■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
TV
OKNO
Uroš Peric z glasbo Raya Charlesa
Boks •
Najverjetneje zadnja priložnost za ogled Dejana Zavca v živo!
O Stran 11
Nogomet •
Velenjčani na Ptuju vzeli ponujeno
O Stran 12
Po naših občinah Sv. Andraž • Dro-bižkanja pred sprejetjem proračuna
Z> Stran 4
Po naših občinah Sv. Tomaž • Bodo letos ostali brez priznanj?
O Stran 9
Kronika
Kidričevo • Grenka izkušnja razočaranega delavca
Z> Stran 32
Ptuj, petek, 2. aprila 2010
letnik LXIII • št. 26 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Dornava • V pričakovanju praznični dni
Ustvarjali na velikonočnih delavnicah
Za prijetno predpraznično vzdušje so poskrbeli tudi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi, kjer so pripravili velikonočne delavnice, zadišalo pa bo tudi po šunki in potici.
V zavodu so poskrbeli, da so njihovi varovanci ob pomoči svojih mentoric z neizmernim veseljem izdelovali velikonočne venčke iz brezovih vej, barvali so pisanke in pirhe ter zanje izdelovali tudi košarice, pa velikonočne zajčke in še kaj. Sicer pa pridno skrbijo, da praznike po svoje začutijo tudi varovanci, zato bo konec tedna jedilnik temu primeren: zadišalo bo po kuhani šunki in jajcih, pa tudi potice ne bo manjkalo.
Sicer pa pred nami je velikonočno tridnevje, vrhunec velikega tedna, ki so ga Kristjani pričeli s cvetno nedeljo. V nedeljo bodo obhajali praznik velike noči, ki je spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih. Letos bodo na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajali tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Zato vsem skupaj iz srca voščimo prijetno praznovanje in veselo pisanko!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Z mestnega sveta
Ormož • Seja sveta
Gajke še kar smrdijo Bioplinarna da,
Ptujski mestni svetniki so se marca sestali na dveh sejah: prva je bila 1., druga pa 29. marca. Na drugi so razpravljali o 18 točkah dnevnega reda.
Najbolj vroče je bilo v tistih, ki so se nanašale na regijsko odlagališče CERO Gajke, ob osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu
	
	POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE. — . !<> ¿s)
	Vaši podatki: - rojstni datum
	- telefon:
	- e-mail naslov
	Več informacij boste našli na strani 30.
	
za Gajke in sklepu o potrditvi predinvesticijske zasnove za nadgradnjo Gajk.
Na koncu so oba dokumenta sprejeli, pri spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za odlagališče pa so pripravljavcu gradiva naložili, da pridobi vsa potrebna soglasja, ki jih predvideva veljavna zakonodaja, da se ovrednotijo vse možne variante, če ne pride do spremembe in izvedbe prostorskega načrta, da se uskladi in reši vsa problematika s četrtni-mi skupnostmi v morebitnem pripadajočem vplivnem območju lokacije CERO Gajke v Spu-hlji in da se glede na trditve, da izvajanje ravnanja z odpadki v Spuhlji ni bilo optimalno, predstavijo razlike vplivov na okolje v zatečenem stanju in po vzpostavitvi nove tehnologije.
O Stran 5
a ne v industrijski coni
Tudi ponedeljkova seja v Ormožu se je začela z vsaj polurno zamudo, saj glasovalna naprava ni delovala.
Ker je fotografiranje na sejah najbrž še vedno omejeno, vam lahko situacijo le opišem: Danilo Ivanuša je, opremljen z velikimi škarjami, poskušal sistem prepričati, da bi le deloval; župan in nekaj svetnikov je poznavalsko stalo okrog njega z rokami, uprtimi v bok, drugi pa so se zdolgočaseno sprehajali in stavim, da si je marsikdo želel, da naprave ne bi usposobili in bi bila seja prestavljena na kak manj lep sončen popoldan.
Želja se jim je uresničila le delno. Naprava je bila po nekaj časa spet zmožna snemati dogajanje, le glasovati z njo ni bilo mogoče, zato so svetniki kot v dobrih starih časih dobili
v roke zelene in rdeče kartončke, s katerimi so glasovali.
Najprej so se seznanili s študijo izvedljivosti za projekt Gospodarsko središče Oreh v Podravju, ki je bil umeščen v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 že v letu 2006. V Ormožu si obetajo, da bodo tudi s pomočjo projekta uspeli podžgati gospodarski razvoj.
Med pobudami, predlogi in vprašanji je Ana Pevec (LDS) opozorila občinski svet, da lastnica zgradbe, v kateri je pošta na Kogu, želi zgradbo prodati in je o tem že obvestila KS Kog in občino. Župan Sok je odgovoril, da občina, ki že tako plačuje najemnino za pošto na Kogu, ki bi jo sicer zaprli, še
ene stare zgradbe ne bo kupila. Opozoril je, da je bilo zaprtih veliko manjših poslovalnic pošte, ker v njih preprosto ni prometa.
Slavko Kosi (LDS) je spomnil na nedavno odprtje prenovljene železniške postaje v Ormožu, in opozoril, da investicija ni zaključena tako, kot so v Ormožu pričakovali. V mislih je imel predvsem famozno »vzhodno obvoznico«. Tudi prebivalci treh hiš Za kolodvorom še vedno čakajo, da se uresniči dogovor in se jim zagotovi nadomestno domovanje. Kosi je ponovil, da je občina spustila zadevo prehitro iz rok, brez ustreznih pisnih zagotovil, zato pa se vse razvija tako počasi.
O Stran 3
Ptuj • Peticija civilne iniciative Podvinci
O peticiji komisija za vloge in pritožbe
Civilna iniciativa Podvinci je 26. marca poslala županu MO Ptuj, mestnemu svetu, državnemu direktoratu za okolje ter ministru za okolje in prostor Roku Žarniču peticijo proti širjenju odlagališča CERO Gajke. Podpisalo jo je 300 krajanov.
Mestni svetniki so se s peticijo seznanili na 37. seji sveta 29. marca. Nekateri svetniki so sicer pričakovali, da bodo o njej govorili v točki Pobude in vprašanja oziroma v točkah, ki so se dotikale Gajk (osnutek odloka o ureditvenem načrtu za center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji in predlog sklepa o potrditvi predinvesticijske zasnove za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki), vendar se to ni zgodilo. V točki Informacije pa je ptujski župan svetnikom le povedal, da gre peticija v pregled komisiji za vloge in pritožbe pri mestnem svetu. Po poslovniku ta komisija obravnava pritožbe, jih po potrebi preveri po ustreznih organih in pri njih ukrepa, da
rešijo zadeve po veljavnih predpisih, o tem pa obvešča vlagatelja oziroma pritožnike.
V peticiji je Civilna iniciativa Podvinci, podpisal jo je Janko Petrovič, zapisala, da se krajani naselja Podvinci in drugih naselij, ki ležijo na prizadetem območju, že več let soočajo z zelo negativnimi vplivi deponije Gajke na okolje in prebivalstvo. Objekt, ki je bil zasnovan kot eden najmodernejših v Sloveniji in naj ne bi imel nobenih negativnih vplivov na okolje, je danes vse drugo kot to, kar je predvideval projekt. Balirani odpadki trenutno segajo osem metrov visoko in še vedno niso pokriti, zaradi nerešenega odpli-njevanja se pojavljajo intenzivne emisije v zrak (smrad). Odlagali-
šče s svojo podobo močno kazi videz Ptujskega polja.
MO Ptuj kljub odločnemu nasprotovanju širšega lokalnega prebivalstva nadaljuje samovoljno sprejemanje odločitev, povezanih s širitvijo, brez širše in dejanske javne razgrnitve pred lokalnim prebivalstvom in tudi brez predstavitve študij vplivov na okolje in okoliško prebivalstvo, ugotavljajo v civilni iniciativi. Navajajo tudi, da je lokacija odlagališča na zaščitenem vodovarstvenem območju in posledično ogroža naravne vire. Civilna iniciativa je zaradi javnega interesa vseh okoliških prebivalcev, ne samo naselja Spuhlja, temveč tudi ČS Rogoz-nica z naseljem Podvinci, zaradi neobjavljenih in nepojasnjenih
študij presoje vplivov na okolje, zaradi vodovarstvenega območja, zaradi odloka o ureditvi deponije iz leta 2002, ki prepoveduje povišanje deponijskih polj nad 4,5 metrov višine, in zaradi samovoljnega in enostranskega pristopa predstavnikov MO Ptuj k povečanju in povišanju odlagalnih polj deponije posredovala peticijo, v kateri zahteva prepoved širjenja deponije, postopno zaprtje odlagališča in usmerjanje vseh aktivnosti v iskanje nove, primernejše lokacije za tovrstno dejavnost ter spoštovanje in varovanje naravnih virov, kulturne dediščine in krajinskih značilnosti, da se lokalnemu prebivalstvu dejansko omogoči kakovostno življenje, zagotovi zdrav in kakovosten ži-
vljenjski prostor zdajšnji generaciji in generaciji potomcev.
Krajani Podvincev so že po treh letih delovanja deponije in po njenih negativnih vplivih na okolje zahtevali zbor občanov, na katerem so izrazili odločno nezadovoljstvo z obstoječim stanjem deponije zaradi neizpolnjenih obljub glede vlaganj v razvoj naselja in zaradi izrazito slabe cestne infrastrukture in neurejene kanalizacije. Ker njihovih pripomb in stališč v MO Ptuj niso upoštevali, so Pod-vinčani v letu 2008 ustanovili iniciativni odbor, da bi opozorili javnost na vse nepravilnosti in nespoštovanje dogovorov in obljub. V 34. členu statuta MO Ptuj je določeno, da so občinski organi dolžni obravnavati od-
ločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja občanov. Če pa tega ni mogoče upoštevati, so občanom dolžni svoje mnenje predstaviti in utemeljiti, tega pa v MO Ptuj niso storili. Ne glede na sklep zbora krajanov Podvincev so v letu 2009 pristopili k projektu nadgradnje CERO Gajke. Temu v Civilni iniciativi Podvinci odločno nasprotujejo, čeprav načelno ne nasprotujejo uvedbi modernih tehnoloških postopkov, ki prispevajo k zmanjšanju količine odloženih odpadkov, vendar kot poudarjajo, povečevanje in povišanje odlagalnih polj na višino 16 metrov na obstoječi lokaciji v nobenem primeru ne pride v poštev.
»Če naša zahteva po ustavitvi predvidenih posegov ne bo upoštevana, zahtevamo, da se celoten postopek vrne v ponovno presojo, da se pred javnostjo jasno in javno razgrnejo vsi okoljski vplivi in nevarnosti ter se poskuša najti okolju in ljudem prijaznejši kompromis, ki pa je lahko le kratkotrajnega značaja,« so še zapisali v pod-vinški iniciativi.
MG
Uvodnik
Bomo vzdržali z glavo nad vodo?
Čeprav so v teh dneh v ospredju velikonočne in druge pomladne radosti, so praznične dni zameglile razprave o reformi pokojninskega in invalidskega sistema, ki jo je vlada predstavila sredi prejšnjega tedna. Sprožil se je val reakcij, o tej občutljivi in vroči temi pa so se lomila kopja tudi na odmevni problemski konferenci v prestolnici.
Po vsem, kar smo slišali, nam nova zakonodaja očitno ne grozi le z dvigom starostne meje ob upokojitvi, kar je zame velik nesmisel. V njej še vedno ostaja vse polno nedorečenosti. Na račun konkurenčnosti gospodarstva nam grozi tudi krčenje socialnih pravic in še kje nam želijo zategniti pas. Zavedam se, da je reforma pokojninskega sistema nuja, saj baje sedanji sistem čez dobrih deset let predvsem zaradi staranja prebivalstva enostavno ne bo več vzdržal. Že sedaj skoraj dve tretjini gospodarstva v premagovanju tekoče likvidnosti komaj gaga in drži glavo nad vodo. Pa vendar...
Prepričan sem, da problematike staranja delovne sile, ki se dogaja celemu svetu, ne le nam, ne bomo rešili le spokoj-ninsko reformo. Treba bo izbrskati še druge možnosti, poiskati rešitve tudi v davčnem in plačilnem sistemu, v delov-nopravni zakonodaji, na trgu delovne sile, pa tudi v sistemu socialnih programov, aktivnega staranja, skratka treba bo urediti še marsikaj. Samo bog ne daj, da bi še kdo stegnil roko nad naše plače in pokojnine, saj so na spodnji meji socialne vzdržnosti.
Zato me motijo razne veleumne ponavljajoče se ugotovitve tistih, ki imajo nekajkrat večjo plačo od mene in pred kamerami pametujejo, kako je zaradi premalo denarja pač treba vse po vrsti zategniti in zmanjšati, od plač, socialnih, zdravstvenih in še kakih pravic. Žal pa ne slišijo redkih opozoril posameznikov, da je treba zmanjšati javno porabo, obremenitev gospodarstva in predvsem obremenitev delavčeve plače.
Kar posrečena se mi zdi ugotovitev, da smo kljub vsem težavam in kriznim časom v Sloveniji še kolikor toliko normalna družba, politično pa nikakor ne, tukaj smo neverjeten in nerešljiv unikum v svetovnem merilu. Reševanje težav z nenehno prevlado mnenj in prepričevanjem, kako imajo samo eni prav, levi ali desni, je farsa. Zato danes nihče nikomur skoraj nič več ne verjame, tudi pripravljavci izhodne strategije verjetno niso dovolj prepričljivi. Očitno ne doživljamo le gospodarske in ekonomske krize, ampak tudi krizo političnega sistema. Kako sicer dojeti, da se v razvpiti demokraciji vsi po vrsti nečesa bojijo: ljudje se bojijo izraziti svoje mnenje, vse je strah nečesa neznanega, zaupanja skorajda ni več. Verjetno nisem edini, ki se sprašujem, kako dolgo bo vzdržal ta neizprosni boj za lepše preživetje in hlepenje po materialni lastnini. Moralna lastnina je očitno nezanimiva ... Zato le glave pokonci, da jih bomo obdržali nad vodo.
Martin Ozmec
Prvenci - Strelci • Živahne pomladne aktivnosti
Kanalizacija v zaključni fazi
Tudi v občini Markovci je v teh pomladnih dneh že precej delavno in živahno, saj nadaljujejo izgradnjo kanalizacije v naseljih Prvenci in Strelci, kjer so dela v zaključni fazi, tako da bodo v prihodnjih dneh na razkopane ceste spet položili asfaltno prevleko.
Foto: M. Ozmec
V naseljih Prvenci in Strelci delavci gradbenega podjetja Nizke gradnje iz Ptuja v teh dneh zaključujejo izgradnjo kanalizacije, nato pa bodo razkopane ceste ponovno asfaltirali.
Kot je pojasnil župan občine Markovci Franc Kekec, je trenutno odprto delovišče v vaseh Prvenci in Strelci, kjer delavci ptujskega podjetja Nizke gradnje lovijo lepo vreme in počasi končujejo gradnjo centralnega kanalizacijskega voda. Ob tem je pomembno, da so ob izkopu kanalizacijskih jarkov vanje položili tudi kabel za javno razsvetljavo ter posodobili celotno elektro omrežje, tako da gospodarijo varčno, saj opravljajo več del naenkrat. Sicer pa bo celotna investicija v obeh omenjenih naseljih občino Markovci veljala okoli 750.000 evrov, sredstva pa naj bi v celoti zagotovili iz občinskega proračuna.
Med drugimi aktualnimi zadevami v tej občini velja omeniti javni razpisa za oddajo Ka-
belskega televizijskega sistema Markovci v poslovni najem, ki je objavljen na uradni spletni strani občine Markovci. Sistem kabelske televizije, ki so ga pričeli graditi leta 1992 v več fazah, je sedaj zgrajen v vseh devetih vaseh na območju občine Markov-ci. V sistemu kabelske televizije, ki je bil že v celoti obnovljen, so kabli za dvosmerno komunikacijo v celoti položeni v zemljo, trenutno premorejo 854 naročnikov, celotno omrežje pa je razdeljeno na tri optične otoke oziroma vozlišča, in sicer v Mar-kovcih, Bukovcih in Sobetincih.
Po županovih besedah pa naj bi še v tem tednu na uradnih spletnih straneh Občine Mar-kovci objavili tudi javni razpis za zbiranje ponudb za rekonstrukcijo lokalne ceste Novi jork-Sobetinci, za rekonstruk-
cijo odseka lokalne ceste So-betinci-Strelci ter za izgradnjo sekundarne kanalizacije v Stojn-cih. Ker je kurilna sezona v glavnem že končana in bo sedaj čas
za preglede kurilnih in dimno vodnih naprav, naj spomnimo, da je vlada Republike Slovenije aprila lani dodelila koncesijo za opravljanje javne dimnikarske službe na območju občine Mar-kovci dimnikarskemu podjetju Kamin iz Maribora, in sicer za dobo 7 let. Tako lahko dimnikarske preglede na območju celotne občine Markovci opravljajo le dimnikarji tega podjetja.
Poleg vsega tega pa se v teh dneh v občini Markovci že pospešeno pripravljajo tudi na praznovanje 11. občinskega praznika. Pred osrednjo slovesnostjo, ki bo tokrat v soboto, 24. aprila, v novi večnamenski dvorani v Markovcih, se bodo tudi letos po vaseh vrstile številne kulturne, športne in zabavne prireditve. Na spletnih straneh pa je objavljen tudi razpis za podelitev najvišjih občinskih priznanj in plaket.
-OM
MESTNA OBČINA PTUJ
Spoštovane občanke in občani
Naj vam prihajajoči velikonočni prazniki
prinesejo veliko lepih upov o vaši lastni in naši skupni prihodnosti. Barve velikonočnih pisanic in pirhov pa naj napolnijo toplino naših domov.
Dr. Stefan CELAN, župan Mestne obilne Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • 31. redna seja občinskega sveta
Bioplinarna da, a ne v industrijski coni
Tudi ponedeljkova seja v Ormožu se je začela z vsaj polurno zamudo, saj glasovalna naprava ni delovala. Ker je fotografiranje na sejah najbrž še vedno omejeno, vam lahko situacijo le opišem: Danilo Ivanuša je, opremljen z velikimi škarjami, poskušal sistem prepričati, da bi le deloval; župan in nekaj svetnikov je poznavalsko stalo okrog njega z rokami, uprtimi v bok, drugi pa so se zdolgočaseno sprehajali in stavim, da si je marsikdo želel, da naprave ne bi usposobili in bi bila seja prestavljena na kak manj lep sončen popoldan.
Želja se jim je uresničila le delno. Naprava je bila po nekaj časa spet zmožna snemati dogajanje, le glasovati z njo ni bilo mogoče, zato so svetniki kot v dobrih starih časih dobili v roke zelene in rdeče kartončke, s katerimi so glasovali.
Najprej so se seznanili s študijo izvedljivosti za projekt Gospodarsko središče Oreh v Podrav-ju, ki je bil umeščen v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 že v letu 2006. V Ormožu si obetajo, da bodo tudi s pomočjo projekta uspeli podžgati gospodarski razvoj.
Med pobudami, predlogi in vprašanji je Ana Pevec (LDS) opozorila občinski svet, da lastnica zgradbe, v kateri je pošta na Kogu, želi zgradbo prodati in je o tem že obvestila KS Kog in občino. Župan Sok je odgovoril, da občina, ki že tako plačuje najemnino za pošto na Kogu, ki bi jo sicer zaprli, še ene stare zgradbe ne bo kupila. Opozoril je, da je bilo zaprtih veliko manjših poslovalnic pošte, ker v njih preprosto ni prometa.
Slavko Kosi (LDS) je spomnil na nedavno odprtje prenovljene železniške postaje v Ormožu, in opozoril, da investicija ni zaključena tako, kot so v Ormožu pričakovali. V mislih je imel predvsem famozno »vzhodno obvoznico«. Tudi prebivalci treh hiš Za kolodvorom še vedno čakajo, da se uresniči dogovor in se jim zagotovi nadomestno domovanje. Kosi je ponovil, da je občina spustila zadevo prehitro iz rok, brez ustreznih pisnih zagotovil, zato pa se vse razvija tako počasi.
Dr. Simon Kolmanič (N.Si) je v medijih zasledil izjavo, da so bili na Upravno enoto Ormož izvršeni pritiski občinske uprave, predstavnikov kapitala in lokalne politike. Zanimalo ga je, kaj ima pri tem občina. Župan Sok je zanikal kakršne koli pritiske, razen če UE razume sesta-
nek kot pritisk, je še dodal. Za to in še nekaj vprašanj lokalnega pomena so svetniki potrebovali tri ure.
Zanimivo je bilo tudi vprašanje Bogomirja Lucija o tem, kaj se dogaja s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je ostal brez odstopljenega ali odstavljenega predsednika Danila Kosija. Pri tem so prišla na dan očitna nesoglasja in nezadovoljstvo delodajalca župana Soka z zaposlenim Kosijem, ki po pripovedovanju župana menda v službi nekaj minut pred koncem delovnega časa ni bil pripravljen izdati odločbe za zaporo ceste, da bi lahko stekla neka dela, in jo je tako moral napisati župan sam. Občinska sveta Sv. Tomaž in Središče ob Dravi spremembe sestave sveta za preventivo še nista potrdila in Luci je opozarjal na, milo rečeno, čudno situacijo.
Opozicija se je odločila za obstrukcijo
Osrednja tema seje je bil odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož. Uvod je podal Boštjan Najžar z oddelka za okolje in prostor, ki je omenil, da je bilo v času javne razprave podanih pet pripomb. Večina teh se nanaša na vplive na okolje. Potem ko so bile podane smernice, opravljena javna razprava, je bila odločitev v rokah svetnikov. Ti so se pomembnosti odločitve očitno zavedali, saj se je pri tej točki oglasil menda prav vsak svetnik, čeprav proti koncu zares niso imeli povedati več nič novega. A ob občutljivosti tematike so vsi želeli, da se jasno ve, kako so se odločili. Predsednik odbora za varstvo okolja in urbanizem Rado Antolič je podal stališče odbora, ki podpira spremembe, ampak predlaga, da občina poišče tudi možne druge lokacije
S\ i 1 SOI E
Velika Nedelja, 05.05.2009
GLASOVNICA
O IZBIRI RA VNA TELJA
l-	Bojan MACUH	ZA	PR 011
	Dragica MAJHEN	ZA	PROTI
s.	Janko MARINI C	ZA	PRO'I I
4.	Irma MURAD	ZA	PROTI
5.	Borut PODGORNIK	ZA	PROTI
6.	Davorin ŠKET	ZA	PROTI
7.	Gorazd SKET	ZA	PROTI
Z »ZA« lahko glasujete samo za enega kandidata.
Komisija je pregledala glasovnice in ugotovila:
-	3 glasove ZA je dobil g. Bojan Macuh:
-	2 al asova ZA je dobila ga. Irma Murad;
-	3 glasovnice so PROTI vsem kandidatom:
-	1 glasovnica je neveljavna.
Na podlagi izida glasovanje je bil opravljen drugi krog glasov anja. Prisotni so prejeli glasovnice in opravili glasovanje.
-svet Sole
Velika Nedelja, 05.05.2)»?
GLASOVNICA
i.	Boian MACUH ZA	PROTI
2.	Irma MURAD ZA	PROTI
Po drugem krogu glasovanja je komisija ugotov ila, da so člani sveta >o!e glasovali takole:
-	6 glasov ZA je dobil g. Bojan Macuh:	/P^
-	3 glasovnice so PROTI obema kandidatoma.	/f
Foto: Viki Ivanuša
Bogomir Luci je želel razpršiti vse dvome: zapisnik po njegovem mnenju jasno dokazuje, da so svetniki občinskega sveta Valerija Kolenko, Branko Šumenjak in Jožef Cajnko glasovali v nasprotju s sklepom, ki ga je sprejel občinski svet.
za umestitev bioplinarne.
V imenu svetniške skupine SDS je mnenje podal Branko Šumenjak, ki je poudaril, da se zadeva preveč politizira in se preveč izpostavlja bioplinarna. V SDS se zavzemajo predvsem za gradnjo bioplinskih naprav, ki imajo značaj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in se umeščajo v prostor ob obstoječih živinorejskih objektih, ter za
izgradnjo energetskih naprav, ki kot energetski potencial uporabljajo lesno biomaso gozdov, odpadno zeleno biomaso in druge organske odpadke. Moralno sporno pa se jim zdi kot surovino za energetske naprave uporabljati hrano.
V	imenu svetniške skupine LDS je govoril Slavko Kosi, ki se je sicer strinjal, da je stvar spoli-tizirana, in vprašal, zakaj je tako. Sporno se mu je zdelo stališče odbora, ki je sprejel dve kontra-diktorni stališči. LDS je ves čas nasprotovala spremembi lokacijskega načrta v tej smeri, da omogoči umestitev bioplinske naprave v industrijsko cono. Po njihovem mnenju občinski svet takšne spremembe lokacijskega načrta ne bi bil smel potrditi -zaradi mnenja ljudi, ki je bilo podano, in tudi zato, ker ne obstajajo ocene o vplivu na okolje. Župana je opozoril, da če ne bo umaknil takšnega predloga, bo stranka LDS glasovanje obstru-irala.
V	stranki N.Si spremembe lokacijskega načrta podpirajo, je v imenu stranke povedal dr. Simon Kolmanič. Po njegovem mnenju bioplinarna predstavlja možnost za razvoj in pridobitev dodatnih delovnih mest. Opozoril je na dejstvo, da se v občini
Ormož že dolgo ni pojavil kakšen gospodarstvenik, ki bi bil pripravljen tukaj investirati.
Nadaljeval je Stanislav Podgo-relec, ki je v imenu svetniških skupin DeSUS, SD in ZARES zatrdil, da ne nasprotujejo izgradnji bioplinarne, nasprotujejo pa izgradnji bioplinarne na tej lokaciji.
Svetniki opozicije in samostojni svetnik Bogomir Luci so glasovanje obstruirali, in ker je na seji manjkal mag. Franc Zemljič, koalicija sama ni mogla zagotoviti sklepčnosti. Po neuradnih informacijah naj bi znotraj ormoške SDS prišlo do razhajanj, zaradi katerih se Ze-mljič ni udeležil seje. Župan pa je napetost posredno potrdil tudi s pomenljivo izjavo, da bi koalicija morala zagotoviti večino oziroma sklepčnost.
Po obstrukciji je Kosi povedal, da so se zanjo odločili, ker je to edini način, s katerim so lahko zadržali spremembo odloka. Moti jih predvsem, da v fazi razgovorov o umestitvi ni bila opravljena raziskava okoljskih vplivov, ljudje so se organizirali in podali pripombe, ki pa jih je občinska uprava ignorirala. »Imamo dovolj prostora, zlasti v glinokopu, in lahko bi bila tam. Na tem območju, kjer se
predvideva sedaj, je tudi predelava mesa, ki se bo najverjetneje širila, saj ima lastnik kupljene parcele. Občinska uprava bi se morala s tem vprašanjem začeti ukvarjati že lani v začetku leta, ko so se razprava in razhajanja začela, in ne sedaj,« je odločen Kosi.
Če je volja, gre tudi (pre)hitro
Ker je bila ura že pozna in vsi izčrpani, je Slavko Kosi pred deseto točko in potrditvijo investicijskega programa za izgradnjo vrtca predlagal, da se po tej točki seja prekinite in nadaljuje kdaj drugič. Alojz Sok je izpostavil, da jih v nadaljevanju čakajo še izredno pomembne točke, ko pa so prišli tudi predstavniki Komunalnega podjetja Ormož, da predstavijo nekatera poročila, je bilo jasno, da prekinitve ne bo.
Seja se je nadaljevala in kot po tekočem traku so bila sprejeta različna poročila - o upravljanju letnega kopališča Ormož; izvajanju urejanja javnih parkirišč, ravnanja z odpadki, urejanju in vzdrževanju javne tržnice, odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda, o oskrbi s pitno vodo ter odlaganju ostankov komunalnih odpadkov.
Za trenutek so si svetniki le vzeli čas pri poročilu o onesnaženju pitne vode v naselju Ka-jžar, do katerega je prišlo junija lani. Kako tudi ne, saj je v zvezi s tem prišlo do stroškov v višini dobrih 10.000 evrov. Krivec, ki naj bi onesnažil vod na Kajžarju, domnevno s fitofarmacevtskim sredstvom pri uporabi škropilnice, ni bil najden. V tem primeru je šlo le za onesnaženje manjšega odseka, prizadetih je bilo 11 odjemnikov, postavlja pa se resno vprašanje, ali se to lahko zgodi tudi drugod. Uporabnike so v času onesnaženja s pitno vodo oskrbovali s cisterno, onesnaženi vod pa so izpirali, pri čemer je bilo porabljenih 1815 kubičnih metrov vode.
Ormoški svetniki so sprejeli sklep o povišanju cen vode za 600 gospodinjstev na območju občine Ljutomer, ki se z vodo oskrbujejo z ormoškega konca. Potrdili so tudi drugo fazo izgradnje širokopasovnega omrežja.
Na željo Bogomirja Lucija pa so svetniki dobili tudi zapisnik o glasovanju za izbiro ravnatelja OŠ Velika Nedelja. Iz njega je po mnenju Bogomira Lucija jasno razvidno, da so svetniki občinskega sveta Valerija Kolen-ko, Branko Šumenjak in Jožef Cajnko glasovali v nasprotju s sklepom, ki ga je sprejel občinski svet.
Koalicijski svetniki s celotno zadevo niso želeli imeti opravka, zato so to točko dnevnega reda obstruirali.
Viki Ivanuša
Zavrč • Za malo denarja veliko »muzike«
Smrekica na novem občinskem poslopju
V občini Zavrč si kljub skromnemu proračunu na moč prizadevajo, da bi postorili čim več za svoj razvoj. Kmalu bo pod streho novo občinsko poslopje, prenovili in dozidali so mrliško vežico, nadaljujejo pa tudi modernizacijo cest in gradnjo kanalizacije.
Kot je pojasnila direktorica završke občinske uprave Irena Horvat Rimele, so gradnjo novega poslovnega objekta Občine Zavrč pričeli lansko jesen. Tedaj so delavci gradbenega podjetja Gradis - Gradnje Ptuj porušili poslopje stare trgovine Haložan-ka, ki je bilo tik ob prenovljeni kulturni dvorani na Goričaku. Po odstranitvi in odvozu ostankov porušenega objekta so na istem mestu že sredi novembra pričeli pripravljalna dela za novogradnjo in bili bitko s časom ter lepim vremenom. Tako so prvo osnovno ploščo uspeli za-betonirati že sredi decembra. Zaradi dolge in razmeroma hladne zime pa so lahko gradbena deli nadaljevali šele sredi februarja letos, oziroma brž, ko so vremenske razmere to dopuščale.
Zgradbo jim je uspelo zgraditi v enem mesecu, saj so sredi prejšnji tedna na zidove postavili leseno strešno konstrukci-
jo, na vrhu katere se že bohoti smrekica. Te dni potekajo že notranja obrtniška in inštalacijska dela, če pa bodo imeli ugodne vremenske razmere, bodo v teh dneh poslopje tudi prekrili. Po projektu, ki ga je po želji investitorja, oziroma občine Zavrč, izdelalo zasebno podjetje Ingra
- Stanislav Klemenčič iz Gornje Radgone, gre za dvoetažno stavbo s podstrešnim delom, v izmeri 12 x 10 m, v kateri bodo novi prostori završke občinske uprave ter prostori Upravne enote Ptuj - Krajevnega urada Zavrč. Vrednost celotne investicije, s porušitvijo starega in izgradnjo
novega objekta je ocenjena na okoli 200.000 evrov, svečano odprtje nove pridobitve pa načrtujejo 15. avgusta v okviru praznovanja letos že 14. občinskega praznika.
V teh dneh pa urejajo še okolico prenovljene in razširjene mrliške vežice ob pokopališču
v Zavrču. Gradnja prizidka k poslovilnemu prostoru, tudi v tem primeru so bili izvajalci gradbenih del delavci gradbenega podjetja Gradis - Gradnje Ptuj, pa bo veljala okoli 100.0000 evrov. Potrebna sredstva je občina Zavrč uspela pridobiti po določilih zakona o sofinanciranju občin.
Sicer pa tudi v letošnjem letu načrtujejo vlaganja v izgradnjo cestne infrastrukture ter v nadaljevanje izgradnje sistema fe-kalne kanalizacije v delu naselja Goričak in Hrastovec. V okviru že sprejetega občinskega proračuna v letošnjem letu predvidevajo preplastitev lokalne ceste Cirkulane-Turški Vrh ter modernizacijo dveh krajših odsekov, modernizacijo javne poti Hrastovec-Lovski dom-odsek Štok, preplastitev lokalne ceste Borl-Zavrč, odsek Bimarovo, če bo ostalo še kaj denarja, pa želijo dokončati modernizacijo na še nekaj krajših odsekih cest oziroma krajevnih poti. Vsekakor marljivi in po značaju trmasti Haložani uspešno kljubujejo staremu reku, ki pravi: za malo denarja - malo muzike, kajti pri njih je precej drugače, viden razvoj pa je videti in čutiti skoraj na vsakem koraku.
-OM
Sv. Andraž • Z zadnje seje občinskega sveta
Drobižkanja pred sprejetjem proračuna
Andraški občinski svet je na zadnji seji prav presenetljivo in očitno tudi proti pričakovanjem župana Francija Krepša, ki je za vsak slučaj na dnevni red uvrstil tudi točko potrditve začasnega financiranja občine do junija, soglasno sprejel občinski proračun za letos.
Za sejno mizo tokrat, razen nekaj kratkih bodic, ni bilo slišati nobenega ostrega besedovanja; pravzaprav sta večinoma govorila le župan in svetnik Darko Rojs. Rojs je namreč po neuspelem poskusu sprejetja proračuna na prejšnji seji vložil dva amandmaja. Prvi se je nanašal na povišanje sredstev za ureditev javne razsvetljave v občini, in sicer za 20.000 evrov. V drugem amandmaju pa je Rojs predlagal novo postavko za ureditev projektne dokumentacije za dve cesti v višini 5000 evrov.
Župan se je na oba amandmaja svetnika odzval s svojima amandmajema, pred tem pa je zelo natančno in podrobno razložil, zakaj omenjena Rojsova predloga ne moreta biti v celoti sprejeta in vnesena v predlog proračuna. Tako je bilo slišati, da pač denar-
ja z določenih postavk, ki jih je predlagal Rojs, ne morejo znižati oz. odvzeti, nekaj malega pa lahko uredijo.
