže) le za neslano šalo: včeraj so v morju pri Tržiču našli steklenico prošnjo na pomoč. Prošnja nosi datum 1. septembra 1978, napisala pa naj bi je neka ameriška državljanka (navedla je tudi številko potnega lista, ki pa rve od-
Sestal se je občinski odbor
kov, ki bodo imeli pravico do deželne denarne podpore in sezname dijakov, ki so jim bile priznane podpore iz skladov »Gen. A. Peco-rini« in «M. Covacig«. Na sejah so tudi sprejeli načrt za izgradnjo potrebnih naprav na nogometnem i-grišču pri Madonini.
SPOROČITI SPREMEMBE V ZVEZI Z OBČINSKIMI PRISTOJBINAMI
Goriški občani so dolžni javiti do 20. septembra spremembe V zvezi s plačevanjem občinskih pristojbin za pse, za odnašanje smeti in takso za zasedbo javnih površin. Če ni prišlo v tekočem letu do sprememb pri obdavčljivih usluigah, ni treba javiti ničesar, če pa se je v primeri z lanskim letom kaj spremenilo, morajo občani izpolniti posebne o-brazce, ki so na razpolago na davčnem uradu goriškega županstva.
SKLEP OBČINSKEGA ODBORA
V ŠTANDREŽU ODPREJO DRUGI ODDELEK V VRTCU
Vanj se je vpisalo 13 slovenskih otrok
Po poletnem premoru se je občinski odbor zopet sestal prejšnji ponedeljek in torek, da bi sprejel nekaj nujnih sklepov. Med drugim so na sejah odobrili sezname dija-
NA RAZSTAVIŠČU V UL DELLA RARCA
V	Štandrežu bodo odprli drugi oddelek slovenskega otroškega vrtca. Ustrezen sklep je na svoji zad nji seji sprejel občinski odbor. V novi zgradbi otroškega vrtca, kjer sta 1 slovenski in italijanski oddelek, bodo s predelno steno pridobili dodatni prostor za drugo učilnico. S tem bo zagotovljen pouk za 13 slovenskih otrok.
V	štandreški otroški vrtec se je namreč vpisalo 43 otrok. Ena sekcija jih lahko sprejme največ 30, za ostale pa je bilo potrebno odpreti drugo sekcijo. Že lansko leto v tem vrtcu ni bito dovolj prostora za vse slovenske utroke, letos pa se je problem odprl znova. Rajonska skupščina v Štandrežu je pritiskala na občinsko upravo, da bi odprla novo sekcijo, vendar brez uspeha. Letos so n jeno zahtevo podprle tudi slovenske konzul te, e-notni šolski odbor in SKGZ. Občinska uprava .je letos spomladi obljubila, da bo odprla novo sekcijo, vendar uradno vse do tega tedna ni ničesar storila. Sedaj, ko je odbor ugodil zahtevi, .je potrebno izvesti tudi delo, da bo učil-
nica čimprej pripravljena. Na šolskem skrbništvu so zagotovili namestitev vzgojiteljice. Otroški vrtec je namreč pod državno upravo in mora za učno osebje poskrbeti šolsko skrbništvo.
Izleti
niiiiiiiiiiiiM
Na sejmu Tuttisport v Gorici akrobatski smučarski skoki
Razstava športne opreme, modna revija, športni filmi Manifestacija bo trajala od danes do vključno nedelje > ^
Danes se na razstavišču v Ul. della Barca začenja sejem športne opreme, ki so ga imenovali Tuttisport. Gre za prvo tovrstno manifestacijo na goriškem razstavišču, ki bo trajala tri dni in bo s svojimi akrobatskimi igrami, razstavami ter predvajanjem filmov prav gotovo predstavljala pomembno privlačnost za našo deželo, pa tudi za sosednje obmejne kraje. V razstavnih prostorih bo na ogled oprema za zimske športe. Sodelovale bodo znane italijanske in tuje firme. Zanimanje obiskovalcev bodo vzbudili nekateri novejši športi kot so letanje z zmaji, surf in skateboard. Poleg opreme za tradicionalne športe bodo prikazali tudi zadnje modele v motociklističnem in avtomobilskem športu.
_________	___(„r______ m . |JK9pda najzanimivejši del temine rešitve, tudi na krajevpi ravni., reditve, ki sodi y_ okyir goriškega
septembra, pa bodo akrobatski sko-kLišUrih smučarjev švigi^ko^rhp-riškega porekla. Na skakalnici iz cevi, ki so jo postavil' na dvorišču, bodo opravljali različne ?ko-ke, ki pri gledalcih zadržujejo dih. Nova disciplina, ki se imenuje thot dog«, se je sicer roddla na ‘negu in so jo uvedli smučarji, ki jim je klasično smučanje postalo dolgočasno. Da bi popestrili program, so se najprej začeli voziti po eni smučki, pozneje so se vrteli okoli navpične osi. Ko .jim tudi to ni več ničesar pomenilo, so se spravili na
skakalnice, kjer je mogoče dati duška fantaziji. Tako so nastale različne skupine, povezane z imeni znanih firm. Le-te so ponavadi nastopale na snegu, iznajdljivost menažerjev pa je omogočila skakanje s pomočjo novih naprav, zlasti plastike in umetnih skakalnic. Tista, ki so jo postavili na razstavišču, je visoka 12 metrov ter omogoča skoke do višine 8 metrov. Skakalec se po skoku ne odpelje, kot se dogaja na snegu, ampak doskoči na zračno blazino, široko 48 kv. metrov ter viseko 80 cm. Skakalci, ki jih vodi Jack Lunder, bodo opravili deset serij skokov: po tri danes, v petek in jutri, v soboto ter štiri v nedeljo.
Na sejmu Tuttisport bodo predvajali športne filme o hitrostnem smučanju v Cervinii, alpinizmu in podvodnem svetu.', Priredili bodo modno revije športne opreme ter smučarsko tekmovanje na gosenicah. Poskrbeli so za 'prigrizek irt pijačo. Vstopnina tisoč lir.
PRIČETEK 8. FOLKLORNEGA TEKMOVANJA
Drevi v dolini Kor na nastop folklorne skupine «Stu ledi»
Popoldne se v palači Attems prične shod o muzejih in ljudskih tradicijah - Otvoritev knjižne razstave
Ameriški dolar	830.-
Funt šterling	1615.—
švicarski frank	500.—
Francoski frank	189.—
Belgijski frank	25.-
Nemška marka	413.-
Avstrijski šiling	57.50
Kanadski dolar	690.-
Holandski florint	380,-
Danska krona	145.-
Švedska krona	182,—
Norveška krona	153.—
Drahma	20,10
Dinar	38,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Drevi se bo v dvorani v dolini Korna pričelo 8. mednarodno folklorno tekmovanje, ki ga prireja Pro loco v sklopu «goriškega septembra«, Po pozdravnih besedah župana De Simoneja in predsednika Pro loco dr. Pellisa se bo od 21. ure dalje pomerilo prvih osem folklornih skupin. Med temi bo tudi skupina »Stu ledi« iz Trsta. Slovenski fantje in dekleta se bodo predstavili z dvema plesoma: «Stu ledi nej pride nuter« in «Kej me boš taku zamjero«.
Vzporedno s folklornim tekmovanjem se bo v palači Attems pričel 6. mednarodni shod na temo «Vloga arhivov in muzejev pri oživljanju ljudskih tradicij«. Kongres, ki se ga bo udeležilo več kot dvajset strokovnjakov iz sedmih držav, bodo otvorili ob 16.30. Pol ure prej, ob 16. uri, bo v državni knjižnici kratka slovesnost i otvoritvi razstave knjižnega materiala o ljudskih tradicijah, ki jo je pripravila goriška knjižnica. Shod v palači Attems se bo zaključil jutri, tako kot folklorno tekmovanje, medtem ko bo v nedeljo parada folklornih skupin po mestnih ulicah, v dolini Korna pa nagrajevanje in nastopi vseh najboljših skupin.
Izidi popravnih izpitov na liceju in učiteljišču
V sredo so se na liceju «P. Trubar« in na učiteljišču «S. Gregorčič« zaključili popravni izpiti. Včeraj so na obeh šolah objavili izide, ki so kar dobri, saj sta bila za vrnejena le dva dijaka na učiteljišču.
Na liceju so izdelali Jakob Rener Irena Perkljič, Aleš Figelj, Mavri cij Petejan in Jožef Štakul. Dva di jaka se nista predstavila k izpitom (ena od teh je Jožica Žniderčič, ki je uspešno opravila vstopni izpit v 2. razred učiteljišča.
V prvem razredu učiteljišča so izdelali: Ugo Dornik, Katina Ferfo-lja, Boris Mermolja, Ivan Pahor in Lilijana Primožič, en dijak pa je bil zavrnjen. V drugem razredu so izdelali Marij Bagon, Danijela Gergo-let, Damijana Kobal. Darij Leban, Gloria Nikolavčič, Walter Petejan, Rihard Russian, Martin Srebrnič, Tanja Sokol in Marjan Zavadlav; en dijak je bil zavrnjen. V tretjem razredu sta izvedela Venceslav De vetak in Walter Mikuž.
Na trgovskem zavodu «Ivan Cankar« se bodo izpiti zaključili danes, izidi pa bi morah biti znani jutri dopoldne.
Tudi Tržič bo imel 2 mestna redarja nežnega spola
Čeprav počasi, si ženske le utirajo pot v poklice, ki so bili nekoč naifienjeni izključno moškim in tem dosegajo enakopravnost med spoloma. Kmalu bodo imeli tudi v Tržiču manj disciplinirani avtomobilisti prijetno (do neke mere) pre senečenje, da jim bodo globo na mesto brkatih policajev prišila než_ na dekleta. V teh dneh so namreč objavili izide natečaja za štiri mesta redarjev, na katerem, sta poleg dveh fantov zmagali tudi 19-letna Paola Settomini in 21-letna Danila Fragiacomo. obe iz Tržiča.
Sicer pa ni to prvi primer naši pokrajini, da dobi dekle »pravico do piščalke«. V Ronkah je že od aprila letos v službi kot mestni redar 27 letna Darka Šušteršič, te nekaj. . . centimetrov pa je manjkalo dvema dekletoma, da nismo do; bili prvega policaja •— ženske tudi v Gorici: bili sta sicer sposobni za poklic, toda s pikolovskim tol mačenjem pravilnika, ki zahteva minimalno telesno višino, so ju za vrnili.
banega narodnega in naprednega slovenskega gibanja v Štandrežu.
Naj ji bo lahko domača zemlja. Hčerama Sonji in Vidi izrekamo ob izgubi matere iskreno sožalje.
Pogreb bo danes ob 11. uri izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče v štandrežu.
Umrla jc Roza Pavletič iz Štandreža
• Do 12. ure 14. oktobra letos lah ko zainteresirani vložijo na goriškem županstvu prošnje za udeležbo na javnem natečaju za dodelitev e nega mesta vodilnega delavca-ples-karja.
Razna obvestila
Enotni šolski odbor sporoča, da bo dvodnevni izlet v Slovenijo v soboto,. 9. septembra. . .Zbirališče ob 7. uri (po legalnem času) na mejnem nrebodu v Rožni dolini, na jugoslovanski strani.
Novogoriška knjižnica »France Bevk«
sfioroča, da je od 1. septembra dalje zopet pričela delovati po ustaljenem umiku. Knjižnica je za občinstvo odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure (po sončnem času), razen ob četrtkih, ko je odprta od 11. do 19. ure in ob sobptah. ko je odprta od 7. do 11. ure.
Šola Glasbene matice v Gorici obvešča, da se vpisovanje zaključi jutri. 9 septembra. Čas za vpis je torej še danes in jutri, med 10. in 12. uro, na sedežu v Ul. Malta 2, tel. 24-95.
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 10. septembra, udeležijo slovesnosti ob 75-letnici PD Ajdovščina in Vipava. Slovesnost bo ob obnovljeni planinski postojanki na Čavnu ob 10. uri (po sončni uri).
Društvo slovenskih lovcev v Furlaniji - Julijski krajini sporoča, da bodo avtobusi v nedeljo, 10. septembra. odpeljali po sledečem voznem redu:
—	avtobus št. 1 štandrei ob 7. uri (trg pred cerkvijo). Oslavje ob 7.15 (trg pred kostnico).
—	avtobus št. 2 Doberdob ob 7. uri Poljane ob 7.05, Sovodnje ob 7.20 (izpred županstva in gostilne Tomšič).
—	avtobus št. 3 bo odpeljal iz Trsta — trg pred sodnijo, ob 7. uri, ob 7.20 pa z Opčin, s prostora pred tramvajsko postajo.
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici priredi enodnevni izlet v Vrhniko - Bistro - Predjamski grad dna 14. septembra. Vpisovanje od 9. do 11. ure v Ul. Malta 2. Obenem je vpisovanje v naše društvo.
Kino
Gorica
CORSO 16.30-22.00 »Dove osano 1* aquile», R. Burton in C. Eastwood. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISS1MO 17.15—22.00 «11 faraone«, G. Zelnik in B. Bryl. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17,00—22.00 »La liceale nd-la classe dei ripetenti«. Gloria Gui-da. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 17.30-22.00 «Betsy». C. Oliver in K. Ross. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 »Ciao maschio!«
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La febbre del sabato sera«.
Nova Gorica in okolica
SOČA »King Kong«, amerški film ob 16: in -20. uri.	(	-< • *
SVOBODA »Kariera sobarice«, italijanski film ob 18. in 20, uri.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Bontoni e Bas-si. Raštel 52. tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Te-renziana 26, tel. 44-387.