Po predlogih oz. amandmajih Krepša naj bi tako lahko nekoliko zvišali že predvidena sredstva za ureditev javne razsvetljave ter temu namenili 13.500 namesto prvotno predvidenih 9500 evrov. Rojs seveda s tem ni bil najbolj zadovoljen; zanimalo ga je, kaj s tem sploh lahko naredijo, župan pa je pojasnil, da je to dovolj denarja za ureditev javne razsvetljave v nekaj občinskih križiščih.
Veliko več besed in drobižka-nja pa se je odvrtelo okoli upoštevanja drugega amandmaja, in čeprav je šlo za borih 5000 evrov, se je razprava vlekla kot jara kača. Tudi pri tem amandmaju je župan najprej dokazoval,
da nikakor ne morejo znižati nekaterih predlaganih postavk na račun nove postavke in da morda lahko naberejo znotraj proračuna za projektno dokumentacijo le kakih 2000 evrov. Toda Rojs je tokrat vztrajal in na koncu mu je uspelo zagotoviti 5000 evrov, čeprav je bilo vsem jasno, da to nikakor ne bo dovolj za projektno dokumentacijo. Bo pa dovolj, kot je povedal Krepša, za popis potrebnih del na obeh odsekih cest, Rojs pa je ob tem pripomnil, da se bo tako zadeva vsaj malo premaknila z mrtve točke. Sicer sta obe omenjeni cesti zajeti tudi v načrtu razvojnih programov občine s predvideno izvedbo leta 2011 ali 2012.
Že proti koncu razprave, v kontekstu večnega pomanjkanja denarja v občinskem proračunu (ne le andraškem, op. a.) je med županom in Rojsom zletelo še nekaj sicer že starih bodic. Rojs je namreč navrgel, da bi lahko bil župan neprofesionalen in cenejši, cenejša pa bi lahko bila tudi občinska uprava, župan pa je odgovoril, da si tudi svetniki lahko zmanjšajo sejnine in tako nekaj prihranijo, sicer pa bodo lahko neprofesionalnega župana dobili že letos ...Nekoliko nevaren besedni dvoboj, ki bi lahko razrasel v velik prepir, pa sta oba možakarja na srečo hitro prekinila.
Po končanem praskanju po proračunu za vsega skupaj nekaj tisoč evrov, ki je trajalo dobro uro in pol, je sledilo glasovanje in proračun je bil soglasno sprejet! Župan se je potem poslovil, vodenje seje, ki je nato trajala
še kakšno urico, pa je prevzel podžupan Simon Druzovič. Svetniški zbor je iz ust pristojnega policista Bojana Nipiča slišal, da so »dobra« občina, saj nimajo niti veliko prometnih nesreč niti drugih deliktov, potem so svetniki potrdili še letni proga kulture, po katerem je za delovanje društev namenjenih dobrih
Njen cepič sta posadila destr-niški Franc Pukšič in mariborski Franc Kangler. Kot se spodobi, sta jo tudi zalila - s pravim sloven-skogoriškim vinom.
Modra kavčina, ki že peto stoletje uspeva na mariborskem Lentu, ima vrsto potomk v Sloveniji in na tujem. Novo turistično dragocenost pa so v torek posadili tudi pred Viničarijo na Destrniku, kamor je cepič prinesel mariborski župan Franc Kangler.
»Destrnik in Maribor povezuje veliko stvari, odslej tudi ta trta,« je dejal Kangler, ki je na svečanost zamudil natanko pol ure, zaradi česar bi trta skoraj ostala brez blagoslova, saj je domači župnik zaradi zakasnitve mariborskega župana zamudil mašo. A vendar se je vse izteklo po planu. Župana sta posadila cepič, župnik jo je blagoslovil, s
9700 evrov, za obnovo kulturnih spomenikov nekaj malega preko 16.700 evrov, za večnamensko kulturno dvorano pa dobrih 423.000 evrov.
Čisto za konec seje je nato Rojs podal še nekaj pobud, predvsem za popravilo obcestnih ograj, znakov in muld, Marjanca Dah pa je zahtevala pisno poro-
pesmijo pa je posaditev počastil Destrniški oktet.
Svečanosti se je udeležila tudi letošnja vinska kraljica Tanja Hauptman, ki je s svojo čudovito obleko in celotno pojavo pridala poseben čar, ravno njen oče,
čilo o višini izplačane sejnine svetnikom za izredno sejo po neurju avgusta 2008, saj naj bi takrat župan razglašal, da so bili svetniki za to sejo dobro plačani, dejansko pa, kot je bilo slišati med zbranimi, naj sejnine morda sploh ne bi prejeli.
SM
predsednik Turističnega društva Destrnik Ivan Hauptman, pa bo zadolžen za to, da bo nova destr-niška pridobitev pred Viničarijo pridno rasla in da bodo iz nje pridelali veliko kakovostnega vina.
Dženana Bečirovič
Darko Rojs (na sredini) je s predlaganima amandmajema dosegel majhno povišanje sredstev za javno razsvetljavo in novo postavko v višini 5000 evrov za popis del na dveh cestah, ki naj bi se urejali v prihodnjem letu.
Foto: SM
Destrnik • Nova turistična pridobitev
Franca posadila trto
Najstarejša trta na svetu, modra kavčina, ki šteje že polna štiri stoletja in ima vrsto potomk po svetu, bo poslej rasla tudi na Destrniku.
Ptuj • 37. seja mestnega sveta
Gajke pa še kar naprej smrdijo
Ptujski mestni svetniki so se marca sestali na dveh sejah: prva je bila 1., druga pa 29. marca. Na drugi so razpravljali o 18 točkah dnevnega reda. Najbolj vroče je bilo v tistih, ki so se nanašale na regijsko odlagališče CERO Gajke, ob osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za Gajke in sklepu o potrditvi predinvesticijske zasnove za nadgradnjo Gajk.
Na koncu so oba dokumenta sprejeli, pri spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za odlagališče pa so pripravljavcu gradiva naložili, da pridobi vsa potrebna soglasja, ki jih predvideva veljavna zakonodaja, da se ovrednotijo vse možne variante, če ne pride do spremembe in izvedbe prostorskega načrta, da se uskladi in reši vsa problematika s če-trtnimi skupnostmi v morebitnem pripadajočem vplivnem območju lokacije CERO Gajke v Spuhlji in da se glede na trditve, da izvajanje ravnanja z odpadki v Spuhlji ni bilo optimalno, predstavijo razlike vplivov na okolje v zatečenem stanju in po vzpostavitvi nove tehnologije.
Mestni svet je v bistvu potrdil vse pripombe, ki jih je v zvezi s spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrt imel že odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, ki ga vodi Miran Meško (SD). Marjan Kolarič (SDS) je menil, da pri obravnavi ureditvenega načrta za Gaj-ke ne bi smeli obiti peticije, saj gre za 300 podpisov občanov. Ob tem je spomnil na nekatera določila odloka o ureditvenem načrtu za CERO Gajke iz leta 2002, predvsem na 14. člen, ki zadeva ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka, in vprašal, zakaj se tega pri izgradnji centra niso držali. Predvsem gre za prekrivanje bal, odpli-njevanje in zasaditev dreves.
V MO Ptuj se zavedajo vseh težav, tudi sprejemajo krivdo za to, pri čemer del krivde odpade tudi na SOU in izvajalca gospodarske javne službe, da nekatere stvari niso bile urejene, zdaj pa delajo vse, da bi se stanje saniralo v korist vseh. MO Ptuj ob umestitvi odlagališča v prostor ni odkupila vseh 17 hektarov zemljišč, zaradi novih predpisov EU in pomanjkanja prostora pa mora spremeniti načrtovano tehnologijo. Zaradi pomanjkanja prostora za odlaganje je potrebno povišati prvo polje, za II. in III. odlagalno polje pa še poteka pridobivanje lastništva nad zemljišči.
Prva stopnica: evropski denar
Prva stopnica na poti do sanacije je evropski denar: za projekt nadgradnje želijo pridobiti 20 milijonov evrov, od tega blizu 11 milijonov iz kohezijskih sredstev. Če tega denarja ne bo, je edini izhod povečanje cene za odvoz odpadkov; ta se bo moral v tem primeru podražiti za dvainpol-krat. Če pa MO Ptuj želi pridobiti evropski denar, se mora deponija prekategorizirati iz deponije II v deponijo I, za kar pa potrebuje določeno število
Foto: Črtomir Goznik
Miroslav Letonja, svetnik SNS, je ponovno predlagal, da bi se seje mestnega sveta neposredno prenašale, tudi zato, ker opozicija na Ptuju ne dobi besede.
prebivalcev, zato se je tudi povečalo število občin, vezanih na deponijo Gajke.
Svetnike je jezilo, da o vključitvi novih občin v odvoz odpadkov v Gajke (Hoče-Slivnica in Šentilj) niso bili niti seznanjeni niti niso o tem odločali, pa bi morali.
Pogodba za Gajke je sklenjena do leta 2018, to je dejstvo, ki ga ne bo mogoče obiti, kot tudi ne vlaganj države v to območje, ker bo ta denar sicer moral nekdo vračati. »Gre za devet let vlaganj, in če nekdo misli, da bo država pozabila štiri milijone evrov, ki jih je vložila v ta projekt, da bodo pozabljene občinske takse in podobno, je naiven, kot tudi če verjame, da se bo mimo sodb ta zgodba lahko končala,« je poudaril ptujski župan.
Zasaditev dreves okrog odlagališča pa verjetno ni vezana na nobeno spremembo načrta, je bilo vprašanje svetnika SDS Milana Petka. Kot so svetniki slišali v odgovoru, je tudi to problem, ker lastniki nočejo prodati 30-metrskega zelenega pasu okrog odlagališča za te namene.
Marjan Janžekovič je spomnil tudi na 18. člen odloka iz leta 2002, ki govori o tolerancah, o tem, da so pri oblikovanju terena dovoljena odstopanja le v smeri zmanjšanja višine deponije, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno krajinsko rešitev, ki bo ohranila načela krajinskega oblikovanja iz ureditvenega načrta. Povečanje višine deponije pa ni dovoljeno. Zaradi nadgradnje se odlok iz leta 2002 spreminja. Svetnik SLS Marjan Janžekovič pa je spomnil tudi na stališče nadzornega odbora MO Ptuj iz julija leta 2007, v katerem opozarjajo, da vlaganja v izgradnjo CERO Gajke kažejo na nesorazmernost med dejanskimi prihodki in večjimi dohodki, ob tem pa ni še nikakršne realizacije na nekaterih postavkah, kot so odkup zemljišč za novo deponijo, za pripravo projektne in razpisne dokumentacije za novo odlagališče in še na nekaterih postavkah, kar upravičeno vzbuja
bojazen, da bomo zaradi zamude pri izvajanju zašli v časovno stisko in posredno zaradi tega še v kakšno težavo. Ugotovitev nadzornega odbora, podal jo je k polletni realizaciji proračuna za leto 2007, ne potrebuje dodatnega komentarja. Marjana Janžekoviča niso prepričale niti strokovne rešitve projekta iz predinvesticjske zasnove za nadgradnjo, zato se je zavzel za to, da se poimensko navedejo vsi tisti, ki se s projektom nadgradnje ne strinjajo.
Vsi soodgovorni, a ne vsi krivi
Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je dejal, da nedograjen projekt ni v nikogaršnjem interesu. Res je, da smo vsi soodgovorni, nismo pa vsi krivi za stanje, kakršno je danes na deponiji. Svetnika Marjan Kolarič in Konrad Rižner sta leta in leta opozarjala na probleme. Potrebno je pripraviti tudi alternativne rešitve, ker ni nobenega zagotovila, da bomo za ta projekt dobili evropska sredstva.
Peter Pribožič (N.Si) se je zavzel za večjo preglednost odloka o ureditvenem načrtu, da se bo vedelo, kaj se spreminja in kaj ostaja. Razume, da se prvo polje nadgrajuje na 16 metrov, ostala polja pa ostanejo nespremenjena.
Helena Neudauer (SD) je predlagala, da se preuči nalaganje obveznosti državi, da opravlja nadzor nad izvajanjem ureditvenega odloka za Gajke. Zanimivo pri osnutku sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta pa je v tem, da v času razgrnitve in tudi na javni razpravi ni bilo podanih pripomb, zato so svetniki v obravnavo dobili samo osnutek odloka.
Na tehnologijo je vezan sklep o potrditvi predinvesti-cijske zasnove za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke, ki so ga svetniki kljub številnim pomislekom in dvomom sprejeli. V okviru projekta nadgradnje CERO Gajke naj bi zagotovili mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (ostan-
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Kolarič (SDS) je na 37. seji mestnega sveta podal pobudo za zapiranje Gajk.
kov odpadkov), povečali kapacitete za biološko obdelavo odpadkov (ločeno zbrane frakcije in izločene težke frakcije iz mehanske obdelave) z energetsko izrabo, dogradili komunalno infrastrukturo (elektro, odvodnjavanje, plinske povezave), povečali odlagalna polja (povišanje infrastrukturnih objektov), uredili komunalno infrastrukturo odlagalnih polj z ureditvijo odplinjevanja in uredili čiščenje izcednih voda z reverzno osmozo (RO). Projekt nadgradnje CERO Gajke naj bi po zagotovilih pripravljavca gradiva predstavljal dolgoročno gledano najugodnejšo rešitev za ureditev problema ravnanja z odpadki in tudi zagotavlja najnižjo ceno na enoti obdelanih odpadkov. Pri pripravi projekta nadgradnje so sodelovali Peter Koren iz Ko-biroja Maribor kot glavni projektant, za odplinjevanje je podizvajalec Flopi iz Ljubljane s Francem Škoficem, za tehnologijo Danijel Prevolšek iz
VGP Drava Ptuj, za obdelavo izcednih vod s postopkom reverzne osmoze dr. Marko Likon iz družbe Insol, d. o. o., Ljubljana, Jorg Hodalič iz E-Net se bo podpisal pod poročilo o vplivih na okolje, ki pa je še v izdelavi, pod investicijsko dokumentacijo pa je podpisana Lucija Miklavec iz Sl Consult.
Gajke naj se postopoma zaprejo
Od pobud in vprašanj, ki so jih podali mestni svetniki na 37. seji, izpostavljamo dve.
Marjan Kolarič (SDS) je podal pobudo za postopno zapiranje CERO Gajke glede na vse negativne vplive, ki jih imajo na okolje, posebej pa zaradi težav, ki jih imajo s smradom Podvinčani, zato so tudi proti širitvi odlagališča. Skupna občinska uprava naj postopoma pristopi k zapiranju odlagališča, v času zapiranja pa najde primernejšo lokacijo, saj inten-
ziven in trajen smrad bistveno vpliva na življenjske pogoje v okolju Podvincev.
Peter Pribožič (N.Si) pa je v svoji pobudi zapisal, da želi pojasnila v zvezi s telefonsko anketo, ki jo je naročila MO Ptuj in je bila izvedena v marcu. Zanjo je bil namenjen proračunski denar, zato naj se gradivo o njenih rezultatih pisno posreduje mestnim svetnikom. Želi pa tudi konkretne odgovore glede namena ankete, koliko gospodinjstev je bilo vključenih vanjo in koliko je stala. Zahteva pa tudi, da nadzorni dobro MO Ptuj pregleda plačane račune za ankete, ki jih je naročila MO Ptuj, in o tem pripravi poročilo za mestni svet.
Miroslav Letonja (SNS) pa se je ponovno oglasil s pobudo o neposrednem prenosu sej mestnega sveta, tudi zato, ker opozicija na Ptuju ne dobi besede. Gre za eno od kršitev pravic občank in občanov do informiranosti.
MG
Ptuj • Ureditev javnih stranišč
Spet nemoteno naprej
Dela pri rekonstrukciji javnih stranišč so se kmalu po začetku ustavila za 14 dni.
Po ugotovitvah predstavnika Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Maribor Andreja Magdiča je bila izkopana gradbena jama nekoliko izven meje obdelave, določene v projektni dokumentaciji, zato so izvajalcu rekonstrukcije prepovedali vsako nadaljnje širjenje izkopa jame, interventna arheološka ekipa je naredila posnetek obstoječega stanja. Delo je bilo ustavljeno za 14 dni.
Kot so te dni povedali v Mestni hiši na Ptuju, kljub temu zastoju pričakujejo, da bo rekonstrukcija končana do konca aprila. Janko Bohak iz Komunalnega podjetja Ptuj, ki je izvajalec del, je povedal, da se je našlo precej kosti novodobnih grobov v starosti
med 150 in 500 let. V srednjem	Največji problem pa bodo imeli
veku se je namreč pokopavalo	zaradi pomanjkanja prostora pri
okrog cerkve. Sedaj lahko delajo	izvajanju hidroizolacije. samo v obsegu gradbene jame. MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Še o čiščenju pasjih iztrebkov s sprehajalnih poti
Za cistejse in bolj zdravo okolje
Na Ptuju je 27. marca potekala akcija Očistimo sprehajalne poti pasjih kakcev. Organizirala sta jo Miro Vamberger in njegova vnukinja, 11-letna Špela Kramberger. Vabilu so se odzvala nekatera društva in posamezniki, skupaj jih je bilo več kot 30. V dveh urah so zbrali blizu 30 kg pasjih iztrebkov in še deset vrečk drugih nepravilno odloženih odpadkov. Akcija bo poslej postala tradicionalna, sta v soboto po njenem koncu zadovoljna povedala pobudnika. Udeležencem akcije se je za njihov prispevek k čistejšemu okolju zahvalil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
»Ideja o akciji in njena realizacija glede čiščenja kakcev s ptujskih sprehajalnih poti je hvalevredna. Pasji iztrebki, ki ležijo po sprehajalnih stezah, pločnikih in drugje, so skrajno neprijetni, zbujajo slabo voljo in stud pri sprehajalcih, mimoidočih, tekačih, starših z majhnimi otroki in drugih uporabnikih sprehajalnih poti. So posledica skrajno nekulturnega in neetičnega odnosa nekaterih pasjih sprehajalcev, ki mirno gledajo, kako njihov kuža naredi velik kup iztrebkov sredi sprehajalne poti in potem gredo mirno naprej, kakor da se ni zgodilo nič. Občutke naključnega sprehajalca, ki bo ta kup iztrebkov pohodil, si lahko samo predstavljamo. Taki neodgovorni lastniki psov mečejo slabo luč na vse sprehajalce s psi, čeprav so danes v večini tisti, ki iztrebke za svojim psom vestno pospravijo. To je v bistvu zelo enostavno opravilo, saj obstajajo posebne vrečke, s katerimi iztrebek poberemo in ga zavežemo v vrečko. Take vrečke bi morali imeti
vsi lastniki psov, saj se dobijo v vsaki trgovini za živali in tudi drage niso. Ponekod v Sloveniji so postavili po mestih in sprehajalnih poteh pasja stranišča, ki so zelo praktična rešitev, saj na takem stranišču lahko utrgamo vrečko za pobiranje iztrebkov in iztrebek, zavit v vrečko, odložimo v stranišče. Pred Veterinarsko bolnico imamo dve taki stranišči in prosto ležečih iztrebkov je, odkar ju imamo, bistveno manj.
Pasji iztrebki so biološki lahko razgradljiv material, ki v naravi relativno hitro propade. Iztrebki, ki se pojavljajo ob sprehajalnih poteh, pripadajo psom, ki so jih lastniki peljali na sprehod, in taki psi so načeloma zdravi, brez črevesnih bolezni in zajedavcev. Tako pretirane zdravstvene nevarnosti za ljudi ne predstavljajo. Vsekakor pa obstaja možnost, da so nekateri okuženi z bakterijami in paraziti, npr. trakuljo, ki bi teoretično lahko okužila tudi kakšnega otroka, ki bi si neprevidno dal roke v usta, pred tem pa se igral ali čistil
_^_
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju bodo do konca aprila predvidoma postavili še deset košev za pasje iztrebke.
čevlje, umazane od pohojene-ga pasjega iztrebka. Problematični so lahko psi brez lastnika, ki se prosto gibljejo, zavrženi psi in podobni, ki nikoli ne dobijo zdravil proti zajedavcem.
Z občinskim odlokom bi bilo treba konkretneje določiti pogoje za sprehajanje psov po urbanem delu in sprehajalnih poteh in uvesti kontrolo nad izvajanjem odloka in seveda kazni za kršitelje. Komunalni
inšpektorji so pogosto na mestnih ulicah in lahko na kraju samem kaznujejo nevestne sprehajalce s psi, ki jim je vseeno za osnovne kulturne norme in življenjska pravila. Poseben problem so psi, ki niso na povodcu in tako niso pod kontrolo svojega lastnika. In spet smo pri lastnikih psov, saj so v popolnosti odgovorni za ravnanje svojih psov, tudi za njihovo nekontrolirano iztrebljanje
na javnih površinah. Na srečo je takih vedno manj, večina že vestno uporablja vrečke za pasje iztrebke in vodi svoje kosmatince na povodcu, tako da ne predstavljajo prav nobene nevarnosti za mimoidoče in okolico,« je o akciji in zakonodaji na tem področju povedal veterinar Emil Senčar.
Vandali uničili koše za pasje iztrebke
V Mestni hiši na Ptuju so povedali, da so 23. marca napisali naročilnico za deset košev za pasje iztrebke. Prejeli jih bodo v treh tednih, namestili pa v enem mesecu.
Na Ptuju naj bi bili trenutno postavljeni trije koši za pasje iztrebke, a smo jih zaman iskali. V Mestnem parku so ga že pred časom vandali izruvali in prenesli na drugo lokacijo, tako da so se odgovorni morali kar potruditi, da so ga našli. Po popravilu ga bodo ponovno namestili, razmišljajo celo o betonski vgradnji, ker sicer ni računati, da bo dolgo vzdržal.
Drugi, ki je bil nameščen v Trstenjakovi ulici, je izginil neznano kam in ga še iščejo. Tretjega, ki je bil nameščen v Ljudskem vrtu, je raznesla petarda, tako da je sedaj tam nameščen koš z vrečkami, ob njem pa velika črna vreča.
Prizadevanjem za čim manj pasjih iztrebkov v našem okolju sledi tudi besedilo odloka o javnem redu in miru v MO Ptuj, ki so ga ptujski mestni svetniki v osnutku sprejeli na 37. seji mestnega sveta. Na odboru za splošne zadeve in lokalno samoupravo pa je svetnik SLS dr. Marjan Janže-kovič predlagal, da bi v času cepljenja psov vsem lastnikom psov razdelili izvleček 7. člena odloka, ki opredeljuje, da je zaradi varstva občanov in čistoče prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah, zaradi česar mora imeti vodnik psa pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov, ki jo mora na zahtevo občinskega redarja ali občinskega inšpektorja tudi pokazati.
MG
Ormož • Prenovili ribiški dom
Za ribiče in rekreativce
Minuli konec tedna so člani Ribiške družine Ormož z zadovoljstvom odprli prenovljene prostore svojega doma. V njem so prostori družine in bife, saj je območje ob ribniku postalo zanimiva rekreativna točka, ki privablja ne le ribiče, ampak tudi druge.
Ob domu je namreč poleg ribolova mogoče igrati tudi odbojko na mivki, nogomet in kegljati, kraj pa je postal tudi priljubljena točka za piknike. Turistično ponudbo zaokrožujejo z možnostjo parkiranja in prenočevanja z avtodomom.
Zanimiva je zgodba, ki jo je o domu ob odprtju povedal predsednik ribiške družine Rado Antolič. Na tej lokaciji je menda v začetku minulega stoletja stala baraka, narejena iz šibja in ometana z blatom. Postavili naj bi jo Italijani, ki so tu za grofa izdelovali opeko. Material so pridobivali na mestu, kjer je sedaj ribnik. Naključje je, da se je v tej baraki leta 1918 rodil tudi edini še živeči ustanovni član ribiške družine Konrad Žunec.
Na lokaciji sedanjega ribiškega doma so ribiči v letih 1954-1955 postavili svoj prvi objekt, bolj podoben baraki in je služil kot shramba za ribiški inventar. Pisarno je družina imela na Ptujski cesti. Leta 1984 so pričeli graditi dom in ga zgradili ob podpori ormoških podjetij. Po slabih petnajstih letih so ga prenovili in del
oddali v najem za gostinsko dejavnost. Ker so prostori postali neustrezni, so se lani odločili za dozidavo in rekonstrukcijo. Tako so pridobili 129 kvadratnih metrov površin, investicija pa je stala okrog 100.000 evrov. Dom ima prostore za potrebe ribiške družine, za turistično-gostinsko dejavnost in za spremljajoče rekreativne dejavnosti.
Ribiško družino Ormož je leta 1953 ustanovilo 17 članov, danes pa jih šteje 235. Ribiški okoliš društva zajema reko Pe-
snico, devet potokov, ribnik Savci, ribnik ob žagi in Adolfo-ve ribnike, številne opuščene gramoznice in majhna jezerca ob starem toku Drave. Dravo z akumulacijskim jezerom upravljajo skupaj z ribiško družino iz Varaždina in Cestice, ki sta se s svojimi predstavniki udeležili slovesnosti. V Dravi so doslej ugotovili 43 vrst rib. Največji udarec za vse življenje v vodi so pomenile zajezitve, zaradi katerih so se spremenile temperatura vode, vsebnost kisika, količine in vrste mikroorganiz-
mov in vodnih žuželk ter drugo. Kljub tovrstnim posegom in onesnaženju so ormoški ribiči uspeli ohraniti črnooko, ki velja za domnevno izumrlo vrsto ribe, ter ogrožene vrste, kot so sulec, divji krap, linj, ogrica ... V vodah so bogato zastopani tudi potočni rak in
piškur ter dve vrsti polžev in tri vrste školjk. Še posebej so ponosni na območje starega toka Drave med Ormožem in Središčem, ki spada med bi-otsko najbogatejša območja v Sloveniji.
Ribiški okoliš družine zajema vse tri občine in ribiči dobro sodelujejo z lokalnimi skupnostmi. Zato se je predsednik Rado Antolič ob tej priložnosti zahvalil Alojzu Soku za pomoč pri pridobivanju dokumentacije in drugega za potrebe rekonstrukcije doma, Juriju Bor-ku za podporo, tudi finančno, pri sanaciji in ponovni oživitvi Adolfovih ribnikov v Obrežu ter Mirku Cvetku za pomoč pri urejanju zadev okrog rib-
nika in doma v Savcih. Kljub temu da so komaj zaključili en projekt, so ribiči polni načrtov - zgradili bi radi terminal za avtodome in rešili problem kanalizacije, ki poteka mimo ribiškega doma, radi bi postavili večnamensko brunarico s teraso v Obrežu in uredili športno-rekreacijski center v okolici doma v Savcih. To se jim zdi dobro in koristno za razvoj omenjenih krajev, čeprav morda nima neposredne povezave s športnim ribolovom, a ribiči se zavedajo, da teh prečudovitih vod niso dobili le zase in za ribolov, je še povedal predsednik Rado Antolič.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Prenovljen ribiški dom je ponos ormoških ribičev; trak je prerezal ustanovni član Konrad Zunec.
Foto: Viki Ivanuša
Po odprtju so se ribiči potegovali za naziv Car, ki je na koncu pripadel Alešu Mundu iz Loperšic, ki je ulovil skoraj štirikilogramskega soma.
Videm • Gradnja kanalizacije se nadaljuje
Letos dober milijon, pozneje slabih sedem
V občini Videm se od lani gradi sekundarna kanalizacijska mreža v smeri Pobrežja, trenutno pa se v sklopu obnove regionalne ceste iz Vidma proti varejskemu klancu polagajo v zemljo še kanalizacijske cevi v dolžini nekaj sto metrov.
Foto: SM
Letos bodo v Vidmu zaključili dober milijon evrov vreden dvoletni projekt izgradnje sekundarnih vodov na Pobrežju in v centru občine.
»V skladu z dogovorom z ministrstvom za ceste bomo letos ob odseku predvidene prenovitve regionalne ceste zgradili pločnike, zato je predhodna položitev kanalizacijskih cevi zdaj najbolj smotrna, da ne bi kasneje ponovno prekopava-li in razdirali pločnika. Sicer se bo ta odsek navezoval na celotno kanalizacijsko mrežo v Vidmu, ki jo deloma že gradimo, deloma pa bo zgrajena v okviru druge faze skupnega projekta konzorcija sedmih občin.
Trenutno smo že zgradili večji del sekundarnih vodov v Pobrežju, letos pa je v planu še izgradnja dela te mreže v samem Vidmu. Za ta projekt črpamo denar iz RRP, gre pa za vrednost približno 1,1 milijona evrov, pri čemer dobrih 400.000 evrov financiramo iz lastnega proračuna,« je o gradnji kanalizacijske mreže v Vidmu povedal župan Friderik Bračič.
V sklopu izvedbe druge faze konzorcija (gre za projekt za zaščito podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, op. a.) se bo v Vidmu po načrtih zgradila velika čistilna naprava s kapaciteto 2800 PE za igriščem v centru občine ter primarni vodi za kanalizacijo, hkrati pa tudi, glede na nedavno spremenjene kriterije kohezijske politike, tudi celotno kanalizacijsko omrežje v naseljih Tržec, Lancova vas in Jurovci: »Gre za večji projekt,
Foto: SM
Župan Friderik Bračič: »Projektantska ocena izgradnje kanalizacijske mreže v okviru konzorcija sedmih občin s sofinanciranjem kohezijskih skladov, ki naj bi se začela izvajati naslednje leto, za našo občino znaša kar 6,8 milijona evrov, pri tem pa naj bi naš delež znašal približno 1,4 milijona evrov.«
za katerega računamo seveda pridobiti večino denarja iz kohezije in od države kot vse ostale občine. Projektantska ocena izgradnje kanalizacijske mreže v tej drugi fazi za našo občino znaša kar 6,8 milijona evrov, pri tem pa naj bi naš delež znašal približno 1,4 milijona evrov. Skupna dolžina vseh vodov v okviru tega projekta je dobrih 19 kilometrov, po sedanjih informacijah pa naj bi se ta faza izgradnje, v katero so vključene še občine Markovci, Gorišnica in Ptuj, začela izvajati predvidoma naslednje leto.«
V razpršenih naseljih kanalizacije še dolgo ne bo
Manj »sreče« z gradnjo kanalizacijskih sistemov ob sofinanciranju EU in države imajo razpršena, tudi haloška naselja, ki bodo zelo verjetno pri reševanju čiščenja in odvajanja voda prisiljena v lastno oz. individualno financiranje. Po evropski zakonodaji se mora namreč prednostno, praviloma do leta 2017, rešiti proble-
matika kanalizacije v strnjenih naseljih; za sofinanciranje pa veljajo zelo strogi kriteriji, ki zahtevajo maksimalno število uporabnikov na minimalnih dolžinah vodov.
Župani podeželskih občin nad tem seveda niso navdušeni; tudi videmski župan Bračič pravi, da se bodo s tem vprašanjem in morebitnim občinskim sofinanciranjem ukvarjali po letu 2017: »Seveda si lahko vsak občan že danes zgradi lastno individualno čistilno napravo, obstaja pa tudi možnost povezave več gospodinjstev na eno, skupinsko čistilno
napravo, kar je stvar dogovora. Gotovo pa v Halozah ne bomo mogli nikoli graditi takšnega kanalizacijskega sistema kot v nižinskih, strnjenih naseljih.«
S povsem enakimi težavami se srečujejo tudi v Žetalah, pred kratkim pa so prav o tem razpravljali tudi v Cirkulanah, kjer so na osnovi idejnih projektov več manjših kanalizacijskih sistemov ugotovili, da je takšna gradnja draga kot žafran in je občinski proračun nikakor ne zmore, drugih virov sofinanciranja pa (zaenkrat) ni, zato so se tej ideji, razen enega zaprtega sistema v Dolanah ob
tovarni in bodoči industrijski coni, morali odpovedati.
Eden tistih, ki se s tem ne more sprijazniti, je soviški podjetnik in podpredsednik KS Soviče-Dravci-Vareja Janez Cafuta, ki pravi, da je moral sam urediti kanalizacijo za potrebe svojega lokala in krajevne dvorane: »Že od leta 2004 in od leta 2006 je v programu naše KS izgradnja kanalizacije, pločnika in treh luči javne razsvetljave. Na območju Sovič je danes 24 hiš, vsi izpusti so speljani v dolino, v jarek ob cesti in se izlivajo v našo zasebno kanalizacijo, ki smo jo investirali sami v podjetju. Pred nekaj leti je zato že prišlo do zamašitve, zalilo nam je lokal in vse spodnje prostore. Ne vem, kako se lahko gradi kanalizacija za šest hiš na isti razdalji v Vidmu, ne more pa se za štirikrat več hiš tukaj?!«
Župan Bračič pojasnjuje, da o kanalizacijskem sistemu v Sovičah niso nikoli govorili, položitev cevi v Vidmu ob re-gionalki proti Vareji pa je, kot že zapisano, povezana z modernizacijo ceste: »Vsi občinski projekti so potrjeni na občinskem svetu, zapisani so tudi v razvojnem načrtu občine in o vsem tem vse vedo svetniki, ki prihajajo tudi iz omenjene KS, poleg tega pa se lahko vsak informira o vsem, kar ga zanima, tudi osebno na občini!«
SM
Ljutomer • Jeruzalem - najbolj osiromašeno naselje
Turizem - s slabimi cestami, brez trgovine ...
Jeruzalem, izjemno privlačna turistična točka domačih in tujih obiskovalcev, po mnenju mnogih domačinov sodi v najbolj osiromašena naselja ljutomerske občine. V neformalnem pogovoru so zakonci Vida in Jože Kifner ter Alojzija in Ivan Vočanec potarnali, da se o Jeruzalemu le lepo piše in govori, resničnost pa je daleč od tega.