TUTTISPORT
1. RAZSTAVA ŠPORTNIH OBLAČIL IN OPREME
gorica
8.- 9,-10. september 1978
' m i vfj
V splošni bolnišnici v Gorici je včeraj umrla 68-letna Roza Toma-zinčič, vd. Pavletič. Pokojnica se je rodila v Opatjem selu ter se je poročila v Štandrežu, kjer je z možem vodila znano trgovino in pekarno. Že v mladih se je razvila v za vedno in aktivno Slovenko. Pred prvo svetovno vojno je bila članica Sokola, po njej pa je nadaljevala narodno delo ter bila naročena na slovenske revije še takrat, ko je fašizem slovensko besedo že začel zatirati tudi pri domačem ognjišču. Ko se je po padcu fašizma val osvobodilnega boja razširil po vsej Primorski, se je celotna Pavletičeva družina pridružila Osvobodilni fron ti. Pavletičeva je bila med prvimi vaščankami, ki se je vključila v or ganizacijo, zbirala hrano in denar za partizansko vojsko, dajala prostor za partizansko tehniko in za ilegalne sestanke skojencev, mladine in odborov OF, na katere je prihajala tudi Milojka Štrukel. Povezana je bila s krajevno organizacijo, v kateri je delovala tudi znana štan-dreška aktivistka Feska Brajnik. Ni bila samo zavedna, bila je tudi pogumna. Nikoli se ni bala nobene nevarnosti ter je bila njena hiša vedno odprta borcem za svobodo. Bila je zares prava partizanska mati.
Osvoboditev ji je prinesla veliko radosti, pa tudi žalosti, zakaj izgubila je edinega sina Milana. Njen sin se je že zelo zgodaj priključil partizanskemu gibanju ter postal član druge brigade narodne obram be (VOS). Novembra 1944. leta so ga Nemci zajeli ter poslali v taborišče Mauthausen, od koder se ni več vrnil.
V prvih povojnih letih je Pavleti čeva sodelovala v Demokratični fronti Slovencev in v prosvetnem društvu. Skupno z Vilijem Nanutom in drugimi domačini iz štandreža je bila duša takratnega zelo razgi-
Razstavišče «Espomego»
VSAK DAN NASTOP SKUPINE AMERIŠKIH AKROBATSKIH SMUČARJEV «HOT DOG K 2»
ZE PRED VEČ KOT 200 LET!
Jugoslovanski izseljenci v ZDA veliko prispevali za razvoj države
Pietro Grassi v Občinski
Največ se je izselilo Slovencev, najmanj Srbov -stvu, znanosti m tudi umetnosti - Velik delež
Velik doprinos kmetij-v prvi svetovni vojni
Pred 200 leti naletimo v seznamu vojakov Washingtonove armade na imena Černe, Gorše, Vavtar, Vertnar in Vidmar, torej prava slovenska imena. To .je zgodovinarjem služilo kot dokaz, da so bili v Washingtonuvi osvobodilni vojski tudi Slovenci. Koliko jili je bilo, je težko reči, ker v washingtonovih seznamih ni bilo zabeleženo nacionalno poreklo. Pomembno pa je, da so bili. Ti Slovenci v VVashingtono-vih oboroženih silah ra so bili na nek način predhodnica velikih naselitvenih valov iz južnoslovanskih dežel, valov, ki bodo zapluli pozneje.
Južni Slovani so se začeli naseljevati v Ameriki v znatnem številu šele tedaj, ko se je začelo naseljevanje iz vzhodne Evrope. Ameriko kot deželo naseljencev označujeta v glavnem dve fazi naseljevanja: prva traja od 1820. do 1896. let in zajema naseljence iz pretežno zahodnoevropskih ter skandinavskih dežel; druga faza traja od 1896. pa do 1924. leta in obsega prvenstveno ljudi iz vzhodnoevropskih dežel. Prvi val je bil v glavnem rezultat političnih in verskih pobud, drugi pa tudi ekonomskega značaja. Dalmatinci so so kot pomorščaki naseljevali povsem neodvisno od drugih, ki so prihajali v Kalifornijo in se ukvarjali z ribištvom ter s sadjarstvom. Pozneje so se za njimi začeli naseljevati južni Slovani iz Austro-ogrske, in sicer Slovenci, Hrvati in Srbi. Srbov iz Srbijo praktično med naseljenci do prve svetovne vojne ni balo. Črnogorci so se doseljevali pretežno iz ekonomskih razlogov.
Naseljenci iz južnoslovanskih dežel, pa naj so prihajali iz katerega koli kraja, so skušali — pogosto ne v najlažjih pogojih, zagotoviti si boljše življenje od tistega, ki so ga imeli v stari domovini. Delali so kot gozdarji v vseh predelih Amerike. V državah okoli Mehiškega zaliva se .je majhna skupina Dalmatincev proslavila z izdelovanjem sodov, ki so jih izvažali v Francijo. Delali so v klavnicah Chicaga in Kansas Cityja. Delali so v rudnikih in .jeklarnah — včasih po dvanajst včasih celo štirinajst m-na dan. Delali so v avtomobilski industriji od samega njenega začetka in dali velik prispevek vojaškemu naporu Amerike v o-beh svetovnih vojnah. Član ameriške delegacije na pariški mirovni konferenci leta 1919 dr. Mi-hailo Pupin je rekel, da .je »delo slovenskih mehanikov v tovarnah Detroita, Toleda. Clevelanda in Pittsburgha prispevalo toliko, kolikor armada 25 tisoč dobro oboroženih vojakov.* Jugoslovanski naseljenci so dali pomemben delež na kmetijskem sektorju tako na področju velikih jezer kot tudi v Kaliforniji. V preteklem stoletju, davno pred nastankom mnogih danes znanih sadnih nasadov, se je neka mala skupina Jugoslovanov naselila blizu Watson-villa v dolini Pa.jaro v Kaliforniji. Ti so naselili številne nasade jablan, kakršnim ni bilo e-nakih.
Jack London je v svojem delu »Dolina meseca* imenoval ta kraj «nova Dalmacija* in se zelo pohvalno izrazil o potomcih teh naseljencev in jih označil kot rolo delovne, sposobne in varčne ljudi. Mnogi izseljenci iz južnoslovanskih dežel, prvenstveno iz primorskih krajev, so bili pionirji v konserviranju ribe tako na Pacifiku od San Pedra v Kaliforniji pa do Seattleja v državi VVa-shington, kot tudi v Louisiani, kjer so prvenstveno razvili industrijo ostrig. Mest/j Olga v Louisiani je dobilo po njih ime.
Jugoslovani v Ameriki in Američani jugoslovanskega porekla niso bili le vneti delavci na ameriških njivah, na vodah in v tovarnah Srečamo jih tudi v znanosti, politiki, publicistiki, u-metnosti, kakor tudi i.a univerzah.
Amerikanci jugoslovanskega porekla so se odlikovali tudi na bojiščih. V prvi svetovni vojni je Louis Cukela bil edini ameriški vojak, ki je dobil dve Kongresni
kolajni, najvišje ameriško odlikovanje za Vojaške zasluge. V drugi svetovni vojni so Kongresno kolajno dobili Petar Tomič, iti je hrabro padel v Pearl Harbouru v strojnem oddelku vojne ladje Utah in ki je ostali posadki u-kazal, naj ladjo zapusti. Milan Pejič za izredno hrabrost na Gva-dal kanalu, Milton Pavlič, ki je z vojne ladje uničil tri sovražne ladje in 32 letal preden je tudi sam padel za svojo novo domovino. Danes nosi en rušilec ameriške vojne mornarice ime »Pavlič*.
Od vseh Jugoslovanov je verjetno v Ameriko odpotovalo še največ Slovencev in najmanj Srbov. Toda naj so prišli od koderkoli jn naj so se naselili koderkoli, so jugoslovanski naseljenci in Američani jugoslovanskega porekla — sorazmerno s svojim številom in sposobnostmi — dali Združenim državam precejšen prispevek in ga dajejo še danes, kot ga bodo za gotovo dajali tudi njihovi potomci jutri.
Po treh letih se je vrnil v tržaško občinsko galerijo tržaški slikar srednje generacije Pietro Grassi. Na ogled je dal kakih 30 olj, med katerimi je tudi nekaj del manjšega formata. Razstav ljena dela dokazujejo, da je Grassi ostal zvest svoji motiviki in tudi načinu slikanja, le da je na čin izpopolnil tako, da so njegove črtne strukture ponekod bolj zabrisane ali je motiv deloma prekrit z nekakšno meglo, tako da pridejo bolj do izraza tisti deli motiva, ki jih avtor hoče poudariti, na primer pročelje neke zgradbe v mestnem motivu ali o-ziroma grmičevje v kraškem motivu. Čeprav Grassi v svojih motivih, ki prikazujejo morje, tega na videz ne obdeiuje veliko, ga na platnu čutiš, pa čeprav ni morje nakazano niti v barvi in tudi ne z majhnim valom. In med razstavljenimi deli je morskih ali obmorskih motivov veliko, kot so na primer motivi «Obala v Li-gnanu*, «Marina v Tržiču*, «Gra-deška laguna* itd. Tu pa so tudi motivi iz Istre kot na primer »Izola*, »Strunjanska dolina*, »Novi grad* itd., k čemur dodajamo še nekaj mestnih in predmestnih motivov ter nekaj motivov s Krasa, kar vse spada v njegovo, rekli bi, že obvezno motiviko, dočim je novost na. sedanji razstavi njegovo slikanje cvetja, kjer se tudi kaže resna zavzetost, ki je sploh značilnost tega marljivega trža škega slikarja, ki bo v občinski galeriji razstavljal do 12. t.m.
Spomenica planincev p
■
.....   .»■umi UMU umil         m. nniN.i.niiiiii.ii.il....iiiH.iiiuii.i.m..uh..mi  
OB 200-LETNICI VZPONA NA OČAKA SLOVENSKIH GORA
Kako so prišle Tržačanke na Triglav Njihovi vtisi, doživetja in žulji,..
Tura devetnajstih žena iz Trsta, ki so za štiri dni pustile doma vsak-danjie skrbi ■ Petje in veselje v kočah, nepozabne lepote v naravi
>,, if
L »»»»e«*! • :.•*»«• * t, : !„ i(. ,!»t<-;»s,,,	....	, , ,.u
it»L<rti	in	»jjfclajc	.. v,-:,.:
Ai'«v>.av in
$	&**&*»£)*'* tmjp	v s-ttt&p, ppvUti-i <>»>
j£ ****	*<**»«>	s*"’*«'* •»	»*>' s«	'i«M,
* ampai	>>, s.&MKi.r
»m***\«w ■e.-.jnrv :	„s.:.
rte<\
.'L>
ki*
L
•ilNNliiiiiHm<.iM....i.ii.i.....ii.ii......i.....im...i..ii..f*iim..iif.i.i.........i...iM.......<....i.iitiii.i.f.n..iiii
ŠE MALO JE DO TRGATVE
Priprava vinske posode porok za dobro vino
Posodo je treba temeljito očistiti, paziti pa je tudi treba, s katerimi snovmi jo peremo
Kako pripravljamo leseno vinsko posodo? Sode, kadi in brente najprej napolnimo z vodo in preizkušamo če se morda niso razsušile. Če posoda pušča, jo nekaj dni namakamo, nato dobro izperemo z vročo, pol do enaod-stotno raztopino sode. Notranjo površino zdrgnemo s krtačo in jo potem izplakujemo z vodo. dokler ne dobimo povsem nevtralen okus. Sode zatem dobro posušimo in zažveplamo.
Pri naš so večinoma v rabi sodi okrogle oblike; zelo so tudi prikladni sodi eliptičnega prereza. Večji kletarski obrati se danes poslužujejo posode, to je sodov raznih oblik, napravljene iz betona, kovine in celo plastičnega materiala. Da večje sode lažje čistimo, imajo ti na dnu vdelana vratca, ki omogočajo uspešnejše čiščenje. Najboljši so sodi napravljeni iz slavonskega hra-
sta, v njih vino dobro dozoreva.
Sodi se izdelujejo iz kostanja, a-kacije. javora in tudi iz češnje.
Vemo, da vsebuje les snovi organske in mineralne sestave, ki se v dotiku z vinom topijo in povzročajo nevšečen okus. Zato moramo nove sode pred uporabo ovmiti. V ta namen potrebujemo majhen parilnik, s katerim uvajamo v sod pod pritiskom vodno paro tako dolgo, da dobimo kon-denzat, ki je brez vonja in okusa. Tako pripravljen sod nam prvo leto ne da najboljšega vina. Uporabimo ga raje za vino slabše kakovosti.
Nov sod lahko tudi izperemo s 15 20 odstotno koncentrirano raz-
topino natrijevega kar’.x>nata. Za sod, ki drži približno tri hi pripravimo kakih 30 litrov 15-20 odstotnega natrijevega karbonata, sod začepimo in ga nekaj časa obračamo na podstavku-lijtrah sem in tje. Nato raztopino iztočimo in sod vnovič napolnimo s 5-6 odstotno raztopino žveplene kisline; nato iztočimo in dobro izperemo s čisto vodo.
Sode lahko peremo oziroma o-vinimo z morsko vodo. na primer v obmorskih krajih, ali pa sod napolnimo s čisto vodo. ki ji dodamo Solvay sode. Zadostuje 30 dkg na 10 litrov vode.
Dobro je premazati notranjost soda z raztopino vinske kisline, ki jo vzamemo 2 do 3 kilograme na 10 litrov vode. če soda ne moremo odpreti, raztopino vbrizgamo s primerno brizgalko.
Tako pripravljene sode ponovno splaknemo s čisto vodo, jih dobro odcedimo in ko so enkrat suhi jih zadimimo z žveplovimi kockami ali z žveplom y pečici za dimljenje, da tako preprečimo, da se na mokrih dogah ne naselijo plesnobne glivice. V novi posodi-sodjh se priporoča izvesti prvič le tiho vrenje.