Najbolj odprta je bila Vida: »Ne spomnim se, da bi občina Ljutomer karkoli dobrega naredila za naš sicer prelepi Jeruzalem. Mislim predvsem na ceste, ki so se že povsem razcvetele, pa nihče nič. Še slabše je s transportno povezavo z mestoma Ormož ali Ljutomer. V času župana Špindlerja smo imeli avtobusni prevoz, pa če tudi le dvakrat tedensko. Sedanjega župana gospoda Jurša niti ne poznamo, saj ga razen v toliko hvaljeni dvorec Jeruzalem še ni bilo na spregled. Tudi na telefon sem ga poskušala dobiti, vendar brez uspeha. Ne vem ali je sploh seznanjen z našim najbolj perečim problemom, ki tare predvsem nas, starejše ljudi: s kakšnim prevoznim sredstvom po najnujnejše življenjske potrebščine ali morda do bolnišnice. Lastnikov avtomobilov je bore malo, preostane taksi prevoz, za katerega pa je do Ljutomera in nazaj
potrebno odšteti 24 evrov. Pri naših skromnih pokojninah to ni majhen denar. Imeli smo primer, ko je bilo treba vsak dan na prevezovanje rane v zdravstveni dom Ljutomer ... Pred leti smo na sosednjem hribu imeli tudi trgovino, še danes je, vendar le s spominki in buteljčnim vinom. Domačini od tega zagotovo nimamo koristi.«
Ivan Vočanec, domačin, ki že 65 let živi v Jeruzalemu, sosedi Vidi pritrjuje in pravi, da je le streljaj od njih - v sosednjih Ivanjkovcih in Svetinjah (občina Ormož) - povsem drugače. »Ceste so z našimi neprimerljive, tudi javno razsvetljavo imajo urejeno. Pri nas pa nobene javne luči, nobene nove asfaltne preplastitve. Slišim turiste, ki hodijo tod naokrog in na vsa usta hvalijo čudovito pokrajino, ki jih obdaja, hkrati pa ne morejo verjeti, da v današnjih časih še obstajajo ceste v tako
katastrofalnem stanju.«
»Občina za razvoj turizma v našem kraju ni naredila čisto nič,« pravi zasebni gostinec,
lastnik Vinskega hrama Jeruzalem Vinko Brenholc. »Z gostinstvom se ukvarjam že polnih 18 let in koristi od občinskih
veljakov doslej nisem imel. Vse sem ustvaril s svojim delom, cest in bankin niso urejali že desetletja! Pogovarjal sem se s
podžupanom Francem Sloka-nom, pa ni bilo napredka.«
Podobno pove zasebni avto-prevoznik Milan Rajh iz Pleši-vice. »Najhuje je v času neurja ali velikih nalivov. Takrat je naš stanovanjska hiša najbolj ogrožena.Moram se znajti, kakor vem in znam, saj je naravo potrebno povrniti v prvotno podobo. Z lopato, krampom, motiko . . Da bi prišla kakšna pomoč iz ustreznih ljutomerskih služb? Ah, kje pa!«
V krajevno skupnost (KS) Železne Dveri ob Jeruzalemu spadajo še Cuber, Gresovščak, Ilovci, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak in Železne Dveri. Predsednik KS je Marjan Pihlar iz Radomerja, krajane Jeruzalem pa v svetu KS zastopa Mirko Šterman. Morda bi se kdo z njima pogovoril o težavah, ki tarejo Jeru-zalemčane?
Niko Šoštarič
Ptuj • Seja skupščine Zveze kulturnih društev
»
Na Ptuju smo si zaslužili svoj oder«
Kulturniki, združeni v Zvezo kulturnih društev Ptuj, so drugo sejo skupščine, ki je potekala prejšnji teden v Narodnem domu, izkoristili tudi za debato o nekaterih težavah, ki so jim skupne in ki jih tarejo že vrsto let. Med drugim so izpostavili nezanemarljive prostorske pomanjkljivosti in potrebo po ustreznem odru.
Druga seja skupščine Zveze kulturnih društev (ZKD) Ptuj se je začela s potrditvijo zapisnika minule seje, ki je potekala pred natanko letom dni, ter seznanitvijo s poročilom o delu Zveze v letu 2009. Dejavnosti, ki so potekale v minulih 12 mesecih, je predstavila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič. Kot je dejala, dejavnost Zveze temelji na bogatitvi kulturnega življenja s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, na povezovanju društev na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, informiranja in svetovanja društvom o javnih razpisih, organizaciji društev ter skupnem načrtovanju ljubiteljske ustvarjalnost v občini. »Za Zvezo je leto 2009 prelomno, saj je v tem letu po odločbi Ministrstva za kulturo dobila status društva v javnem interesu. S tem pa si je zagotovila z zakonom usklajeno možnost za upravljanje z Narodnim domom, kar ji je Mestna občina Ptuj s pogodbo tudi zaupala,« je pojasnila Petrovičeva. Poudarila je tudi pomen ljubiteljske kulture, predvsem na področjih, kjer
je edina, ki skrbi za ustvarjalnost.
V preteklem letu je ZKD Ptuj izvajala lastni program na mnogih področjih, uspešna pa so bila vsa društva, ki so vključena v Zvezo. V Mestni občini Ptuj je v preteklem letu delovalo 30 kulturnih društev z 18 sekcijami in 1107 člani, kar kaže na viden razvoj in povečano število tako društev kot njihovih članov. V primerjavi z letom poprej smo imeli tako v ptujski občini tri društva več, s tem pa se je povečal tudi obseg dela Zveze in uporaba prostorov, kar je povezano tudi z višjimi stroški vzdrževanja.
Skupaj je Zveza v lanskem letu razpolagala z 79.908 evri, od tega je 65.218 evrov za svoje delovanje prejela iz sredstev MO Ptuj, 14.689 pa je ustvarila sama. Odhodki v preteklem letu so znašali nekaj manj kot 70 tisoč evrov, tako so prihodki višji za 10 tisočakov, namenjeni pa bodo investicijskemu vzdrževanju Narodnega doma Ptuj v letošnjem letu.
So pa planirani odhodki zaradi načrtovanih investicij
za letošnje leto bistveno višji od lanskoletnih in po znašajo 116.918 evrov. 36 tisočakov nameravajo namreč nameniti zamenjavi parketa in oplesku v veliki dvorani, brušenju in lakiranju parketa v mali dvorani, na hodniku in v točilnici ter popravilu kanalizacije, ki bo zahtevala še najmanj sredstev, približno 1500 evrov.
Tudi leto 2010 bo pestro
Zveza kulturnih društev Ptuj, ki je bila ustanovljena že leta 1948, a je delovala pod drugačnim imenom, upravlja dva objekta za potrebe kulturnih društev, in sicer Staro steklarsko delavnico in Narodni dom. V letošnjem letu načrtujejo izvedbo že ustaljenih programov, kot so Meža-novi dnevi, Mihčev festival, Literarni klub, Gledališki studio, Žveglin sejem, Kulturna arena, Strokovna knjižnica ter seminar plesne delavnice. Vse omenjene programe nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjih letih, saj je program dela zastavljen vse do leta 2014, in kot je pojasnila
Nataša Petrovič (levo): »Na Ptuju smo si zaslužili svoj oder.«
predsednica ptujske Zveze, je njihova želja in namen, da bi tudi čez nekaj let lahko počeli, kar počnejo sedaj.
»Osnovna funkcija ljubiteljske kulture je kakovostno preživljanje prostega časa, razvijanje družabnega življenja ob kulturnem udej-stvovanju. V tem smislu ima vključevanje v ljubiteljske kulturne skupine močan socializacijski pomen, omogoča afirmacijo tudi tistih
družbenih skupin in posameznikov, ki v vsakdanjem delovnem in družinskem okolju ne dosegajo osebnega zadoščenja in potrditve ali pa so iz bioloških, starostnih ali kakršnihkoli drugih razlogov potisnjeni v marginalo,« je prepričana Petrovičeva.
Ravno zaradi vsega naštetega je pomen delovanja ljubiteljskih kultur velik, a so zanj potrebni tudi ustrezni pogoji.
Med pomembne pogoje, ki so osnova za kvalitetno izvedbo ljubiteljskih dejavnosti, nedvomno sodijo ustrezni prostori. Ti so večni problem domala vseh društev, o njih pa so spregovorili tudi na marčevski skupščini ZKD.
Kot je dejala Petrovičeva, si mnogi mislijo, da lahko kulturniki nastopajo kjerkoli, od šol do rokometnih igrišč. Izpostavila je problem, ki je skupen vsem društvom v občini, in sicer da razen v Grajeni ni ustreznega odra. »Na Ptuju smo si zaslužili svoj oder,« je jasno dejala Petrovičeva, ki je prepričana, da postavitev montažnih odrov v 21. stoletju ni primerna, še več, da je sramotna. Ob tem je vsem prisotnim članom, na tokratni seji jih je bilo 15, predlagala, da naj izkoristijo dejstvo, da je letos volilno leto in da naj županske kandidate večkrat spomnijo na omenjeno problematiko. »Morda bodo kaj obljubili in jih bomo tudi po volitvah lahko pocukali za rokav in povprašali o realizaciji obljub,« je še razmišljala Petrovičeva.
Dženana Bečirovič
Obrež • Mednarodni folklorni večer
Predstavili bogato folklorno dediščino
Minulo soboto so v Obrežu pripravili vsakoletni folklorni večer. Tokrat so mu nadeli moto Spoznavajmo dediščino različnih krajev, v goste pa so povabili tri zanimive folklorne skupine.
Prireditev je organiziralo Kulturno društvo Obrež, v katerem deluje sekcija Ljudskih pevk in Folklorna skupina. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1974. Folklorna skupina je v začetku doživela močen razvoj, saj je delovala s kar tremi skupinami pod vodstvom Tilike Kolarič. Potem je zagon nekoliko opešal, a leta 2004 se je FS Obrež ponovno okrepila in se v novi zasedbi udeležila srečanja folklornih skupin. Od takrat so se tudi
kadrovsko okrepili in tako šteje skupina danes 10 parov. Plesalke in plesalci so stari od 18 do 52 let in imajo torej dobro povprečje. Srečno roko imajo tudi z muzikanti, ki so pogosto velika težava za folklorne skupine. Plešejo na glasbo Uroša Rotarja in Mihe Trstenjaka, če pa je potrebno, na pomoč pokličejo še Aleša Prapotnika.
Skupino vodi Silva Marčec, ki se je v ta namen udeležila različnih seminarjev, opravila
pa je tudi izpit za strokovnega vodja folklorne skupine. Skupina pleše samo obreške plese, ki so zapisani v različnih knjigah Mirka Ramovša. Zapisani so bili že leta 1977. Obleke ima skupina še iz takratnih časov, pri njihovem nastanku je po strokovni plati sodelovala Štefka Cobelj. Razmišljajo tudi o kakšnih delovnih oblekah, ki pa jih je zelo težko verodostojno narediti, saj so se ljudje nekoč fotografirali predvsem v pražnjih oblekah.
Za sobotni nastop je domača skupina pripravila postavitev Lakotna gospa.
Med gosti so bili sosedje iz Ptuja, člani DPD Svoboda Ptuj FS Bolnišnica ter gostje iz Hrvaške - Kulturno-umjetničko
društvo Vinica ter Kulturno-umjetničko društvo Savičen-ta.
Folklorni večer je potekal v okviru občinskega praznika občine Središče ob Dravi. Bil je nekakšen uvod v prireditve,
ki se bodo v občini vrstile vse tja do 24. aprila. V tem času se bo zvrstilo nekaj manj kot 20 športnih, kulturnih in drugih prireditev. Osrednja proslava pa bo v soboto, 10. aprila.
Viki Ivanuša
Za folklorni zagon v Obrežu skrbi Silva Marčec.	Večer so odprli domače ljudske pevke in pevec
Foto: Viki Ivanuša	Foto: Viki I
Na izlet v hrvaško Istro so obiskovalce popeljali člani Kulturno-umjetničkog društva Savičenta.
Sv. Tomaž • 27. seja občinskega sveta
Bodo letos ostali brez priznanj?
S skoraj polurno zamudo se je pričela 27. redna seja sveta občine Sv. Tomaž, pa se je zdelo,kot da razen novinarjev ni tega nihče niti opazil. Sicer pa je seja potekala gladko in brez večjih zapletov, na predlog pristojne komisije so z dnevnega reda umaknili le točko o odloku o
koncesiji za vzdrževanje in varstvo občinskih cest.
Najprej so svetniki določili volilne enote za volitve članov občinskega sveta, ki jih bodo, kot tudi prvič, imeli osem. Da so volitve očitno res že blizu, pa se je izkazalo pri sprejemanju pravilnika o občinskih priznanjih. Pravilnik predvideva, da bi se priznanja podelila vsaka štiri leta, praviloma na svečanosti ob praznovanju občinskega praznika. Podžupan Aleš Luci (SDS) je bil odločno proti, da se letos prvič podelijo priznanja, saj bi po njegovem mnenju to izgledalo, kot da župan nagrajuje svoje privržence za sodelovanje v iztekajočem se mandatu. Prisotni so sicer opozorili, da se priznanja podeljujejo na podlagi javnega razpisa in da jih prouči komisija. Pa so se pojavili tudi pomisleki, ali naj komisijo imenuje župan, kot stoji v pravilniku, ali pa naj delo opravi kar pristojna komisija občinskega sveta. Odbor za družbene dejavnosti je k predlaganemu dodal še tri amandmaje, s katerimi je prvotno eno plaketo razširil na tri - zlato, srebrno in bronasto, ki pa je naenkrat mogoče podeliti le po eno. Določili pa so tudi višino denarne nagrade, ki bi za zlato znašala 500, za srebrno 400 in za bronasto 300 evrov bruto. Župan Mirko Cvetko (N.Si) je opozoril, da so imeli načelen dogovor glede podelitve priznanja ob letošnjem občinskem prazniku, a na vztrajanje Aleša Lucija se je pravilnik vrnil v obravnavo
Podjetje je bilo prednostno ustanovljeno zaradi skupnega projekta oskrbe s pitno vodo sistema C pomurskega vodovoda, v začetnem obdobju poslovanja pa bo izvajalo nekate-
Foto: NS
Davorin Kurbos, direktor podjetja Prlekija
in se bo o njem odločalo prihodnjič.
Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli odloke o spremembah in dopolnitvah odlokov o ustanovitvi več izobraževalnih institucij, ki pa so bile povsem formalne narave, saj je šlo le za prilagajanje veljavni zakonodaji, ki se je spremenila.
Uporabniki še niso dovolj osveščeni
Renata Čuček in Ludvik Hri-beršek sta svetnike seznanila z delovanjem Komunalnega podjetja Ormož, ki v občini opravlja številne službe. Pri gospodarski javni službi ravnanja z odpadki je bil v minulem letu ustvarjen presežek prihodkov nad odhodki v višini dobrih 62.000 evrov, kar je skoraj dvakrat več kot leto
re izmed gospodarskih javnih služb za posamezne lokalne skupnosti. To bodo dejavnosti, ki jih je doslej opravljalo Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer, v katerem imajo občine Ljutomer, Kri-ževci, Razkrižje in Veržej okoli 20-odstotni delež.
Po besedah Kurbosa bo JP Prlekija, kot najemnik komunalne infrastrukture oziroma infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v lasti občin, zagotavljalo občanom oskrbo s pitno vodo, skrbelo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter upravljalo in vzdrževalo infrastrukturne objekte in naprave. Z vodo bo oskrbovalo občane občin Upravne enote Ljutomer ter za nekatere dele
poprej. Izboljšanje rezultata je po mnenju Renate Čuček posledica boljših rezultatov, ki so jih ustvarili, predvsem pa posledica zmanjšanja stroškov -iztekla se je namreč amortizacija posod, ki jih imajo občani, ter drugačnega načina ravnanja z biološkimi odpadki. Višek mora biti porabljen za isto dejavnost. Ludvik Hriberšek je poudaril, da so v občini Sv. Tomaž v preteklem letu postavili dodatne tri ekološke otoke, stanje pri tem pa malo zaostaja za pričakovanimi rezultati, ker krajani nosijo tudi nesortira-ne odpadke in tako uničujejo trud. Pri mešanih komunalnih odpadkih težav ni bilo. Aleš Luci je opozoril, da so nekatere posode na ekoloških otokih hitreje polne, vendar je Hriberšek razložil, da bi vsak dodaten odvoz stroške zelo povišal. Zato naj se občani v
območij občin Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače. Novo podjetje je pred oblico zahtevnih nalog, saj je v vseh lokalnih skupnostih še precej vaških vodovodov, veliko pa je neurejenih premoženjsko-pravnih razmerij v zvezi z lastništvom posameznih infrastrukturnih objektov in naprav. Tudi področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ni povsem urejeno, zato po mnenju Kurbosa čaka njegovo podjetje obilica dela in poslovnih izzivov. V prvi fazi bo potrebno usklajeno izvesti prehod poslov s KSP na JP Prlekija. Z večino dosedanjih delovnih sredstev, pa tudi z okoli dvajset delavci, ki jih bo novo podjetje prevzelo od ljutomerske komunale.
NŠ
skladu s tem obnašajo, malo počakajo z odlaganjem ali pa smeti odpeljejo na zbirni center na Dobravo, kjer lahko vse to brezplačno odložijo. V občini Sv. Tomaž imajo 648 različnih zabojnikov za smeti, ki se jih je v minulem letu nabralo za skupno 264.248 kilogramov, od tega je bilo približno desetina kosovnih odpadkov. V vseh treh občinah je postavljenih 63 ekoloških otrokov, 23 so jih dodatno postavili minuli december. Svetniki so sprejeli tudi program ravnanja z odpadki za tekoče leto.
Pri gospodarski javni službi odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda so lani stroški presegli prihodke za 63.524 evrov. Kot je povedala Renata Čuček iz Komunalnega podjetja Ormož, se to dogaja vsako leto in jasno kaže na to, da je cena za to storitev prenizka. Na Občino Sv. Tomaž odpade 3.634 evrov negativnega poslovnega izida. Po tehnični plati ni bilo težav, biološka čistilna naprava je delovala z učinkovitostjo blizu 90 %. Z veseljem pa je povedal, da so pri državi uspeli izposlovati, da je aglomeracija Sv. Tomaža uvrščena v državni operativni program, kar pomeni, da bodo lahko v prihodnosti namensko uporabljali okoljske dajatve za onesnaževanje okolja tudi na področju Sv. Tomaža. Sicer bi te dajatve šle v državni in ne občinski proračun.
Na vprašanje, zakaj mora občina Sv. Tomaž pokriti izgubo, medtem ko ima občina Ormož pozitiven rezultat, pa so povedali, da je pri Sv. Tomažu na čistilno napravo vezanih zelo malo uporabnikov in tako nastane tudi zelo malo dohodka. Stroški pa nastajajo ne glede na to, koliko je uporabnikov. Uporabnikov v občini Ormož je neprimerno več, tako je več tudi dohodka, ki zadošča za pokrivanje vseh nastalih stroškov. Zato je Hriberšek pouda-
ril, da mora občina Sv. Tomaž stremeti k temu, da se na njihovo čistilno napravo priključi čim več uporabnikov.
Vrtec se bo podražil minimalno
Cena programa predšolske vzgoje in varstva v OŠ Sv. Tomaž, katerega enota je tudi vrtec, se ni spremenila od oktobra 2006, zato je bil dvig neizbežen, saj so se od takrat dejanski stroški dvignili. Ker pa so na podlagi soglasja občinskega sveta v šolsko leto 2009/10 povečali število otrok, vpisanih v posameznih oddelkih za 2, 3 ali 5 otrok, dvig cene ni prehud. V homogenem oddelku 1-2 leti starosti bo oskrba poslej stala 446,23, v kombiniranem oddelku 2-4 leta je nova cena 378,92 €, v najstarejši skupini od 4-6 let starosti pa se zaradi povečanega normativa cena celo zmanjša za dobre 4 evre na 354,62 evra.
Na mnenje ministrstva za kmetijstvo k svojemu pravilniku za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja so čakali skoraj leto dni in končno so ga dobili. Občina ima v svojem proračunu za ta namen rezerviranih 38.000 evrov in sedaj ni več ovir za razpis sredstev.
Modernizirali bodo še tri odseke
Med pomembnejšimi točkami je gotovo tudi sklep o pristopu k modernizaciji treh cestnih odsekov, za katere se bo denar našel z rebalansom proračuna, svetniki pa računajo tudi na podporo krajanov. Tako naj bi se modernizirala cesta v Bratonečicah, ki ima dva kraka. Prvi v dolžini 1500 metrov (Sv. Tomaž-Za-gorje-Bratonečice) ter drugi v dolžini 1000 metrov (Zagor-
je pri Sv. Tomažu). Financiranje bi razdelili na letošnje in prihodnje leto. Za prvi odsek je letos načrtovanih 60.000, prihodnje leto pa 34.000 evrov, za drugi odsek pa letos 30.000, prihodnje leto pa 45.000 evrov. V tej finančni konstrukciji so zajeta tudi sredstva občanov, ki bi jih radi zbrali okrog 35.000 evrov.
Tretji cestni odsek, ki so ga svetniki uvrstili v program, pa poteka med Savci in Rakovci in je dolg 2650 metrov. Zanj letos predvidevajo 94.800 evrov, prihodnje leto pa nekoliko manj. V teh zneskih so predvidena tudi lastna sredstva občanov v višini 30.000 evrov.
Proti koncu so svetniki obravnavali in sprejeli še letni program kulture, ki za leto 2010 predvideva sofinanciranje delovanja knjižnice Franca Ksavra Meška, katere soustanoviteljica je občina Sv. Tomaž, v višini 33.528 evrov. Občina kot soustanoviteljica namenja tudi sredstva za delovanje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ter preko javnega razpisa podpira delovanje JSKD, izpostava Ormož. Med domača društva, ki delujejo v občini in institucije, ki skrbijo za kulturni utrip in pripravo proslav in drugih prireditev pa bodo razdelili 7.260 evrov. Brez sredstev ne bodo ostali tudi športniki, saj bodo med izvajalce različnih športnih programov v občini razdelili sredstva v višini 25.000 evrov.
Svetniki so razpravljali tudi o Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga imajo skupaj z občinama Ormož in Središče ob Dravi in z delovanjem katerega so zelo nezadovoljni. Iz razprave je bilo razbrati, da se močno nagibajo k temu, da ustanovijo lastno posvetovalno telo le za občino Sv. Tomaž.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Davorin Kurbos predstavil delo
Z aprilom novo podjetje
S 1. aprilom bo pričelo delovati lani ustanovljeno Javno podjetje (JP) Prlekija, ki bo imelo poslovni sedež v Ljutomeru. Podjetje je v stoodstotni lasti občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, delo direktorja pa bo opravljal dosedanji vodja murskosoboške poslovalnice Hypo Alpe Adria Bank Davorin Kurbos.
Ptuj • Sestal se je varnostni sosvet
Prometnovarnostne razmere ugodnejše
Člani varnostnega sosveta mestne občine Ptuj so na zadnji seji z veseljem ugotovili, da je stanje na področju javne in prometne varnosti v minulem obdobju ugodnejše kot predlani, kljub temu bodo tudi letos izvedli številne preventivne akcije.
Foto: M. Ozmec
Komandir policijske postaje Ptuj Robert Munda (drugi z desne) je ocenil, da je trenutna varnostna situacija na območju MO Ptuj zadovoljiva.
Kot je ocenil komandir policijske postaje Ptuj Robert Munda, je trenutna varnostna situacija na območju mestne občine Ptuj zadovoljiva. Sicer so na področju kriminalitete lani obravnavali za 46 odstotkov več kaznivih dejanj, pri čemer ugotavljajo, da so ta kazniva dejanja tesno povezana tudi s področjem zlorabe prepovedanih drog. Razveseljivo pa je, da so na področju javnega reda in miru obravnavali najmanj kršitev v zadnjih petih letih, večje angažiranje policistov je bilo potrebno predvsem ob pomembnih športnih in drugih javnih prireditvah, sicer pa so več pozornosti namenili zmanjševanju kršitev na javnih krajih ter v gostinskih lokalih. Opazno izboljšanje so dosegli tudi na področju prometne varnosti, saj je bilo lani dobrih pet odstotkov manj prometnih nesreč kot predlani, njihove posledice pa so bistveno ugodnejše, saj je število mrtvih v prometnih nesrečah nižje kar za 78 odstotkov kot predlani. Ob tem se je komandir policijske postaje za dobro sodelovanje in aktivno delo zahvalil vsem policistom in tudi članom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj.
Ugodne ocene prometno-varnostnih razmer je bil vesel župan mestne občine dr. Štefana Čelan, ob tem pa ga je zanimalo, kako je z evi-
»Minulo leto je bilo, gledano investicijsko, uspešno. PGD Leskovec je namreč zaključilo naložbo v večje gasilsko vozilo v vrednosti približno 200.000 evrov, PGD Videm se prav tako ponaša z novim vozilom GVC 16/25 v podobni vrednosti, ki se bo pretežno odplačalo letos. Dve manjši vozili pa sta dobili tudi PGD Žetale in PGD Podlehnik. Precej je bilo narejenega tudi na gasilskih domovih; realizirana je manjša dograditev v Žetalah, v Pod-lehniku se zdaj rešuje lastništvo gasilskega doma, novo ostrešje ima tudi gasilski dom v Selih,« je na kratko največje naložbe minulega leta povzel predsednik GZ Videm Janez Merc.
dentiranjem anonimnih predlogov za domnevna kazniva dejanja, saj zadnje tričetrt leta po občini hodijo kriminalisti in preverjajo kup zadev zaradi nekih, kot so mu pojasnili, anonimnih prijav občanov zoper župana in njegove sodelavce. Milo rečeno, več kot očitno je, da gre za namerno nagajanje, zaradi česar so občinski uslužbenci po nepotrebnem dodatno obremenjeni z iskanjem in kopiranjem raznih dokumentov, sklepov in pogodb. Komandir policijske postaje Robert Munda mu je odgovoril, da policija pač dela v skladu z zakonom o policiji, zato so dolžni preveriti vsako prijavo, četudi je anonimna. Sicer pa je, če se bo izkazalo, da ni razlogov za kazenski pregon, odveč vsaka bojazen.
Specialni pedagog Aleksander Solovjev s Centra
Sicer pa so imeli gasilci GZ Videm v minulem letu kar precej dela oz. intervencij; posredovali so namreč preko 30-krat, najhuje pa je bilo po neurju lanskega petega avgusta na območju Sel in Tržca.
»V letu 2010 je v planu izplačilo novega avtomobila za videmsko gasilsko društvo, v načrtu pa je nakup novega avtomobila za PGD Tržec v letu 2011, kjer bo glede na kategorijo društva potrebno večje vozilo, predvidoma GVC 24/50, ki lahko stane preko 200.000 evrov. Sicer bo letos predano namenu še manjše vozilo za prevoz moštva v PGD Leskovec, ki ga je nabavilo v lastni režiji,« je o bistvenih nalogah tega leta povedal Merc.
za socialno delo v Ptuju je menil, da so statistični podatki o evidentiranju dogodkov, ki so jih obravnavali policisti, pogosto varljivi. Če bi, denimo, imeli podatek, da smo predlani na našem območju imeli dva samomora, lani pa tri take primere, bi to pomenilo 75-odstoten porast, sicer pa dejanski porast števila primerov ni posebej izstopajoč. Ugotavljajo pa, da je v posameznih občinah še vedno zaskrbljujoče stanje na področju uživanja prepovedanih drog med mladimi. Poseben kombi, s katerim lokalna akcijska skupina za boj proti drogam v Ptuju skrbi za oskrbo narkomanov s sterilnimi iglami, si namreč želijo tudi v nekaterih okoliških občinah.
Podatkov o razmeroma ugodnem stanju na področju javne in prometne varnosti je bil še posebej vesel Franc
Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj, ki je dodal zanimivo ugotovitev, da med povzročitelji prometnih nesreč na območju MO Ptuj niso domačini, oziroma Ptujčani, ampak predvsem drugi, najpogosteje tranzitni potniki.
Pozitivne so bile tudi ugotovitve o delu varnostnega sveta v minulem letu 2009, ki jih je predstavil svetovalec župana mestne občine Ptuj mag. Janez Merc. Ocenil je, da je delo varnostnega sosveta uspešno le, če v prizadevanjih za večjo javno in prometno varnost sodelujejo
tudi vsi tisti, ki so za to tako ali drugače zadolženi ali je njihovo sodelovanje prostovoljno. Zato se je za sodelovanje zahvalil tudi predstavnikom policije, pravosodnih in inšpekcijskih organov, centra za socialno delo, lokalne akcijske skupine, redarske službe ter nekaterih društev in organizacij, ki sodelujejo v prometnopreventivnih akcijah.
Sicer pa so sklenili, da bodo s preventivnimi in drugimi akcijami za večjo javno in prometno varnost skrbeli tudi v letošnjem letu, saj so program dela in aktivnosti varnostnega sosveta zastavi-
Cene zdravniških pregledov zelo različne po območjih
Sicer pa se gasilci po celotni državi srečujejo s problematiko pomanjkanja ustrezne opreme in neusposobljenosti za posredovanje v naravnih ujmah, v videmski zvezi pa tudi z obveznimi zdravniškimi pregledi za operativne člane, ki niso poceni. Merc je o tem povedal: »Vsi operativni člani morajo biti zdravniško pregledani, pri čemer so za operativne člane z zahtevnejšimi nalogami pregledi potrebni vsake tri leta, za ostale operativce pa na pet let. Potrebno bo urediti sistem financiranja, da bodo vsi ti pregledi opravljeni. Dejstvo pa je, da so cene zdravstvenih pregledov lahko zelo različne; na Ptuju, recimo, stanejo od 100 do 180 evrov glede na zahtevnost, v Ljutomeru ali Slovenski Bistrici pa od 60 do 100 evrov. Samo v občini Videm je v tem letu predvideno financiranje zdravstve-
li v sodelovanju s Policijsko postajo Ptuj. V razpravi pa je Črtomir Rosič iz mestne četrti Jezero predlagal, da bi se morali bolj poglobljeno lotiti dela z mladimi, ki jih je treba čim bolj angažirati in motivirati. Po njegovem mnenju je bil v tem nekdanji sistem uspešnejši, saj so mladi delovali v raznih klubih in mladinskih organizacijah tudi v izven mestnih jeder, zato je predlagal, da bi v Centru interesnih dejavnosti, ki uspešno deluje v centru mesta in je torej oddaljen od mestne četrti Jezero, poskušali najti nekaj novih vsebin tudi na terenu.
M. Ozmec
nih pregledov članov v višini okoli 4500 evrov, seveda pa bo potrebno ta sistem uskladiti tako, da bo vsako leto za te namene predviden določen znesek!«
Merc tudi priznava, da se srečujejo z resnimi težavami glede ustreznega izobraževanja in usposabljanja gasilcev ter njihove opreme za pomoč v naravnih katastrofah: »Dejstvo je, da so gasilci vse manj prisotni na požarih in vedno več pri drugih nesrečah. Najnevarnejše je delo na strehah. Niti občine niti država za to področje dela gasilcev še niso naredile praktično nič. Jasno je, da z razpoložljivo gasilsko opremo, sredstvi in znanjem ni mogoče opraviti vsega tega, kar se gasilcem nalaga! Glede usposabljanja je trenutno še vse »v zraku«, potekajo dogovori na državnem nivoju, in čeprav mogoče ne bo najboljše, bo dalo vsaj nekaj osnovnega znanja, kar je vseeno bolje kot zdaj, ko vsak gasilec v takšnih intervencijah pač v večini improvizira na osnovi lastnih izkušenj.«
SM
Videm • S skupščine GZ Videm
Naložbeno zahtevno obdobje
Člani in gostje videmske gasilske zveze (GZ), ki združuje tri občine, Videm, Podlehnik in Žetale, ter šest gasilskih društev, so se zadnjo soboto v marcu zbrali na redni letni skupščini, kjer so pregledali delo lanskega leta in sprejeli plan dela za tekoče leto.
Predsednik GZ Videm Janez Merc je zadovoljen z naložbeno dinamiko po občinah oziroma gasilskih društvih, zaskrbljen pa zaradi neustrezne usposobljenosti ter opreme gasilcev za posredovanje v naravnih nesrečah.
Foto: SM
Ptuj • Razstava Helene Bauman
Življenje svetlobe ...
V Miheličevi galeriji na Ptuju so konec prejšnjega tedna odprli razstavo risb in svečnikov Helene Bauman. Gre za prvo slovensko razstavo pokojne umetnice, ki je bila v Skandinaviji po svojem delu izjemno poznana in cenjena.
Helena Bauman je bila rojena leta 1954 na Ptuju, kjer je preživela tudi zgodnje otroštvo. Jelka, kot so jo klicali domači, se je skupaj z družino v Maribor preselila ob koncu osnovne šole, po maturi pa je v prestolnici študirala arhitekturo.
Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je prvič obiskala Skandinavijo, ki jo je tako navdušila, da se je odločila, da bo živela in delala na Švedskem. Njen projekt Most na meji Danska-Švedska je prejel tudi prvo mesto kot najboljši arhitekturni projekt na Švedskem.
Sočasno z arhitekturo se je veliko ukvarjala s prevajanjem, ob vsem tem pa so nastajali tudi zanimivi svečniki iz odpadnih materialov. Slikanje je bil dar, ki je prišel nenadoma in svoje risbe je postopno začela tudi razstavljati.
Arhitektka, slikarka in prevajalka, ki je na Švedskem živela od leta 1989, je na eni svojih razstav dejala, da svoje
slike čuti in da se ji včasih zazdi, kot da z Bogom tekmuje, kdo je močnejši. Svoja dela je razstavila na mnogih razstavah, ptujska pa je prva slovenska razstava risb in svečnikov omenjene umetnice. »Njena umetnost se pogovarja z večnostjo,« je o pokojni umetnici, katere razstavo je
v sodelovanju z družino Bau-manove postavil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, dejala ku-stodinja Stanka Gačnik.
Razstava Življenje svetlobe, ki predstavlja poklon umetnici in njenemu delu, pa je zbudila veliko zanimanja tudi med publiko, ki sicer ptujskih razstav ne obiskuje
prav pogosto, saj je večina obiskovalcev na odprtje prišla iz Maribora. Med drugim se je odprtja udeležil tudi predsednik Društva arhitektov Maribor mag. Tomaž Kancler, ki je predstavil svoje videnje Baumanove in njenih del.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Kako dojemamo ženske v današnji družbi
Zakaj je Bog ženska?
S sobotnim gostovanjem sociologinje in kulturne antropologinje dr. Vesne Vuk Godina je bil v Kavarni Kluba ptujskih študentov (KPŠ) prvi dogodek v sklopu cikla, ki so ga poimenovali Sobotne humanistične ofenzive. Tokrat je beseda tekla o tem, kako dojemamo ženske v današnji družbi.
Projekt Sobotne humanistične ofenzive, ki bo od marca naprej potekal vsako zadnjo soboto v mesecu, organizirata Klub ptujskih študentov in Zofijini ljubimci iz Maribora. Odvilo se bo kar nekaj zanimivih dogodkov, katerih rdeča nit bodo aktualne in zanimive družboslovne teme, o katerih bodo spregovorili priznani predavatelji.
»Organizatorji želimo v čim večjem številu vključiti tudi dijake, ki bi lahko prispevali s svojim znanjem k čim pestrejšemu programu. Namen cikla Sobotna humanistična ofenziva je predvsem
prebuditi humanistiko in kritično razmišljanje na Ptuju in tudi v okolici, namreč take vrste dogodki so na Ptuju v zadnjih nekaj letih zamrli in zdelo se nam je prav, da teme iz politike, sociologije, filozofije in ostalega družboslovja ponovno postavimo na pomembnejše mesto,« je pojasnila predsednica odbora za kulturo KPŠ Dora Lenart.
Pričakovano provokativna
Začetek omenjenega projekta je vsekakor napovedal
zanimivo in pestro spomladansko dogajanje, če je soditi po sobotnem večeru, pa tudi obetavno pozornost javnosti.
Predavanje Godinove, ki je s svojim prepoznavnim stilom po pričakovanjih napolnila vse kotičke Kavarne KPŠ, je pokazalo, da interesa na Ptuju za tovrstne dogodke ne manjka.
Tudi tema, ki se je je predavateljica lotila, je zbudila veliko zanimanja in je nekako simbolično izbrana, saj je mesec marec postal nekakšna prispodoba za razpravo o položaju žensk v današnji družbi. »Za debato o podobah in vlogah žensk, smo se z Zofijinimi ljubimci odločili predvsem zaradi datuma, namreč glede na to, da je marec, ki velja za dokaj ženski mesec, vsaj po praznikih sodeč, se nam je zdelo ključno, da opozorimo na problematiko,« je pojasnila Lenartova.
Dogajanje na temo, kako dojemamo ženski spol in kako se ta kaže v današnji družbi, se je začelo z ogledom filma 'Killing us softly 3', ki razkriva podobe žensk v oglaševanju, temu pa je
sledila predstavitev dijakov ptujske gimnazije Monje Še-bela in Nika Šimenca o vlogi otroštva pri ustvarjanju spolnih vlog.
Pika na i celotnega večera pa je bilo predavanje dr. Vesne V. Godina, sociologinje in kulturne antropologinje, ki je po pričakovanjih podala svoje provokativno in zanimivo videnje omenjene tematike.
Med drugim se je dotaknila Ojdipovega kompleksa, razložila, zakaj so moški boljši šefi, zakaj je Bog ženska, v diskusiji se ni izognila niti provokativnemu vprašanju po njenem stališču glede posvojitve otrok v homoseksualne družine.
»Mislim, da nam je prvi večer uspel na celi črti, namreč udeležilo se ga je res veliko ljudi, ki so kljub slabemu zraku uspeli zdržati v kavarni približno tri ure, tako da sklepam, da jih je program, predvsem predavanje dr. Vesne Godina, navdušil. Seveda moram posebej izpostaviti tudi dijaka, ki sta odlično opravila svojo nalogo in se nista prestrašila množice.
Predvsem za vnaprej upam, da bo še naprej obisk tako dober, saj nas do konca leta čaka še osem zanimivih tem, ki jih je potrebno obdelati. Ob tem pa tudi vabilo vsem na naslednji dogodek, na katerem se bomo dotaknili kapitalizma in bo zadnjo soboto v aprilu ponovno v Kavarni ptujskih študentov,« je zaključila predsednica odbora za kulturo KPŠ.
Dženana Bečirovič
Vesna Vuk Godina
Foto: Andrej Lamut
Od tod in tam
Ptuj • V objektivu dijakinje Sare
Mlada fotografinja Sara Islamovič, dijakinja 3. letnika ptujske Gimnazije, je prejšnji petek v Kavarni ptujskih študentov na Ptuju prvič predstavila svoja dela - cikel 12 zanimivih fotografij. »Želela sem pokazati, kaj delam, in ko sem izvedela, da imajo v KPŠ razstave, sem vzpostavila kontakt in skupaj z Doro Lenart, predsednico Odbora za kulturo, sva pripravili razstavo,« je dejala simpatična srednješolka. Večina izmed 12 razstavljenih fotografij je narejena v črno-beli tehniki, ki je Sari najbolj pri srcu zaradi sim-boličnosti, ki jo imajo. »Imaš občutek, kot da je uporabljen nek starinski način in to mi je všeč,« je še dodala. Na svoji prvi razstavi pa je izmed kopice fotografij, ki jih ima v svojem arhivu, Sara razstavila najzanimivejše: od fotografije ptujskega gradu, posnete skozi ograjo mostu, kar daje občutek, kot da je grad ujet za rešetkami, do zvonikov, mostov in ostalih ptujskih zgradb.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Tribute to Pink Floyd
Foto: DB
Z odprtjem razstave v prostorih Centra interesnih dejavnosti se je prejšnji teden zaključilo še zadnje dejanje v sklopu projekta Tribute to Pink Floyd. Omenjeni projekt je od 26. februarja do 20. marca obsegal pet večerov, dogodki pa so se vrstili tako v Mestnem kinu Ptuj, kjer so bili na ogled celovečerni filmi o legendarni zasedbi, kot v CID Ptuj, kjer sta se zraven projekcije filma Live in Pompeii zgodila še koncert zasedbe ECHOES z glasbo Pink Floyd in odprtje razstave, ki jo je v sodelovanju z Lilio Canario pripravil Primož Potočnik, vodja celotnega projekta (na fotografiji). V sklopu projekta je bila izdana tudi programska zloženka, kije na voljo v CID Ptuj in Mestnem kinu Ptuj, do konca aprila pa je na ogled tudi razstava fotografij.
Dženana Bečirovič
Kidričevo • Molitev kriievega pota
Foto: Martin Ozmec
Na tiho nedeljo, 21. marca, je župnija svete Družine iz Kidričevega pripravila sedaj že skoraj tradicionalno molitev križevega pota z mašo za vse žrtve povojnega šterntalskega taborišča. Kot je ob
nagovoru dejal kidričevski farni župnik Anton Pač-nik, so križeve pot in kasnejšo mašo namenili za vse žrtve nasilja v šterntalskem taborišču, posebej pa za vse tiste, ki so padli pod krutostjo Kajnovega nasilja in sedaj njihova trupla ležijo kdovekje; morda na pokopališču v Lovrencu, morda pa še kje drugod, po jamah in okoliških gozdovih. Ob številnih vernikih iz Kidričevega in širše okolice je šterntalski križev pot, ki so ga na letakih naslovili »Kajn, kje je tvoj brat?«, vodil prelat Vinko Vegelj, stolni kanonik v Ljubljani, v sodelovanju z domačim župnikom Antonom Pačnikom.
-OM
Ptuj • Začetek bralne značke za odrasle
Spet bomo brali...
Svetovni dan poezije so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju obeležili z dvema pomembnima dogodkoma, in sicer z začetkom bralne značke za odrasle in literarnim večerom, na katerem so gostovali trije izvrstni avtorji.
Po dobrem starem običaju je začetek bralne značke v ptujski Knjižnici sovpadel z literarnim večerom, na katerem so tokrat gostovali Andrej Brvar, Boris A. Novak in Peter Kolšek. O njihovih delih in ustvarjanju je z njimi pokramljala Jelka Cigle-nečki iz Študentske založbe.
S tem pa se je tudi uradno
začela še ena sezona bralne značke, ki letos ne napoveduje večjih novosti.
Knjigoljubi bodo ponovno lahko izbirali med 15 avtorji, izpolnjene bralne mape pa bodo morali oddati najkasneje do 11. novembra. Za osvojitev značke bo potrebno prebrati sedem del ter o njih nekaj po-
datkov in vtisov zapisati tudi v bralne mape. Izbira avtorjev je tudi letos zelo pestra, med njimi pa je kar nekaj takih, ki letos praznujejo svoje osebne jubileje ali so bili za svoje delo nagrajeni s kakšnimi posebnimi nagradami. Med petnajste-rico je devet slovenskih avtorjev, zraven proznih del pa je
Začela se je bralna značka za odrasle.
Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
tudi nekaj pesniških zbirk. Na seznamu so novejše in starejše knjige, za osvojitev značke pa bo treba poseči po sedmih izmed naslednjih avtorjev: Neža Maurer, Saša Vuga, Ciril Kosmač, Philippe Grimbert, Herta Muller, Niko Grafenauer, Ervin Fritz, Karolina Kol-manič, Tone Partljič, Marriane Fredriksson, Ifigenija Simono-vič, Penelope Fitzgerald, Jenny Valentine, Patric McDonell in Kostja Gatnik.
Bralne mape so že na razpolago v knjižnici, na spletu, pa tudi na Bibliobusu. Koliko bralcev se bo letos odločilo za sodelovanje, bo znano novembra, ko bo bralna značka za odrasle sklenjena, in sicer na dan splošnih knjižnic.
Izkušnje iz minulih let so pozitivne in kažejo, da je interes za branje med odraslimi velik. V lanskem letu je bralno značko za odrasle v ptujski Knjižnici, ki ima kar 12 tisoč članov, osvojilo 95 knjigoljubov.
Dženana Bečirovic
Zavrč • Zanimiva arheološka odkritja
Tudi najdbe iz rimskega obdobja?
Na mestu, kjer je bila dolga leta znana završka gostilna Pongrac in kjer naj bi predvidoma v maju pričeli rekonstrukcijo regionalne ceste z izgradnjo večjega krožnega križišča, so te dni na delu arheologi, ki so našli več zanimivih najdb iz srednjeveškega obdobja.
Arheološka izkopavanja so pričeli konec prejšnjega meseca, na delu pa je skupina arheologov iz podjetja Arhos, d. o. o., v Brežicah. Kot je pojasnil vodja izkopavanj arheolog Primož Stergar, so tik ob regionalni cesti Zavrč-Ptuj, na mestu, kjer je bila do letos večja stavba, v kateri je bila več let znana završka gostilna Pon-grac, poslovna enota Nove Kreditne banke Maribor in nekaj zasebnih stanovanj, slab meter pod zemeljsko povrhnjico odkrili ostanke več različnih temeljev. Po vsej verjetnosti gre za kamnite temelje prejšnje zgradbe, oziroma več zgradb iz obdobja srednjega veka. Vmes
so izkopali tudi ostanke nekaj srednjeveških jam neobičajnih oblik, ostanke dveh s kamnom obzidanih apnenih jam ter po vsej verjetnosti tudi ostanke s kamnom obzidanega vodnjaka.
O vsem tem pričajo tudi nekateri deli keramične posode iz srednjeveškega obdobja ter nekaj drugih ostanki tega obdobja. Lahko se zgodi, da bodo našli tudi kakšen dokaz o plovilih ali plovnih pripomočkih v srednjeveškem, morda tudi v rimskem obdobju, kajti bližnja reka Drava, katere stara struga teče le nekaj deset metrov stran, je bila plovno zanimiva in pomembna za plovni
promet že v rimskih časih. Posebno težo pa ji je dajal bližnji Poetovio, kjer je bilo tedaj pomembno rimsko vojaško središče s samostojno rečno floto. Zato obstaja verjetnost, da je bila na tem mestu pod završkim gradom kdaj tudi obrečna postojanka s skladišči za različne tovore, vendar za sedaj o tem ni še nobenega trdega dokaza. Tudi o tem, kako so bila grajena rečna plovila v rimskem času, še ni nobenih materialnih dokazov, prvi pisni viri, ki govorijo o splavarjenju po reki Dravi, pa so omenjeni v listini Otta Velikovskega iz leta 1290.
Sicer pa bodo arheološka
izkopavanja nadaljevali še ves april, več zanimivih najdb, po vsej verjetnosti tudi iz rimskega obdobja, pa si obetajo v drugem delu arheoloških izkopavanj, saj bodo v nadaljevanju opravili sondaže terena in arheološke izkope tudi na odseku ob regionalni cesti, od križišča pri gostilni Gregurec navzgor proti završkemu gradu. Pred leti so namreč na tem območju že našli ostanke kamnite rimske ceste, zato obstaja velika možnost in predvsem upanje, da bodo med izkopi na tem območju naleteli še na druge zanimive najdbe iz tega obdobja.
-OM
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vodja arheoloških izkopavanj v Skupina arheologov iz podjetja Arhos je med izkopom na mestu nekdanje gostilne Pongrac odkrila Zavrču je Primož Stergar. ostanke temeljev srednjeveških zgradb, dve apneni jami in kamniti vodnjak.
Tednikova knjigarnica
Knjiga te čaka. Poišči jo!
t Vi
BIioG
JIHBH v
OTROŠKE KNJIGE 5 KOZI ČAS IN ZGODOVINA BRALNE ZNAČKE
Če ne bomo brali, bo volk poj edel Rdečo kapico!
Naslov današnje Knjigarnice je povzet po svetovni poslanici za 2. april, rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena -na ta dan je mednarodni dan knjig za otroke. Tako je namreč naslovil svoja razmišljanja o branju španski pisatelj Eliacer Cansino v besedilu, ki je te dni obkrožilo svet. Najprej se naučimo igrati in peti, šele nato brati, je uvodoma zapisal pisatelj in poudaril pomen dobrih knjig za slehernega otroka. O tem, koliko iger je bilo nekoč namenjenih najmlajšim, pa tudi odraslim v času velikonočnih praznikov, najdete veliko branja v slikoviti novosti založbe Modrijan z naslovom Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu (Damijan J. Ovsec, 2010. 416 strani). Večina iger je bila povezana s pirhi in neverjetno je, kaj so vse so počeli s tem simbolnim jajcem in jajčno lupino (od metanja, pometanja, kotaljenja, ciljanja, tekanja, metanja čez cerkveno streho, v Italiji so recimo mladi gizdalini metali jajca v okna svojih izvoljenk ...). Mimogrede: avtor Ovsec je v to zajetno monografijo umestil naslednja poglavja z natančno razdelanimi podpoglavji: Velika noč med arhetipom in mitom, O pomladi (npr. Kozmološka vprašanja pomladi, Pomladni kult zelenja ...), Datiranje velike noči in koledarji, Časovni okvir velikonočnih praznikov, Pepelnica - začetek velikega posta, Velikonočni post, Postne pobožnosti, Cvetna nedelja, Procesije in pasijoni, Veliki teden, Velika sreda, Veliki četrtek, Božji grob, Veliki petek, Velika sobota, Velikonočna jedila, Blagoslov hrane, Jajce kot arhaični simbol, Pirhi (npr. Imitacije jajc, Zgodbe o krašenju pir-hov, Jajčno drevo . ), Velikonočni zajec (Mitološki izvor velikonočnega zajca, Zajec je prastari, skupni planetarni simbol ...), Velika noč (Judovska pasha, Šege in vraže na velikonočno nedeljo ...), Velika noč v Ljubljani, Velikonočne voščilnice, Velikonočni ponedeljek (Dan veselja in sprostitve, Gremo v Emavs!, Igre s pirhi, z njimi povezane šege in verovanja, Ples z jajci ...), knjigo zaključuje beseda avtorja o skupni evropski dediščini velike noči, navajanje literature in virov, abecedno kazalo in avtorstvo slikovnega gradiva. Toda vrnimo se k otroškim knjigam: med odlične novosti, povezane s kulturno dediščino, s petjem in igrami za otoke, sodi velika, zajetna slikanica Petelinček, Petelanček s podnaslovom Sto najlepših ljudskih in priljubljenih pesmi za otroke (Izbral in uredil dr. Marko Terseglav. Ilustriral Zvonko Čoh. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. 111 strani). Knjiga, ki ne bi smela manjkati ne v vrtcih, ne v šolah in bi morala najti svoje mesto na vsaki domači knjižni polici, prinaša izštevanke, zbadljivke in druge igrarije, vsebuje notne zapise in CD s šestnajstimi pesmicami v izvedbi Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice (Zborovodkinja Mateja Kališnik. Korepetitorka Valentina Vočanec. Posneto v Zavodu sv. Stanislava, Ljubljana Šentvid).
Če pa vas bodo otroci te praznične dni vprašali, zakaj barvamo velikonočna jajca, jim lahko odgovorite z zgodbami (V praznovanje pomladi in velike noči ... str. 302). Po madžarskem izročilu je tisti dan, ko se je rodil Mark Avrelij, kokoš njegove matere znesla jajce z redečimi lisami. To naj bi bil dokaz, da bo otrok postal nekega dne cesar. Njegova mati je skrbno varovala skrivnost, da bi dete obvarovala pred preganjanjem. Ko se je leta 161 napoved uresničila, so si Rimljani začeli izmenjavati pobarvana jajca in tako so si voščili pomemben dogodek. Kristjani pa so navado prevzeli in spremenili v voščilo za večjo duhovno moč, s katero bi premagovali težave in posnemali Kristusovo življenje. Stara legenda s Poljske pripisuje začetek šege s pi-sankami Blaženi devici Mariji, ki je želela ustreči malemu Jezusu in je pobarvala trdo kuhana jajca rdeče, rumeno in zeleno.
A vsega tega ne bi bilo, če ne bi imeli knjig in ne bi brali! Zatorej je ilustracija današnje Knjigarnice naslovnica odličnega vodnika, kataloga avtorice Lilijane Prapro-tnik Zupančič za knjižno razstavo v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine iz Celja.
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Občni zbor ptujske podružnice bolnikov z multiplo sklerozo
O bolezni je potrebno čim več govoriti
V restavraciji Gastro je bil 27. marca občni zbor ptujske podružnice bolnikov z multiplo sklerozo (MS), na katerem so pregledali delo v lanskem letu, se seznanili s poročiloma športnega referenta Petra Lesjaka o bogati in uspešni športni aktivnosti članov v različnih športih (šesta najuspešnejša podružnica med 16 na športnem področju), poročilom o delu Združenja MS Slovenije v letu 2009, ki ga je podal Pavel Krajnc, ter sprejeli program dela za letos.
Od gostov se je zbora udeležil ptujski župan dr. Štefan Čelan, kar je zelo pohvalila tudi strokovna predavateljica, nevrologinja iz Nevrološke klinike v Ljubljani dr. Beatrike Končan, ker tega v drugih podružnicah ne poznajo. Povedala je tudi, da danes za MS oboleva vedno več mladih, vedenje o tej bolezni pa pomaga, da bolnik dočaka normalno pričakovano življenjsko dobo. Trenutno najstarejši bolnik z multiplo sklerozo v Sloveniji ima 90 let. O MS je potrebno čim več govoriti, bolezni ni potrebno skrivati, bolezen je potrebno čim prej odkriti, da se prepreči njeno napredovanje.
Bolezenski proces je najaktivnejši v začetnem obdobju. Danes že ob prvem nevrološkem dogodku posumimo in obenem izključimo druge težave s preiskavo možganske hrbtenjače z magnetno resonanco. Vsi bolniki v Sloveniji imajo ne glede na to, ali so včlanjeni v podružnice MS, enake zakonske pravice, je povedala dr. Končanova, ki je v Sloveniji prva uvedla v zdravljenje te bolezni interferon beta.
V Sloveniji trenutno deluje 16 podružnic MS, ki skupaj združujejo okrog 4000 bolnikov. Ptujsko podružnico vodi Jolanda Šoštarič. O delu v letu 2009 je povedala, da je bilo uspešno, predvsem so se veliko družili. Člani ptujske podružnice MS skupaj odhajajo na obnovitveno
Foto: Črtomir Goznik
Z občnega zbora ptujske podružnice bolnikov z multiplo sklerozo
rehabilitacijo v Topolšico, letos jih je na seznamu 30, pa tudi v programu ohranjanja zdravja je tako, kjer jih je letos na seznamu 17. Članov je bilo lani 79, sedem so jih pridobili na novo. Šest članov je mlajših od 30 let. Šestnajst članov je nepokretnih in težko gibljivih, sedem jih živi v domovih starejših na Ptuju, v Ormožu, Muretincih in Kidričevem. Od vseh članov jih je 41 invalidsko upokojenih. Za dejavnost podružnice je izrednega pomena, da so uspeli dobiti nove prostore, pri tem sta jim šla zelo na roke MO Ptuj oziroma župan dr. Štefan Čelan in dosedanji predsednik DU Ptuj Vojo Veličkovic. Upajo, da se pod novim vodstvom DU Ptuj ne
Nevrologinja dr. Beatrike Končan: vedno več mladih ljudi.«
Foto: Črtomir Goznik
»Za multiplo sklerozo oboleva
bo nič spremenilo, da bodo še naprej lahko koristili prostore dnevnega centra DU Ptuj na Potrčevi 34, kjer se družijo vsak torek med 15. in 18. uro. Tri poverjenice podružnice so lani 66-krat obiskale na domu člane, ki so na vozičku, težje pokre-tni oziroma nepokretni. Za nepokretne člane, ki se ne morejo udeležiti obnovitvene rehabilitacije, so organizirali masažo na domu. Lani so lahko koristili 20 masaž. Pri nabavi kart za Terme Ptuj jim je Združenje multiple skleroze Slovenije prispevalo 60 odstotkov potrebnih sredstev. Lani so socialno stisko pomagali blažiti 13 svojim članom. Ptujska podružnica MS s svojo dejavnostjo pokriva občine na Ptujskem in ormoško območje. Lani so jim z denarjem pomagale le občine Juršinci s 77 evri, Kidričevo s 195, Trnovska vas z 89 in občina Ormož s 195 evri, kar je skupaj nekaj nad 550 evrov. Lani so za dejavnost porabili več, kot so prejeli, brez pomoči združenja se račun ne bi izšel. Jolanda Šoštarič je povedala, da je za izpad proračunskih sredstev iz lokalnih skupnosti po vsej verjetnosti razlog v tem, ker ne vedo, kdaj ima katera občina razpis za sredstva, ki naj bi bila namenjena tudi bolnikom z multiplo sklerozo pri izvajanju programov za boljšo kvaliteto njihovega življenja. Iz sofinanciranja MO Ptuj pa so izpadli predvsem zato, ker so podružnica in ne samostojno društvo. Po pra-
vilih MO iz sofinanciranja avtomatično izpade vsak, ki nima sedeža v njej. Ptujski župan je na občnem zboru obljubil, da pa za letos in v bodoče rešitve na tem področju imajo. Pri programu dela za letos je predsednica Jolanda Šoštarič povedala, da bodo delovali tako kot doslej, z enakimi programi. Na znanje so vzeli poročilo o delu Združenja multiple skleroze Slovenije, govorili pa so tudi o četrtem tednu multiple skleroze Slovenije, ki ima namen osveščati javnost o tej bolezni in o problemih, ki jih imajo oboleli. Ptujska podružnica bo tudi letos izvedla aktivnosti v trgovskem centru Qlandia, kjer bodo svojo stojnico postavili 29. maja. Že po tradiciji bodo pripravili tudi kulturni program. Letos je poudarek na zbiranju podpornih članov, ki bodo posameznim podružnicam pomagali bodisi finančno bodisi z delom. Na letošnjem občnem zboru so se zavzeli za še večje športno udejstvovanje, ki ob druženju pomembno prispeva k fizični kondiciji bolnika. Predstavnik Združenja MS Slovenije Pavel Krajnc je sicer povedal, da je Združenje lansko leto izšlo iz rdečih številk, da pa zaradi zaostrene gospodarske situacije obstaja bojazen, da bodo nekateri njihovi programi okrnjeni. V tem primeru računajo tudi na pomoč medicinske stroke, ki mora biti na strani obolelih, je poudaril.
MG
Svet je majhen
Kdo si želi propad evra
Skupna Evropa je v petdesetih nastala iz različnih razlogov: po eni strani zaradi želje po večji stopnje varnosti, po drugi strani pa zaradi »federativnega« pritiska Združenih držav Amerike, ki so želele ustanoviti čim enotnejšo zahodno regijo v protisovjetski vlogi. Naša celina oziroma bolj natančno zahodni del Stare celine je mejil po drugi svetovni vojni z največjim gospodarskim, kulturnim in političnim nasprotnikom Washingtona.
George Kennan, ameriški diplomat v Moskvi, je leta 1946napisal zgodovinski »dolgi telegram«, naslovljen šefu zunanje politike ZDA, v katerem je poudaril nujnost visoke stopnje enotnosti med evropskimi državami in ekonomske pomoči za to, da v prihodnosti zavezniki ne bi padli pod sovjetski nadzor. Sledila je močna gospodarska pomoč Združenih držav Amerike, tako imenovan Marshallov plan, razdeljen na federativni bazi, in na začetku petdesetih podpora Skupnosti jekla in premoga. Sledile so vse ostale skupnosti, ki so nas pripeljale do današnje Evropske unije, znotraj katere so nekatere države združene v denarno skupnost evra.
Tudi nastanek evra je bil izredno pomemben dogodek, ki potrebuje analizo, če želimo razumeti krizo Unije v današnjem svetu. Skupna valuta je bila pot, na katero je Francija prisilila Nemčijo po združitvi zahodnega in vzhodnega dela. Nemška marka in nemško gospodarstvo sta bila najmočnejša na svetu, takoj za Ameriko. S tem je Bonn skušal nadomestiti željo po prevladi nad evropskimi državami. Vendar se je moral svojemu simbolu moči in stabilnosti odpovedati v zamenjavo za ponovno združitev. Francozom in ostalim članicam je uspelo Nemčijo ujeti v Ma-astrichtsko pogodbo, a Nemčiji je uspelo doseči ureditev Centralne banke in bodoče skupne valute na temeljih domačega sistema.
Zaradi zgoraj omenjenih geostrateških razlogov imamo danes Unijo in evro. Kje pa nastajajo težave?
Težave nastajajo v trenutku, ko ima celoten monetarni sistem prav zaradi začetne »nemške podlage« kot svoj edini pogodbeni cilj boj proti inflaciji. Države so se odpovedale delu suverenosti. Monetarno politiko so predale Bruslju in Frankfurtu, ampak skupne institucije imajo kot lastno misijo le ohranjanje inflacije pod dva odstotka. Ni možno nobeno podpiranje gospodarske rasti ali povpraševanja.
Evro sistem je nestabilen. Čeprav smo drugi monetarni referenčni sistem na svetu, se vedno sprehajamo na robu preživetja in kolapsa. Grška kriza je jasno pokazala, da je kralj nag.
Sami nismo vedeli, kako obvladati težave. Monetarni sistem nima sredstev za tako »normalno« proceduro. Evropske države ne želijo, da bi ena sama prevzela pobudo, istočasno pa so med seboj razdeljene. Če bi Grčija sprejela ali zaprosila za pomoč Mednarodni monetarni sklad, bi sprožila plaz nezaupanja v naš sistem in bi ga s tem usmrtila.
Zadnja odločitev evropskih voditeljev je salo-monska: če bo Grčija prosila za pomoč, bodo države Stare celine pomagale. Še enkrat v zgodovini so povedali vse in nič.
Edina pametna rešitev, ki so jo nekateri predlagali, je bila morebitna ustanovitev Evropskega monetarnega sklada. Seveda je pobuda prišla iz nemških vrst. Vendar se moramo zavedati, da če želimo obdržati evro in Nemčijo znotraj sistema, bomo morali Berlinu še veliko popuščati. Najprej zato, ker je evro potomec nemške marke, in zato ker Nemčija komaj čaka na propad skupne valute, da bo lahko ponovno brez omejitev igrala vlogo gospodarske in teritorialne velesile.
Laris Gaiser
Berlin • S Katjo Gonc o delu in življenju na tujem
Ptujčanka, ki pomaga reševati svet
27-letna Katja Gonc si je, kot pravi sama, študij novinarstva izbrala, ker je bila nenadarjen otrok, ki ga niso hoteli niti v glasbeni, niti v plesni šoli. Še sreča, kajti danes stopa po poti, na kateri prideta do izraza njena prava nadarjenost in sposobnost.
Spominjam se, da sem jo prvič srečala na ptujski gimnaziji, nazadnje pa pred leti, ko sva bili še sošolki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Od takrat jo je namreč težko ujeti v Sloveniji, saj je v zadnjih petih letih živela v štirih različnih državah, njena naslednja postojanka pa je celo Etiopija, kjer bo od aprila pomagala revnim dekletom do poklicne izobrazbe.
»Novinarstvo sem šla verjetno študirat, ker sem bila zelo nenadarjen in tih otrok. V drugem razredu osnovne šole sem pogorela na sprejemnih za glasbeno šolo (še danes popevam mimo melodije), nato pa so me po letu poplesavanja standardnih plesov tudi tam postavili v kot. Torej, v tretjem razredu sem prišla do spoznanja, da bo v življenju treba početi nekaj drugega. Če ne znaš peti in plesati, hja, po domače nisi ustvarjen za idola, lahko pa si novinar,« je v svojem značilnem slogu začela Gončeva, ki je konec študija okronala tudi s študentsko Prešernovo nagrado.
»Direktne koristi od nje ni bilo, sem pa dobila potrditev, da gredo moja razmišljanja v pravo smer. Me pa prav zanima, koliko ljudi je prebralo mojo diplomsko nalogo, čeprav je tema aktualna še danes oziroma še posebej danes. Na primeru poročanja o napadu na Irak 2003 sem iskala povezave med novinarskim diskur-zom in vladajočo ideologijo. Po domače, če v Iraku vojaki ustrelijo nekaj civilistov, ali bomo novinarji to napisali v pasivni obliki, da je življenje izgubilo nekaj civilistov ali v aktivni, da so jih ustrelili ti in ti vojaki. V jeziku se skriva več, kot si mislimo, zato je pomembno razumeti, kje so povezave med političnimi interesi in poročanjem, kajti s pasivnim glasom lahko resnico grdo popačimo.«
Od medijev ji je najbliže tisk, ker ga lahko primeš v roke in tudi naslednji dan ne izgine.
»Čeprav je najstarejša stvar na svetu en dan star časopis, ostaja zvest in dokaj kvaliteten kronik dogodkov. Četudi vedno bolj ideološko zmanipuliran. Radio in televizija sta preveč minljiva, in-stantna, komplicirana, zahtevata preveč tehnologije, od novinarja pa lep glas in stas, šele potem jasno posredovano vsebino. Zame je vsebina na prvem mestu,« je poudarila diplomantka novinarstva in sociologije kulture.
Od prepirajočih ljubljanskih svetnikov do sudanskega veleposlanika
Čeprav je rada novinarka in je za njo že veliko uspehov na tem področju, pa pravi, da se svojim poklicnim sanjam ni uspela približati: »Pa ne, ker ne bi hotela, ampak ker se je spremenila narava medijev, predvsem pa


zaposlovalna politika. Novica je postala nekaj instantnega, prepogosto se kopira in premalo-krat preverja. Vse preveč je vsebin, ki so povsem nepomembne (kot so, na primer, zgodbe o največjem pitonu v Sloveniji in podobnih 'zanimivostih'), pa vseeno zasedajo veliko medijskega prostora.«
Na ta račun je tako po njenem podhranjeno področje zunanje politike, mediji pa objavljajo vse več agencijskih novic. »Novinarjev, ki v svoje prispevke vložijo dneve ali tedne dela in raziskovanja, je vse manj; takih, ki poročajo o pitonih in reševanjih mačk z dreves, pa vse več. Poklicnim sanjam se je težko približati, če poklic izumira,« je prepričana sogovornica, ki je svoje prvo novinarsko delo našla po prvem letniku študija pri časopisu Dnevnik.
Lotila se ga je malo iz dolgčasa, malo pa iz zgodnjega spoznanja, da se novinarstva ne moreš naučiti z branjem teorije na faksu. »Tako sem pristala na ljubljanski redakciji, ja, s štajerskim naglasom. Honorarci smo na mizo dobili vse od urbanizma v prestolnici, prepirov med mestnimi svetniki, anket na mestni tržnici, jezne starše na osnovnih šolah, pa nezakonita odlagališča odpadkov in kuhinje s parkirišči
ter podobne zgodbice našega malega glavnega mesta,« se spominja novinarka, ki danes dela kot svobodnjakinja, z avtorsko pogodbo na Večeru, za katerega pokriva področja mednarodnih odnosov, izgradnje miru in človekovih pravic: »Imela sem srečo in naletela na odličnega urednika, Vojislava Bercka, ki objavi teme, kot so volitve v Sudanu in konflikt v Darfurju, pa moja zasliševanja sudanskega veleposlanika v Berlinu o referendumu. Vedno me je, brez dvoma, za poročanje najbolj zanimala zunanja politika. In to tiste teme, ki so rade pozabljene ali potisnjene v ozadje.«
Študentska izmenjava na Nizozemskem, služba v ZDA in magisterij v Nemčiji
Ptujčanka trenutno še biva v Berlinu, zadnjem izmed petih mest, ki jih je zamenjala v minulih petih letih. Po študentski izmenjavi na Nizozemskem se je namreč za kratek čas vrnila v Ljubljano, nato pa živela še v New Yorku in Hamburgu.
Takšno spoznavanje sveta iz prve roke se sliši zelo pustolo-
Arizonska puščava
vsko, razburljivo in zanimivo, a Gončeva pravi, da življenje na tujem zveni veliko bolje, kot je v izvedbi: »Res je razburljivo, vendar prinaša stalno prilagajanje in iskanje ljudi, s katerimi lahko zvečer spiješ pivo ali greš v kino. Če ostaneš v domačem kraju, so te stvari povsem samoumevne, za njegovimi mejami pa ti jemljejo veliko energije.«
V tujini je počela že veliko reči, v času slovenskega predsedovanja EU bila je tako, na primer, del ekipe Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Združenih narodih v New Yorku, kjer je vodila administrativno ekipo, protokol in organizacijo kul-turno-diplomatskih dogodkov ter sodelovala pri poročanju in aktivnosti Komisije ZN za izgradnjo miru.
Življenje v Združenih državah Amerike je po njenem težko opisati: »Vsak ima svojo verzijo življenja tam. Moja gre nekako takole: osemnajsto nadstropje, studio, stota ulica ob Centralnem parku, preveč kave, jutranje gu-žvanje na podzemni, svež zrak je nadomestila klima, preveč tajske hrane, premalo časa za prijatelje. V New Yorku si pač deloholik ali pa umetnik.«
Njena naslednja postojanka je bil Hamburg, kjer je polnila luknje v znanju. »Med slovenskim predsedovanjem v New Yorku sem se počutila malce zgubljeno med temami multilateralne diplomacije, pa sem si rekla, pa dajmo še malo študirati. In tako sem pristala na magisteriju iz mirovniških in varnostnih študij na univerzi v Hamburgu. Čeprav daje program več poudarka varnostni politiki EU, sem svoj fokus našla v etiki miru na eni strani, po drugi pa v ekonomiji oboroženih spopadov in procesih razoroževanja po konfliktu,« je pojasnila magistra, ki je ta študij končala leta 2009, nato pa se preselila v Berlin.