Ne smemo tudi pozabiti na pretočne cevi in natego, ki so gumijaste ali celo iz plastike: neba jih .je dobro izprati. Gumijaste cevi je najbolje izprati s paro. Ker kleti navadno nimajo na-rilnika, je dobro, da gumijaste cevi izperemo z 2-od.stotno raztopino sode ali 0,5-odstotno raztopino žveplaste kisline.
Dr. IVAN BAŠA
Ko smo se še pred začetkom poletne sezone zbrale v dvorani SPDT in navdušeno poslušale besede našega vodiča g. Alenke Rudež o predvideni turi na Triglav, se nam je zdelo skoraj nemogoče, da bi jo mogle uresničiti. Štiri dni od doma, proste družinskih ali delovnih obveznosti.
., to je bil višek zadovoljstva. Triglav se je prikradel v naše sanje in nam ni dal miru.
«Treniraš?» «Da, bila sem na Nanosu ... na Slavniku ... na Blegošu ... na Kokoši. . .», tako so si sledili telefonski pozivi in odgovori. In prišel je končno 27. avgust, ko smo ob 6.30 odpotovale z avtobusom izpred tržaške sodne palače. Avtobus so zasedli tudi drugi izletniki, ki so potovali v Bohinj na odkritje spomenika ob 200-letniri prvega vzpona. Nas je bilo devetnajst, oborožene pa smo bile z dobro voljo in težkimi nahrbtniki. V Bohinju smo se srečale z junaki, kj so peš prehodili pot iz Glinščice do Bohinja, prisostvovale kulturnemu programu ob odkritju spomenika in nato so nas v petih zasebnih avtomobilih odpeljali na Rudno polje, (1340 m) to je pokljuško goličavo. Od tu naprej pa smo si naložile nahrbtnike in odšle proti Vodnikovemu domu, kjer bi morale prespati. Pot se je vila po gozdovih, najprej malo strmo, potem pa se je steza kmalu izravnala in nam dovolila pogled na slikovito naravo okoli nas. Po štirih 'rah hoje smo prišle v Vodnikov dom, ki leži 1805 m visoko. Kako se prileže po tako dolgi hoji vroč čaj, pa tudi razgovor in šale so se spet razživele, medtem ko med hojo kar naenkrat vse utihne. In kaj bi rekla o e-nolončnicah, ki smo jih naročale v vsaki koči. Ko ti oskrbnica prinese krožnik vroče in prijetno dišeče juhe, ki je pravo čudo — saj poleg makaronov plava v njej še riž ali ječmenček, 1 lo-basa, zelje ali celo vampi. .. Začneta se ponovno smeh in šala. «Tebi je dala pet koščkov klobase, meni enega in pol. . .». Kot otročad smo bile, a saj je bilo res tako pristno vzdušje.
Prvi večer smo hitro legle k počitku, ker smo naslednje jutro že izredno zgodaj vstale in se podale k naslednji koči — Planiki. Iz Vodnikove koče smo šle ob
6.25 po našem času in prišle v Planiko ob 8.30, Bile smo že na 2408 m nadmorske višine. Kako lepo je videti skupino ljudi, ki skupno odhaja po stezi, lep je pogled na pisane obleke in nahrbtnike, na smejoče se obraze. Kar pa je dejansko vrednega na teh turah je tovarištvo, ki ga skleneš z največjo lahkoto, pa naj si bo to z izmenjavo vitaminske tablete ali koščka limone ali ponujena roka. ki ti pomaga pri nevarnem prehodu. V gorah zgleda vse tako kristalno čisto, tudi čustva, da se res splačajo potne srage.
V koči Planika smo pustile nahrbtnike in odšle proti triglavskemu vrhu. Bila je že 10. ura zjutraj, megla pa taka, da bi jo lahko rezali. Oblečene smo bile v popolno zimsko opremo: smučarske kane, rokavice, puloverje in nepremočljive jopiče. Niti dvajset korakov naprej ni bilo videti. Le s klici smo ugotavljale, ali smo vse prisotne. Nismo hodile naglo, beseda je kmalu utihnila, ker je padalo iz megle ivje in smo bile vse bele — tudi na trepalnicah in obrvih. Klini, stisnjeni prehodi ob steni — še se spomnim Alenkinih besed: «Planinec mora imeti na varnem ali dve roki in eno nogo, ali dve nogi ih eno roko. . .». Kjer ni bilo še železne vrvi, si počasi in previdno u-tiraš pot naprej, kjer pa je železna vrv, te kar samo vleče gor, v višine. In že smo bile na malem 'Triglavu, od tu pa naprej po ozki brvi, ki jo stalno spremlja železna žica do rdečega Aljaževega stolpa.
Na srečo, da je bila megla in da ni bilo videti prepadov na levi in desni strani. Vklesane plošče o smrtnih ponesrečencih (zadnja z dne 10. 8. 1978) ti dajo zares dovolj časa za razmišljanje. Na neki skali pa so bile vklesane te besede (prepisujem jih kar iz spomina, ker si jih nisem napisala);
«. . . vsak kamen, čer, razpoka,
1skala
koliko želja, upov, hrepenenj,
[razočaranj...
zato hodi molče in
1premišljuj.. .»
Saj drugega tudj ne moreš, ko spoštljivo pristopaš k takemu o-čaku. Le na vrhu se je vzdušje bliskoma spremenilo. Ena izmed nas se je tako raznežila, da je objemala vse po vrsti, poznane in nepoznane. Bilo je točno poldne. In zgodilo se je čudo — zasijalo je za 5 minut sonce, tako da smo se lahko fotografirale in da nas je Alenka kar dobesedno premlatila po naši podporni plati in to za triglavski krst. O razgledu s Triglava ni bilo govora, saj je
bila spet kmalu megla vsepovsod.
Vrnile smo se v Planiko ob 14. uri. tu počivale, oziroma jedle, se smejale, šalile, pile, pele in to do 15.30. In spet odhod, tokrat v Tržaško kočo na Doliču, kjer bi morale prespati. Kako priiazne so jedilnice v teh planinskih kočah in kaj reči o skoraj uglašenem ženskem petju pri naši mizi, oziroma odličnem moškem zborčku pri drugi mizi. Eno pesem me, eno oni, ali pa skupaj.
Naslednje jutro nas je pot peljala do Doliča mimo triglavskih jezer v kočo pod Bogatinom. To je naš naravni park. Melišča, ob robu razni mahovi, flora pa taka, da je nobena tropska orhideja ne odtehta. Triglavska roža, majhen cvet rožnate barve na ma-hovnati blazinici, triglavski svišč, ki spada v družjno encijanov (ampak pravega encijana nisem videla), beli julijski mak in cvetke podobne našim spominčicam. In še mah z belimi cvetovi, da se zdi, kot bi zacvetelo skalovje. Mislim, da nobena izmed nas si ni upala utrgati kake cvetke, ampak je samo uživala ob pogledu nanje in premišljevala, kako v razpokah skalovja ali na meliščih morejo rasti taka čudesa.
V zadnji koči, kjer smo se u-stavile, to je v koči pod Bogatinom, nas je postregla Tržačanka g, Marija Petrovič in ta večer je bilo zares zelo veselo. Trudnost, dobra volja, sit želodec (katera izmed nas se je še sploh spominjala žuljev?) in pijača so naredili svoje. Tokrat petje ni bilo več tako 'glašeno, a je bilo živo kot v panju.
Drugo jutro nam je preostajala še pot do doma pri Savici in to po dolini Komne. Tu nas je čakal linijski avtobus, (prijazni šofer je avtobus ustavil pri bohinjskem spomeniku, da smo se lahko fotografirale) ki nas je popeljal do Bohinjske Bistrice. Od tu na vlak do _ Solkana — nato avtobus do Rožne doline — peš preko meje — vlak do Trsta.
Trst nas je sprejel z nevihto, , bile pa smo vseeno vesele. Naj prepišem misel, ki je v knjižici «Bil sem na Triglavu*: — GORE SO VEČNE.
Spomini, doživljaji z njihovih poti so njim podobni.
In še seznam udeleženk tega pohoda: Franka Armani, Magda Barbiero, Claudia Birsa, Magda Drioli, Adriana Gerdol, Eda Gombač, Pia Hmeljak, Bojana Jazbec, Neva Lavrenčič, Marija Maver, Neva Pahor, Alenka Rudež, Laura Sancin, Bruna Scherl, Tatjana Taučer, Silva Valenčič, Severina Vecchiet, Elda Vigini in Martina Volpi.
SILVA VALENČIČ

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Priprave za dolgo poslovno potovanje. Nestalnost v zaposlitvi lahko povzroči resen finančni problem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Splošni napredek na vseh področjih. Malo manj lahkomišljene zaupljivosti in več treznega premišljanja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Borbenost popušča in odpirajo se neprijetne perspektive. Obkroža vas spoštovanje in razumevanje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne izgubljajte se v podrobnostih, če hočete doseči kaj pozitivnega. Nesoglasje z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne sprejemajte predlogov komaj spoznane osebe. Čutili boste potrebo po počitku in nežnosti. Prijeten večer.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Velika aktivnost v reševanju novih problemov. Zadovoljstvo za ljubitelje umetnosti in dobrega branja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dobri navdihi, toda trenutek za
njihovo realizacijo še ni dospel. Reagirajte proti krivičnim obtožbam.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odlična ideja za rešitev neke komplicirane zadeve. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v bolj intimen odnos.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne podcenjujte nasvetov delovnega tovariša. Burna diskusija z zadovoljivim zaključkom. Dobre novice.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Omahovanje naj se umakne odločnosti, ki lahko premosti vse težave. Ne bodite pesimisti, vse se bo dobro izteklo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se lotite velikih, rešite raje drobne probleme. Vaši nasveti bodo padli na rodovitna tla.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izogibajte se obljub, ki jih ne boste mogli izpolniti. Bodite popustljivi do prijatelja. ki preživlja kritično obdobje.
«V jubilejnem letu Triglava .gore, ki je postala simbol Slovenije, prinašajo slovenski planinci s Tržaškega,- Goriškega in iz Benečije to spominsko listino v znak 'živih narodnostnih vezi, ki se v imenu ljubezni do gore in narave spletajo med Slovenci ne glede na državne meje. štafetni planinski pohod od bregov Jadranskega morja preko krajev, kjer živijo j Slovenci v Italiji, do triglavskih pobočij naj bo znak prizadevanj naših planincev, da bi meje ne ločevale ljudi, ampak postale območje sodelovanja in stičišča kultur.
Trst. 19. — Bohinj 27. 8. 1978 Slovensko planinsko društvo Trst
Smučarski klub Devin Slovensko planinsko društvo
Gorica
Beneško planinsko društvo
Ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav.*
Tako je pisano na spomenici, ki jo tu predstavljamo in ki so jo zamejski planinci nosili celih sedem dni čez drn in stm po tržaškem in goriškern Krasu, po Beneški Sloveniji ter še po slovenskih gorah do Bohinja, kjer so jo med slavnostnim kosilom pri predsedniku SZDL Slovenije Mitji Ribičiču prebrali ter oddali predsedniku Planinske zveze Slovenije dr. Mihi Potočniku, ki se je udeležencem enotedenskega štafetnega planinskega pohoda od Trsta do Bohinja zahvalil ter zagotovil, da bo ta spomenica dobro spravljena ter bo slovenske planince stalno spominjala na pohod, s katerim so zamejski planinci proslavili 200-letnico prvega vznona na Triglav.
Tekst spomenice je napisal pesnik Marko Kravos, naslikal jo je Demetrij Cej, stiliziral pa Vinko Ščurek.
Poceni dolar vabi turiste
Poceni letalski prevozi in precejšnje povečanje kupne moči inozemskih valut glede na dolar privabljajo v ZDA rekordno število inozemskih turistov. Število inozemskih turistov, ki so od pričetka letošnjega leta obiskali ZIDA, je celo za 20 odst. višje kot v enakem razdobju lanskega leta, gotovo pa bo močno preseglo 20,1 milijona, kolikor so predvidevali pred dramatičnim padčem vrednosti dolarja.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	BARI: Otvoritev 42. velesejma v Bariju
18.20	Program za najmlajše Risanke
18.35	CANNON: Posebni seznam Serijski film, v glavni vlogi igra William Conrad -Cannon
19.20	OTOK ZAKLADOV: Otok o-kostnjakov
Peto nadaljevanje po romanu R. L. Stevensona
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping pong
Program o aktualnih dogod kih in problemih
21.35	«IL VIZIO ASSURDO* Komedija, ki sta jo za TV priredila Diego Fabbri in Davide Lajolo. V glavni vlogi nastopa Luigi Vannucchi, med važnejšimi igralci pa so tudi Sergio Fantoni, Gian-carlo Sbragia, Valentina For-tunato itd.
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Kos papirja — Vzgojno - izobraževalni program
285: neuzakonjehi zakon
18.15	PROGRAM ZA MLADINO Celo življenje v eni- torbi '	Film
18.35	Risanka: «La talpa pittore* 18.50 DNEVNIK 2 — ŠPORT. 19.10 BATMAN
Nh sporedu sta dva filma in sicer «Charlotte, faccia d'angelo» in «Pericolosi gio-cattoli*.
Ob koncu Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	KORENINE
Po romanu Alexa Haleya, za režijo poskrbel David Greene — Prvo nadaljevanje V Gambiji živi 16-letni deček Kunta, ki bi rad postal velik bojevnik. Zato poskuša vse, da bi ga svoji vrstniki in starejši člani plemena cenili in se napoti v
džunglo, da bi opravil kak velik podvig. Vendar v a-količi se potika tudi iP** na sužnje. «človek z rde; čimi lasmi*, Gardner, ki dečka ujame .n ga spraV1 na svojo ladjo «1-01x1 Lig® nier* ter ga odpelje pij50 Ameriki, skupaj z drugi1® vklenjenimi Afričani.