Med Maji in mačetami
V nemškem glavnem mestu po njenih besedah predvsem aktivno pošilja prošnje za službo in dela kot svobodna novinarka, odkrila pa je tudi blogersko sfero in bedo piscev prek avtorskih pogodb.
Na Ptuj se vrača na pol leta: »Ne vedno, ampak zmerom pogosteje me zagrabi domotožje. Takrat je pomembno, da se najprej vrnem na Ptuj in šele nato naredim izlet v Ljubljano. Dlje časa, kot si namreč zdoma, bolj ti je vse okoli tvojega kraja tuje, in ne smem si dovoliti napake, da bi bila prva slovenska beseda, ki bi jo slišala ob prihodu domov, izgovorjena v ljubljanskem narečju. Saj sem sama sebi smešna, ampak mislim, da postajam lokal patriot, čeprav se na Ptuju verjetno ne bom ustalila.«
Tudi vsem mladim, ki jih zanima delo v tujini, tako priporoča: »Le pogumno! Če bo šlo kaj narobe ali pa bo domotožje preveliko, vedno veš, kje je domače ognjišče.«
Sami zagotovo poguma ne manjka, o čemer priča tudi podatek o potovanjih, ki si jih občasno privošči. »Nisem ravno zagrizen turistični popotnik. Zadnje potovanje v tuje kraje zaradi potovanja samega je bilo v Gvatemalo in Honduras. Zadnji dan enomesečnega prevažanja in hoje po hribovskih vasicah Majev sem končno imela čas prebrati navodila o varnosti, ki so mi jih pred odhodom dali v centru za cepljenje. Na prvi strani je pisalo, da v glavnem mestu dnevno ubijejo okoli šest ljudi, da so popotniki tarče napadov z mačetami in da se brez nacionalne garde naj ne bi odpravil nikamor. Joj, včasih je še dobro, če stvari ne vzamemo preveč resno, čeprav je vse res,« je opisala strašljivo popotniško izkušnjo.
»Treba je prekiniti krog revščine!«
Naslednji sogovorničin cilj je sedaj Etiopija, kjer pa ne bo potovala, ampak pomagala. »Tam živi pet milijonov otrok brez stašev. Prepuščeni so ulici ali slabim pogojem v sirotišnicah, ki jih morajo po dopolnjenem 18. letu starosti zapustiti. Lahko si mislite, da so brez poklicne izobrazbe ujeti v začaran krog revščine. Dekleta zapadejo v prostitucijo ali pa se preživljajo kot dekle, sledi izkoriščanje, nasilje, okužba z virusom HIV. Ta krog se lahko prekine, le če dobijo možnost za izobraževanje.«
Zato se je tudi odločila, da bo vodja projekta, ki pomaga deklicam iz sirotišnic. »Teorijo je vedno dobro preveriti v praksi. Mirovniške in varnostne študije veliko pozornosti posvečajo humanitarni pomoči, o kateri je veliko napisanega, iz prakse pa se še nismo veliko naučili. In zato bom del humanitarnega projekta, ki sta ga ustanovila moja vrstnika pod imenom PROJECT E. Kot študenta sta zbrala donacije in lani zgradila šolo za poslovne sekretarke, namenjeno dekletom iz sirotišnic, ravno z namenom, da se krog revščine prekine.«
Po končanem triletnem izobraževanju lahko dekleta namreč prevzamejo usodo v svoje roke. »Zagotovimo jim tudi pripravništvo pri podjetjih v Adis Abebi in jim pomagamo pri iskanju zaposlitve. Posebnost projekta je, da bo od tujega financiranja odvisen le v svojih zagonskih letih, kasneje pa ga želimo predati etiopskim partnerjem. Pri tem podvigu ne bi šlo brez donacij, ki so jih za moje delo tam poklonili nekateri posamezniki, podjetniki in ptujski klub Soroptimist International,« je Ptujčanka zaključila svojo neverjetno zgodbo, ki jo bo zagotovo zapolnila s še veliko pomembnimi in nepozabnimi poglavji.
Polona Ambrožič
Nogomet
Velenjčani vzeli ponujeno
Stran 16
Nogomet
Če ne zadeneš niti iz 11-metrovke ...
Stran 16
Rokomet
Z dobro predstavo do presenečenja
Stran 17
Kegljanje
Zmaga Ptujčanov za obstanek
Stran 17
Judo
Urška Urek izpolnila normo za nastop na EP Stran 18
Šolski šport
Rokometaši OŠ Ljudski vrt v finalu
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Pred dvobojem Zavec - Martinez, 9. 4. v Ljubljani
Najverjetneje zadnja priložnost za ogled borbe Dejana Zavca v živo!
Samo še teden dni je ostalo do 9. aprila in dvoboja Dejana Zavca z izzivalcem Rodolfom Ezequielom Mar-tinezom, v katerem bo naš šampion prvič branil naslov svetovnega prvaka verzije IBF. Ta naziv si je zagotovil decembra lani, ko je v Jo-hannesburgu s K. O. v tretji rundi premagal Južnoafri-čana Isaaca Hlatshwaya.
»Seveda se še vedno rad spomnim na ta dvoboj, a sedaj so moje misli popolnoma osredotočene na priprave na petkov dvoboj. Gre za novo stran v knjigi moje kariere in tudi na tem listu si želim po petku
videti zmagovalno bilanco,« je povedal Dejan, ki je medtem že prispel v Slovenijo; v ponedeljek se mu bo pridružil še trener Dirk Dzemski. »Jasno je, da na tem nivoju ni več slabih tekmecev: vsak izmed prvih petnajstih na katerikoli lestvici štirih najmočnejših verzij (WBA, WBC, IBF in WBO) je odličen boksar in vsega spoštovanja vreden tekmec. A to nikakor ne pomeni, da bi koga poveličeval: sam se dobro zavedam tudi svojih kvalitet in zato optimistično razpoložen pričakujem petkov dvoboj,« je dodal Dejan, katerega optimizem temelji tudi na tem, da je zadnji
del priprav opravil brez težav s poškodbami.
»Zadnji sparingi, dvoboji z močnimi tekmeci v ringu, so pokazali na dobro pripravljenost. Preživel sem jih,« je v smehu razlagal Dejan, ki mu dobre volje kljub vsem napornim treningom ne manjka. »Optimizem temelji tudi na prepričanju v lastne sposobnosti in veliki želji, da naslov svetovnega prvaka ostane v moji lasti. Čutim, da to še ni zadnja stopnička v moji karieri.«
Prav zaradi tega je pomembno opozoriti na dejstvo, da je Slovenija že sedaj težko zmogla zagotoviti vse potrebno, da je
dvoboj na slovenskih tleh. Če Dejan zmaga, se bodo pogoji še zaostrili in bodo za Slovenijo (beri: njeno gospodarstvo) še težje uresničljivi. Zato ni odveč razmisliti o tem, da je to najverjetneje zadnja priložnost, da našega šampiona spremljamo v živo med nastopom. Naslednje priložnosti za to najverjetneje ne bo ...
»Sam se s tem težko sprijaznim, a je v tem kar nekaj resnice. V vrhunskem profesionalnem boksu praktično vse poti vodijo v Ameriko, kjer organizatorji znajo iz tega narediti spektakel za nas neslutenih razsežnosti. In imajo pri tem
Foto: Uroš Gramc
Dejan Zavec je tudi med zaključnimi pripravami ohranjal visoko stopnjo koncentracije.
seveda veliko zaledje plačljivih televizij,« je o tej zanimivi temi povedal Dejan.
Da je res tako, pritrjuje podatek, da je največji zvezdnik te kategorije, Filipinec Manny Pacquiao, vse zadnje dvoboje oddelal v ZDA, zadnjega celo na ogromnem Cowboys stadionu v Teksasu, ki lahko sprejme več kot 100 tisoč gledalcev!
Kar je Pacquiao na Filipinih, to je Zavec v Sloveniji - šampi-on najvišjega ranga. Prav zaradi tega si Dejan zasluži nastop pred polnim Tivolijem, ki bi lahko v petek, 9. aprila, doživel eno najbolj nepozabnih športnih zgodb. Splača se biti zraven, Dejan Zavec nikoli ne razočara!
Jože Mohorič
Dzemski: »Odvzel mu bom telefon ali ga kam zaprl«
Ptujski boksar Dejan Zavec se je te dni že vrnil iz Magde-burga, kjer se je pripravljal na svoj prvi dvoboj kot branitelj naslova svetovnega prvaka. V Nemčiji je Zavec preživel zadnjih pet tednov in do zadnjih detajlov izpilil svojo formo. Ritem treningov se zdaj počasi umirja, na dan prihajajo druge skrbi, s katerimi se največ ukvarja njegov trener. »Zelo me je strah zadnjega tedna v Sloveniji. Bojim se, da bo preveč ljudi nekaj hotelo od Jana (op. p. nemško ime za Dejana), kar zna zmotiti njegovo koncentracijo. Mislim, da mu bom odvzel telefon ali ga bom kam zaprl. No, ne vem še, kaj bom storil, ampak moramo biti zelo pazljivi,« je povedal Dirk Dzem-
ski, ki v Slovenijo prihaja v ponedeljek.
Pravi, da je Dejan odlično pripravljen, kar je dokazal v borbi s trening partnerjem Aleksandrom Šipošem ob koncu minulega tedna. Nemec s srbskimi koreninami bi moral boksati pet kategorij višje, tako se je bivši vojaški svetovni prvak zredil v zadnjem času. A Za-vec je zdržal z njim osem rund v ringu. Še več, tudi Šipoš je dobil kar nekaj krepkih.
Svetovni prvak je v zadnjem obdobju treniral dvakrat dnevno, skupno od štiri do pet ur in pol. Dopoldne vaje za moč, eksplozivnost in priprava za popoldanske treninge v ringu. Zadnji teden sta v Magdeburgu z Dejanom boksala dva Franco-
za. »Brez zaščitne opreme se mi ne bi dobro pisalo s temi fanti. Šipoš me je enkrat prej že tako močno udaril, da sem štel boksarje v ringu. Pri udarcu čutim vsak kilogram teže, ki jo ima nasprotnik več od mene. Moram biti zelo pazljiv, zelo dobro taktično moram boksati in se ne smem preveč odpirati, saj bi vsak premočan zadetek oziroma »knock down« lahko predstavljal podiranje mozaika, ki ga želimo sestaviti,« je o treningih dejal Zavec.
Najtežji del priprav je že za Zavcem. V Sloveniji v teh dneh izpolnjuje obveznosti do sponzorjev in zadovoljuje želje javnosti. Sproščen in prijazen je, včasih morda celo preveč. Bo pa Dzemski s pregovorno nemško strogostjo in disciplino že poskrbel, da bo Zavec osredotočen zgolj na borbo.
Uroš Gramc
Foto: Uroš Gramc
Eden izmed Dejanovih sparing partnerjev: precej težji Aleksander Šipoš, nekdanji svetovni vojaški prvak (desno je Dirk Dzemski).
Ptujska televizija PeTV je obiskala Dejana Zavca v nemškem Magdeburgu ter o treningih in o življenju v Nemčiji posnela 30 minutni reportažni film z naslovom Priprave na Martineza. Film bo, zraven predvajanja na PeTV (vsak dan do naslednjega petka ob 21. uri), na ogled tudi danes zvečer ob 21. uri v Domu KULTure muziKafe. Projekciji bo sledil pogovor s poznavalci boksa in spremljevalci Dejana Zavca.
J

I >lf/il I
TI
I ■ íJsj J i »Al I I ij J
mmm
OBRAČUN V ZMAJEVEM GNEZDU
Ljubljana | dvorana Tivoli | 9. april 2010 119:00
v®/
SSHiiSEIE:
Vstopnice: prodajna mesta
PAKET - VSTOPNICA IN PREVOZ PO UGODNI CENI--
TURISTIČNA ANGENCIJA EJA - Info: 070 224 466, 041 374 727, 041 399 283
liimM ggfljg
CENI UÉML
eventim.si
čurnal
Nogomet • 1. SNL
Sedem točk razlike na vrhu in na dnu
Tudi po tekmah zaostalega 25. kroga je razlika med prvima dvema ekipama, Koprom in Mariborom, ostala sedem točk. Prav tolikšna je tudi pri dnu, kjer Labod Drava obupno išče priključek z ekipami pred njo. To ji zaenkrat slabo uspeva, čeprav se ji priložnosti ponujajo kar naprej: tokrat je npr. Interblock doma visoko izgubil z Goričani, ki so še naprej najprijetnejšepresenečenje spomladanskega dela. V svojih vrstah imajo tudi naj strelca lige, Milana Osterca, ki je poleg koprskega veterana Mirana Pavlina (ta je z zadetkom znova odločil tekmo z Olimpijo) eden izmed najbolj izpostavljenih posameznikov lige, kljub temu da so »najboljša nogometna leta« že za njima. Izkušnje pač štejejo! A ni vse odvisno od njih, saj ima tudi ptujska ekipa v svoji vrstah kar nekaj takšnih posameznikov (Pav-lovič, Rakovič, Žilič, Ekpoki...), rezultati pa niso na nivoju Kopra ali Gorice. Za te so potrebni vsaj še drznost, zmagovalna miselnost, popolna pripadnost klubu ... , tega pa pri Dravi ni na pretek.
Lahko verjamemo, da je pred domačim občinstvom težko venomer loviti ugoden rezultat, še posebej takrat, ko ti voda teče v grlo. Težko pa verjamemo, da bo za dravaše to kaj lažje početje v soboto v Gorici, kjer domače tekme igrajo Koprčani. Ali pač? Ob predpostavki, da bo šlo za zelo verjetno podcenjevanje s strani liderja prvenstva proti odpisani ekipi iz Ptuja, je to celo možno, a potrebno bo preseči lastne težave in se v dvoboj podati s »čistimi glavami«.
JM
1. SNL - rezultati 25. kroga:
Interblock - HiT Gorica 0:5 (0:1); strelci:
Osterc 16., 62., Galešic 56., Cvijanovič 74., Martinovič 76. Luka Koper - Olimpija 1:0 (1:0); strelec:
Pavlin 3.
Domžale - Nafta 3:1 (2:1); strelci: Pekič 7., 56., Brezovački 21.; Topič 13./a.g.
CM Celje - Maribor 0:2 (0:1); strelca: Jelič 24./11-m, Džinič 84.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	28	17	8	3	44:25	59
2. MARIBOR	28	16	4	8	52:37	52
3. NAFTA	28	12	5	11	41:42	41
4. HIT GORICA	28	11	7	10	51:43	40
5. RUDAR VELENJE	28	12	2	14	36:41	38
6. CM CELJE	28	10	6	12	40:47	36
7. OLIMPIJA - 2	28	10	6	12	34:28	34
8. DOMŽALE	28	9	6	13	37:47	33
9. INTERBLOCK	28	9	5	14	31:41	32
10. LABOD DRAVA	28	6	7	15	27:43	25
Pari 29. kroga: sobota, 3. 4.: ob 16.00: Olimpija - HiT Gorica; ob 17.00: CM Celje - Nafta, Luka Koper - Labod Drava; ob 18.00: Domžale - Interblock; ob 20.15: Maribor - Rudar.
1. SNL: najboljši strelci: 16 zadetkov: Milan Osterc (HIT Gorica); 15 zadetkov: Dragan Jelič (Maribor); 11 zadetkov: Dalibor Volaš (Nafta); 10 zadetkov: Mitja Brulc, Miran Pavlin (oba Luka Koper); 9 zadetkov: Sebastjan Cimirotič (Olimpija), Dalibor Radujko (Luka Koper), Marcos Morales Tavares (Maribor); 7 zadetkov: Slaviša Dvorančič (CM Celje), Vito Plut (Maribor); 6 zadetkov: Ivan Brečevic, Goran Cvijanovic (oba HIT Gorica), Marko Drevenšek (Domžale), Vladimir Milenkovic (Interblock) ...
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 25. krog
Velenjčani vzeli ponujeno
Labod Drava - Rudar 0:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Selimi (19) LABOD DRAVA: Fink, Bala-žic, Filipovič, Medved (od 63. Trojak), Grabus, Skubic, Ke-lenc, Rakovič, Pavlovič, Ekpoki (od 63. Zilič), Zečevič (od 81. Zajc). Trener: Milko Djurovski
RUDAR: Savič, Jelečevič, Je-seničnik, Stojnič, Cipot, Tolimir (od 78. Tomažič Šeruga), Golob, Metelka, Kronaveter, De Moraes (od 83. Tomčak), Selimi (od 73. Mujakovič). Trener: Franci Oblak
RUMENI KARTONI: Medved (10), Rakovič (79), Filipovič (92); Selimi (46), Jeseničnik (79), Tomažič, Šeruga (87)
Tekma prestavljenega 25. kroga je bila v sredo na ptujskem Mestnem stadionu odigrana v mrzlem, deževnem vremenu na spolzkem igrišču in pred malim številom gledalcev, le okrog 400 se jih je zbralo. Po sobotni zmagi proti Domžalam so domačini optimistično pričakovali Velenjčane, čeprav so nastopili brez Ogu Johna in Lundra (kartoni). Rudar je spomladi zbral le tri točke, zato je na njihovi klopi Pušnika že zamenjal Franci Oblak. V dresu gostov se je ptujskemu občinstvu predstavil Rok Kronaveter.
Tekma se je začela v živahnem ritmu in že v prvih petih minutah smo videli priložnosti na obeh straneh. Najprej je mimo gola streljal Selimi, minuto zatem pa je Ekpoki po podaji Skubica zadel prečko, odbito žogo pa je Rakovič potisnil preko gola. Zato pa so bili v 19. minuti uspešnejši gostje: Kronaveter je iz prostega strela s strani podal na drugo vratni-co, kjer je žogo neoviran prejel Golob in jo podal do Selimija v sredino, ta pa jo je brez težav spravil v mrežo - 0:1. Domačini
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter in Nikola Tolimir (Rudar, rdeči dres) sta bila v sredo uspešnejša od Zorana Pavloviča in Ermina Rakoviča (Labod Drava) in tri točke so romale s Ptuja ...
so poskušali odgovoriti z agresivnejšo igro, a so jo Velenjčani rutinirano umirjali. Kljub temu so si Ptujčani v 34. minuti priigrali lepo priložnost, a je Ek-poki iz težkega položaja streljal mimo gola. Še bližje zadetku so bili dravaši v 38. minuti, ko so Ekpoki, Kelenc in Rakovič izpeljali zares lepo akcijo, Pavlovič pa je v zaključku streljal mimo gola. Kazen za neučinkovitost bi skoraj prišla minuto kasneje, a se je ob strelu De Moraesa iz bližine izkazal Fink.
V prvem delu je s streli iz razdalje veliko poskušal Krona-veter, a pri tem ni bil uspešen. Domačini niso igrali slabo, a je manjkal kanček natančnosti (sreče) pri zaključnih podajah. Predvsem Rakovič se je veliko trudil, vendar ni imel veliko "uporabnih" soigralcev.
Drugi polčas so začeli isti igralci kot prvega, videlo pa se je, da so domačini pričeli odločnejše. V osmi minuti nada-
Nogomet • 2. SNL
Če ne zadeneš niti z 11-metrovke ...
Aluminij - Livar 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 La lovič (38), 0:2 Ipavec (50)
ALUMINIJ: Lipovac, Toplak, Topo-lovec, Krajcer, Bajlec, Rotman, Kme-tec, Djokič, Vračko (od 82. Krajnc), Pokleka (od 53. Rešek), Medved. Trener: Bojan Flis.
LIVAR: Jozič, Lukman, Andrijevič, Trgo, Pahor, Rahmanovič (od 70. Božič), Grbič, Delišmunovič, Prudič (od 72. Vehabovič), Lalovič, Ipavec (od 88. Mihovic). Trener: Iztok Kapušin.
RUMENI KARTONI: Pahor (34), Bajlec (43), Ipavec (60), Andrijevič (74)
RDEČI KARTON: Bajlec (77., 2. rumeni karton)
V soboto so nogometaši Aluminija v Slovenskih Konjicah ostali brez točk in kar štirih nogometašev: Klemna Binga, Armana Mešiča (oba rdeča kartona), Martina Milca (četrti rumeni karton) in Gregorja Režonje (poškodba). To je bilo za trenerja Aluminija Bojana Flisa precejšnja zagata, obenem pa so igralci, ki so dobili priložnost namesto omenjene četverice, zatajili. V Ivančni Gorici so pred gostovanjem
v Krškem naredili zamenjavo na trenerski klopi: "odletel" je izkušeni strokovnjak Miloš Šoškič, zamenjal ga je Iztok Ka-pušin, ki je imel v dveh krogih
m.	M ■
stoodstotni učinek. Res pa je, da imajo gostje v svojih vrstah nekaj izkušenih nogometašev, med njimi je potrebno omeniti Patrika Ipavca, Nemanjo Jozi-
ljevanja je po podaji Pavloviča neoviran do strela prišel Ermin Rakovič, njegov močan strel pa je blokiral Cipot. Gosteje so v trenutkih prevlade domačinov izpeljali dva nevarna protinapada, strel Selimija pa je v zadnjem trenutku blokiral Bala-žic. V 63. minuti je Djurovski opravil dve menjavi, priložnost sta dobila Trojak in Zilič. Tudi s temi spremembami ni bilo prave hitrosti v igri domačinov, pojavljale so se tudi (pre)številne napake pri podajah. V 77. mi-
nuti je močno dišalo po enajstmetrovki: Pavlovič in Rakovič sta izpeljala imenitno dvojno podajo, slednjega je vratar Sa-vič ustavil s prekrškom, sodnik Andrej Žnidarič iz Kranja pa je le zamahnil z roko ... Povprečni gostje so brez posebnih težav do konca tekme zadrževali žogo v svoji posesti in se na Ptuju po dolgem času (od decembra) veselili prvenstvene zmage v gosteh. Ptujčanom pa preostane le še upanje .
Jože Mohorič
Milko Durovski, trener Laboda Drave: »Za nas je bila to nova težka tekma; sicer pa je v borbi za obstanek vsaka težka, vsaj iz psihološkega vidika. Sam se zavedam, da nekateri igralci v takšni situaciji od reagirajo popolnoma drugače, kot bi sicer, a s tem se bodo pač morali sprijazniti. Fantje se prevečkrat ne držijo dogovorov pred tekmo, zato se nam v igri pojavljajo nespametne napake. Razumem jih, vendar še vedno upam na boljše nadaljevanje.«
Franci Oblak, trener Rudarja: »Igrali smo dobro, ob tem pa smo imeli srečo, da smo hitro dosegli zadetek. Tekma je bila sicer prava prvenstvena, z veliko borbenosti, mi pa smo kar dobro kontrolirali potek srečanja.«
ča, sicer bivšega vratarja Laboda Drave, Sanija Trga itd.
Prvi so na tekmi resneje za-pretili nogometaši Aluminija: prosti strel je dobro izvedel
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Aluminij) je imel v 41. minuti imenitno priložnost za izenačenje, vendar je njegov strel z bele točke gostujoči vratar Nemanja Jozič ubranil.
kapetan domačih Marko Kraj-cer, ki je meril v levi spodnji kot, vendar se je izkazal vratar Jozič. Gostje so povedli v 38. minuti, ko je strel Laloviča iz roba kazenskega prostora zadel enega izmed nogometašev Aluminija in prevaral domačega vratarja - 0:1. Tri minute kasneje je Rahmanovič v svojem kazenskem prostoru podrl Kmetca in sodnik je pokazal na belo točko. Izkušeni nogometaš je kar sam izvedel ta udarec, streljal je močno, vendar se je ponovno izkazal vratar Livarja. To se je na koncu pokazalo za prelomni trenutek srečanja.
Primorje ponovno slavilo
Sedemnajsti krog v 2. SNL ni na vrhu prinesel nobene spremembe. Vodeče Primorje je uspelo zaostanek po prvem polčasu proti Dravinji iz Slovenskih Konjic preobrniti ter potrditi svoj sloves in namero po ponovni uvrstitvi v prvoligaško konkurenco. V gorenjskem derbiju, ki je bil odigran v Šenčurju, so z goloma Robnika slavili Triglavčanii. Osem zadetkov v mreži Mure na gostovanju v Ajdovščini še ni pozabljenih, vendar so se Sobočani očitno pobrali in z zmago na gostovanju v Šentjurju zacelili rane. Prihod nam dobro znanega trenerja Adnana Zildžoviča na klop zadnjeuvrščenega Krškega je že prinesel prvi pozitiven rezultat: točko z gostovanja pri Beli krajini. V
Med polčasom je bilo slišati "grmenje" domačega trenerja, vendar se v bistvu ni v drugem polčasu veliko spremenilo v igri Kidričanov. Ko je Ipavec dosegel drugi zadetek za goste in je bil nekaj kasneje izključen še Bajlec, je bilo sanj domačih o morebitni točki konec.
Po preblisku in zmagi proti Triglavu se očitno razprodaja točk v Kidričevem nadaljuje. Proti nogometašem iz Ivančne Gorice so Kidričani na svojem igrišču izgubili še šestič v tem prvenstvu ...
Danilo Klajnšek
kraju, kjer je prvi šport spidvej, se potihoma nadejajo nadaljnjih uspehov in bega iz nevarnih voda. Časa ni ravno na pretek, njihov zaostanek za predzadnjim pa še vedno znaša sedem točk.
REZULTATI 17. KROGA: Aluminij - Livar 0:2 (0:1), Bela krajina - Krško 1:1 (0:0), MU Šentjur - Mura 05 1:2 (1:0), Primorje - Dravinja Kostroj 3:1 (0:1), Garmin Šenčur - Triglav Gorenjska 0:2 (0:1).
1.	PRIMORJE 17 11 5 1 38:6 38
2.	TRIGLAV GOR. 17 10 4 3 20:12 34
3.	MURA 05 17 7 6 3 28:25 27
4.	BELA KRAJINA 17 8 3 6 19:24 27
5.	DRAVINJA KOS. 17 17 7 4 23:16 25
6.	ALUMINIJ 17 6 3 8 27:24 21
7.	LIVAR	17 5 4 8 15:24 19
8.	MU ŠENTJUR 17 4 4 9 22:30 16
9.	GAR. ŠENČUR 17 3 7 7 12:21 16
10.	KRŠKO 17 1 6 10 9:31 9
Kegljanje
Zmaga za obstanek
Zadnji krog ligaškega tekmovanja je bil za žensko ekipo ptujskega kegljaškega kluba zgolj revialnega značaja, saj ni več vplival na končno uvrstitev. Ptujčanke so z dvema točkama samo potrdile četrto mesto ter dosegle svojo deveto zmago v letošnjem prvenstvu. S kakšno zmago več bi lahko zaključile tudi na 3. mestu, saj so razlike minimalne.
Za svojo usodo pa so do zadnjega trepetali fantje, saj je zadnje srečanje, proti drugi ekipi trboveljskega Rudarja, odločalo celo o izpadu iz lige. Zmaga je bila nujno potrebna. Najprej se je vse ugodno razvijalo v višjih ligah (iz 2. lige nobena ekipa ni izpadla v 3. vzhodno ligo), tako da so bili lahko mirni glede tega, vendar so vseeno želeli zmago. To so tudi naredili in ob porazu njihovih konkurentov iz Raven na Koroškem na koncu osvojili osmo mesto. Na koncu bi lahko dejali, da je to uspeh, saj so jih pred sezono in med njo zapustili igralci; ostali so sami domačini, ki so z borbeno igro dokazali, da je njihov obstanek v tretjeligaški konkurenci zaslužen.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 14. KROGA: Drava Deta Center - Rudar 5:3, Nafta - Lanteks III 2:6, Litija - Fužinar 4:4, Šoštanj II - Komcel 2:6.
1.	LANTEKS III	14	10	2	2	24
2.	FUŽINAR	14	10	2	2	24
3.	LITIJA	14	9	2	3	20
4.	DRAVA DETA CEN. 14	9	1	4	19
5.	RUDAR -2	14	6	1	7	11
6.	NAFTA	14	5	0	9	10
7.	KOMCEL	14	3	0	11	6
8.	ŠOŠTANJ II	14	0	0	14	0
DRAVA DETA CENTER -RUDAR 5:3 (2887 - 2813)
KK DRAVA DETA CENTER: Fridl 480, Kolar 530, Kozoderc 420, Plajnšek 482, Bombek 489, Kram-berger 478.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 18. KROGA: Drava Deta Center - Rudar II 5:3, Žalec Petrol - Lokomotiva DIXI 3:5, Gašper Korotan II - Radenska II 3:5, Piramida - Nafta 4:4, Prepolje - Ruše 6:2.
1.	RUŠE	18 12	2	4	26
2.	PIRAMIDA	18 11	2	4	25
3.	PREPOLJE	18 10	0 8 20
4.	RADENSKA II	18 9	1 8 19
5.	LOKOMOTIVA DIXI	18 9	1 8 19
6.	ŽALEC PETROL	18 8	2	8 18
7.	NAFTA	18 8	1 9	17
8.	DRAVA DETA CEN.	18 7	0 11 14
9.	GAŠPER KOROT. II	18 6	0 12	12
10.	RUDAR II 18 5 0 13 10
DRAVA DETA CENTER -RUDAR 5:3 (3110 - 3052)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 103-Čuš 397, Sušanj 504, Žnidarič 524, Premzl 541, Kozoderc 520, Čeh 517.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 2. kadetski TOP
V soboto je v Logatcu potekal 2. TOP Slovenije v namiznem tenisu za kadete in kadetinje, ki so se ga udeležili trije predstavniki NTK Ptuj. V konkurenci fantov sta v drugi jakostni skupini zelo dobre igre prikazala Darko Hergan in Žan Napast: Darko je petkrat zmagal ter dvakrat izgubil in tako na koncu skupno osvojil 10. mesto, Žan Napast pa je bil s štirimi zmagami in tremi porazi na koncu 12. Na tekmovanju je v kategoriji kadetinj v tretji skupini nastopila tudi Anja Bezjak, sicer še mlajša kadetinja, ki je štirikrat zmagala in trikrat izgubila, kar je zadoščalo za skupno 20. mesto.
DK
Bowling • Podjetniška liga
Izenačen krog
V 5. krogu smo videli največ Izenačenih dvobojev letos, saj se je kar v petih odločalo v zadnjih metih. V derbiju kroga je ekipa DaMoSSa z najboljšim rezultatom kroga ugnala db Transport. Najboljši posamezni rezultat kroga je dosegel Črtomir Goznik, ki se je močno približal meji 800 podrtih kegljev; v skupni razvrstitvi posameznikov je napredoval na 3. mesto. Med ekipami ima najboljše povprečje podrtih kegljev na igro ekipa Tamesa - 168,6.
Rezultati 5. kroga: Čisto mesto Ptuj - VGP Drava 1:7, db Transport -DaMoSS 2:6, Talum - Garant zavarovanje 4:4, Tames - Bowling center Ptuj 5:3, Radio-Tednik Ptuj - PSS 5:3, Mestna občina Ptuj - MP Ptuj 5:3, Ilkos Candles - Elektro Maribor 3:5, Saška bar - Da-Ma-Fin 8:0.
Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 792, 2. Janez Rakuš (PSS) 783, 3. Andrej Vajda (DaMoSS) 743, 4. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 722, 5. Uroš Krajnc (Garant zavarovanje) 719, 6. Robert Merlak (Talum) 710, 7. Igor Vidovič (Tames) 705, 8. Franc Malek (VGP Drava) 695, 9. Branko Šmigoc (Garant zavarovanje) 690, 10. Andrej Trunk (Tames) 680.
1. VGP DRAVA	5	2521	31	167,7
2. MESTNA OBČ. PTUJ 5		2358	28	152,0
3. TAMES	5	2630	27	168,6
4. SAŠKA BAR	5	2584	27	163,4
5. DAMOSS	5	2696	26	165,6
6. BOWLING C. PTUJ	5	2516	26	161,7
7. TALUM	5	2563	21	161,5
8. ILKOS CANDLES	5	2186	19	149,4
9. PSS	4	2503	19	149,2
10. RADIO-TEDNIK	5	2561	18	153,1
11. DB TRANSPORT	4	2538	17	165,7
12. GARANT ZAVAR.	4	2535	12	141,8
13. MP PTUJ	5	2309	10	141,3
14. ČISTO MESTO	5	2104	9	135,0
15. ELEKTRO MB	2	2153	5	131,9
16. DA-MA-FIN	5	2094	1	119,7
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Aleš Korošec (db Transport) 190,6, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 184,9, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 181,7, 4. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 181,2, 5. Igor Vidovič (Tames) 179,8, 6. Andrej Vajda (DaMoSS) 179,6, 7. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 176,3, 8. Robert Šegula (Tames) 174, 9. Jože Vaupotič (VGP Drava) 172,8, 10. Andrej Trunk (Tames) 172,2.
Pari 6. kroga: torek, 6. 4., ob 19.00: Tames - Da-Ma-Fin, Ilkos Candles - MP Ptuj, Talum - PSS, Mestna občina Ptuj - DaMoSS; sreda, 7. 4., ob 19.00: Bowling center Ptuj
-	VGP Drava, Čisto mesto Ptuj - Garant zavarovanje, Radio-Tednik Ptuj
-	db Transport, Saška bar - Elektro Maribor.
JM
Rokomet • MIK liga - Liga za prvaka, Jeruzalem Ormož
Z dobro predstavo do presenečenja
Pred rokometaši Jeruzalema je novo gostovanje, in sicer bodo danes, v petek, ob 20. uri gostovali v Trebnjem. Letos Ormožani nimajo dobrega izkupička s Trimom, saj so varovanci trenerja Marka Šibila v Ormožu slavili z izidom 30:27, v Trebnjem pa 38:31. Za ekipi Trima in Jeruzalema v slovenskem rokometnem prostoru velja, da imata najbolj uigrani zasedbi, kjer fantje že dalj časa igrajo skupaj.
Na gostovanje četa trenerja Saše Prapotnika odhaja brez Vedrana Huda: »Hud je na tekmi z Gorenjem dobil rdeči karton in s tem posledično tekmo neigranja ter kazen 200 EUR. Tako bomo zaigrali v Trebnjem brez Huda. Več priložnosti bosta dobila Planine in Melnjak, čigar nastop pa je zaradi po-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalem Ormoža bodo v Trebnjem nastopili brez kaznovanega Vedrana Huda (v sredini).