22.15	Tiro al bersaglio
Teme in žrtve kabareta " Prvo nadaljevanje Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI	„
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.40	šahovski komentar
18.15	Velika predstava na d1111 morja
18.30	Vragolije Maje Skowron
19.10 Pevski tabor 78
19.40	Izobraževalna oddaja
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	Izvolite, kar naprej — li bavno - glasbena oddaja
22.05	RAZGLEDI: Antipodi, II d® Skrivnostni zmaj
22.45	DNEVNIK
23.05	BARETTA - serijski fi>® Nova serija kriminalk na® bo predstavila detektiva Ba" retto pri razreševanju raž' nih primerov kot je
tapstvo mamil, umori,
tihi izsiljevanja, torej vse, kar lahko pričakujemo v *el zvrsti. Ljubitelji bodo *a®J voljni, drugi pa ne bodo novi seriji našli nič novega-kar bi jih pritegnilo, raz®? morda nekoliko zafrkljiv P®' kaz lika glavnega igralca-Koper
20.15 Otroški kotiček
Sledi spored posvečen Fe*®' valu Unita v Genovi
20.30	Spoznavajmo Jugoslavijo " 4. del
21.00	Umetnost in umetniki 21.40 KORUPCIJA V ŠVEDSK1
DRUŽINI — celovečerni fn®
23.30	Glasbeni nokturno
Dane Škerl: NASPROTJA
Zagreb
19.45 Prijatelji glasbe	,
22.00	VČERAJ, DANES, JUTB1 22.20 Portret narodnega heroj8
Živojina Nikoliča - Brka
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra;
10.45	Gugalnica; 11.00 Misterij žene. tržaške črtice Zofke Kvedrove; 11.35 Plošča dneva; L2.00 Z naših festivalov; 13.44 Letošnje zborovsko tekmovanje C. A. Se-ghizzi; 13.35 Od melodije do melodije: 14.10 A. J. Cronin «Angeli noči* —r rad. priredba; 15.35 Izbor novih plošč: 16.30 Na počitnicah; 17J15i.30tWetnica VivaldijavgT ga rojstva: 18.05 Pogled v zgodovino filmske umetnosti; 18.20 Za ljubitejje cperpe.,.glasbe,;. ,
KOPER
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30; 14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 17.30, 21.30, 23.30, Poročila; 8.00
9.00	Dobro jutro v glasbi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Edig Galletti; 10.40 Vanna; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj;
12.05	- 14.00 Glasba po željah;
14.00	Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Majhna diskoteka;
14.45	Orkester Tullio Freddolini;
15.00	Poje zbor «Monte Curiol* iz Genove; 15.15 Onore al me-rito; 15.32 Igra orkester Roberta Stigwooda; 15.45 La Vera Ro-magna; 16.00 Poje Adriano Celen-tano; 16.15 Z nami je...; 16.40 Pevec Al Green in orkester Hu-ga Montenegra; 16.45 Melodije iz filma «La febbre del sabato sera*; 17.00 Izletnik; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik;
18.45	Reklame in zabavna glasba;
19.00	Melodije na tekočem tra-
ku; 19.35 Naši zbori pojo; 20-$ Zaključek; 20.30 Crash; 21.00 Gla' sovi in zvoki; 22.17 Orkester Sky-masters; 22.30 Simfonični koncert: 23.45 15' z Louisom Armstrong0111 in Ali Starš.
RADIO 1
7.00. 8.00. 13.00, 19.00 Poročila: 7.20 Glasbeno - govorni spored-8.40 Glasbeni utrinki; 9.00 Glaa’ beno - govorni spored z Marc®1' lom Ciorciolinijem; 11.30 Dežela Furlanija - Julijska krajina; 12-, Vi in jaz; 13.30 Vi in jaz - ^ del; 14.05 Jazzovska glasba; Ljudske pesmi; 18.05 KomedO8 «La maschera e il vojto*; 19-_ Big Band posebni koncert-20.25 Radijska priredba; 2l-"S Simfonični‘koncert; 23.05 Lahk° noč iz . . .
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 12-00, 15.00. 19.00 Poročila; 7.20 Rekrea; cija; 7.50 Dobro jutro, otroci--8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glas' bena matineja; 10.05 Radijska š0' la ; 10,30 Iz glasbene tradicije i8’ goslovanskih narodov in nar0?' nosti; 11.40 Turistični napotki 12.03 Znano in priljubljeno;
Z orkestri in solisti; 13,30' KO1® tijski nasveti; 13.40 Pihalne be vam igrajo; 14.20 Zabavo8 glasba; 14.30 Priporočajo vam . • 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Gm bena pravljica; 15125 Naši um?Jj niki mladim poslušalcem; 15-. Naši poslušalci čestitajo in P?' zdravljajo; 16.00 Dogodki in, mevi; 16.30 Napotki za turist?’ 16.45 Naš gost; 19.05 Z opera1, odrov:	20.20 Zabavna gl asb?č
20.35 Lahko noč, otroci!: 20’ Minute z ansamblom Veseli Pla? šarji; 22.15 Oddaja o morju in V" morščakih.
hrvill.Mll.l...ii.l.l l.i l....l....lil. ...ni lil •ii.i>ii.iiiiiii.iiiiiii.i.iiiii.i..i.iiiii...i.i... ....... i....iiiiiii.iit..i..i.ii.iiii.ii.iiiiii.i.iii.i..mn. i.m mi m im nuiiitt.il.iH4)1'1
GOSPODARSKA IZMENJAVA Z DRUGE PLATI
Sporazum med Chrysler in Peugeot res donosen posel za Framoze?
Kaže, da ni tako, saj je avtomobilsko tržišče v razvitih dežela^1 dobesedno zasičeno in je v prihodnosti obsojeno na stagnacij0
Francoska avtomobilska družba «Peugeot - Citroen* je dvignila veliko prahu z nakupom evropske veje ameriškega avtomobilskega velikana. Navdušeni francoski komentatorji so pijani od zmagoslavja razglabljali o vzponu evropske in zatonu ameriške industrije.
Zmagoslavno kikirikanje galskega petelina se je razlegalo po vsej Evropi in verjetno še zunaj nje, saj skoraj ni bilo evropskega časopisa, ki 1 ne bi objavil daljše ali krajše vesti o tem neobičajnem dogodku, saj je bila evropska javnost do sedaj bolj vajena gledati, kako ameriške družbe požirajo evropske in ne obratno. Toda na lepem se je pojavil Michel Bosquet in v «Nou-vel Observateurju* objavil razmišljanje. s katerim jo pokvaril ubranj koncert francoskih komen tatorjev. Po njegovem je nakup «Chrvsler Simce* vsekakor dober ber posel za «Peugeot Citroen*. Toda vprašuje se, aii je avtomobilska industrija sploh dober posel za Francijo. Ali je,proizvodnja avtomobilov sploh še proizvodnja prihodnosti7 Ta vprašanja postavlja Bosquet iz komercialnih. ekonomskih in tehničnih razlogov.
S tehnološkega vidika je danes proizvodnja avtomobilov postala «banalna» industrijska dejavnost, tako kot tekstilna in obutvena industrija ter črna metalurgija. Avtomobilska industrija je postal sektor z »nizkim tehnološkim profitom*, ki ga razvite države postopoma prepuščajo državam z nizkimi mezdami. V prihodnjih desetih letih bodo v razvitih državah Imeli samo še popolnoma avtomatizirane proizvodne procese z roboti, kakršne je deloma že mogoče videti pri «Volkswa-gnu* in «Toyoti».
Francoska družba pa se nasprotno specializira v serijski proizvodnji vozil. Tako spet prihaja do ponovitve že poznane sheme neenakopravno delitve dela: Američanom raziskave in razvoj tehnologije, prodaja patentov in pameti, Francozom pa kovinska dela, delo na tekočih trakovih in droga manj donosna opravila, ki dolgoročno zagotvaljajo tudi manj delovnih mest. Zato si prodaje proizvodnih podružnic ne smemo razlagati kot priznanje zatona. Ameriške družbe so v letih 1971-1975 prodale 1359 podružnic, od tega okoli 500 v Evropi Toda te podružnice so v glavnem v pa-
nogah, ki zahtevajo ogromne 11 vesticije z nizko donosnostjo »banalno tehnologijo*, v katef pa je konkurenca izredno hu°8j Zato v danem primeru ni «e,0 geot - Citroen* tisti, ki se nag razvija, ampak «Chrysler». Bi je znebil avtomobilskih tovarn njihovih dolgov ter si obenem z , gotovil francosko družbo za ?lav, nega odjemalca svojih patent® Sporazum med družbama ^ Bosquetovem mnenju samo Tj, trjuje predvidevanja Jacquesa -talija, ki je v svoji knjigi «N°j, francosko gospodarstvo* zap>sa,.
«Premalo francoskih podjetij
s®
zaveda, odločilnega pomena ^ žišč, ki se odpirajo z norimi s^. torji informatike in mikroeleB1^, nike. Vse preveč finančnih u se porablja za podporo preživ® proizvodenj in za ohranjanje ^ korodnih rent ali profitov. ‘ rjn malo podjetnikov v državnem zasebnem sektorju, pripravlj®11., na tveganje, izkorišča z d°v odločnosti možnosti novih ka,j j lov. Enkrat več bodo v tej B®, tako kot v prejšnjih vlade te žave branile retro-kapitali2®1.^ ne da bi obenem izrecno zavri1 novi model kapitalizma, ki J1 ga bodo vsilili od zunaj.*
nogomet
MEMORIAL ŽARKA RACETA
Primorje -Vesna za 3. mesto
we višnja tekma na Proseku se bo pričela ob 20. uri - Jutri veliki finale za 1. mesto med Portualejem in Fortitudom
j^ogometni turnir za memorial Ž. Jceta se bliža koncu. Drevi bo 7IlrW že finalna tekma za 3. me-v kateri se bosta v slovenskem v“>iu spoprijeli ekipi Primorja in 'esne
ječanje se bo pričelo ob 20. uri. . dokaj dolgih in na trenutke J^ljivih kvalifikacijah, pri či-J^.se je borilo kar 12 ekip, sta se v sklepni del (pa čeprav le toali finale) uvrstili tudi dve slo-ekipi.
Kateri
'a od dveh naših enajsteric
r Posegla po tretjem mestu? Vsa-predvidevanje za izid dreviš-srečanja je dokaj tvegan. Pro-pani naj bi bili favoriti že zato, ? bodo igrali pred domačim ob-^tvom. Možnosti za zmago pa ima Ji* kriška Vesna, ki je pravzaprav .diko presenečenje na tem tumir-L.' Nihče ni namreč pričakoval, da J® Križani tako visoko uvrstili. A tako ali drugače, drevišnja l®"* bo za obe ekiri lepa preiz-v“®*>ja pre<j bližnjim pričetkom pr-Jstvenih srečanj.
Jutri pa bo m Proseku, prav ta-? °b 20. uri, veli’-.i finale za 1. c?to, v katerem se bosta spopri-^thiljski Fortitudo in tržaški Por-
'luventus zmagal
JUrin _ Včeraj je bila na spo-anticipirana tekma italijan-Jga pokala. V Turinu sta se po-?bli enajsterici Juventusa in Mon-zmagali pa s > seveda domači-'Jeprav s tesnim 1:0.
sam izid kaže, da ni bila tek-C izredno napeta, saj so se dr-?.Vr|i prvaki relativno potrudili. Go-,le iz Brianze pa so se prcmoč-Jnu nasprotniku upirali, kolikor bilo mogoče.
'hagoviti gol je za domačine v ; minuti dal Virdis.
|j1^daj je lestvica prve skupine ita-JOskega pokala naslednja: Juven-J 5, Fiorentina 4, Monza 2, Taji^ 2, Nocerina 1.
. “imo vsega pa je treba predvsem j Pomniti, da je to bila za Turin-j:ne zadnja preizkušnja pred te-n,Vnim dvobojem z Rangersi iz Jjjsgoiva, dvobojem veljavnim za roka' prvakov. To je za italijanske

ari| . letošnjem prvenstvu b« Ga-'lei Ferfolja glavni steber napada doberdobske Mladosti
prvake vsekakor zaskrbljujoč dvoboj, saj je škotska ekipa znana zaradi svoje borbenosti. Zato je povsem razumljivo, da se Juventus za to tekmo skrbno pripravlja, saj bi morebitna izločitev pomenila za turinski klub skorajšnjo tragedijo.
Juventus namreč od vedno gospodari v državnem merilu, ni pa se mu posrečila prestižna zmaga v najvažnejšem evropskem klubskem tekmovanju.
«Plavi» boljši
BEOGRAD — V okviru priprav na pokalno tekmo s Španijo je jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala prijateljsko tekmo z državnim prvakom Partizanom.
»Plavi* so bili v tem srečanju
boljši in so premagali Beograjčane s 3:1 (2:1).
Strelci za reprezentanco so bili: Zajec in Halilhodžič 2, za Partizan pa je bil uspešen Trifunovič.,
ROKOMET
Mednarodni turnir v Riminiju
CIVIDIN TRETJI
V finalu za tretje mesto je včeraj premagal Jugovimi iz Kaštela - Scropetta in Miljak najboljša
BEZBOL

Zmaga Mehike
V sinočnji prijateljski tekmi v bezbolu na Proseku je reprezentanca Mehike premag. la reprezentanco Furlanije-Jnlijske krajine s 6:2.