škodbe gležnja še vprašljiv. V Trebnjem igramo po sistemu toplo-hladno oz. dobro-slabo, glede na prejšnje tekme pa bi po tej tradiciji zdaj morali od-
igrati dobro tekmo. Upam, da dovolj dobro za presenečenje,« nam je pred tekmo povedal pomočnik trenerja Alan Po-točnjak. Zaradi poškodb v
Trebnjem ne bodo nastopili še Anej Jovanovič, Siniša Ra-duj kovic ter Gregor Čudič. Slednji bi letos že lahko stopil na parket, ampak so se v klubu dogovorili, da v tem prvenstvu več ne bo nastopil. Favorit tekme je zagotovo Trimo, ki ima v svojih vrstah nekaj odličnih posameznikov, ki se po koncu sezone poslavljajo od trebanjskega dresa. Sebastian Skube bo nadaljeval v Cimosu, Željko Musa in David Miklavčič pa v dresu Gorenja. Zanimivo bo videti, kakšen pristop bodo imeli odhajajoči rokometaši na tekmi proti Jeruzalemu. Če ne bo pravi, bi se Ormožani ob dobri predstavi lahko nadejali dobrega rezultata, ki bi pomenil še korak višje k končnemu 5. mestu.
UK
Strelstvo • Državno prvenstvo veteranov 2010
Trije pokali in ena medalja za ptujske veterane
Preteklo nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo državno prvenstvo veteranov v streljanju z zračnim orožjem, v disciplinah serijska zračna puška in pištola. Veterani so nastopali v kategorijah nad 50, nad 60 in nad 70 let, veteranke pa so tekmovale v kategorijah nad 40, nad 50 in nad 60 let. Da je veteranski šport na Ptuju in okolici nedvomno v vzponu tudi v streljanju, znova dokazuje številčna udeležba 12 nastopov ptujskih in 11 nastopov drugih strelcev iz Spodnjega Podravja.
Največ uspeha so ptujski strelci znova poželi v tradicionalni "ptujski" disciplini, v streljanju z zračno pištolo, kjer so v kategoriji nad 50 let še tretje leto zapored osvojili naslov ekipnih državnih prvakov s 496 krogi in premagali ekipo Dušana Poženela s 489 na drugem in Kovinoplastiko Lož s 459 krogi na tretjem mestu. Med posamezniki je slavil Miro Bobnar iz Trzina s 186 krogi, sedmo mesto je osvojil Jurček Lamot, SD Kidričevo, ptujska veterana Dragoljub Poledica in Borut Sagadin sta s 171 in 167 krogi osvojila 11. in 13. mesto, tretji Ptujčan in lanskoletni državni prvak Franc Bedrač pa se je po uspešno ozdravljeni bolezni znova vrnil na strelišče in s 158 krogi osvojil 18. mesto. Naslov ekipnih državnih prva-
Foto: Simeon Gönc
Ptujski veterani so v disciplini z zračno pištolo nad 50 let še tretjič zapored nepremagljivi, za ekipo so tokrat nastopali z leve Borut Sagadin, Dragoljub Poledica in Franc Bedrač.
kov so Ptujčani ubranili tudi v starejši kategoriji nad 60 let, kjer so slavili z rezultatom 501 kroga in premagali Kopačevi-no ter Celje, obe ekipi s 495 krogi. Med posamezniki sta dvojno zmago slavila strelca Kopačevine Miloš Djuran in Henrik Peternelj s 177 in 176 krogi, ptujski strelci Stanislav Golc, Milan Stražišar, Franc Simonič, Zvonko Hajduk in Alojz Raušl pa so s 170, 169, 164, 162 in 161 krogi osvojili 6., 8., 12., 14. in 15. mesto. V kategoriji veteranov nad 70 let je odlično nastopal tudi dornav-
Športni novički
Rokoborba •
Mednarodna tekma vSarajevu: Zmaga Štamparju
Rokoborski klub Ljutomer se je udeležil mednarodnega tekmovanja za kadete in dečke v Sarajevu. Nastopilo je 85 mladih tekmovalcev iz Hrvaške, Srbije, BIH in Slovenije. Z zmago se je med dečki izkazal Miha Štam-par (-55 kg), drugo mesto sta osvojila Tomaž Kodela (-55 kg) in Denis Horvat (-30 kg), tretje pa Luka Štampar (-65 kg) in Jan Nagy (-65 kg). Tretje mesto je pripadlo tudi Urošu Hlebcu (-70 kg) pri kadetih.
Konjeniški šport •
Odprtje sezone v Ljutomeru preloženo
Na velikonočni ponedeljek, 5. aprila, bi se morala na ljutomerskem hipodromu pričeti letošnja kasaška sezona, vendar so bili organizatorji zaradi premajhnega števila prijavljenih konj primora-ni dirke odpovedati. Za sedem razpisanih preizkušenj je bilo prijavljenih le 25 konj. Tako bo uradni pričetek nove sezone na slovenskih hipodromih v nedeljo, 18. aprila, v Ljutomeru, ko bodo dirke za pokal občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Odpovedane uvodne kasaške dirke bodo v organizaciji KK Ljutomer predvidoma 2. maja.
NŠ
ski strelec Slavko Ivanovic,
ki je s 175 krogi osvojil naslov državnega podprvaka, za zmagovalcem Andrejem Hrešča-kom iz Vremščice pa zaostal za vsega en krog.
Največje presenečenje prvenstva pa so ptujski strelci pripravili v kategoriji veteranov puška nad 60 let, kjer so dosegli 507 krogov in osvojili 3. mesto, kar je daleč največji uspeh ptujskih strelcev s puško v zadnjih letih. Zmagali so Celjani pred Škofjo Loko, oboji s 517 krogi, na četrtem mestu pa so šele po zadnji seriji z enakim rezultatom za Ptujčani zaostali strelci DU Novo mesto. Med posamezniki je slavil Celjan Jože Jeram s 179 krogi, odlično 3. mesto pa je, po boljši zadnji seriji 92 krogov, osvojil Ptujčan Alojz Raušl s 176 krogi. Enak rezultat 176 krogov so dosegli še štirje drugi strelci, med njimi tudi prvi mož ptujskih strelcev, predsednik Franc Simonič, ki je s serijama 90 in 86 krogov osvojil prav tako odlično 6. mesto, tretji Ptujčan Stanislav Golc je s puško dosegel 155 krogov in osvojil 30. mesto. V kategoriji veterank nad 60 let je nastopala tudi edina ptujska strelka Kristina Pšajd, ki je s 143 krogi osvojila 10. mesto, zmagala je Nevenka O. Mandič s 171 krogi.
V najštevilčnejši kategoriji veteranov s puško nad 50
let, kjer je nastopalo kar 47 strelcev, je zmagal Bogdan Slanšek iz SD Okrogar Skvar-ča z odličnim rezultatom 189 krogov, v naši regiji najboljši veteran in lanskoletni državni prvak Peter Golob je s 184 krogi osvojil 4. mesto, kidri-čevski strelci Zvonko Mlakar, Ludvik Pšajd in Marjan Gaj-zer pa so s 174, 171 in 162 krogi osvojili 18., 23. in 35. mesto. Na prvenstvu so nastopali tudi strelci Katje od Sv. Tomaža, med njimi je najvišjo uvrstitev s 171 krogi na 22. mestu dosegel Herman Prejac, Stanko Belšak in Ivan Ivanuša pa sta s 160 in 151 krogi osvojila 36. in 43. mesto. Med strelci Tovarne sladkorja Ormož je bil najboljši Branko Veselko s 174 krogi na 19. mestu, Ciril Tinko in Stanko Hanželič pa sta s 150 in 130 krogi osvojila 45. in 47. mesto. V ekipnem seštevku so novi državni prvaki postali strelci Vrhnike s 538 krogi, pred lanskoletnimi prvaki ekipo iz Svečino z enakim rezultatom na drugem in velenjskim Mrožem s 517 krogi na 3. mestu. Kidričevska ekipa, ki je na lanskem veteranskem prvenstvu na Ptuju osvojila drugo mesto, je tokrat s 507 krogi pristala na 6. mestu. Strelci Katje so s 482 krogi osvojili 11. mesto, ekipa TSO pa s 454 krogi 12. mesto.
Simeon Gonc
Judo • Mladinski A turnir na Portugalskem
Urška Urek izpolnila normo za nastop na EP
Slovenska mladinska reprezentanca je 27. in 28. marca nastopila na »A« mladinskem turnirju v Coimbri na Portugalskem. Turnir se je točkoval tudi za izpolnjevanje norm za letošnje nastope mladink in mladincev na evropskem in svetovnem prvenstvu. S petimi osvojenimi medaljami (1 zlata, 2 srebrni in 2 bronasti) se je slovenska reprezentanca uvrstila na 5. mesto med 13 državami, ki so letos nastopile na tem turnirju. Največ medalj je osvojila Nemčija, pred Španijo in Brazilijo.
Izmed slovenskih tekmovalcev se je najbolje odrezal An-
draž Jereb (JK Olimpija), ki je v kategoriji do 66 kg s petimi zmagami osvojil 1. mesto. Drugi mesti sta osvojila Gašper Jerman (JK Šiška) v kategoriji do 81 kg in Urška Urek (JK Drava Ptuj) v kategoriji nad 78 kg. Tretji mesti sta osvojila Anka Pogačnik (JK Triglav Kranj) v kategoriji do 70 kg in Matic Ovijač (JK Šiška) v kategoriji do 81 kg.
Urška je tri dvoboje dobila z ipponi 10:0 (proti Španki Lo-reni Blanco in Portugalkama Loreni Barros ter Manal Bous-baa), izgubila pa za yuko 0:5 proti Brazilki Samanti Soares.
Sebi Kolednik
Urška Urek na zmagovalnih stopničkah v Coimbri
Nogomet m 1. SŽNL
Dornavčanke blizu
Deseti krog je postregel z derbijem vodečih ekip v Novem mestu, ki so ga dobile no-gometašice Krke, ki so s težavo ugnale ekipo iz Prekmurja. Očitno so se dekleta očitno dobro pripravila na ta del prvenstva, saj so razlike med ekipami vedno manjše.
Nogometašice iz Dornave so dobro igrale v Velenju in tudi prve dosegle zadetek. Velenj-čanke so uspele izenačiti v zadnjih trenutkih prvega polčasa, nato pa so od 56. do 60. minute dosegle še dva zadetka za mirno vodstvo. To je bil ključni trenutek na tem srečanju, saj Dornavčanke do konca tekme kljub dobri igri in zmanjšanju vodstva niso uspele izenačiti.
REZULTATI 10. KROGA: Rudar Škale - Dornava 3:2 (1:1), Krka
-	Pomurje Beltinci 2:1 (2:1), Maribor
-	HV TOUR Slovenj Gradec 0:1 (0:0), Velesovo Kamen Jerič - Jevnica 2:10 (0:3).
1. KRKA 10	9 G	1	SS:6	27
2. POMURJE - B. 10	Z 1	2	SG:1S	22
3. SLOV. GRADEC 10	Z 1	2	30:13	22
4. JEVNICA 10	6 G	4	37:20	1S
5. RUDAR - ŠKALE 10	6 G	4	27:16	1S
6. MARIBOR 10	3 G	Z	21:30	9
7. VELESOVO 10	1 G	9	S:ZS	3
8. DORNAVA 10	G G	1G	10:66	G
Rudar Škale		-		
Dornava 3:2 (1:1)				
STRELKE: 0:1 Nuša Horvat (31), 1:1 Anja Antolič (45), 2:1 Anja Anto-lič (56), 3:1 Monika Robnik (60), 3:2 Daša Grdina (72)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Teja Šmintič, Maja Skaza, Laura Krajnc, Patricija Golob, Saša Ljubec, Daša Grdina (Nuša Kukovec), Romana Behrami (Nuša Ploj), Katja Ne-žmah, Saša Fras (Sanja Lah), Nuša Horvat ( Nina Vindiš). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Začetek pomladanskega dela
DMN Lenart
A-liga
REZULTATI 12. KROGA (28. 3., SV. ANA, ORFEJ): ŠD Vitomarci - KMN Sv. Ana ml. 0:3 (0:1), ŠD Trnovska vas - ŠD Zavrh 0:2 (0:0), KMN Sv. Trojica-legija - ZGD Sliko-pleskarstvo B. Goričan 1:6 (0:3), M-Trgovina Lormanje - ŠND Old Boys ml. 12:1 (7:0), KMN Remos Gradb. Anželj - Orfej, KMN Mobicom - ŠD Cerkv. Lotos ml.
1.	ŠD ZAVRH
2.	LORMANJE
12 1G 1 1
6. SV. ANA ml.	12
Z. SV. TROJICA-L.	12
S. VITOMARCI (-1)	12
9. ORFEJ	11
1G. LOTOS ml. (-1)	11
11.	MOBICOM (-2)	G
12.	REMOS	G
G G G G G G
S9:22	31
6S:43	26
79:44	2S
4S:37	2G
6S:72	1S
S4:44	16
43:41	14
33:49	7
34:69	S
36:92	S
0:0	G
0:0	G
Ekipi KMN Mobicom ter KMN Remos Gradb. Anželj sta zaradi dveh neopravičenih izostankov izključeni iz lige.
B-liga
REZULTATI 14. KROGA (28. 3., CERKVENJAK, DMNR SANDB.
-	FAŽ VARTOM): DMNR Sandb. FAŽ-Vartom - KMN Vitomarci 10:3 (5:2), KMN Slovenske gorice - KMN Zavrh veterani 5:7 (3:4), KMN Sv. Trojica
-	ŠD Selce 16:1 (8:1), NK Gočova
-	Bavaria-IT-Pernica 6:14 (2:8), KMN Cerkvenjak G. Pri Antonu ml. III - ŠD Žerjavci 5:1 (1:1), ŠD Pernica - KMN Sv. Trojica II 14:5 (4:5).
1.	SV. TROJICA	13	12	0	1	156:32	36
2.	PERNICA	13	10	1	2	95:34	31
3.	DMNR SANDB.	13	9	2	2	71:52	29
4.	ŠD PERNICA	13	8	1	4	63:59	25
5.	ZAVRH - VET.	13	6	2	5	51:53	20
6.	VITOMARCI	13	6	1	6	54:43	19
7.	KENGURU-ILKOS 12	6	0	6	52:39	18
8.	ŠD ŽERJAVCI	13	4	3	6	32:51	15
9.	SLOV. GORICE	13	3	2	8	35:64	11
10.	ŠD SELCE	13	3	1	9	38:95 10
11.	CERKV. ml.III	13	3	1	9	32:69 9
12.	SV. TROJICA II	13	2	0	11	40:107 6
13.	NK GOČOVA	1	0	0	1	6:14 0
Ekipa NK Gočova je zamenjala ekipo Rdeči vragi in igra izven konkurence.
UR
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, U-14
Zmaga, remi in poraz Drave in Aluminija
1. SML
REZULTATI 21. KROGA: NS Poli Drava - Luka Koper 0:2, Nissan Ferk Jarenina - Aluminija 1:2, Slovan -Bilje Renče 3:3, CM Celje - Domžale 1:2, Interblock - Rudar Velenje 4:3, HIT Gorica - Mura 05 2:0, Olimpija - Maribor Branik 1:1, Simer šampi-on - Triglav 1:0.
1.	HIT GORICA 21 15 3 3 63:22 48
2.	MARIBOR BR. 21 13 3 5 64:20 42
3.	DOMŽALE 21 13 2 6 36:23 41
4.	INTERBLOCK 21 11 3 7 60:38 36
5.	NŠ POLI DRAVA 21 11 3 7 6:31 36
6.	SIMER ŠAMP. 21 10 5 5 49:33 35
7.	TRIGLAV 21 11 1 9 47:27 34
8.	ALUMINIJ 21 10 4 7 34:32 34
9.	LUKA KOPER 21 9 6 6 32:30 32
10.	RUDAR (V) 21 9 3 9 40:44 30
11.	CM CELJE 21 7 5 9 36:40 26
12.	OLIMPIJA 21 6 2 13 29:53 20
13.	MURA 05 20 6 2 12 22:51 20
14.	F. JARENINA 20 4 4 12 25:52 16
15.	SLOVAN 20 3 4 13 18:56 13
16.	BILJE RENČE 21 2 2 17 16:65 8
NŠ POLI DRAVA - LUKA KOPER
0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Jelen ič (62), 0:2 Fantinič (66)
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič, Topolnik (Pauko), Roškar, Haupt-man, Kukec, Wagner, Ljubec, Kurež,
Krajnc (Kajtazi), Matjašič. Trener: To-mislav Grbavac.
NISSAN FERK JARENINA - ALUMINIJ 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Pučko (4), 1:1 Turjak (67), 1:2 Perger (80)
ALUMINIJ: Zajc, Rumež, Ostroško, Jevšovar, Polajžer, Medved, Mlakar, Vindiš, Perger (Babšek), Pučko, Čeh ( Pulko). Trener: Bojan Špehonja.
i. SKL
REZULTATI 21. KROGA: NŠ Poli Drava - Luka Koper 2:2, Nissan Ferk Jarenina - Aluminij 0:0, Slovan - Bilje Renče 2:0, CM Celje - Domžale 0:3, Interblock - Rudar Velenje 6:0, HIT Gorica - Mura 05 2:2, Olimpija - Maribor Branik 0:0, Simer šampi-on - Triglav 2:2.
1.	INTERBLOCK
2.	DOMŽALE
3.	MARIBOR BR.
4.	HIT GORICA
5.	OLIMPIJA
6.	TRIGLAV
7.	LUKA KOPER
8.	MURA 05
9.	SIMER ŠAMP.
10.	N. F. JARENIN
11.	POLI DRAVA
12.	ALUMINIJ 13.SLOVAN
1S 1S	S	1	S4:16	SG
21 14	2	S	43:23	44
21 13	4	4	3S:9	43
21 13	3	S	44:24	42
21 1G	4	7	30:24	34
21 9	4	S	30:29	31
21 S	7	6	30:29	31
2G 7	S	S	32:29	26
2G 7	S	S	26:29	26
A 2G 7	4	9	37:37	2S
21 7	4	1G	31:37	2S
21 7	3	11	21:3S	24
2G 6	S	9	27:31	23
14.	CM CELJE 21 5 5 11 25:37 20
15.	RUDAR (V) 21 3 6 12 9:41 15
16.	BILJE-RENČE 21 1 2 18 19:66 5
NŠ POLI DRAVA - LUKA KOPER 2:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Palčič (6), 1:1 Sitar (8), 2:1 Goričan (35), 2:2 Palčič (80) NŠ POLI DRAVA: Musič, Legče-vič, Bezjak, Leskovar, Goričan, Kirič (Arzenšek), Pukšič (Krajnc), Kajzer, Boškovič, Sitar, Trep (Imeri). Trener: Damjan Vogrinec.
NISSAN FERK JARENINA - ALUMINIJ 0:0
ALUMINIJ: Perših, Leskovar (Kajt-na), Cesar, Dvoršak-Špehar, Jus, Sa-gadin, Kočar (Damše), Strel, Jerkovič (Vujisič), Korpar (Kobale), Horvat. Trener: Silvo Berko.
Liga U 14 - vzhod
REZULTATI 20. KROGA: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 2:1, Aluminij - Tehnostroj Veržej 2:3, Maribor Branik - CM Celje 1:0, AHA EMMI Bistrica - Dravograd 0:3, Železničar - Pobrežje Gradis 1:0, Brežice - Dravinja 0:2, Simer šampion - Nafta 0:3, Rudar Velenje - Mura 05 0:0.
1.	MARIBOR BR. 20 18 1 1 79:6 55
2.	SIMER ŠAMP. 20 14 2 4 44:21 44
3.	BREŽICE 19 12 3 4 39:20 39
4.	VERŽEJ 2G 12 3
5.	NŠ POLI DRAVA 2G 12 G
19 19
6.	MURA 05
7.	DRAVINJA
8.	CM CELJE
9.ŽELEZNIČAR
10.	DRAVOGRAD
11.	N. F. JARENINA 20
12.	NAFTA 19
13.	ALUMINIJ 20
14.	RUDAR (V) 20
15.	POBREŽJE G. 19
16.	A. E. BISTRICA 19
2G 11 1 19 19
9 4 9 2
9 2
Z	1 11
6	3 11
6	1 12
6	G 14
S	2 13
4	1 14
1	4 14
SS:37	39
33:2S	36
37:31	34
41:24	31
41:26	29
31:SG	29
2Z:39	22
2S:41	21
30:39	19
26:S2	1S
19:44	1Z
16:S2	13
S:39	Z
NŠ POLI DRAVA - NISSAN FERK JARENINA 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Damiš (26), 1:1 Ro-gina (51. z 11 m), 2:1 Pihler (69)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Kor-pič (Kukovec), Pihler, Jaušovec, Ž. Krajnc, S. Krajnc, Vrbanec (Majcen), Pajnkiher (A. Krajnc), Hameršek, Rogina, Zupanič (Šalamun). Trener: Miran Ljubec.
ALUMINIJ - TEHNOSTROJ VERŽEJ 2:3(0:2)
STRELCI: 0:1 Mencingar (6), 0:2 Mencingar (22), 1:2 Debeljak (51), 1:3 Kolar (61), 2:3 Kelc (69)
ALUMINIJ: Klasinc, Finžgar, Nova-čan, Kelc, Cafuta, Mesarič (Miložič), Novak, Gerečnik (Kirbiš), Debeljak (Knez), Koren, Špehonja. Trener: Vladimir Ripak.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 29. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Olimpija - HIT Gorica, SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Labod Drava, CM Celje - Nafta; SOBOTA ob 18.00: Domžale - Interblock; SOBOTA ob 20.15 Maribor - Ruda Velenje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.39: Krško - Aluminij, Livar - Pri-morje, Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur, Triglav Gorenjska - MU Šentjur, Mura 05 - Bela krajina.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Tromejnik G Kalamar - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Mons Claudius, Kovinar Štore - Odranci, Paloma - Šmartno, Koroška Dravograd - Simer šampion, Malečnik - Tehnotim Pesnica, Zreče - Čarda.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.30: KIV Vransko - Trgovine Jager, Šoštanj - Podvinci, Peca - Pohorje, Boč Poljčane - LKW Jack Gerečja vas, GIC Gradne Rogaška - AHA EMMI Bistrica; PONEDELJEK ob 16.30: Carrera Optyl Ormož - Partizan Fram, Bukovci - Koroške Gradnje.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Hajdina - Rogoznica, Mar-kovci - Zavrč, Apače - Gorišnica, Oplotnica - Videm; PONEDELJEK ob 10.30: Skorba - Dornava; NEDELJA ob 16.30: Pragersko - Središče.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Spodnja Polskava - Leskovec, Slovenja vas - Hajdoše; SOBOTA ob 19.30: Podlehnik - Tržec; PONEDELJEK ob 16.00: Grajena - Makole, Zgornja Polskava - Lovrenc.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
22. KROG: Aluminij - Slovan (sobota ob 16.00), Domžale - NŠ Poli Drava (sobota ob 14.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
22. KROG: Aluminij - Slovan (sobota ob 14.00), Domžale - NŠ poli Drava (sobota ob 12.00).
Futsal
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 1. KROGA: FC Krona bar Ptuj - Nazarje Glin (v petek ob 20.00 v športni dvorani Center), Sevnica - Bronx.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
3. KROG: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (petek ob 20.00)
VELIKONOČNI TURNIR V MINI ROKOMETU
RK Jeruzalem Ormož vabi na 8. velikonočni turnir v mini rokometu Ormož 2010 za fante, rojene leta 2000 in mlajše. Turnir se bo odvijal na velikonočni ponedeljek, 5. aprila, od 9.30 do 13.30 v športni dvorani na Hardeku. Vabljeni k vzpodbujanju najmlajših rokometnih nadebudne-žev. Sodelujejo ekipe: Jeruzalem Ormož, Radovljica, Varteks Varaždin, San sport Čakovec.
Odbojka
3.	DRŽAVNA LIGA (ZA PRVO MESTO)
6. KROG: Kostman Slovenj Gradec - AS ZAVA Feluka bar.
ZA 17. MESTO
6. KROG: Kurent MGS - KLS Ljubno (sobota ob 18.00 v gimnazijski telovadnici)
Šah m Turnir v Spuhlji
V ponedeljek, 5. aprila, bo od 9. ure dalje v Gostišču pri Majdi v Spuhlji nadaljevanje tradicionalnega velikonočnega turnirja v šahu. Za najboljše so pripravljeni trije pokali za prva tri mesta ter trije pokali za najboljše mladince. Vabljeni vsi, ki znajo igrati šah. Informacije: 031 221 151 (Leon Cestrnik)
Danilo Klajnšek, UK
Futsal m 1. SFL - U-21 vzhod
REZULTATI 12. KROGA: FC Krona var Ptuj - Litija 1:2 (0:0), Dobovec - Viktorbit 4:4 (1:2), Slovenske Gorice Sevnica 7:6 (2:5). V tem krogu je bil prost Benedikt.
1.	SEVNICA 10 8 0 2 60:48 24
2.	DOBOVEC 11 7 2 2 81:45 23
3.	VIKTORBIT 10 5 3 2 79:47 18
4.	LITIJA	10 6 0 4 35:33 18
5.	SLOV. GORICE 10 4 0 6 80:78 12
6.	KRONA B. PTUJ 11 1 2 8 39:64 5
7.	BENEDIKT 10 1 1 8 39:92 4
FC KRONA BAR PTUJ -LITIJA 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Macanovič (22), 0:2 Mesarič (28), 1:2 Malek (38)
FC KRONA BAR PTUJ: Denis Potočnik, Samo Malek, Primož Petek, Davorin Bratušek, Matej Svržnjak, Kristjan Brumen, Jan Čuček, Jernej Divjak, Mihael Pepelnik. Trener: Boštjan Kupčič.
DK
Motokros • 1. dirka za DP
Bele tretji v Brežicah
Sezona vedno bolj zanimivega in atraktivnega državnega prvenstva se je pričela minulo soboto na dirkališču v Prilipah pri Brežicah. Nastopilo je kar nekaj tekmovalcev iz našega območja, ki so bili uspešni. Organizator se je na dirko odlično pripravil, prav tako pa je za »popestritev« tekem poskrbelo celodnevno deževje. Dobro je nastopil lanskoletni pokalni prvak Borut Bele (AMD Tajfun šport) v kategoriji do 125 ccm - R 1. V prvi vožnji je osvojil šesto, v drugi vožnji pa četrto, kar je v skupnem seštevku dveh dirk pomenilo tretje mesto.
V kategoriji DP MC - 85 je svojo premoč ponovno poka-
zal evropski prvak Tim Gajser (Feroda Celje), ki je dvakrat, tako v 1., kakor v 2. dirki osvojil prvo mesto. V razredu MX Open je v prvi vožnji Kristjan Tadič (MTD Racing Team) zasedel peto mesto, v drugi je imel okvaro in je v skupnem seštevku zasedel dvanajsto mesto. Njegov klubski tovariš Niko Topolovec je bil v prvi vožnji dvanajsti, v drugi deveti, kar je skupno zadostovalo za sedmo mesto. Med veterani je ponovno svojo premoč pokazal Bogomir Gajser, ki je po zmagi v prvi in drugi vožnji tudi skupno osvojil prvo mesto. Najuspešnejša sta bila sin in oče Gajser.
Danilo Klajnšek
Borut Bele
Judo • Medobčinsko prv. OŠ
OŠ Ljudski vrt ekipni naslov
V nedeljo, 28. 3. je potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnošolcev. Sodelovalo je 38 učencev in učenk. V ekipni uvrstitvi je med sedmimi osnovnimi šolami pri dečkih zmagala OŠ Ljudski vrt, pri deklicah OŠ Olge Meglič, vseekipno pa OŠ Ljudski vrt. Rezultati:
Učenci letnik 1995-1997
do 44 kg: 1. Marko Verbančič (OŠ Ljudski vrt)
do 50 kg: 1. Resnik Rok (OŠ Olge Meglič)
do 55 kg: 1. Beno Cener (OŠ Haj-dina), 2. Horvat Aleš (OŠ Videm)
do 60 kg: 1 Matic Horvat (OŠ Olge Meglič), 2 Blaž Peklič (OŠ Hajdina)
do 66 kg: 1. Benjamin Novak (OŠ Juršinci); + 66 kg: 1. Mitja Vrbnjak (OŠ Juršinci)
Učenke letnik 1995-1997: do 54 kg: 1. Tjaša Brumen (OŠ Olge Meglič)
do 63 kg. 1. Larisa Čerček (OŠ Olge Meglič) Učenci letnik 1998-2000: do 32 kg: 1. Matej Hrnčič (OŠ Hajdina), Marsel Horvat (OŠ Videm)
do 38 kg: 1. Alen Pihler (OŠ Ljudski vrt), 2. Matija Krajnc (OŠ Hajdina)
do 42 kg: 1 Dejvis Kajnih (OŠ Juršinci), 2. Timotej Plesec (OŠ Ljudski vrt), 3. Alen Marin (OŠ Juršinci), 3. Jernej Šilak (OŠ Olge Meglič) do 52 kg: 1. Jure Lesjak (OŠ
Ljudski vrt), 2 Jernej Domanjko (OŠ Ljudski vrt)
do 60 kg. 1. Teodor Rotvejn (OŠ Ljudski vrt) Učenke letnik 1998-2000: do 52 kg: 1. Mihaela Vogrin (OŠ Ljudski vrt)
+ 52 kg: 1. Nika Šlamberger (OŠ Hajdina)
Najmlajši učenci in učenke letnik 2001 in mlajši:
do 20 kg: 1. Matevž Žnidarič (OŠ Gorišnica), 2. Samanta Kajnih (OŠ Juršinci)
do 25 kg: 1. Filip Vidovič, 2. Jure Mislovič (oba OŠ Mladika)
do 30 kg: 1. Luka Pihler (OŠ Ljudski vrt), 2. Tine Čeh (OŠ Olge Meglič), 3. Marcel Vrbnjak (OŠ Juršinci)
do 36 kg: 1. Justin Novak (OŠ Juršinci), 2. Jan Hodžar (OŠ Hajdina), 3. Rene Kloar (OŠ Olge Meglič), Žiga Vidovič (OŠ Hajdina)
do 42 kg: 1. Matej Šilak (OŠ Olge Meglič), 2. Kevin Kondrič (OŠ Hajdi-na)
+ 42 kg: 1. Luka Šlamberger (OŠ Hajdina), 2. Jure Vogrin (OŠ Ljudski vrt)
Ekipno učenci: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Juršinci, 3. OŠ Olge Meglič
Ekipno učenke: 1. OŠ Olge Meglič, 2. OŠ Hajdina, 3. OŠ Ljudski vrt Vse ekipno učenci in učenke: 1. OŠ Ljudski Vrt
Sebi Kolednik
Luka Šlamberger je zmagal v kategoriji učencev letnikov 2001.
Šolski šport • Polfinalno državno tekmovanje v rokometu
Rokometašem Oš Ljudski vrt Ptuj uspelo
V četrtek, 25. 3. 2010, je v športni dvorani OŠ Šmartno pri Litiji potekalo polfinalno državno tekmovanje v rokometu za starejše dečke, letnik 1995 in mlajši. Na tekmovanju so sodelovale štiri ekipe, in sicer OŠ Trbovlje, OŠ Šmartno pri Litiji, OŠ Slovenj Gradec ter učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj. Odigranih je bilo šest tekem. Naši učenci so v prvi tekmi po zelo izenačeni igri premagali učence iz OŠ Trbovlje. V drugi so se spopadli z učenci OŠ Slovenj Gradec. Tekma je bila še bolj izenačena kot prva, po zelo razburljivi končnici zmagovalca ni bilo. Za tem je sledila odločilna tekma z domačini. Po zelo dobrem začetku in zavzetosti naših učencev priložnosti za uvrstitev v finalno tekmovanje niso izpustili iz rok. Premagali so tudi domačine in se s tem uvrstili med najboljše štiri ekipe v Sloveniji, za kar jim iskreno čestitam.
Le upamo in želimo si, da bodo tako igro pokazali tudi v
finalu, ki bo 14. aprila 2010.
OŠ Ljudski vrt: Martin Vr-bančič, Rok Šalamun, Davorin Levanič, Luka Reisman, Teo Prapotnik, Aljaž Mori, Toni Rogina, Filip Jerenec,
Mario Kenda, Žan Černi-vec, Kevin Krajnc, Miha Te-tičkovič, Žan Bukvič in Rok Dravčbaher.
Rezultati polfinalnega tekmovanja:
OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Trbovlje 17:15, OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Slovenj Gradec 19:19, OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Šmartno pri Litiji 13:10
Mentor/učitelj: I. Ivančič
Rokomet • Lige mladih
STAREJSI DEČKI B -POLFINALE SKUPINA B
REZULTATI 9. KROGA: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško 24:33, Klima Petek Maribor - Trimo Trebnje 22:29, Sevnica - Krka 33:30.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 9 9 0 0 18
2.	VELIKA NEDELJA 9 7 0 2 14
3.	SEVNICA	9 6 0 3 12
4.	TRIMO TREBBNJE 9 3 0 6 6
5.	KRKA	9 1 0 8 2
6.	K. PETEK MARIBOR 9 1 0 8 2
VELIKA NEDELJA - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 24:33 (11:18)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Žan Črnivec 1, Filip Bombek, Žiga Kumer 4, Kevin Slavinec, Rok Cvetko 4, Denis Jaušovec 1, Kristjan Šošta-rič 1, Matic Bokša 4, Kevin Preac, Jure Kocbek, Gregor Hojžar 3, Tomaž Cvetko, Matic Marin 6. Trener: Bojan Munda.
Derbi prvenstva v polfinalni skupini B so zasluženo dobili gostje iz Celja. V preveliki želji po zmagi so domačini naredili preveč nepotrebnih napak, kar pa so izredno hitri gostje v veliki meri izkoriščali in na lahek način dosegali gole. Mladim rokometašem iz Velike Nedelje ne moremo očitati, da se niso borili, saj so poskušali različne pristope, vendar so bili gostje pripravljeni na vse in so zasluženo zmagali. Do finalnega turnirja v Celju je še veliko časa in igralci Velike Nedelje bodo vsekakor ta čas porabili za temeljite priprave, še prej pa je potrebno odigrati zadnjo tekmo polfinala v Trebnjem proti sovrstnikom Trima. Že na tej tekmi lahko fantje pokažejo, da so imeli na tekmi proti Celju samo slab dan.
MLAJŠE DEKLICE A: PTUJČANKE ZA NASLOV SLOVENSKIH PRVAKINJ
REZULTATI 19. KROGA: Rače - Mercator Tenzor Ptuj 16:19 (9:9).