Kot je znano, bi morala včeraj igrati na Proseku Kuba, ki pa se je v zadnjem trenutku srečanju z reprezentanco naše dežele odpovedala.
Posnetek z balinarskega turnirja, ki je bil pred kratkim na Padričah
iiiiiiinimn mi iiiiiiiiiiun Hlini iiiiiiimiiimiiHiiiimiiiiimiMiii milili m iii iiiiii iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii*
TENIS
PRVENSTVO ZDA
Brez večjih presenečenj
Predvideva se veliki finale med Connorsom in Borgom
1 CIVIDIN TRST: Marzin (Skala-mera), Sivini 1, Bozzola 2, Pi-schianz 9, Pellegrini 2, Andreašic 2, * Pisani, Calcina 5, Gerebizza 2, Scropetta 8, Miljak 5.
JUGOV IN H, KAŠTEL:	Mužinič
(Mandič), Vučika, Bašič 6, Britvic, Čapov 1, Rolič 2, Pavlov 4, Jura-Škin 6, Bojovič 2, Zolav 2, Markov 2.
RIMINI — Na mednarodnem rokometnem turnirju za trofejo »Mesta Rimini* je včeraj tržaški Cividin v malem finalu za 3. mesto zanesljivo premagal Jugovinil iz Kaštela.
Tekma je bila samo v uvodnih minutah izenačena, nakar so Tržačani prejeli pobudo v svoje roke in stalno višali prednost. Predvsem Zdravko Miljak in Scropetta sta bila za nasprotnike nerešljiva uganka, pa čeprav so .jugoslovanski rokometaši na vse načine (in tudi z grobo igro) skušali zaustaviti bivšega člana Meriveščaka.
Med včerajšnjo tekmo je prišlo tudi do težke poškodbe. Rokometaš Jugovinila čalov je namreč hotel zaustaviti Miljaka, pri tem pa je nerodno padel, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico v Rimini, kjer so ga zadržali na pregledu
Kot nam je po telefonu včeraj povedal glavni organizator turnirja Paolo Del Bianco, je Cividin tudi v tem srečanju dokazal, da se je letos z Miljakom izredno o-jačil in da .le seveda glavni kandidat za osvojitev državnega naslova.
V finalu za peto mesto pa je Fippi iz Riminija premagal Salzburg z 18:16 (11:8).
Kasno zvečer pa sta stopila na igrišče finalista za prvo mesto, in sicer Slask zi Wroclawa ter Partizan iz Zameta.
Zmagali so jugoslovanski predstavniki s 27:23 (polčas 17:11). Partizan je slavil po ogorčeni borbi, vendar zmaga je bila več kot za služena.
FLUSHING MEADOW (New York) — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v New Yorku je 19-letni Američan John McEnroe premagal rojaka Waltsa s 6:1, 6:2, 7:6. VValts je bil pravo presenečenje prvega c’ 'a letošnjega turnirja, ki se letos prvič odvija na ce-methih igriščih1 FlUShihg' Meadow, saj je izločil lanskoletnega zmagovalca, Argentinca Guillerma Vilasa. Tudi Vitas Gčrulaitiš se je uvrsti! v polfinale, v četrtfinalnem dvoboju je namreč gladko odslovil Južnoafričana Krieka s 6:2, 6:1, 6:2.
Kaže, da se bosta uvrstila v polfinale tega turnirja ista para, kot sta bila leta 1977 v Wimbledonu: Connors - McEnroe in Borg - Geru-laitis. Zelo verjetno bo namreč Borg izločil Ramireza, saj ni Šved nikoli od leta 1975 izgubil dvoboja z Mehikancem. Connors pa ne bc imel lahkega dela, saj je Gottfried še edini igralec na letošnjem turnirju, ki ni izgubil niti seta. Gottfried pa ima pravi »kompleks — Connors*, saj ga je v enajstih dvobojih premagal le dvakrat.
V ženski konkurenci sta se obe favoritinji za končno zmago, Mare tina Navratilova in Chris Evert, u-
vrstili v polfinale. Navratilova je premagala Ružičijevo s 6:3, 6:2, A-meričanka pa Austinovo s 7:5, 6:1.
V moških dvojicah sta zmagovalca lansoketnega turnirja v Forest Hillsu in letošnjega v Wimbledonu, Južnoafričana McMillan - Hevitt, izgubila z ameriško dvojico Riessen-Stewart s 6:2,„2:6, 5:7. Druga izidu moških dvojic sta naslednja: Smith in Lutz. (ZDA) — Stockton in Gottfried (ZDA) 6:4, 4:6, 6:4 Fibak (Polj.) in Okker (Niz.) — Mwarwick (Avstralija) in Pecci (Par.) 6:3, 3:6, 7:5
DVOBOJ ZA SP
zaključila z remijem
pripadnikov indijske sekte »Ananda Margas (politično religiozna organizacija na skrajno desničarskih pozicijah). «Nova spremljevalca* sta namreč dala Korenoju nekaj lekcij glede meditacije,
Predstavniki javne varnosti v prvem trenutku niso dovolili Američanoma vstop v dvorano (pred petimi meseci sta bila namreč obsojena na 17 let .ječe, zaradi poskusa umora nekega indijskega diplomata, kasneje sta bila s kavcijo osvobojena), njima je priskočila na »pomoč* Korčnojeva tajnica Petra Leeuvverick, !ci je zagrozila s škandalom.
Zaradi tega so oblasti dovolile vstop »gurujema* v dvorano, postavila pa sta se le nekaj metrov stran od psihologa Vladimira Zuk-harja.
Zbor mladih udeležencev jadralnega tečaja v Ankaranu v o rganizaciji TPK Sirena
iiififiiinNiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiifimtiinavnHniiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiNtiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiNiiiiiiiniiiiiiintiiiMiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiMiiiiiiiinmHmiitiuiiiminmHinaiiiiiiHiHiiiiNa
ATLETIKA
Na mednarodnem mitingu
KOLESARSTVO
V NEDELJO V MANZANU
Tretjakova odlična druga Tudi ekipe iz Slovenije
Boljša od nje je bila v Sacilu le Švicarka Duboux Venanzio Ortis glavna privlačnost prireditve
SACILE — V Sacilu je bil na sporedu zanimiv atletski miting, ki je kljub slabemu vremenu pritegnil lepo število gledalcev. Gotovo je največjo atrakcijo predstavljal nastop Venanzia Ortisa, evropskega prvaka iz Prage na 5000 m. Ortis je namreč iz Furlanije, točneje iz karnijske vasice Paluzza. Paluce po domačem narečju.
Ortisa so ob vrnitvi slovesno sprejeli v Vidmu, v Paluzzi pa so nalašč priredili kar vaški praznik. Torej je razumljivo, da je bil predvsem za domačine ta miting priložnost, da počastijo novega evropskega prvaka.
Ortis je na razdalji 5000 m seveda zmagal, ker ni imel pravih nasprotnikov. 4000 m je pretekel v ViWuKlli:> nartfiit SP ip družbi drugih atletov, dva kroga T ILlajMlja	ju . pre<j koncem pa je nekoliko poteg-
nil. To mu je seveda zadostovalo za zmago, nasprotnike pa ni povsem pregazil, saj so nekateri prišli le nekaj sekund za njim. S takim tekom pa je povsem razumljivo, da je Ortis postavil slab it. 4'09”, kar je ..a 41 sekund slabše od časa, ki mu je zadostoval za zmago v Pragi.
V moški konkurenci je še bil zanimiv skok v višino, kjer sta nastopala Bruni in D; Giorgio: Prvi se je v Pragi uvrstil v finale, drugi pa je bil v kvalifikacijah izločen. Oba' nista V Sacilu dobro Skakala, videti'pa je bilo, da ju dež dčftno moti. Preskočila sta zalo samo 216 cm. Prvo mesto sta še osvojila Ca-ravani v teku na 100 m (v času
BAGUIO — Tudi devetnajsta partija med svetovnim prvakom. Sovjetom Anatolijem Karpovom in izzi valcem, apolidom Viktorjem Korč-nojem se je končala z remijem. V devetintrideseti potezi je svetovni prvak predlagal remi, ki ga je brez oklevanja Korčnoj sprejel. Karpov vodi tako še vedno s 4:1, zato so ostale n.jegove možnosti za ohranitev svetovnega naslova še nedotaknjene.
Novost včerajšnjega dne je ta, da je igral Korčnoj pod nadzorstvom dveh ameriških »gurujev*,
OBVESTILA
ŠD BREG
obvešča vse košarkarje, da se bodo treningi pričeli v sredo, 20. 9. v Dolini, z naslednjimi urniki: 14.30: minibasket (1967 in ml.) 16.00: dečki (1964, 1965, 1966) 17.30: kadeti (1962, 1963)
Tega dne se bodo lahko zainteresirani vpisali za košarkarsko dejavnost pri Bregu.
« • •
SPK ČUPA Iz Sesljana
sporoča, da bo društvena regata v nedeljo, 17. t. m., v Sesljanu. Podrobnejše informacije bomo o-bjavili pravočasno.
10”4) in Tržačan Zecchi v metu krogle (17,18).
Gotovo pa je za nas zanimivejša ženska konkurenca, kjer sicer ni nastopila nobena velika atletinja, tekla oa je predstavnica Bora Danijela Tretjak na njej najpriložnej-ši razdalji 100 m. No, naša atletinja se je tudi tokrat izkazala, saj je v mednarodni korikurenci osvojila drugo mesto. Premagala jo je Švicarka Duboux s časom 12" 1, Tretjakova je na cilj prispela v času 12”6, kar je zaradi slabih vremenskih razmer zelo dober čas. Na tretje mesto se je uvrstila francoska predstavnica Monteils s časom 12”7.
Torej še en lep uspeh Borove atletinje, ki si zadnje čase deli s Tavčarjevo mesto najboljše tekmovalke tega atletskega kluba.
PO SLAVJU V PRAGI
Visoko odlikovanje italijanskim atletom za prva mesta na EP
RIM — Zmage italijanskih atletov v Pragi so v italijanskih športnih in tudi nešportnih krogih povzročile val navdušenih komentarjev. Za ves državni šport, ki že nekaj let doživlja povsod neuspehe, pomenijo zlata odličja iz Prage treh. sicer izoliranih atletov veliko slavje.
Temu valu priterane evforije se je pridružil še predsednik italijanske vlade Andreotti, ki je trem »zlatim* atletom podelil visok naslov vitezov za športne zasluge.
Torej odslej se bodo Mennea, Ortis in Simeonijeva lahko ponašali še z drugim naslovom, poleg naslova evropskega prvaka.
Na dokaj zanimivi dirki bodo nastopili mladinci amater]!
MANZANO — Poletje gre h kraju, zato se tudi kolesarska sezona polagoma približuje koncu. To je še čas zadnjih preizkušenj, saj so najvažnejša tekmovanja že mimo.
V nedeljo bo v Manzanu, mestecu nedaleč od Vidma, zanimiva dirka, ki se postavlja v osprednje zaradi kakovosti nastopajočih tekmovalcev. Ta dirka je s časom postala že tradicionalna, saj je veljavna za 7. trofejo «Sayer Lack*. Nastop je omejen na amaterje mladince.
Proga je dolga 118 km in bo po svoji poti šla skozi vse važnejše centre vzhodne Furlanije: Buttrio, Čedad, Attimis, Como itd. Start dirke bo ob 14.30, prihod prvih kolesarjev na cilj v Manzanu pa je predviden za 17.20.
Tako važne dirke se bodo seveda udeležili vsi najboljši predstavniki pokrajinskega kolesarstva, prisotni pa bodo tudi številni tekmovalci iz bližnjega Veneta. Svoj nastop pa so zagotovile tudi tri izmed najboljših kolesarskih ekip iz Slovenije. V Man-zano bodo namreč prispeli predstavniki moštev KK Sava iz Kranja, A-stra iz Ljubljane in Rog, tudi iz Ljubljane.
Torej to bo povsem kakovostna konkurenca, zato bo tudi dirka res zanimiva. Upati pa je, da se bodo zastopniki z onstran meje v tako ostri konkurenci le izkazali.
»TOUR BODOČNOSTI*
Klasa (CSSR) prvi v 3. etapi
VATERPOLO
se bo jutri v finalu za memorial Žarka Raceta pomeril s Portualejem
MEDNARODNEM TURNIRJU
Partizan Beograd osvojil drugo mesto
NEAPELJ — V okviru proslav 50-letnice ustanovitve nogometnega kluba Napoli je bil tudi mednarodni turnir v vaterpolu, na katerem je Partizan iz Beograda osvojil drugo mesto.
V zadnjem kolu je Dinamo iz Bukarešte premagal Partizana iz Beograda s 7:6 (4:1, 1:2, 1:2, 1:1). Canottieri iz Neaplja pa je igral neodločeno z madžarsko ekipo Uj-pest Dozsa 5:5 (3:0, 0:2, 1:1, 1:2).
Končna lestvica: 1. Dinamo Bukarešta 6, 2. Patizan Beograd 3, 3. Ujpest Dozsa Budimpešta 2, 4. Canottieri Neapelj 1.
ROANNE — Čehoslovak Mihael Klasa je osvojil tretjo etapo «Toura bodočnosti*. Klasa je bil najhitrejši v končnem sprintu, v katerem je bila zaposlena velika skupina udeležencev te dirke.