1.	MER. TENZOR PTUJ 18	16	1	1	33
2.	RAČE 17	11	3	3	25
3.	CELEIA ŽALEC 15	10	0	5	20
4.	VEPLAS VELENJE 16	9	1	6	19
5.	BRANIK MARIBOR 15	9	1	5	19
6.	CELJSKE MESNINE 16	8	0	8	16
7.	BREŽICE 16	8	0	8	16
8.	LITIJA 16	7	0	9	14
9.	ZAGORJE GEN-I 15	4	0	11	8
10.	NAZARJE 15 3 0 12 6
11.	MILLENNIUM - 2 17 0 0 17 -2
RAČE - MERCATOR TENZOR PTUJ 16:19 (9:9)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 1, Barbara Borovčak 15, Tonja Kolednik, Sindi Zorec 2, Sandra Šraj-
ner, Marina Majcen 1, Sara Čagran, Lara Čagran, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
Mlajše deklice iz Ptuja so v soboto dosegle največji uspeh mlajših selekcij doslej, saj so se z zmago nad Račami že uvrstile na zaključni turnir, na katerem se bo odločalo o prvih treh mestih v Sloveniji. Kljub slabemu začetku v Račah so se dekleta zbrala in po navodilih trenerja uspešno premagala domačinke in tako zasluženo osvojila prvo mesto. Zmaga je bila še toliko bolj sladka, saj so na Ptuju z Račami le remizira-le. Predvsem se je izkazala ptujska kapetanka Barbara Borovčak, ki je dosegla petnajst zadetkov in je tudi najboljša strelka lige s 196 zadetki. Sedaj mlada ptujska dekleta čakata še dva kroga in zaključni turnir. Zahvala pa gre tudi staršem in ostalim sorodnikom, saj so se v Račah zbrali v zares velikem številu in so s športnim navijanjem pripomogli k zmagi. Na Ptuju se že veselijo nove športne dvorane pri Ljudskem vrtu, saj bo tako na voljo več terminov za mlajše selekcije, da se bodo lahko dosegali še naprej odlični rezultati.
2. MLADINSKA LIGA -POLFINALNA SKUPINA B
REZULTATI 5. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Črnomelj 25:24, Krško - Slovenj Gradec 33:32.
1.	SLOVENJ GRADEC 5	4	0	1	8
2.	KRŠKO	5	3	0	2	6
3.	GORIŠNICA	5	2	0	3	4
4.	ČRNOMELJ	5	1	0	4	2
MOŠKANJCI GORIŠNICA - ČRNOMELJ 25:24 (12:10)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Sov-dat, Vesenjak, Geč 3, Vesenjak, Bedrač 3, D. Petek 2, Arnuš 5, M.
Petek 8, Zorli 4, Vukan. Trener: Aleš Belšak.
Mladinci iz Gorišnice so svoje sovrstnike iz Črnomlja pričakali v močno okrnjeni sestavi. Vse to pa so nadomestili z veliko borbenostjo in na koncu slavili svojo drugo zmago v svoji polfinalni skupini. Ponovno je v vratih blestel Rok Vukan.
Danilo Klajnšek
MLAJŠI DEČKI B, 4. KROG POLFINALNA SKUPINA D: MLAJŠIM DEČKOM B (1998)USPELO
CELJE PL - JERUZALEM 13:17 (7:8)
JERUZALEM: Korpič Lesjak (5 obramb), Caf (4 obrambe), Rizman (1 obramba); Ulaga 1, Kavčič 2, Horvat 6 (5), Zidarič, Grabovac, Luci, Lukner, M. Hebar 3, Ozmec 2, Nie-dorfer 3. Trener: Mladen Grabovac
Tekma v prelepem Zlatorogu je odločala o potniku na zaključni turnir. Po prvi tekmi so Ormožani imeli prednost 6 točk, saj so Celjane na Hardeku ugnali z 18:12. Gostje so prvih šest minut odigrali slabo in po lastnih napakah ponudili Celjanom vodstvo s 4:2. Sledile so prve menjave, ki so prinesle preobrat v prid Ormožanov. Niedorfer in Hebar (letnika 1999) sta odlično zaigrala v napadu in sploh se ni čutilo, da so gostitelji tesneje pokrivali prvega ormoškega strelca Horvata. Obramba Jeruzalema je postajala vse čvrstejša in na odmor so varovanci trenerja Mladena Grabovca odšli z golom prednosti, 8:7, ki bi lahko bila še višja. V nadaljevanju Jeruzalem ni popuščal in je trdno držal niti igre v svojih rokah ter si ustvaril prednost šestih golov, 17:11. Zmagovalec je bil odločen. Po koncu tekme sta si obe ekipi športno čestitali in bili enotnega mnenja, da ni pošteno, da ena
Mlajše deklice A Mercatorja Tenzorja Ptuja
izmed ekip ne bo videla zaključnega turnirja. Obe ekipi sta namreč že skupaj zaigrali v predtekmovanju, kjer so Ormožani osvojili 1., Celjani pa 2. mesto. Za nagrado pa bodo zaključni turnir videli rokometaši Gorenja, ki so v predtekmovanju osvojili 3. mesto (obakrat izgubili proti Celju in Jeruzalemu) ter dobili lažjo skupino in se uvrstili med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Omeniti velja sodniški par Aleš Brečko - Uroš Krampušek, ki je po tekmi s strani obeh taborov prejel čestitke za sojenje. Da bi le bilo več takšnih sodniških parov.
MLAJŠI DEČKI A, 4. KROG, POLFINALNA SKUPINA C: OGROMNA SMOLA PRVAKOV
JERUZALEM - KRŠKO 25:21 (15:9)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Zlatnik, Caf; Kralj, Lukman 2, Kolmančič 9 (5), Štumberger 4, Topolovec 1, Kociper 3, Ozmec 1, Kavčič, M. Hebar, Ulaga, Plavec, Grabovac, Horvat 5. Trener: Mladen Grabovac.
Ko so v taboru Jeruzalema že pomislili, da je smole, ki spremlja Ormožane od novega leta, konec, je v petek sledil nov šok. Na treningu je novo poškodbo staknil glavni organizator igre Tilen Kosi, ki je tako najbrž končal letošnjo sezono, čeprav je eden izmed nosilcev igre pri mlajših dečkih A in tudi B. Ob ugodnem rezultatu proti Krškemu bi zaključni turnir potekal v Ormožu, zato je bila tekma izrednega pomena za obe ekipi. Prvo srečanje v Krškem so namreč dobili Krčani z izidom 22:18. Gostitelji so bili boljši nasprotnik ter so vodili celo tekmo in so si do odmora priigrali šest točk prednosti, 15:9. V 2. polčasu žal niso ponovili igre iz prvega dela in borbeni Krčani so izid znižali na 18:17. V dramatični končnici je Jeruzalem vodil trikrat za pet, 23:18, 24:19 in 25:20. Zadnja dva zadetka so gostje dosegli iz se-demmetrovke. Na obeh tekmah med istima ekipama so Krčani izvajali 15 sedemmetrovk, Ormožani 6. Dovolj zgovoren podatek o tem, kdo je imel veter v hrbet. Zadnji napad za zmago so imeli rokometaši Jeruzalema, ki so dosegli zadetek, vendar za pol sekunde prepozno, saj se je oglasila sirena. Krčani so napredovali na zaključni turnir zaradi večjega števila doseženih zadetkov v gostih. Nova smola za Ormožane, saj bi bili organizatorji zaključnega turnirja. Kljub zmagi domači rokometaši niso mogli skriti razočaranja, so pa zmogli dovolj moči, da so športno čestitali borbenim Krčanom in jim zaželeli srečo na zaključnem turnirju.
ku
Polenšak • Tridnevno praznovanje
Polenski radio, idrijske čipke in gibanice
Ob letošnjem dnevu, posvečenem materam, so se na Polenšaku še posebej izkazali; tamkajšnje Turistično društvo (TD) in društvo upokojencev je namreč pripravilo razstavo najrazličnejših izdelkov domačinov, ki sojo odprli v četrtek zvečer ob zanimivem kulturnem programu domačih osnovnošolcev.
Mladi Polenšani so namreč zbranemu občinstvu na ploščadi pred turističnim domom prikazali nadvse humorno zasnovano točko, ki so jo poimenovali kar Polenški radio. Skupinica osmih »novinarjev« je tako vedela povedati, da bolj hitrega prenosa vseh domačih informacij v prav vsak dom na Polenšaku, kot je njihov radio, ni nikjer, da so najboljša postaja daleč naokoli, ki imajo tudi ekskluzivno pravico do prenašanja vaških čenč. Tako je po zaslugi polenškega radia takoj vsem znano, kaj je kupovala Francka v trgovini, kdo bo prodal tele, katera ženska ima novo frizuro in zakaj, pa tudi, kje bodo pri hiši zibali in še in še. Osnovnošolski novinarji so nato odigrali še oddajo Povejte svoje mnenje na temo Od kod pride otrok in odgovori so bili res zanimivi, saj je bila v igri štorklja, pa ati z avtomobilom, ki dojenčka pač pripelje domov, celo vesoljci so bili krivi za naraščaj, na koncu pa so vendarle ugotovili, da je otrok najprej ena mala pikica v maminem trebuhu, potem skrivnost med atijem in mamico, na koncu pa se potem »ziba otroka, čisto pravega, ki lula in joka«. Da je bilo med občinstvom prav toliko smeha kot glasnega aplavza med
Največji aplavz in največ smeha so s svojim nastopom »Polenški radio« poželi domači osnovnošolci.
nastopom nadebudnih »novinarjev« in po njem, je lahko razumljivo.
Nastopila je tudi glasbena skupina domačega društva upokojencev, zbrane pa je nagovoril še predsednik TD Franc Kukovec, ki je več povedal o sami razstavi: »Letos odpiramo prvo takšno razstavo ročnodelskih izdelkov vseh vrst v našem kraju. Moram priznati, da smo bili na začetku kar skeptični, če bo uspelo, toda naši krajani so se odlično odzvali in razstavljenih je res ogromno najrazličnejših izdelkov iz vseh vrst materialov; od papirja, lesa, tkanih izdelkov, iz kartona, kovine in prejice. To
dokazuje, da imamo tukaj veliko mojstrov, ki znajo narediti prave male čudeže. Posebej pa v našem kraju pozdravljam mlado, 20-letno mojstrico kle-kljanja in idrijske čipke, ki se lahko ponaša z najvišjimi priznanji z državnih in mednarodnih tekmovanj, Špelo Jamšek. Tudi njeni izdelki so na razstavi in obljubila nam je, da bo prihodnje leto pri nas organizirala prvi tečaj klekljanja.«
Kukovec, Jamškova in predsednik društva upokojencev Franc Hojnik so nato odprli razstavo, kjer je bilo videti res veliko vsega; posebno pozornost pa je seveda vzbudila mlada Špela, ki je navzočim
Na bogati in pisani razstavi izdelkov, ki so jih naredili kar domačini sami, je veliko radovednih pogledov in tudj vprašanja bilo namenjenih mladi mojstrici klekljanja z veliko državnimi in mednarodnimi priznanji Špeli Jamšek, ki jo je na Polenšak pripeljala ljubezen ...
prikazala način izdelave idrijske čipke. »Klekljam zdaj že 16 let, od svojega četrtega leta starosti, tega sem se pa naučila doma, v Črnem Vrhu nad Idrijo. To delo mi je v veliko veselje. Doslej sem s svojimi izdelki tekmovala že marsikje, med drugim imam 13 naslovov državne prvakinje v idrijski čipki, dve zlati medalji iz Anglije in eno iz Španije, zdaj
pa delam poseben poročni šopek iz čipke za tekmovanje na Japonskem. Ta mora ostati še skrivnost, ga bom pa pokazala po tekmovanju,« je povedala zgovorna in simpatična Špela, ki jo je na Polenšak pripeljala ljubezen, in še dodala, da ji je tukaj zelo všeč, in če bo vse po sreči, bo tudi ostala.
Na Polenšaku pa so materinski dan proslavili še v petek z
nastopom osnovnošolcev v tamkajšnji šoli, sobota in nedelja pa sta bili družabno obarvani, saj so se v centru naselja odvijali nastopi raznih glasbenih skupin, na ogled je bila razstava, kjer je bilo nekatere izdelke tudi možno kupiti, seveda pa so kot za med šle tudi znane polenške gibanice, ki so jih na-pekle domače gospodinje.
SM
Tržec • Praznik kvintona 2010
Dornava, Biš • Orači in gasilci
Foto: SM
Foto: SM
Letos bolj recesijsko ... Presmeca velikana
PGD Tržec že od leta 2002 organizira izbor najboljšega kvintona in domače klobase; idejni vodja in pobudnik prireditve je Bogomir Hliš: »Doslej nam je uspelo izvesti že osem kvintonijad, izjema je bila le lansko leto, ko nikakor nismo mogli uskladiti termina z najemom prostora.«
Letošnja prireditev je bila bolj recesijsko obarvana; ne toliko po številu prinesenih vzorcev vina kot po številu vzorcev domačih klobas - teh je bilo namreč le nekaj.
»Skupno sta dve komisiji ocenjevali šest vzorcev domačih klobas in 31 vzorcev vina. Med temi je bilo devet vzorcev kvintona, kar 17 vzorcev kvinton - mešano vino, trije vzorci šmarnice, en vzorec gemaja in en vzorec žametne črnine, ki pa ni bila v ocenjevanju. Vsi, ki so prinesli vzorce vina in klobas, so prejeli priznanja, kot najboljši pa so bili po oceni komisije izbrani: med kvintoni je postal prvak Viktor Mertuk, v kategoriji kvinton
- mešano Boštjan Hliš iz Tržca, med gemaji je bil najboljši Štefan Gregorec iz Orešja, za najboljšo šmarnico je bil izbran vzorec Jitke Novak s Pobrežja, za žametno črnino pa je dobil posebno priznanje Ivan Rodošek iz Tržca. Med klobasami je bila kot najboljša ocenjena domača mešana svinjska klobasa, ki jo je izdelal David Pintarič iz Tržca,« je povedal Hliš. Najboljši so ob priznanjih prejeli tudi praktične nagrade, in sicer škarje za rez trte, David Pintarič pa je dobil desko za rezanje in nož.
Komisijo, ki je ocenjevala vina, so letos sestavljali znani vinarji Konrad Janžekovič, Bojan Lubaj in Jurij Cvitanič, v komisiji
		
	r fl	
	L	
Foto: SM		
Člani sekcije Oračev so sobotno popoldne na Cušekovi domačiji v Dornavi posvetili izdelavi presmeca velikana, ob njem pa so za vse občane naredili še preko 100 manjših presmecev.
Zmagovalno domačo klobaso je prinesel David Pintarič.
Pobudnik trževske kvintonija-de Bogomir Hliš je povedal, da je bilo letos veliko vzorcev vina in precej manj vzorcev domačih klobas.
za ocenjevanje salam pa so se zbrali prekaljeni mesarji Marjan Šibila, Alojz Emeršič in Jože Or-lač; skupna ocena vseh članov komisije pa je bila, da se kvaliteta tako vinskih kot mesnih dobrot iz leta v leto izboljšuje.
Na nedeljski slavnostni razglasitvi, ki so jo z razstavo svojih mojstrovin popestrile mojstrice ročnih del iz sekcije Zankice in Etnografsko društvo z razstavo presmecev, za boljše vzdušje pa je bilo slišati tudi petje in harmoniko, so narezane in natočene dobrote letošnje kvintonija-de kar hitro izginile v prešerni družbi zbranih krajanov.
SM
Letošnji dornavski presmec velikan meri v dolžino dobrih 12 metrov in je za približno dva metra daljši od lanskega. Kot je povedal vodja Oračev Miroslav Slodnjak, so v presmec vtkali ibo, črenso, dren, metpriko, pušpan in škrobatino, za izdelavo pa so porabili nekaj ur.
Zelenega velikana so nato v nedeljo odnesli k pozni maši po blagoslov, popoldne pa so ga postavili na zelenici pred Čušekovo domačijo, kjer je nadomestil lanskega in bo ostal do naslednjih velikonočnih praznikov.
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Biš iz občine Trnovska vas so začetniki akcije izdelave presmeca velikana, saj so ga prvič naredili že pred 23 leti. Največji doslej je v dolžino meril kar 30 metrov, letošnji pa je nekoliko bolj »recesijski«, saj meri dobrih 22 metrov.
Za izdelavo je 15 gasilcev porabilo dobri dve uri, osnova presmeca pa je kar olupljeno deblo smreke, na katero so navezali različno zelenje; od čren-se, drena, oljčnih vejic, pušpana, na koncu pa so ga okrasili še s cvetovi narcis. Gasilci so pre-smec že v soboto pozno popoldne odnesli izpred gasilskega
doma dober kilometer do vaške cerkve sv. Bolfenka v centru Trnovske vasi, kjer so ga postavili,
na blagoslov pa je počakal do nedeljske maše.
SM
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje .
Ptujski rimljani bodo obiskali Rim
V Slovenski turistični organizaciji ugotavljajo, da se je letošnje turistično leto, ki bo eno najzahtevnejših v zadnjih letih glede na gospodarsko krizo in finančno recesijo, dobro začelo. Na dobro sezono stavijo tudi v ptujskem turizmu.
Število domačih gostov je v prvih dveh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009 poraslo za 11 odstotkov, tujih pa za pet odstotkov. V tem času je bilo ustvarjenih več kot 484 tisoč nočitev. Kot je povedal direktor STO mag. Dimitrij Piciga, začasni statistični podatki po-
trjujejo povečano zanimanje Slovencev za oddih doma, še posebej pa v času zimskih počitnic šolarjev. Skupaj s partnerji iz slovenskega turističnega gospodarstva in ostalimi institucijami pa so odločeni storiti vse, da bo letošnja sezona najmanj enaka lanski ali celo boljša. Predstavitev slo-
venske turistične ponudbe na ciljno izbranih trgih se kaže v bistveni rasti števila gostov in njihovih prenočitev s teh trgov. Samo s srbskega trga se je število gostov v letošnjem februarju povečalo za 63 odstotkov, število nočitev pa za 71 odstotkov. Po rezultatih raziskave Eurostat o potovalnih namerah Evropejcev, ki jih je nedavno objavila Evropska komisija, se bo v letu 2010 na počitnice ponovno odpravilo okrog 80 odstotkov Evropejcev. Nočitve turistov iz evropskih držav, ki obiščejo Slovenijo, predstavljajo 50 odstotkov vseh nočitev. V strukturi vseh nočitev s 23 odstotki prevladujejo Italijani, sledijo jim Avstrijci s 15 odstotki, Hrvatje s 13 odstotki in podobno.
Rimske zgodbe, ki jih razvijajo v Termah Ptuj, so vse bolj odmevne. Ena od teh je tudi rimska poroka, letošnja bo že tretja po vrsti. Izbrani par se bo po rimskih običajih poročil 24. aprila, ko bodo v Termah Ptuj tudi pričeli poletno kopalno sezono z odprtjem zunanjih bazenov. Južno-
afriško vas, ki bo živela vse do konca letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva, Terme Ptuj so že nekaj časa pripravljalna baza izbrane slovenske nogometne reprezentance, pa bodo odprli maja.
Ptujske rimske zgodbe so segle tudi zunaj meja Slovenije. Skupina 45 ptujskih rimljanov si bo letos še kot opazovalka, drugo leto pa že kot aktivna udeleženka, ogledala veliko rimsko povorko v čas rojstnega dneva Rima, ki bo 21. in 22. aprila.
Gre za največjo prireditev z rimsko zgodbo na svetu, ki zbere nekaj tisoč udeležencev iz cele Evrope in tudi od drugod. Naslednja pot ptujskih rimljanov bo v mesto Carnuntum pri Dunaju, kjer prav tako pripravljajo rimske igre. Kot pravi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, tudi ta dva obiska sodita v okvir priprav na letošnje rimske igre v Termah Ptuj, ki bodo konec avgusta letos in ki bodo še bogatejše kot v prejšnjem letu.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Suzana Toplak, Stojnci 106, Markovci, ki je pravilno odgovorila, da bo 21. razstava Dobrote slovenskih kmetij od 21. do 24. maja v prostorih mino-ritskega samostana na Ptuju. Danes sprašujemo, kdaj bodo v Termah Ptuj odprli južnoafriško vas. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski rimljani so pozdravili tudi predsedniško trojico med njihovim obiskom Ptuja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj bodo v Termah Ptuj odprli južnoafriško vas?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (S.) .
Malo naokrog
Naokrog sva pohajala tudi s Kenom, potepuhom, ki je obredel že ves svet in ga ni bilo težko pripraviti za kakšno dogodivščino.
Nekje sva slišala, da je v Mammoth Hot Springsu, ki je ena izmed maloštevilnih naselbin na severu parka, nogometni turnir, in ker on nima pojma o fuzbalu in ker so se meni ob tem zasvetile oči, sva se odločila, da greva tja. In to kar na štop. Imela sva kar srečo: najprej sta naju pobrala dva naša natakarja, ki sta se odpravila na privatni izlet. Po uri vožnje smo se zaradi različnih smeri razšli in kaj kmalu je moj magični palec ustavil dve ženščini, mamo in hči, ki sta se vso vožnjo prepirali o bodočem zetu, kar naju je seveda sila zabavalo. Tudi tu smo se po slabi uri morali raziti, zato sva nazadnje morala ujeti nek francoski parček, ki je bil tu na počitnicah. Moška polovica omenjenega para se je sila rada pogovarjal o nogometu - Slovenijo sta seveda poznala, le malo se je možakarju omra-čil obraz, ko sem omenil, da sem iz okolice Maribora. Predobro pozna to štajersko prestolnico, saj je pred desetletjem suvereno izločila njegov Lyon
iz Lige prvakov. Še pomnite?
Mammoth je znan po svojih vrelcih in po posebnih kamninah ter površju. Je pa to že skoraj eno malo naselje, ki je urejeno prav nenavadno za te razmere: bajte s fasado, čisto planska ureditev, skrbno pokošena travica, veliko sence ter seveda veliko živali. Veliko stavb je še iz časov Indijancev, saj je bila tu nekoč vojaška baza, naselbina pa se je uporabljala tudi v znameniti ameriški vojni med Severom in Jugom. Igrišče je bilo skrito zraven prazne šole, postavljeno v majhn dolinici, nevidni za navadne turiste. Zares eden lepših krajev na tem območju. S Kenom sva se priključila vsak k svoji ekipi, pa smo se začeli malo potiti. Osem ekip, odlične tekme in peklenska vročina. Moja prva mednarodna tekma, edini evropski predstavnik na turnirju in seveda gol v drugi minuti drugega polčasa. V finalu, se ve. In potem smo veselo izgubili ...
Po tekmah sva si šla malo pogledat
Foto: Daniel Zorko
Ken (in jaz) na kamiončku
to naselje. Malo sprehoda po naselju ni prineslo drastičnih dogodivščin, obre-dla pa sva skoraj vse stavbe. V eni od teh sva odkrila tudi prostore, v katerih se noben noče znajti, namreč zapor. Gre za edini zapor v nacionalnem parku, zato ni težko uganiti, kam bi te ran-gerji pripeljali, če bi slučajno zabredel na drugo stran zakona. Po zaporu sva se lahko kar nemoteno sprehajala. No, resnici na ljubo, nekih jetnikov trenutno sploh ni bilo. Nasploh v teh krajih ne poznajo besede varovanje. Vse je kar odprto, še avti. Malo sicer pazijo na denar, drugače pa se lahko po mili volji sprehajaš, uporabljaš računalnike, hladilnike, pralne stroje .
Imela sva še nekaj časa, pa sva rekla, da še greva na en rahli pohod. 13 kilometrov po bregu. Malo naporno, vendar koristno početje. Planine, neokrnjena narava, nikjer žive duše. In spet sva imela srečo. Na parkirišču sva srečala parček, ki je šel v najino smer. Dovolj naporov za en dan.
No, če smo že pri športu ... nahecali so me tudi za softbal. Igrali smo neko divjo podeželsko ligo, ki se je odvijala čisto sredi ničesar, po navadi pa se je zbralo do sto ljudi. In me dajo igrat! Kot da poznam pravila . Podobno je kot basebal, ki je sicer v ZDA zelo popularen šport, vendar se malce razlikujeta. Kako, sicer ne vem, vendar sem vedel, da moram s kijem zadeti žogico. Po nekem čudežu sem jo zadel, in ker so začeli teči vsi drugi, sem isto naredil tudi jaz. Pa tečem, pa kričijo, naj se ustavim. Pa se ustavim, pa moram spet teči . Kdo bi jih razumel, te Američane, naš nogomet je veliko bolj preprost. Pa so me tako usmerjali, dokler ni pripujsal nek orjaški bizon-ček ter poskrbel za kratek incident. Huligan je namreč počasi zakorakal
na prvo bazo in grobo zmotil naš obračun. Za slabih petnajst minut smo se morali vsi umakniti ter počakati, da je zagledal privlačen kupček trave nekje
v grmovju in se udobno odpravil tja. Mi smo nadaljevali igro in . spet izgubili. Šport, zgleda, ni zame .
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Pifmusove vinske zgodbe - SVEČANI ZAKLJUČEK
Petek, 9.4., ob 20. uri v Klubu Gemina XIII.
Enkraten vinsko kulinarični dogodek z izborom vin vinarjev, ki so se predstavili v letošnji sezoni Primusovih vinskih zgodb.
Postreženih bo deset vzorcev vin in šest hodov večerje ob glasbeni spremljavi. Cena svečane večerje znaša 35 € na osebo. Število mest je omejeno!
Celodnevna vstopnica za odrasle za kopanje, savno, fitnes in malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 € Posebna ponudba za upokojence do 20.4.2010: 50 % popust na celodnevno vstopnico za kopanje.
Sezonska vstopnica za kopanje v Termalnem Parku
Otroške vstopnice v predprodaji že od 99 €! Več informacij na www.terme-ptuj.si
Pestra izbira malic v restavraciji lila
Pri nakupu 10 malic gratis celodnevna vstopnica za Termalni park. (Malica v restavraciji Žila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.)
<4*
GEMINA
K- L- U-B
S
' : ■
Termalni Parfe I
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
i
< a Termalni ~
?Sr-6-«r %
f i v	^
Termalni %
Kuharski nasveti
Kruh in pletenice
Beli kruh pripravljamo iz kvašenega testa. Njegove sestavine so moka, kvas, voda in sol. Pri pripravi prazničnega belega kruha uporabimo najbolj fino belo moko, tip 500, in kruh izboljšamo še z raznimi dodatki, ki mu dajejo še posebej fino in krhko strukturo in barvo. Belemu kruhu najpogosteje dodajamo še jajca ali samo rumenjake. Kruh pripravljen z jajčnimi rumenjaki je bolj rahel in lepe barve.
Praznični beli kruh izboljšujemo tudi s stopljenim surovim maslom, ki kruhu daje boljši okus in je najbolj priljubljen dodatek k finemu kvašenemu testu. Maslo sicer lahko zamenjamo z margarino ali oljem, vendar kruh nima tako finega okusa. Z dodatkom surovega masla ali druge vrste maščobe postane kvašeno testo za kruh tudi voljnejše. Uporabili bi lahko tudi svinjsko mast, ki je značilna tudi za nekatere spe-cialitete, kot so francoske tanke štručke belega kruha in mehiške tortilje.
Beli kruh zamesimo vedno z mlekom ali mlekom v prahu, z dodatkom mleka postane kruh mehkejši in pridobi izrazito belo barvo. Vse kruhe tudi narahlo solimo. Za beli kruh vzamemo povprečno 10 g soli na pol kilograma moke. Sol zavira delovanje kvasa, zato jo damo med moko, preden dodamo kvas. Če damo v testo nekoliko več soli, bo testo bolj dolgo vzhajalo.
Praznični beli kruh tudi sladkamo, s sladkorjem mu izboljšamo okus. Sladkor bi lahko zamenjali tudi z dodatkom medu. Sladkor se med peko razgradi in tako alkohol izhlapeva in s tem tudi testo rahlja. Če kvašenemu testu dodamo preveč sladkorja,
Tačke in repki
Cepljenje bolnih in gravi-dnih živali proti steklini
Kar nekaj različnih vprašanj glede cepljenja zoper steklino so poslali naši bralci.
Bralec Marjan iz okolice Ptuja ima štiri leta staro psičko pasme nemški ovčar, ki je v drugi polovici gravidnosti (brejosti). Bralec sprašuje, ali jo mora pripeljati kljub temu na cepljenje proti steklini, saj je slišal, da jo lahko cepi, če je psička breja do polovice časa.
Včasih smo res cepili tudi breje živali do polovice brejosti. Danes pa vemo, da je kakršnokoli cepljenje breje živali lahko škodljivo za plodove, in to ne glede, v kateri fazi brejosti je. Še najbolj je neprimerno v začetku brejosti, ko se plodovi začnejo formirati in intenzivno rastejo. Kasneje pa lahko s cepljenjem oslabimo imunski sistem živali, tako da si organizem ne razvije ustrezne količine protiteles oziroma želene zaščite, ki jo moramo doseči s cepljenjem. Bralcu Marjanu svetujem, da javi v veterinarsko ambulanto, kjer po navadi cepi svojo psičko, da je sedaj breja, če je minilo več kot leto dni od predhodnega cepljenja. V kartoteko psičke bodo naredili zaznamek in cepljenje se bo izvedlo komaj po
kvas močne deluje in lahko pri oblikovanju kruha v pletenice povzroča tudi pokanje. Zato damo tudi sladkor v moko in ga temeljito premešamo, še preden dodamo kvas.
Sama tehnika priprave kvašenega testa ni tako zahtevna. Če želimo, da bomo beli kruh pripravili čim prej, kvas posebej pristavimo v toplo mleko in mu dodamo žličko sladkorja in žličko moke, premešamo, da dobimo gladko zmes in nato damo na toplo, da kvas vzhaja. Med tem časom presejemo moko in ji dodamo sol, sladkor in rumenjake, lahko pa tudi cela jajca. Posebej v ponvi stopimo maslo. Vzhajan kvas dodamo k pripravljeni moki in po potrebi prilivamo toplo mleko. Ko smo dobili grobo testo, prilijemo še stopljeno maslo. Nato na delovni površini gnetemo testo kar nekaj časa, da dobimo enakomerno testo, brez grudic, mehko, prožno in blesteče. Če pripravljamo večjo količino testa, si ga takoj po gnetenju razdelimo na enake dele, jih oblikujemo v hlebec ter damo vzhajat v primerno posodo, ki smo jo prekrili s kuhinjsko krpo ter krpo potresli z ostro moko.
Tako pripravljeno testo damo vzhajat vsaj 30 minut. Če želi-
mo, da bo kruh po peki gostejši, lahko testo ponovno zgnetemo in še enkrat vzhajamo. Prav tako naredimo, če bomo iz testa spletli pletenice.
Pred peko kruh pomažemo in po želji okrasimo. Skorjo kruha izboljšamo, če smo kruh oblikovali na delovni površini. Kruhi, ki jih premažemo z razte-penim jajcem, bodo med peko dobili svetlečo, zlato rjavo površino. Če želimo močan sijaj, pustimo, da se premaz posuši in kruh premažemo še enkrat. Kruh bo posebej okusen, če ga pred peko potresemo s soljo, sesekljanimi mandlji ali lešniki. Preden kruh potresemo z omenjenimi sestavinami, ga premažemo z jajcem ali mlekom. Če pečemo kruh v škatlastih modelih, lahko pripravljen model dobro premažemo z margarino ali maslom in nato potresemo z mešanico moke kosmičev ali orehov in prav tako dobimo zanimivo okrašen in po okusu izboljšan beli kruh. Posebej okusen beli kruh dobimo, če ga pred peko premažemo z rumo-vim ali češnjevim sirupom.
Pomembna je tudi peka kruha. Kruh pečemo na začetku pri močni temperaturi, da preprečimo delovanje kvasovk in se konča vrenje. Bel kruh pečemo najpogosteje pri 220 do 250 °C. Peka se odvija v tako
imenovanih treh stopnjah; na prvi stopnji se v testu razvijajo mehurčki plina in ga razmeroma hitro dvignejo, na drugi stopnji se testo trdi in v tretji stopnji začne rjaveti in nastajati hrustljava skorja. Na dno pečice lahko postavimo tudi posodo s toplo vodo, da nastane lepša skorja, ki ni preveč suha.
Enostaven recept za praznični beli kruh je pol kilograma mehke moke, 2 dekagrama kvasa, 2 rumenjaka, 3 dag masla, žlička soli, 2 žlici sladkorja, vanilin, mleko po potrebi. Okus lahko še izboljšamo z dodatkom rozin.
Vedno pogosteje si tudi doma pripravljamo različne pleteni-ce, najenostavneje naredimo pletenico tako, da si celotno testo razdelimo na 5 delov. Tri nekoliko večje in dva manjša dela. Iz treh večjih delov spletemo klasično kito, ki jo na sredini narahlo razpotegnemo, narahlo premažemo z jajcem in nato nanjo položimo še pletenico, ki smo jo zvili iz dveh delov. Tako pripravljeno najprej vzhajamo, nato pred peko premažemo in pečemo kot ostali beli kruh. Po vrhu jo lahko potresemo s kosmiči, lešniki, rozinami ali iz testa oblikujemo različne okraske, kot so rožice, listi, ptički in podobno.
Vlado Pignar
odstavitvi mladičkov, to je 8 tednov po porodu.
Bralec s Ptuja sprašuje, ali se po cepljenju lahko pojavi reakcija, saj je njegov kuža vsako leto po cepljenju nekaj dni omotičen in žalosten.
Po cepljenju se zelo redko pojavi reakcija. Kužek lahko dobi povišano temperaturo in je dan ali dva manj razigran in živahen. Tako stanje lahko traja kratek čas, v nasprotnem primeru svetujem obisk pri veterinarju, ki bo ustrezno ukrepal. Če pa se pojavi bruhanje, driska in močna otožnost živali, je treba poiskati pomoč takoj, saj je cepljenje pospešilo izbruh bolezni, ki se je že napovedovala. To pomeni, da je bil kužek najverjetneje v inkubaciji določene bolezni, ko še ni bolezenskih znakov, vendar se bolezen
že pripravlja in cepljenje lahko še pospeši njen izbruh. Lastnik psa mora veterinarju ob cepljenju omeniti, da se mu kužek ne zdi v redu in veterinar bo s podrobnim kliničnim pregledom ugotovil zdravstveno stanje živali. Načeloma se cepljenje živali lahko izvede, če kuža nima povišane telesne temperature, če ne bruha in je živahen. To pa je tudi odgovor tretjemu bralcu, ki sprašuje, ali lahko cepi bolnega psa.