Vrstni red 3. etape:
1.	Klasa (ČSSR), ki je prevozil 174 km v 4.01’09” s poprečno hitrostjo 38,459 km na uro
2.	Averin (SZ)
3.	Mutter (Švi.)
4.	Zaharov (SZ)
5.	Jonker (Niz.) vsi v zmagovalčevem času.
Skupna lestvica:
1.	Suhorgučenkov (SZ)
2.	Morozov (SZ)
3.	Averin (SZ)
4.	Cabrero (Šo.)
5.	Pozzi (It.)
12.16’59” 12.17’50” 12 17'52” 12.17’58” 12.18’02"
v Niirburgringu. Na njegovi poti do zmage ga lahko ovira le Španec Martinec, ki pa je pred leti postal francoski državljan.
Moser je svoje namere razkril že v uvociii etapi, ki je bila dolga le malo več kot štiri kilometre. V najkrajšem času je namreč prevozil to «etapico», vozil pa je z visoko poprečno hitrostjo (48,501 km na uro). Moser je tako takoj prevzel vodstvo in težko mu ga bo odtrgati, kajti zadnja etapa predvideva 38 km na kronometer, pri čimer je ital.jianski kolesar pravi specialist.
SMUČANJE
«Azzurri» v Gradežu
GRADEŽ •— Vsi italijanski smučarji, ki tekmujejo v spustu, so prišli včeraj za nekaj dni v Gradež.
Z Aquinom, ki telesno pripravlja reprezentante, so dospeli Herbert Plank, Maffei, Antocioli, Camplj, Kerschbaumer in Giardini. Na shodu je prisoten tudi Erič Demetz, ki je odgovoren za vse italijanske smučarske ekipe, poleg tega pa tudi podpredsednik italijanske smučarske zveze.
NOGOMET
Rocca nared
RIM — Bivši državni reprezentant Francesco Rocca je včeraj začel s treningi. Igralcu Rome so kar trikrat operirali desno koleno, kaže pa, da bo lahko kaj kmalu zopet igral v italijanski A ligi.
Kitajci v Milanu
DIRKA PO KATALONIJI
Francesco Moser že v vodstvu
BARCELONA — Včeraj se je pričela dirka po Kataloniji, ki bo letos razdeljena v sedem etap. Tokrat ni konkurenca najbolj ostra, nesporni favorit pa je Moser. ki tu išče tolažbo po pekočem porazu
MILAN — Danes bo dospela v Milan nogometna državna reprezentanca Ljudske republike Kitajske. V program gostovanja sodi tudi nedeljska tekma z Interjem, ki je bil na daljši turneji po Kitajski, kjer jc odigral več tekem.
OBVESTILA
ŠZ BCR
obvešča, da bo v petek, 15. septembra, na stadionu «1. maj* vpisovanje in sestanek za košarkarsko dejavnost v naslednjih kategorijah:
—	za košarkarje letnika 1969 in mlajše (od 16 do 17. ure);
—	/a košarkarje letnikov 1967 ln 1968 (od 17. do 18. ure);
—	za košarkarje letnikov 1965 in 1966 (od 18. do 19. ure).
• • •
ŠD SOKOL
obvešča, da bo vpisovanje za košarko in minibasket (za košarkarje letnika 1965 in miajše) od ponedeljka, 11. do petl.a 15. sept. v društvenih prostorih.
Emil Frelih
55.
ČAR
INDIJSKEGA JUGA
Cpotopis)
________J
Zgodovina uvršča Kanchi med najstarejša indijska Ssta ■ in med eno izmed sedmih svetih romarskih mest ^*je z bogato religiozno tradicijo. V petem stoletju našim štetjem naj bi bil tu pridigal sam Buda. !l° kralj Ashoka je tu zgradil budistične templje, ki 1 bi nobeden ostal.
Mesto je postalo glavno središče nasledstvenih di-lstij hindujskih kraljev Pallava dinastije, ki so vladali četrtim in desetim stoletjem po našem štetju. Pallava *lji so bili, kot dokazujejo umetniški spomeniki, veliki Stelji umetnosti. Kanchi je bil v času njihove vlada-center umetnosti in kulture. V tistem obdobju so se zbirali filozofi, glasbeniki, igralci in drugi umetniki. skaj prekrasnih templjev izvira iz teh cvetočih časov, njimi najstarejši živin tempelj Kajlasanat.ha in %uju posvečeni Vaikunta Perumal, znamenita po zelo s°kih stolpih s finimi vetrniki.
V tem starodavnem mestu so bila stoletja enakoprav-1 Zastopane vse tri religije, ki so medsebojno tekmovale: bujska, budistična in džainistična; vsaka po svoje je
zapustila značilne sledove na templjih in njihovih relikvijah.
Po Pallavih se je dvignila na površje dinastija Cholas in tako so arhitektura in skulpture odraz tega obdobja. Za njimi je prešlo mesto v roke Mohamedancem, ki so jim ga v 14. stoletju odvzeli kralji dinastije Vijayanagar, ki so ljubili blišč in parade, kar vse je mestu zapustilo vidne sledove.
Mesto Kanchi je razdeljeno v -dva dela: Veliki in Mali Kanchipuram. Zaradi sto štiriindvajsetih templjev in molilnih kapelic ga radi imenujejo «Zlato mesto«. Večina templjev je posvečenih bogu Šivi, ti so v velikem KAnchipuramu. V njih je nad tisoč lingamov, spolnih udov boga Šive, ki jih indijski romarji časte kot simbol rodovitnosti. Osemnajst templjev, posvečenih bogu Višnu, katerega kult je abstraktnejši, rekel bi, z nekakšno filozofijo v sebi, je v Malem Kanchipuramu.
Hinduizem je doživel v razvoju tolikšno renesanso, da se je s svojim mističnim izražanjem razvejal v dve sekti: v šaivizem, kot primaren kult boga šive in v vaišnavizem, kult boga Višnu.
Pojmovanje hindujskih božanstev je precej zapleteno. Verujejo, da je Šiva bog mnogih pojmovanj, ki si nasprotujejo, je bog stvarstva, in istočasno tudi mučenja Zato boga Sivo predstavljajo z več simboli: s trizobom se bori proti demonom, da bi zaščitil ljudi in z ogrlico človeških lobanj, ki simbolizira uničenje človeka. On je mahakala, to pomeni, čas, ki vse razruši in obenem božji svirač Nataradža, ki s svojim igranjem ustvarja in razdira. Nasploh je Siva plod idej in tradicij dravidskega porekla, kar potrjuje že njegov simbol lingam.
Bog Višnu je bog Univerzum, ustvarjalec in vzdrževalec vesoljstva v okviru višjih idejnih sfer. Višnu je priljubljen bog kšatrijev, to je vladarjev in vojščakov. V nasprotju s strašnim Sivo, je simbol dobrote, plemenitosti in skrajne poduhovljenosti.
Tukajšnji templji, veliki in mali, tako rekoč prisilijo človeka, da se posveti prav tako razglabljanju njihovega religioznega pomena, kot evoluciji izvora dravidskega sloga veličastne južnoindijske arhitekture pod prosvetljen-stvom Pallavijevih dinastij.
V času našega obiska ni bilo praznikov med katerimi se po navadi z vseh strani zgrne semkaj množica ljudi. Niti prodajalci spominkov nas niso preveč nadlegovali, celo berači ne. Kar nekam pusto in prazno je bilo ob vhodih v tempeljske prostore, kjer je sicer ob slavnostnih romanjih neznosna gneča. Tako smo bili verjetno prikrajšani za spektakularne nastope pisanih množic ob procesijah, kjer polnagi sveti možje in romarji porisani z belimi in oranžnimi progami na čelu in posuti s pepelom nosijo ali vozijo v kultnih vozovih razne čudne religiozne simbole. Tembolj smo se lahko mirneje posvetili ogledu številnih templjev, ki so nas impresioni-rali s čudovito bogato dravidsko arhitekturo in skulpturami raznih božanstev, duhov in živali.
Preveč je svetišč, ki naj bi si jih zapisoval in mnogi med njimi so si precej podobni. Med Šivinimi templji sta najbolj znamenita najstarejši tempelj Kailashanata, ki so ga bili zgradili v času Ra*nsimha okoli sedemsto let po našem štetju in Ekambaresvvarar tempelj z najvišjim stolpom, ki je bil zgrajen leta 1509, v času vladavine Vijayanagar kraljev.
Stulp templja Ekambareswarar je najvisji 54 m visok tempeljski stolp
T Južni Indiji
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir. Letno naročnina za Inozemstvo 44000 lir, za naročnike brezplačno revl|o «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StrOfl 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Žiro račun 50101-603-45361 cADIT* Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Oglasi
DZS • 61000 Llubljana,
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 ntnt) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300. sozoil 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes®« ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlcni|e-JuHiS\ kra|ine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dez v Italiji pri SPI.
8. Septembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
:H
Član italijanske ZTT	zveze časopisnih
Trs*	založnikov FIEG
ENAINPETDESETA OBRAVNAVA NA PROCESU LOCKHEED
Tudi tokrat brezuspešno zasliševanje Lefebvra
Niti besedice več od dosedanjih izjav Morda že prihodnji teden na vrsti tožilec
RIM — V starih, dobrih časih, ko je Ovidio Lefebvre pogostoma zahajal v obrambno ministrstvo, da bi zaključil kupčijo glede letal hercules, se je pogostoma srečeval. in to rade volje, z Brunom Palmiottijem, Tanassijc-vim tajnikom. Takrat sta najraje govorila o delih Francesca Ovidia. Lefebvro-vega očeta. Toda časi se kajpak spreminjajo. Ko so odkrili špeku lacijo in ko so se pred sodiščem inašli vsi ali skoraj vsi, se je skrhalo tudi prijateljstvo med Palmiottijem in odvetnikom Lefeb-vrom. Včeraj pa je pred sodiščem, kjer je bila na vrsti že enainpetdeseta obravnava, prišlo do prepira med obema, pravzaprav med tremi protagonisti, kajti vmešal se je tudi Tanassi, ki je Ovidiu očital, da je prevečkrat omenil neko »zasebno* telefonsko številko.
Pravzaprav .je do spora prišlo nekako takole: Lefebvre ki je skušal pojasniti, kako je prišlo do izročitve podkupnine, je nekajkrat ho te ali nehote omenil Palmiottija. To očitno ni bilo po godu bivšemu Tanassijevemu tajniku, ki je ogorčeno zavpil, da Lefebvre že cel čas govori vrsto laži na njegov račun. «F*red sodnim zborom in pred Bogom izjavljam, da je lažnivec!*
Ovidio Lefebvre: »Nihče ne ve. niti Palmiotti ne, s kakšno težavo sem omenil njegovo ime. To sem storil šele, ko me je njegov šef prisilil v to. .. s Palmiottijem sva se velikokrat srečala. . Palmiotti ve. da sem ga skušal ščititi, tudi v mojo škodo. Toda on in Tanassi vesta, da je bila pogodba sklenjena tudi z njunim posredovanjem. . . težko mi je. ko moram povedati te stvari. . .»
Palmiotti: «Vi vsekakor izmenjujete poklone z zaušnicami Hvala lepa, lahko se jim odpovem. Ni res, da ste povedali moje ime šele nazadnje. To ste napravili že od vsega začetka. .. ni res, da sem vas jaz seznanil glede pogodbe o C-130. To ni bila zadeva, ki bi bila v pristojnosti posebnega tajnika ministra*.
Na te izjave je Lefebvre ogorčeno odgovoril: »Nisem rekel, da ste mi vi posredovali informacije dede C-130. podčrtal sem samo odnose med vami in vašim šefom. Vi ste mi posredovali celo neko telefonsko številko, 485549»
Ta izjava je zadela v živo Ta-nassija, ki je s krčevitim glasom vzkliknil:	»Ne spominjam se, če
je bila to moja številka no mogoče, da je bila to telefonska števil-ka na ministrstvu ko dokaže s tem.‘»
heed, finansiranja, ki je potem odpadlo? Zasliševanje obtožencev se vsekakor bliža koncu m po vsej verjetnosti bo že prihodnji teden spregovoril tožilec.
GRAZIA GASPARI
Crawford obsojen na pet let ječe pogojno
MOSKVA - Pod obtožbo, da je na črni borzi zamenjal večjo vsoto denarja, je včeraj sovjetsko sodišče obsodilo na pet let prisilnega dela ameriškega državljana, predstavnika družbe »International Harvester* Francisa Crawforda. Skupaj z njim so bili obsojeni tudi trije sovjetski državljani. Kar pri tem preseneča pa je dejstvo, da je kazen pogojna, saj tako na Vzhodu kot na Zahodu priznavajo pogojnost le za kazni od enega do dveh let zapora. Poleg tega ga tudi niso izgnali iz države, vendar je Crawford, ki je vseskozi proglašal svojo nedolžnost, povedal, da se namerava čimprej vrniti do-
PO IZJAVI PRVEGA PODPREDSEDNIKA TENG HSIAO- PINGA
Kitajska namerava preklicati pogodbo o prijateljstvu s SZ
Neuradno vest o tem je objavil neki japonski dnevnik
TOKIO — Japonska tiskovna a gencija Kjodo je sporočila, da je prvi kitajski podpredsednik Teng Hsiao-ping izjavil, da bo LR Kitajska enostransko preklicala do aprila prihodnjega leta pogodbo «o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči*, ki jo veže s Sovjetsko zvezo.
Agencija pravi, da je prejela vest od svojega pekinškega dopisnika in da je Teng Hsiao-ping podal to izjavo 13 japonskim časnikarjem mesec dni potem, ko sta Kitajska in Japonska • podpisali mirovno pogodbo in pogodbo o prijateljstvu. Japonska agencija pa pripominja, da kitajski podpredsednik ni nakazal točnega datuma glede preklica pogodbe s Sovjetsko zvezo, pač pa je zagotovil, da je ta sedaj samo še formalna ter da je vprašanje preklica samo zadeva postopka. Sovjetsko-kitajska pogodba je bila podpisana 1. 1950 ter bo zapadla 1. 1980, če je ena od prizadetih strank ne prekliče formalno eno leto preden zapade rok. če se to ne zgodi, se pogodba smatra za obnovljeno za nadaljnjih pet let. To pomeni, da ne gre za pravcat preklic, temveč le za zapadlost.
Japonska vlada je sprejela to izjavo z «rezervo». Pripomniti je še
treba, da je sovjetško-kitajska pogodba smatrala Japonsko za sovražno državo.
Glavni tajnik kabineta japonske vlade Sintaro Abe je izjavil, da je sklep (kitajski) v skladu z izjavo, ki jo je ob podpisu kitajsko-japon-ske pogodbe podal prvi podpredsednik Teng Hsiao-ping japonskemu zunanjemu ministru Sunau Sonodi. Vprašanje preklica sovjetsko-kitaj-ske pogodbe so Japonci večkrat sprožili med pogajanji za podpis nove mirovne pogodbe, toda so ga odložili, ker bi se sicer pogajanja za vlekla.
Japonci so sedaj nekoliko vznemirjeni, ker je Teng Hsiao-ping v svojem razgovoru z japonskimi časnikarji omenil tudi, da obstaja komplementarnost med Kitajsko in Japonsko na področju obrambnih zmogljivosti. Povedano z drugimi besedami: Teng naj bi bil naklonjen krepitvi japonskega obrambnega potenciala, da bi zaščitil tudi Kitaj-
njami
V nekaterih drugih krogih pa izražajo pomisleke glede kitajske odločenosti, da prekliče pogodbo s Sovjetsko zvezo spričo naglega menjavanja položaja v Aziji in sploh na svetu, (vk)
Pogajanja ŠALI II. obnovljena v Ženevi in Moskvi
MOSKVA — Ravnatelj ameriške ustanove za kontrolo nad orožjem in za razorožitev Paul VVarake se je včeraj sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gro-mikom pred skorajšnjim začetkom nove serije pogajanj za omejitev strateškega orožja ■ (SALT).
Sedanje srečanje, ki bo verjetno trajalo dva ali tri dni, ima namen, da se rešijo nekateri določeni tehnični problemi in da se odpre pot srečanju konec tega meseca med Gromikom in ameriškim zunanjim ministrom C. Vanceom v New Yor ku in Washingtonu. Wamke meni, da bi se ZDA in SZ utegnile spora-
KATASTROFALNE POSLEDICE POPLAV V INDIJI
Nad tisoč mrtvih in ogromna škoda v enajstih zveznih državah
Voda se umika iz New Delhija, val pa zdaj grozi krajem v dolnjem toku Jamune in Gangesa - Poleg lakote nevarnost nalezljivih bolezni
sko pred «skupnimi» zunanjimi grož- z-umeti o novi pogodbi «SAI,T» v
NiiiiiiaiiitiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiKiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiaiiiiiiimiiiimiaMiiiiiiMtiiiiMiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SMRTI ZAH0DN0NEMŠKEGA TERORISTA V DUSSELD0RFU
Številne preiskave na podlagi podatkov iz St eilo ve beležnice
Od leta 1971 enajst teroristov ob življenje v ZRN
11
ACHTUNG! Gesuchte Terroristen
BONN — S smrtjo Willyja Petra Stolla, ki ga je predvčerajšnjim u-strelila nemška policija, je število zahodnonemških teroristov, ki so od leta 1971 izgubili življenje, naraslo na 18. Peter Stoli je skupaj s .26-letnim Christianom Klarom in 23-letno Adelheid Schulz nekako predstavljal drugo generacijo teroristične skupine Baader-Meinhoff. Stoli je predvčerajšnjem zvečer mirno stopil v neko kitajsko restavracijo v Duesseldorfu. Bil je prepričan, da ga ne bo nihče prepoznal, saj je pred letom dni skupaj z obema pajdašema docela spremenil zunanjost: nič več dolgih las in onorečniških oblek. Pred mesecem dni so celo toda kaj lah- : najeli helikopter in se predstavili I kot filmski snemalci, vendar so sne-
-
S
o.«m prcrc*"* 1“ * .»■>»- 'SLSittSZSS&SZZ
sled umiril predsednik sodnega zbora .Rossi, je izbruhnilo v zadnjem delu včerajšnje avdience, medtem ko je bilo v jutranjih urah na vrsti, seveda spet brezuspešno, zasliševanje Ovidia Lefehvra. ki je trmasto vztrajal pn dosedanjih izjavah in ni povedal niti besedice več, kar je že znano in kar so povedali Američani.
Vsled tega ostajajo še zmeraj odprta sledeča ključna vprašanja: katera je glavna osebnost v celotni zadevi, kdo je sprejel tretji o-brok podkupnine (okrog 600 tisoč dolarjev) in kateri stranki so bili namenjeni, kdo je odločil, da je treba zvišati za 50 tisoč dolarjev znfesek podkupnin, kdo se je zanimal takrat (v prvi polovici leta 1970) pri Bisaglii za možnost finansiranja IMI za nakup letal Lock-
Sovjetsk« ladje za prevoz vojaškega materiala NA10
BRUSELJ - Sovjetske in vzhodnonemške ladje prevaia-jo iz ZDA v Evropo najbolj moderen vojaški material, namenjen raznim državam članicam NATO. Gre predvsem za nadomestne dele za naino-veiša vojna letala vrste «f J6».
Vest je objavila trancoska revija eAviation magazine» ter je seveda sprožen nemalo presenečenja v krogih a-tlantskega zavezništva v Bruslju. od koder so takoj zahtevali pojasnila iz H ashingio-na. Za sedaj so le ugotovili, da je vest resnična in da se je družba «General djmamies» dejansko poslužila sovjetskih in vzhodnonemških lad' j za prevoz delov letal »f 10» v Evropo. Pač pa v Bruslju ne vedo povedati, ali le šlo za pomoto, ali pa se je omenjena družba namerno poslui.la vzhodnoevropskih ladij, katerih prekooceanske tanie so za dobrih 30 odstotkov nižje od tarif zahodnih držav. Po nekaterih vesteh Pa naj bi se voditelji «General dvnamies» zagovarjali, da ni nikjer zapisano, da bi se za prevoz vojaškega materiala v Evropo morali poslužiti samo ladij določene narodnosti. Konec koncev gre za nemajhen prihranek ...
priprti številni teroristi ter reziden ce nekaterih političnih osebnosti. Policija jim je resda sledila vendar ni sploh sumila, za koga gre. Celo snemali so jih in ko so slike razvili, so spoznali, koga so imeli v rokah. Potem so te slike pokazali po televiziji in naredili vrsto lepakov.
Tako je predvčerajšnjim eden od gostov v restavraciji, in sicer neka ženska, prepoznala Stolla. Kot je med tiskovno konferenco povedal policijski načelnik iz Duesseldorfa Horst Jaeger, se je ženska nemudoma podala na prvo policijsko postajo, kjer so ji pokazali nekaj slik, na katerih je brez obotavljanja prepoznala terorista. Verjetno se ni Stollu zdelo nič sumljivega, da sta po odhodu ženske stopila v restavracijo dva mladeniča, v resnici a-genta v civilu. Kmalu zatem se je eden od teh približal teroristu in ga zaprosi! za ogenj, istočasno pa je potegnil samokres in povedal, kdo je. Kot je zatrdil Jaeger, je tudi Stoli potegnil samokres, vendar sta bila agenta hitrejša. Hudo ranjenega terorista so prepeljali v univerzitetno kliniko v Duesseldorfu. vendar je na operacijski mizi podlegel poškodbam.
Policijski načelnik je tudi pojasnil, da je bil Peter Stoli sam, ko je stopil v lokal, bil je tudi sam, ko sta prišla agenta.
Medtem je policija razširila preiskavo tudi na letališča, pristanišča in na mejne prehode, zvezni kriminalistični urad (BKA) pa je naslovil poziv na prebivalstvo, da bi posredovalo morebitne informacije o zadnjih Stollovih premikih. Po nekaterih vesteh naj bi policija tudi že p-eiskala vrsto stanovanj v Duesseldorfu prav na podlagi naslovov, ki so jih našli v Stollovi beležnici,
Peter Stoli je prvič priklical pozornost policije leta 1975, ko je bil zaposlen pri nekem odvetniku v Stuttgartu, ki je bil eden od zagovornikov Andreasa Baaderja in Ulrike Meinhoff. Policija je trojico iskala, ker naj bi bila vpletena v umor glavnega državnega pravdni-ka Siegfrida Bubacka, bančnika Juergena Ponta ter v ugrabitev in umor industrijca Hannsa Martina Schleyerja. Po Schleyerjevi smrti, oktobra lani, so aretirali, enajst zahodnonemških teroristov, vendar niti enega v Nemčiji: nekaj so jih prijeli na Holandskem in v Švici, enega na letališču v Parizu, štiri, in sicer Brigitte Mohnhauptovo, Rolfa Clemensa Wagnerja, Petra Boocka in Sieglinde Hofmannovo v Jugoslaviji, v Bolgariji pa Gabriele Roli nickovo ter Petra Tilla Meyerja, ki je malo pred tem pobegnil iz zapora v Berlinu, (db)
vvieder im Bundesgebiet
AfMHhoia SCHULZ	Vyi|ly- P«|j#r $1 Qt.
I rsrt
I	.-*  
I	....
r* mmm. «■ >?> sNw* t *	-# » t»*c. * »m m *» a**««« .*	*•» »,. ■,
. f' %   ■'f	??!*•
teku letošnjega leta pod pogojem, da se pogajanja nadaljujejo s sedanjim tempom.
Pogajanja med ZDA in SZ o o-mejitvi strateškega, oooroževanja na ravni predstavništev obeh držav v Ženevi, ki so jih prekinili 15. avgusta se tudi nadaljujejo. A-meriško delegacijo vodi diplomat Herbert Okun, sovjetsko pa general Viktor Pavlevič Starobudov. Delegaciji bosta predhodno obravnavali nove ameriške predloge, ki jih bo v tem času Warnke uradno posredoval Gromiku.
m»«4
1!
- - Sr
; z. z.. .,
■ ....
ŠchUfz, Adfrlhfcd	'

|j

Stoli. '.V>3y •>»:.«
.	<*r- .
<•**►>*. •b*******
m
II
:**«■!* dt.**
.
Letak, ki ga je Bundeskriminalamt dal natisniti v desetinah tisočev izvodov, s slikami Christiana Klara, Barbare Schulz in Petra Stolla
Petrolejske družbe na zatožni klopi
LONDON —■ Angleška javnost je zelo razburjena zaradi odkritij v zvezi s petrolejskimi dobavami rasističnemu režimu Jana Smitha v Rodeziji.
Z namenom, da bi se osvetlilo to poglavje angleške politike do rodezijskega režima je bila imenovana preiskovalna komisija, ki je pripravila takoimenovano poročilo Bing-ham in ga že izročila sodnim oblastem. Iz izsledkov preiskave je razvidno, da Anglija ni spoštovala embarga na petrolejske proizvode, ki ga je sprejela sama vlada in glede katerega je vedela, da ne razpolaga z učinkovitimi sredstvi, da bi ga spoštovala!
V resnici se je dogajalo, da so angleške družbe prepustile nalogo oskrbovati Rodezijo s petrolejem francoskim in drugim družbam. Te so dovažale petrolej v Južno Afriko, ali pa v Mozambik (ko je bila tam še portugalska kolonialna Uprava) in ga potem preusmerjale v Salis-bury.
Da je angleška vlada v letih o-koli 1970 (tedaj je bil ministrski predsednik laburist Harold Wilson) vedela, da se to dogaja, je potrdil bivši minister za prevoze v Wilso-novi vladi Richard Marsh, ki je izjavil celo, da je ministrski predsednik vedel že 1. 1967, da je vlada nemočna, da bi ustavila dobave
NAIROBI — Ugandski predsednik Idi Amin je podpisal smrtno obsodbo za 13 oseb, ki so bile obtožene umorov in tatvin. Ugandski radio je sporočil, da je vlada trdno odločena napraviti konec anarhiji, ki jo povzročajo «nekateri Ugand-ci», ki izkoriščajo zakon v svoje zasebne koristi.
III
Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe v severnih predelih Indije in v Zahodni Bengaliji zaradi strahovi-t"i poplav, kakršnih ne pomnijo že več kakor petdeset let. Na sliki je naselje Ratilia v Bengaliji, ki 8» je popolnoma zalila voda	(Telefoto AN5"'
NEW DELHI - Narasle vode rjjj ke Jamune se polagoma umikajo V indijskega glavnega mesta, kij temu pa bo po mnenju strokovnj kov potrebno še tri do štiri dtu. se bodo popolnoma umaknile. * tastrofalne poplave, kakršnih ne P? mnijo vse od leta 1924. so obširno in gosto naseljeno podrori v severnem predelu države ter 4 hodno Bengalijo. Narasle vode J mune. Gangesa in Ramagangesa ri nekaterih manjših tokov so P^P18,^ le na tisoče vasi ter povzročile Jr prvih podatkih že nad tisoč snuj! žrtev. Ogromna je gmotna skop ' saj je veda do nepopolnih podat* povsem uničila ali .uda poškod°v la nad pol milijona stanovanjs11 in gospodarskih zgradb. Nepre^e Ijiva je tudi škoda v kmetij®*? ‘ i je preplavila nad šest _nnW nov hektarjev obdelanih površin tlj
IIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHMIimiUHIHmilMIIIIIIIIIIMItllllllMlIimMMIIMIIIHIMIIIIIIIHIIIMIHHMHIliliHIIHII
HOBINECA VMEŠAVANJA ZDA»
CASTRO OBRAZLOŽIL POGOJE ZA POVRATEK KUBANSKIH BEGUNCEV
Havanska vlada je pripravljena na pogovor z vidnimi osebnostmi kubanske skupnosti na tujem
HAVANA — Prejšnje dni je ameriški tisk objavil več vesti o tem, da podvzema kubanska vlada pobudo «postopnega zbliževanja in sprave* s kubanskimi begunci, ki živijo v ZDA in so se poldrugo desetletje aktivno borili' pr o ti socialistični Kubi. S tem v zvezi je Fidel Castra postavil «pike na i» z izjavo, ki jo je prebral predvčerajšnjim.
Poudaril je, da je socialistična Kuba pripravljena se «pogovarjati s Kubanci v tujini in predvsem Kubanci v ZDA», pri tem pa izrecno omenja »reprezentativne osebnosti* in nujnost dialoga «v okviru kubanske družine, brez vmešavanja a-meriške vlade*.
Tema morebitnih pogovorov, je dodal Fidel Castro, bodo predvsem možnost kubanskih beguncev, da o-biščejo Kubo, si jo ogledajo in jo tako spoznajo v novi stvarnosti, nadalje možnost izselitve v tujino bivših političnih zapornikov, ki so prestali določene jim kazni, končno pa tudi »združitev kubanske družine*, se pravi vrnitev beguncev na otok.
Pri tem je Fidel Castro podčrtal, da havanska vlada ni sklenila še ničesar v tem smislu in da bo o-cenila rezultate takih pogovorov v trenutku, ko bodo odnosi dovolj jasni. Nikakor pa še ni pripravljena pogovarjati se o zahtevah po splošni amnestiji ali množični osvoboditvi zaprtih antikastristov.
Izrazi, ki jih je uporabljal Castro «splošna» amnestija in «množično» osvobajanje, dajejo slutiti, da bi morebiti bil pripravljen sorejeti za-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiaiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiia
SPLOŠNA STAVKA V NIKARAGUI SE NADALJUJE
Somoza čedalje bolj v škripcih
Nikaragujski režim zaostril ukrepe proti opoziciji
MANAGUA — Kljub potiukrepom predsednika Somoze je v Nikaragui še vedno v teku splošna stavka, napetost pa nikakor ne pojenja. Na stotine ljudi čaka pred državnimi trgovinami, ki so edine odprte in v katerih je še mogoče najti najnujnejša živila. Prav tako dolge vrste se vijejo pred ameriškim konzulatom, od katerega bi ljudje hoteli dobiti vizume in se izseliti v Združene države Amerike.
Rdeči križ je okrepil vse svoje postaje v Managui, saj predvidevajo, da bo prišlo do novih spopadov med narodno gardo in uporniki. V istem času pa je diktatorski režim predsednik." Somoze še zaostril represivne ukrepe zoper opozicijo in njene predstavnike. Policija je preiskala stanovanje Ramira Sacase Guerrera, ki ga po smrti časnikarja Pedra Joaquina Chamorra imajo za voditelja opozicijske koalicije. Naj omenimo, da je ves sedanji upor ter naraščajoča napetost posledica umora Joaquina Chamorra, ki naj bi ga organiziral Somoza sam. Guerre-rova žena je demantirala vesti, po katerih naj bi policija njenega moža aretirala, ko je bil na tem da odpotuje iz Nikarague ter je izjavila, da je Sacasa Guerrero trenut-
no v Združenih državah, kjer se zdravi.
Sacasa Guerrero je bil dvajset let član Somozove vlade, sedaj pa vodi tako imenovano ustavno gibanje ter je odločno zahteval, naj- Somoza odstopi, če policiji ni uspelo aretirati Guerrera, pa je padel v njene roke socialkrščanski vodja David Orozco.
Konservativci, ki so prav tako,v opoziciji, so medtem ostro protestirali, ker so vojaki zastražili sedež njihove stranke, da bi ga, tako trdijo v vladnih krogih, zaščitili. Konservativci trdijo, da niso zahtevali nobene zaščite in grozijo, da bodo sedež zaprli, če vlada ne bo umaknila oboroženih sil, ki so v bistvu zasedle konservativni sedež.
Na diplomatski ravni gre zabeležiti pobudo kostariškega zunanjega ministra Rafaela Angela Calderona, ki je odpotoval v Honduras, Gvatemalo in El Salvador, da bi skušal oblikovati skupino, ki bi lahko posredovala med Somozo in njegovimi nasprotniki, (if)
SANAA — Radio, Severnega Je-mena je sporočil ,da so oblasti u-strelile sedem protivladnih saboter jev.
CALLAGHAN UPA NA PODPORO MANJŠIH STRANK
Laburisti so proti predčasnim volitvam
Danes bodo liberalci sklepali o svojem odnosu do laburistov
LONDON — V Veliki Britaniji za sedaj ne bo predčasnih volitev. Sporočilo britanskega premiera Callaghana ,ki je to svojo odločitev uradno povedal s televizijskih ekranov, je presenetila vso britansko javnost, saj so bili vsi prepričani, da bodo volitve še to jesen. Mnogi so že govorili o datumih: 12. oktobra. 5. oktobra in celo 28. septembra.
V treh minutah, kolikor .je trajal njegov telezivijski poseg, je Calla-ghan zavrnil vse domneve, celo pisanje najuglednejšega londonskega časopisa Timesa. Premier Callaghan nima namreč nobenega namena, da bi zahteval od kraljice Elizabete, naj razpusti zbornice ter razpiše predčasne volitve (zanono-dajna doba zapade oktobra prihodnjega leta). Na parlamentarnem zasedanju oktobra letos se bo Callaghan torej spet predstavil, kot cbslej, z manjšinsko vlado. Šef laburistične vlade je sicer priznal, da je pričakovanje javnosti bilo do neke mere upravičeno, še zlasti po sklepu male liberalne stranke, da preklice sporazum z laburisti, kar .je doslej omogočilo obstoj laburistične vlade. Vendar, je dajal Callaghan, smo - dosegli1 pomembne
rezultate na področju izboljšanja gospodarskega položaja • Velike Britanije in zdto Smo mnenja, da' lahko nadaljujemo po tej poti. Predsednik vlade je rekel, da uspehi, ki so jih zadnje čase zabeležili, niso prehodnega aii začasnega značaja.
Pred parlamentom se bo torej Callaghan prihodnji mesec predstavil s svojo manjšinsko vlado, upa pa, da si bo lahko zagotovil podporo nekaterih drugih manjših političnih grupacij, kot so škotski in vvaleški nacionalisti ter ulstrski unionisti. To mu je doslej še vedno uspelo.
Mnogo bo sedaj odvisno od sklepov ,ki jih bodo sprejcji na kongresu liberalne stranke, ki se začenja danes v Southportu. Liberalci doživljajo že tri leta stalne volilne poraze, kar pripisujejo svojemu zavezništvu z laburisti. Zato so se hoteli nekoliko distancirati od svojega večjega zaveznika v u-panju, da se jim bo to na volitvah obrestovalo. Njihov voditelj David Steel pa je že vzel na znanje, da ne bo predčasnih volitev. Spet je začel govoriti o sporazumu z laburisti ter o novih pogojih, pod katerimi bi liberalci bili pripravljeni podpreti Callaghanovo vlado, (if)
htevo o reviziji posameznih kazenskih primerov (delna amnestija) in torej osvoboditvi nekaterih (in to-rčj ne mnogih) zaprtih antikastristov. Vsekakor pa bi pogoj za tako pomirjevalno stališče kubanske vlade bilo prenehanje Kubi sovražne dejavnosti, ki se je v 17 letih po zmagi revolucije razvila na Floridi in v ZDA, predvsem na pobudo a-meriške obveščevalne službe CIA. Najznamenitejši primer rovarjenja je vsekakor poskus izkrcanja izurjene skupine kubanskih plačancev na Plaja Giron (Zaliv svinj), ki ga je kubanska revolucionarna vojska zatrla v zelo kratkem času, večino plačarcev pa zaprla. Iz objave tajnih dokumentov CIA in spominov nekaterih njenih funkcionarjev pa izhaja, da sp skupine kubanskih plačancev tudi po poraznem neuspehu na Plaja Giron na ukaz CIA nadaljevale z rovarjenjem proti socialistični Kubi. Izrecno omenjajo več poskusov, da bi umorili Fidela Castra in druge kubanske voditelje.
(st.s.)
Najbogatejše Genovežankc v mestu nihče ne pozna
GENOVA — Kdo je Francesca Ibba, stara 37 let, neznanega poklica, ki stanuje v genovskem delavskem predmestju? V genovskih industrijskih in trgovinskih krogih je nihče ne pozna, dejstvo pa je, da je ženska na prvem mestu genovskih davkoplačevalcev za leto 1975. Seznam davkoplačevalcev .je objavil včeraj neki genovski' dnevnik, ki je s tem sprožil pravo senzacijo. Trgovec z igračami Edilio Parodi. ki je bil leto prej na prvem mestu seznama, je tokrat z 252 milijoni obdavčljive baze zdrknil na drugo mesto, na prvo pa se je povzpela prav Francesca Ibba z 288 milijoni.
Vsi genovski časnikarji so se seveda takoj lotili iskanja bogataši-ce, ki je doslej še ni bilo na seznamu davkoplačevalcev, toda brez uspeha. Sama se na telefonu ne javlja, na združenjih industrijcev in trgovcev je nihče ne pozna.
Sicer pa ni objava seznama davkoplačevalcev prinesla drugih presenečenj. Na prvih mestih so vedno razni brodarji (Costa, Lolli Ghetti), na dvanajstem mestu je minister za turizem Pastorino z 68 milijoni, na koncu seznama pa najdemo kardinala- Sirija z nekaj več kot tremi milijoni.

Voda je preplavila nad šest nulil. nov hektarjev obdelanih površin prizadela podroeto, kjer živi n' 30 milijonov ljudi.
Medtem ko se in vodovje nar«5'* Jamune včeraj začelo umikati * zgornjem toku in na področju N®^
Delhija, je voda včeraj začela of. žati zgodovinsko mesto Agra, kij je svetovno znani kulturni spon1
nik, mavzolej Taj Mahal, ki zaenkrat ni v neposredni nevarn sti, ker je zgrajen na manjši VZJ. tini. Iz varnostnih razlogov so ... blasti izselile prebivalstvo iz nri-L predelov Agre, ki jih je že zaU voda. V stanju pripravljenosti ■ tudi v neka j sto kilometrov niz® • žečem Allahabadu, ob sotočju J mune in Gangesa. Narasla voda groza sveto mesto Benares ter no mesto države Bihar, Patni- v da je že povsod preplavila niže * žeče predele, oblasti pa se boje. ® bodo popustili obrambni nasipi da bo razdejanje, ki ga bo PllSt je za seboj narasla in kalna voda hujše kakor v Delhiju.
Monsunsko deževje je povzroči'8 strahotne poplave tudi v Zah®® Bengaliji. Tako poročajo iz MidJL poreja, da je voda. ki je prepla)'1^ mesto, ponekod globoka tudi s8.j, metrov. Narasle vode so po PrXl podatkih terjale že preko tisoč V veških žrtev, končni obračun JL bo, v kolikor ga bo sploh mog01, napraviti, še veliko bolj tragičen-
Poleg poplav, ki se bodo v Pr* hodnjih dneh po napovedih stroko njakov polegle, oa grozi prebN8 stvu v enajstih indijskih država • poleg lakote še neposredna ne'a ^ nost nalezljivih bolezni. Veda j®. New Delhiju poškodovala nie-jri kanalizacijo ter odnesla s seboj ^ umazanijo, zato obstaja neposre na nevarnost za izbruh tifusa \ kolere. Oblasti bodo že v P1"1® njih dneh začele z masovnim ceri ljenjem ter so naročile 750 tlS y doz cepiva. Ne gre podcenjev® niti nevarnosti novega vala m** rije na področju New Delhija, JJ je letos za to nevarno boleznijo v zbolelo nad 200 tisoč ljudi.
Viktor Emanuel ostane v zaporu
PARIZ — Princu Viktorju Emanuelu, sinu bivšega italijanskega kralja, .je spodletel tudi zadnji po skus, da bi se vsaj začasno rešil zapora. Preiskovalni oddelek sodišča v Bastii na Korziki je namreč zavrnilo tudi novo zahtevo po začasni svobodi. Princ bo moral tako še naprej ostati v zaporu v Ajac-ciu, kamor so ga spravili 1?. avgusta, 24 ur notem, ko je s puško hudo ranil 19-letnega nemškega turista Dirka Geerda Hatr.erja. Slednjega so iz bolnišnice v Marseillu, kjer so mu morali amputirati no go, prepeljali v zahodnenemško bol nišnico v Heidelbergu.
Poplave v Gvatemali
GVATEMALA - Zaradi popl0V! ki jih je povzročilo že več kak®, teden dni trajajoče deževje, jc vSL dvajset ljudi izgubilo življenje , tej srednjeameriški državi. Zn:J* se je neka cerkev in več sl®11” vanjskih poslopij. Ker deževje ^ ni pojenjalo, se oblasti boje. bo število smrtnih žrtev še raslo. ,
n»'
V Romuniji odstavljen tudi minister za zdravstvo
BUKAREŠTA - Agencija Agejj press je objavila vest o odstavj romunskega ministra za zdravsp. Nikolaja Nicolaesca. O vzrokih stavitve ni nič znanega. Šele Pre nekaj dnevi so v Romuniji ri11®, njali notranjega ministra, kar opazovalci povezali z begom visok ga častnika obveščevalne službe “ cepa na Zahod.	..
Nicolaescu je star 57 let ter J vodil ministrstvo z zdravstvo t! junija 1976. Agencija tli javila, ga bo nadomestil.