Ob cepljenju proti steklini mora veterinar preveriti zdravstveno stanje živali. V veliko pomoč mu je tudi anamneza lastnika. Če kužek nima povišane telesne temperature, se ga lahko cepi, čeprav je mogoče ta dan bolj žalosten. Breje samičke in samičke po porodu pa se
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ne cepijo do odstavitve mladičkov. To pa je najkasneje do 8 tednov po porodu in takrat mora lastnik psičko pripeljati na cepljenje. Ne cepijo se tudi psi, ki so na imunosupresivni terapiji zaradi močnih alergij, na terapiji s kortizonskimi zdravili zaradi bolezni lokomotornega sistema, živali takoj po operacijah in podobno. Veterinar se mora v takem primeru individualno odločiti, ali bo cepljenje izvedel ali ne. Kakršenkoli vzrok, ki je privedel do tega, da pes ni bil cepljen, mora biti zaveden v njegovi kartoteki, saj kasnejše izgovarjanje lastnika, da ga ni cepil zaradi bolezni, brez vpisa vzroka v kartoteko živali nima prav nobene teže.
Emil Senčar, dr. vet. med.
I Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem tu m </>et j
| Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * * * ¡|
j Za vas in vaše hišne ljubljenčke: j
pester izbor VISOKOKAKOVOSTNIH PREMIUM IZDELKOV ■ hrane, poslastic, opreme, igrač, ležišč, kletk..... Nudimo tudi veliko izbiro akvarijskih rib in akvarijev!
AKCIJA:
s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalni!
Foto: Emil Senčar
Kmetijska svetovalna služba
Z apnjenjem izboljšamo rodovitnost kislih tal
Da moramo tla gnojiti z mineralnimi ali organskimi snovmi, s katerimi nadomestimo hranila, ki smo jih s pridelki odnesli z njive, smo se v kmetijstvu nekako že navadili. V prihodnje pa bo bistveno večjo pozornost treba nameniti tudi pH-vrednosti. Prekisla tla so po naših izkušnjah najpogostejši razlog za slabo rodovitnost. Na območju Dravskega in Ptujskega polja ter pesniške in dravinjske polskavske doline je zelo veliko ekstremno kislih tal. Predvsem sta problematični zgornji dve dravski terasi, kjer je pH-vrednost namesto priporočenih 6-6,5 na mnogih površinah pod pH 5 ali še nižje, kar bistveno zmanjšuje dostopnost hranil, s tem pa tudi rodovitnost tal in ekonomičnost pridelave.
Kateri so viri stalnega zakisanja tal?
-	Kisel dež, izpiranje Ca in Mg iz tal, gnojenje, odvzem s pridelki;
-	pri razkroju organskih ostankov v tleh se tvorijo organske in anorganske kisline; z rastlinskimi pridelki iz tal jemljemo poglavitni bazi, Ca in Mg (odvzem CaO ca. 150 kg/ha);
-	kisle padavine - produkti izgorevanja fosilnih goriv iz toplarn, termoelektrarn, druge industrije in prometa se vračajo na površino tal v obliki kislih padavin kot dušikova in žveplena kislina;
-	izpiranje - Ca in Mg se iz tal izpirata pogosto v povezavi z izpiranjem nitrata (NO3) in sulfata (SO42-), izpere se med 150 in 400 kg CaO/ ha letno;
-	gnojila z amonijskim dušikom - amonij vsebujoča gnojila zaki-sajo tla, ker se pri nitrifikaciji amonija sproščajo kisli vodikovi protoni (NH4). Potrebujemo do 7 kg CaCO3 za vsak kg nitrificiranega amonij-skega dušika.
V dolgoletnih poljskih poskusih so ugotovili, da za sprotno nevtralizacijo v tleh nastajajočih kislin potrebujemo okrog 500 do 1000 kg apnenca - CaCO/ha letno.
Propadanje ječmena zaradi prekislih tal, pH-vrednost je 4.
pH-vrednost lahko ugotovimo z analizo tal. Na osnovi te analize lahko izračunamo potrebe po apnenju. Apnjenje je namreč edini način za nevtralizacijo kislih tal.
Apnjenje izboljšuje dostopnost hranil, predvsem fosforja.
Izboljšuje kapaciteto tal za vodo in zmanjšuje občutljivost tal na sušne razmere.
Apnjenje izboljšuje rodovitnost tal ter obenem povečuje in izboljšuje pridelke, ki so bolj odporni na škodljivce.
Apnjenje je učinkovit ukrep za izboljšanje ekonomičnosti kmetijske pridelave. Investicija za meliorativno apnenje prekislih tal je na nivoju 350-700 €/ha (odvisno od stopnje kislosti, tipa tal in vrste apnenca, ki ga dodamo), vendar bi se vložek zaradi večjih in kakovostnejših pridelkov predvidoma povrnil že v prvih letih. Večje pridelke ter s tem rentabil-nejšo proizvodnjo bi naprej ohranjali z rednim vzdrževalnim apnenjem na vsake 4 do 6 let.
Ivan Brodnjak
Vrsta materiala	Koncentracija CAO	SLABOSTI	DOBRE LASTNOSTI
Apnenčeva moka	53 %	počasi delujoča	poceni
Hidratizirano apno	70 %	-	naenkrat lahko apnimo le do 500 kg/ ha -	zahtevno trošenje -	visoka cena	Takojšnje delovanje
Naravni apnenec IGM	53 %		Poceni in enakomerno delujoč več let
Pripravki iz apnenčastih alg	50-90 %	Previsoka cena za uporabo na njivskih površinah	Hitro delujoča, takojšen učinek
Materiali za apnjenje			
pH- VREDNOST	UČINEK		
7,0	Optimalen pH za belo deteljo, peso, fižol, grah, oljno ogrščico		
6,5	Optimum za ječmen, pšenico, koruzo in hmelj		
6,3	Optimalno za travinje		
6,2	Spodnja meja optimalnega območja dostopnosti N in P gnojil za večino kultur.		
5,8	Optimalen pH za krompir, oves		
5,5	Optimalno za humusna tla		
5,0	Zelo kislo - možna toksičnost Al in Mn		
Optimalne vrednosti pH za različne kulture
Foto: OM
Kitajska počasi prevzema prevlado v svetu?!
Pred kratkim sprejet zakon o zdravstvu v ZDA bo prinesel dodatni proračunski primanjkljaj v višini skoraj trilijona USD letno. ZDA pa v tem trenutku svoj proračunski primanjkljaj pokrivajo na način, za katerega se ne ve, kako se bo končal. Kdo pije in kako kdo plača, je že od leta 2009 popolnoma nepredvidljivo. Centralna banka FED je namreč od ZDA v lanskem letu kupila 80 % novonastalega dolga. Postopek je dokaj preprost, saj z nično obrestno mero banke poceni prejemajo denar od centralne banke, s tem denarjem pa kupujejo državni dolg, kjer obrestna mera znaša okrog 3 % letno. Kaj se bo zgodilo, če se obrestna mera dvigne in ti papirji mogoče postanejo nezanimivi, pa v tem trenutku ne ve nihče. Predvsem so potihnile špekulacije o dvigu obrestne mere zaradi sprejetja zakona o zdravstvu, ki bo zagotovo prispeval, da bo prišlo do novega primanjkljaja, za kar bo nekje potrebno pridobiti denar.
Druga neznanka, ki se je pred kratkim pojavila na trgu, so predvsem poteze Kitajske. Vedno več je namreč namigovanj, da namerava Kitajska nekoliko povečati vrednost svoje valute. Govori se o 5 % apreciaciji na dolar. To pomeni, da se bo s »podražitvijo valute« podražil tudi izvoz s Kitajske. Istočasno na Kitajskem tudi zategujejo likvidnost z višanjem obrestne mere. Ravnokar pa sem prebral, da se je močno zaustavila prodaja nepremičnin. Cene sicer ostajajo na istih nivojih, vendar zategovanje likvidnosti ne dopušča več brezglave rasti oz. povpraševanja. V nekaterih kitajskih provincah so bankam namreč kar prepovedali dajanje nepremičninskih kreditov, zato da zaustavljajo prekomerno rast cen. Na nekaterih območjih, ki veljajo za špekulativna in kjer se pričakuje, da bo država dopustila npr. gradnjo igralnic ipd., so cene nepremičnin skočile tudi za 400 % v enem letu.
Kot kaže, so lahko prvi koraki Kitajske za prevzem gospodarske prevlade v svetu izredno blizu. Če bodo namreč Kitajci začeli narekovati tempo z obrestnimi merami, v ZDA pa se bodo morali ozirati za kitajskimi koraki, potem se bo to obdobje že začelo. ZDA sicer držijo svet v svoji pesti, saj dolar predstavlja 80 % svetovnega pretoka na denarnem trgu in kot tak od začetka krize celo krepi svojo vlogo.
Naša borza, pa tudi balkanski prostor, so se nekoliko »pobrali«. Kljub temu pa ni zaznati pretiranega optimizma med investitorji. Investiranje na balkanski prostor tako spet postaja nekoliko bolj zanimivo, zavedajte pa se, da to počnete na dolgi rok, kjer naj vam bo cilj predvsem vstop oz. približevanje tega dela sveta k EU in EUR-u.
Cena zlata se je ustavila in, kot kaže, se »apokalipsa« ter s tem dvig cene zlata na višje nivoje vse bolj oddaljuje.
Verjetno je v tem trenutku bolj zanimiva nafta, saj ji cena hoče spet zra-sti, čeprav nekega fundamentalnega razloga za to niti nima. Edini razlog je nizka obrestna mera in s tem poceni denar, ki se seveda zliva tudi v špekulacije z nafto. Ker se predvideva, da bo obrestna mera ostala nespremenjena še kar nekaj časa, so se špekulanti spet opogumili in kupujejo vse, kar je povezano z inflacijo oz. je generator inflacije.
Začela se je pomlad, zacvetele so tudi nove špekulacije. Predvsem pa je potrebna previdnost, saj so podatki iz gospodarstva bolj »umetni« kot pravi in hitro se lahko zgodi, da se bodo poslabšali. Mesečna oblika investiranja tako ostaja v tem pomladnem času pravilna oblika, enkratne investicije pa morate razdeliti na več delov, kjer naj obdobje delnih vložkov predstavlja vsaj 6 mesecev, še boljše pa 9. Poleti pa nas bo verjetno tako ali tako pričakalo že klasično zatišje.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Pot
Vprašanje: Kdaj naj vem, da sem v življenju na pravi poti in kako naj na njej zdržim?
Odgovor: Spoštovani bralec, iz horarne karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da ste že dolgo na pravi poti in kljub vsemu dvomite v to. Vsekakor si želite, da bi imeli drugačno pot in nenehno potrebujete določene potrditve in smerokaze. Slednje dobite velikokrat, ampak se vam zdijo premalo prepoznavni. Kljub vsemu boste morali biti bolj zadovoljni s tistim, kar imate in ne boste smeli prehitevati določenih dogodkov. Jasno in glasno boste morali povedati svoje mnenje in biti bolj pozorni na drobne stvari. Od časa do časa je tako, da preprosto ne znate uživati in se predajati lepim trenutkom. Menite tudi, da bi lahko naredili še več in počasi boste morali stopiti korak naprej. Pri tem bo koristno delovala osebna analiza in ugotovitev dejstev, na kaj ste lahko ponosni in na kaj ne. Moder se človek ne rodi, ampak postane z leti in bogatimi izkušnjami. V mozaiku usode je za vas zapisana sreča in tako kot vsi na tem svetu jo morate poiskati in aktivirati. Slabih dogodkov ne morete ignorirati, ampak jih lahko samo sprejmete in posledično predate v večno svetlobo. Ko človek prične stopati po razpotju duhovnosti, se mora še bolj zavedati dejstva, da ni sam na tem svetu in da s svojim znanjem lahko pomaga drugim. Prav gotovo ni vsak dober kuhar, šofer ali svetovalec. Ravno zaradi tega je še pomembneje, da se ukvarjate izključno s tistim, kar dobro znate in za kar ste poklicani. Kako to veste? Pre-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
prosto omenjeno začutite v svojem srcu in ta glas je tako močan, da se ga ne da presli-šati. Zelo dobro je tudi, da ste solidarni in radi pomagate drugim. Pomoč je odvisna od vas samih in možnosti, ki jih imate. Pri tem štejejo tudi lepe in prijetne besede. Ne smete pozabiti, da naravni duhovni zakon pravi, da lahko drugim pomagate samo pod pogojem, da vas za pomoč zaprosijo. Brezpogojna ljubezen je večna in prinaša bogata sporočila. Na pravi poti človek zdrži samo pod enim pogojem, in to je, da se ne oddalji od svojega bistva. Lastna bremena in težave sleherni posameznik nosi sam in samo od njega je odvisno, ali jih bo predelal hitro ali počasi. Naravna oblika sprostitve je tudi narava in dovolj gibanja. Svoje notranje občutke si lahko zapisujete in tako boste našli tudi povečano moč in energijo. Simbolika življenja je lahko tudi perut bele golobice - nežno in čudežno. Ko boste znali na vse omejitve pogledati s srcem in kot na izziv, tedaj boste vedno našli tudi rešitev. Na duhovnih razpotjih je vedno veliko možnosti in pomembna je odločnost. Želim vam, da bi pogumno stopali po svoji
poti in da bi imeli upanje -tako vase kot v življenje!
Šifra: Sin
Vprašanje: Kako naj pomagam sinu, ki se nenehno upira in ne uboga? Je v najstniških letih in se bojim, da bo zašel na kriva pota.
Odgovor: Spoštovana bralka, najprej bi vas želel pozdraviti in vam zaželel vse dobro in veliko osebne sreče. Najstniška leta so najtežja in prinašajo veliko dokazovanja in potrjevanja. Sin je zaskrbljen v smislu tega, kako ga bo sprejela družba in kako bo dokazal svojo veljavo. Daleč od tega, da so njegove odločitve vedno na mestu, ampak vseeno je v sebi dobra duša in ima mehko srce. Kljub vsem nesoglasjem, ki jih imata, bo našel pravo pot in bo odrasel v osebo, ki je vredna zaupanja. Vaša naloga je predvsem ta, da mu znate postaviti meje in pravila igra. Nenehno pregovarjanje se ne izplača in ni koristno. Ugodno je, da se po potrebi povežete tudi s strokovnjaki in tako mu boste najbolj pomagali. Njegovi izbruhi jeze so zaradi tega, ker želi na vsak način vzpodbuditi pozornost. Kakšne nesoglasje bo in je normalno, ampak kaj težjega pa
Duševno zdravje
Vzgoja otroka
Zdenka in Marko pričakujeta otroka in ju zanima, kako morata ravnati v vzgoji že od samega začetka, da bosta otroku omogočila zdrav čustveni in osebnostni razvoj.
Opozoril bi že na obdobje dojenja z vidika pomembnosti točnosti v vzgoji.
Časovno ujemanje ali neujemanje med potrebami dojenčka in materino reakcijo na te potrebe vpliva na različne poteze otrokovega značaja.
-	Nekatere matere hitijo izpolnjevati želje otroka že ob najmanjšem znaku.Te matere so v nekem smislu pretirano točne.Otrok se v tem primeru ne nauči prenašati notranje napetosti in počakati in je takšen otrok tudi kasneje, nepotrpežljiv.
-	Večkrat matere prepozno zadovoljijo otrokove potrebe. Otroka pustijo čakati.Posledica je resignacija, upornost in agresija.
-	Matere, ki časovno nepredvidljivo in neenotno reagirajo na potrebe otroka, povzročijo pri njem negotovost in nerodnost.
Zdenki svetujem, da vse to upošteva, ko bo dojila, obema pa svetujem, da otroka vzpodbujata in z njim simpa-tizirata, da sta do njega nežna in potrpežljiva, spoštujeta njegovo osebnost in individualnost in čutita z njim.
Želim jima radost in veselje z otrokom, ko pride na svet in ko bosta ga začela vzgajati.
Mag. Bojan Sinko
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
ne bo. Vsekakor je dobro, da mu tudi zaupate in da se ne bremenite preveč z njim. Seveda ste mu mati, ki mu je podarila življenje in s tem veliko možnost za razvoj in pot. Zavedajte se tudi, da ga
boste dobro vzgojili in v vlogo bolj aktivno vključite njegovega očeta. Lepo se imejte in uživajte!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
Individualna in skupinska zvočna - gong kopel
Gong je glasbilo za širjenje zavesti. Zvok gonga se je od nekdaj uporabljal za prenovo življenjske moči. Napolni nas z gostimi nadtoni, da se naše celo bitje kopa v oceanu vibracije zvoka gonga in nas prerodi in harmonizira na vseh nivojih.
Takšna zvočna kopel je kot popotovanje po notranjem vesolju, ki izredno močno sprosti človeka in s tem izboljšuje njegovo fizično, čustveno, psihično in duhovno počutje. Sproščajo se negativni občutki, ki smo jih pridobili v preteklosti, in se osvobajajo; globoko se sproščajo vse mišice, žile, živci, kite, tudi vezivno tkivo. Po kopeli se počutimo prerojeni, polni novih moči.
Zvok gonga je vibracija om. AUM ali om je izvorna beseda, ki je ustvarila vesolje. To je zvok, ki ga otrok posluša že v maternici. V vesolju vse vibrira, vse vibracije delujejo na človeško zavest in
podzavest. Vibracija gonga ustvari popolno notranjo tišino in občutek večnosti, telo zaradi tega postane lahko in lebdeče. V nas vzbuja občutek varnosti in povezanosti s celim stvarstvom. Zvočna kopel je primerljiva s spanjem. Če procesa ne oviramo z negativnim razmišljanjem, se hitreje sproži proces samoz-dravljenja. Če se nam misel kot sanjska slika prebije na površje, se lahko z njo soočimo, jo ozavestimo in pustimo zvenu gonga, da jo razblini. Kdor ima težave na telesni ravni, gong predrami njegove notranje samozdravilne moči in lahko zdravi na duhovni ravni. Zvok gonga pri-
vlači radost in sočutje, prva pogoja samozdravljenja.
Na gonge igramo vedno z določeno namero. S takim načinom igranja ustvarimo močno energijsko polje, ki z vibracijami gonga prenaša to namero (misel je energija) do vsake celice našega telesa. Sprožijo se samozdravil-ni procesi na nivoju duše in telesa.
Tibetanske posode so sestavljene iz sedmih kovin v različnih razmerjih. Njihov zvok deluje zelo pomirjujoče. Pojoče posode delujejo podobno kot gong, vendar lahko posode igramo na telesu, pri čemer prejemnik vibracijo zvoka doživlja kot ma-
sažo. Zvok se od mesta, kjer je posoda igrana, širi po telesu, zato posodo premikamo po telesu. Vibracija sprošča napetosti fizičnega telesa in umirja čustveno in mentalno telo. Izvoren način igranja je z leseno palico - pujo, ki jo vrtimo po zunanjem zgornjem robu posode, posoda pa poje nenehen omm. Ne-palci igrajo posode tako, da tolčejo ob njih.
Zvok kristalne sklede je kot zvok čiste bele svetlobe, ki se razprši v mavrico in tako zdravi, harmonizira, pomirja in nam omogoča dostop do višjih stanj zavesti. Njihov zvok je izjemno močan in čist. Narejene so iz
čistega kremenovega peska in zdrobljenega kvarca, ki sta segreta na 4000 stopinj Celzija. Njihov zvok pospešuje izločanje telesnih hormonov, ki med drugim omogočajo pomlajevanje, krepitev volje in življenjske energije, bujenje ustvarjalnih potencialov, premagovanje odvisnosti, zmanjševanje bolečin in drugo.
Mia Frangeš
za Društvo Feniks - kvaliteta življenja, 051 413 354.
Slo POP novice
v
Elvis Jackson nadaljujejo uspešno promocijo albuma Against The Gravity po osrednji Evropi. Na nemškem video portalu C-tube so z videospotom Not Here To Pray zasedli prvo mesto in bili takoj deležni pozornosti nemške glasbene revije Soundcheck, kjer so videospot celo proglasili za video meseca in obenem skupini namenili kar dve strani predstavitve. Gre za revijo, ki je izjemno priznana v strokovnih glasbenih krogih, kar je izzvalo tudi zanimanje ekipe, ki ureja spletno stran največjega prodajalca glasbil in glasbene opreme Thomann. Elvis Jackson so na strani predstavljeni s spotom in na nekoliko drugačen, bolj tehničen profil, saj je pogovor tokrat stekel tudi v smeri predstavitve glasbil in odrske opreme, ki jo Elvisi uporabljajo na koncertnih nastopih. Velja omeniti, da so naši punk roker-ji prejeli zelo dobre recenzije v najpomembnejših nemških in avstrijskih glasbenih revijah, kot so Rock Hard, OxZine, Stardust, Slam, Metal Planet, Autona Mag in Volume. iiiiii
Pevka Maja P zadnje čase uživa v plesnih ritmih swinga, s katerim začenja svoje novo glasbeno obdobje in predstavlja svojo popolnoma novo spremljevalno skupino - Maja P & Cela štala, ki jo sestavljajo izkušeni glasbeniki: Matjaž Živkovič - Maki (kitara), Sandi Ževart (bas kitara) ter Mitja Šabec (bobni). Pevkina najnovejša skladba Z menoj nikoli več ne boš zaspal je odeta v neo swing-bluesovsko glasbeno obleko, ki se še najbolje spaja z besedilom obravnavane tematike. Retro glasbena podlaga pričara vzdušje odmeva praznih ulic in bluesovskih ritmov. Napetost se stopnjuje in skladno z besedilom doživi svoj vrhunec v refrenu, ki deluje kot odrešitev.
MZ
Glasbeni kotiček
D 1
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. VLADO PILJA - TUDI FANTJE JOČEJO 9. REBEKA DREMELJ - BREZ OBRAZA 8. HAMO IN . GAL' -ČRNI KONJI ČEZ NEBO 7. SAMUEL LUCAS - VEDNO BOM S TABO OSTAL 6. BRIGITA ŠULER - PARA ME 5. STEREOTIPI - DAJ MI ZNAK 4. NUŠA DERENDA - SANJAJVA 3. NINA PUŠLAR - DEŽ 2. TANGELS - KAJ IN KAM 1. APRIL - SAM BOŠ ŠEL DOMOV
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
AVATAR
v> ■> ^ v.
Janez Bončina Benč pred izidom novega albuma
V prvi pomladni dan letošnjega leta je Benč stopil z dvojnim singlom Ko ljubezen se rodi in I feel love s prihajajoče plošče Sol, poper in sanje. Plošča bo izšla v drugi polovici aprila pri založbi Hommage Records.
Janez Bončina Benč je glasbeni velikan. S svojim dolgoletnim delom je kreativno sooblikoval in bistveno prispeval k razvoju slovenske glasbe in popularne kulture. V štiridesetletni karieri je nanizal vrsto nepozabnih uspešnic, ki si jih mladina danes prepeva prav tako na glas, kot so jih prepevali ob njihovem nastanku: Gvendo-lina, Maja z biseri, Ob šanku, Kadar ognji dogorijo, Ta noč je moja ...
Benč se to leto vrača na glasbeno prizorišče z novim, odličnim albumom Sol, poper in sanje, na katerem spretno združuje preteklo in
Filmski kotiček
sedanje z novimi kompozicijami, pri katerih se mu pridružujejo popularni mladi izvajalci Murat&Jose, Trkaj,
Juliette Justine, Jani Moder, Lovro Ravbar in stari glasbeni mački (Primož Grašič, Rale Divjak, Jani Hace, Mike
	¿wSiPf]
	m\w J m
	IL r f -i^flT /" v H ' •^■MR^flHS
	IH F . m^t . -
	k wk\ SLjjJ
■a IBs	
	IL ilfcgB ■k: vU MV
Foto: Miro Majcen
Sponza, Coto in drugi).
Na meji med obrazom časa, v katerem živimo, in nostal-gičnim pogledom v romantično obdobje čiste ljubezni je Benč na prvi pomladni dan predstavil skladbo Ko ljubezen se rodi. Večglasno petje v duhu klasičnih rock balad in bogate harmonije bo nedvomno osvežilo radijske valove in popeljalo poslušalce v toplo pomlad.
V skladbi I feel love se Benču pridružujejo Murat & Jose in Lovro Ravbar. Pesem ponuja protiutež romantični baladi in nakaže bipolarno usmeritev albuma na relaciji med preteklim in sedanjim, legendarnim in aktualnim. Gre za duhovito besedilo in pogled na trenutno stanje človeškega duha.
Ob dobri vsebini in pleja-di odličnih glasbenikov se je Benč odločil za izid dvojnega singla prav zato, da nam predstavi most med generacijami in nariše odsev nekega časa, ki nas veseli, navdihuje, žalosti, jezi in privzdiguje. Benč je torej glasbenik, ki podira meje in združuje generacije.
MZ
»
Državljan nevarnih namer
Vsebina: Clyde Shelton je srečen moški. Mlad, uspešen, z lepo ženo in še lepšo hčerko, a to idilo nekega večera ubijeta roparja. Eden od njiju zabode Clyda, ubije ženo ter posili in ubije še punčko. Primer na sodišču vodi mlad povzpetniški tožilec, ki mu več kot pravica pomeni odstotek uspešno rešenih primerov, zato ta primer odpravi z levo roko: morilca spusti na svobodo v zameno za pričanje, s katerim zašije sicer 'nedolžnega' roparja. Clyde je ob tem tako pretresen, da se mu zruši vera v pravni sistem. Svoje maščevanje kuje dolgih 10 let, maščevati pa se hoče vsem. Najprej ubije roparja, zato Clyda vržejo v zapor, toda izkaže se, da se bo maščeval še vsem pravnikom, sodnikom in
Law Abiding Citizen Igrajo: Gerard Butler, Jamie Foxx, Colm Meaney, Bruce McGill
Scenarij: Kurt Wimmer
Režija: F. Gary Gray Žanr: triler Dolžina: 108 minut Leto: 2009 Država: ZDA
odvetnikom, ki so morilca njegove družine izpustili na prostost. Le kako mu to uspeva iz zapora?
Najbrž ni človeka, ki v življenju ne bi občutil tistega frustri-jajočega občutka nemoči, ko je v luči zakona moral požreti grenko tableto in molče plačati kakšno nepravično kazen, ali pa zaradi zapletenosti in nedorečenosti pravnega sistema ter visokih stroškov raje opustil misel na iskanje pravice po sodiščih. Ta občutek nemoči se v človeka zažre tako globoko, da se ga je bolje čim prej navaditi, sicer bi vsi postali morebitni teroristi in anarhisti, ki bi hoteli zrušiti sistem.
Film Državljan nevarnih razmer je točno takšen film, v katerem si glavni junak da duška. Tu ne gre za kritični družbeni komentar, kot recimo v sijajnem filmu Falling Down (1993), oziroma je ta prisoten le delno, kot sijajen pogon za še eno zgodbo o maščevanju. Ker je ta motiv tako blizu resničnemu življenju, je pravi užitek gledati glavnega junaka, kako sistematično in s filigransko natančnostjo neučinkovi-
temu pravnemu sistemu vrača udarce z njihovimi lastnimi metodami. Čeprav film deluje kot resnična zgodba, pa seveda gre za fantazijo, s katero lahko izživimo lastne tovrstne frustracije. Vsaj v prvi polovici filma, kajti kasneje začne film pretiravati do te mere, da glavnemu junaku manjka samo še maska, pa bi postal stripovski superheroj. Njegove sposobnosti postanejo skoraj že nadnaravne, a tudi to ne bi motilo, če bi gledalci lahko do konca uživali v 'pravični' kazni, ki bi doletela vse te pokvarjene
pravnike.
Avtorji filma so se proti koncu odločili, da četudi je junakov motiv pravičen, pa je potrebno pravni sistem spoštovati, zato so njegovo osebnost hitro spremenili v anarhista, ki hoče sesuti celoten sistem, s čimer je prestopil meje etično dovoljenega. S tem so ga prikazali kot psihotičnega terorista in tako opravičili sporočilo, da tovrstno početje, četudi pra-vičniško, ni sprejemljivo. Film se na koncu zdruzne v banalno politično korektnost in izgubi svoj naboj, gledalci pa se z junakom ne moremo več poistovetiti, zato nam v ustih ostane tisti enak grenak priokus, ko nam družbeni sistem stori krivico, mi pa ne moremo nič.
Matej Frece
IV tej fantastični igri, ki je uradna spremljevalka novega filma, boš obul čevlje najbolj znanega svetovnega detektiva, Sherlocka Holmsa. (Published by Gameloft)
Pošlji: TD HOLMES na 3030
Prevzami vlogo najboljšega ninje v zgodovini in se podaj na pot maščevanja v tej noro napeti akcijski igri! Napadaj z različnimi orožji in uporabljaj posebne ninja spretnosti, da se rešiš iz nevarnih situacij. Boš ostal zadnji od vseh 99 ninja bojevnikov? (Published by Glu)
Pošlji: TD NINJA na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
RAZSTAVNI PREDMET
SREDSTVO, KI DAJE ENERGIJO
PRISTAS NOMINALIZMA
MORALEN ČLOVEK
SODOBNA BOLEZEN
STROJ ZA
suSenje, izsuSevalec
KIT S PODALJSANIM ROGOM
KRAMAR, KROŠNJAR (STAR.)
SPORTNIK NA KOTALKAH
SUNEK (STAR.)
KRAJ PRI MENGŠU
DOLGOČASEN ČLOVEK
SLAVNA PEVKA
POSEG NA SRCU
OLGA NIKOLIC
KRALJ MATJAŽ (MATIJA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ BESED BOKA+LANA
GORSKA GMOTA, MASIV
HARMONIKAR-KA, ČRETNIK
PRENAPETOST, RAZBURJENOST
SMISEL, BISTVO DOJETJA PREDMETA
STANE VALANT
4. DAN V TEDNU
ROPARSKI KIT
TOP
NAVIHANEC, PREMETENEC
DEL PREDMESTJA ŠKOFJE LOKE
VODNA GLADINA
LOJZE NOVLJAN
PREDELNA STENA V SKEDNJU
ARGENTINSKI TENISAČ
DOMAČA GRMOVNICA
LAHEN DRGET
TREBUH, VAMP
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
BRUSILNI PAPIR
KRADLJIVKA
VEČERNA ZABAVA
MAJDA ARH
UMETNO GNOJILO
OILEŠIČ
ZAČIMBA, CURRY
Ugankarski slovarček: BALONET = manjši balon; EKSIKATOR = stroj za sušenje, izsuševalec; GRENC = del predmestja Škofje Loke; NOEMA = smisel, bistvo dojetja predmeta; RAVT = večerna zabava; SMIK = sunek (star.); TRIPA = brebuh, vamp; ZABALETA = argentinski tenisač (Mariano, 1978-).
■eouej 'eiuej_ 'jbzjj 'jjaps 'do|>js 'ibajbu 'jabj
'oa|u 'Joje>j!s>je 'se>j 'ouejg 'oueqoQ '||/\| '^eiJieo 'euoiu '>jej 'oejegjp 'rnAJoy 'eje|eqez 'ispiMiuou 'uoq 'uoue>j 'jeuods>je 'eípeiqe 'ueiue 'U9|ss '!iso>j 'jsoue :ouAejopoA :a>|uez¡jy| 8} Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 03. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovi-tev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
NEDELJA, 04. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
PONEDELJEK, 05. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba po izboru glasbenega redak-torja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
TOREK, 06. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Murski val).
SREDA, 07. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
ČETRTEK, 08.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PETEK, 09. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Po prehodu Merkurja v znamenje Bika (3. april) se obeta mnogo ugodnosti v pogledu denarja. To bo tudi teden, ko boste znali stvari postaviti na svoje mesto. Spremljala vas bo ognjena in pogumna energija. Na delovnem mestu se varujte trme. V ospredju bo potreba po čustveni varnosti.
Sn BIK
Pričakovati je nekoliko bolj nemiren in razburljiv teden. Zadeve boste delali hitro In učinkovito. Dnevi bodo namenjeni pridobivanju znanja in iskanju novih priložnosti. Zelo drzno bo v službi in na omenjenem področju se boste znali postaviti zase. Ljubezen bo pesem o sreči.
DVOJČKA
Poglobili se boste v svet duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in na kaj ste lahko ponosni. Telesu boste morali v dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Ugodne priložnosti bodo v komunikaciji in znali se boste prilagoditi.
RAK
Odločili se boste in naredili prerez. Prvi dnevi aprila bodo ugodni za nove začetke In uveljavljanje lastnih zamisli. Posebej pestro bo v ljubezni, kjer boste pridobili krila. Romantična doživetja bodo božala vašo dušo. Finančno boste v ospredju.
LEV
■Tj Znali se boste razvajati In uživati v tistem, kjer blestite. Posebno dinamično bo v službi. S svojim znanjem boste na ambiciozen način pomagali drugim. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. V ljubezni bo občutiti magično energijo in osvojili boste neosvojeno.
DEVICA
Pozitivno se boste odrezali pri pridobivanju znanja. Skovali boste zanimive načrte In določili določene prioritete. Harmoničen čas bo za učenje. V prostem času se boste z veseljem odpravili v naravo, kjer si boste nabrali novih moči. Dinamika časa vas bo božala v ljubezni.
TEHTNICA
Sledili boste resnici in pravici. Za to se boste pripravljeni tudi boriti. Po drugI strani bodo prvi dnevi v aprilu namenjeni užitkom in prijetnim stvarem. Zelo romantično in harmonično bo v ljubezni. V poslovnih izzivih vas bo spremljala sreča. Ugoden čas za novosti.
ŠKORPIJON
Najbolj zanimivo bo v ljubezni. Zdelo se bo, da boste znali življenje zajemati z veliko žlico In tako doživeli uspehe. Več priložnosti bo v pogledu sodelovanja in posredovanja informacij. Sprejeli boste določeno novost na delovnem mestu. Uspehi bodo v skupinskem delu.
STRELEC
Hrepeneli boste po osebni svobodi. S svojo dobro voljo boste z lahkoto motivirali druge ljudi. Čeprav boste na delovnem mestu iskali bližnjice, jih ne bo. Kreativna energija se vam bo izplačala v ljubezni. Naredili boste lahko veliko več dobrega, če boste poslušali svoje srce.
KOZOROG
Romantična doživetja bodo za vas posebna izkušnja. Odprle se vam bodo tudi nove poti In razsežnosti. Ugoden čas za vse tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo igrivost. Dobro se boste razumeli tudi z otroki in odkrivali radosti otoške duše. Veselje in dobra volja bosta kot eliksir mladosti.
VODNAR
Pot življenja vam bo ponudila svežino. Omenjeno boste sprejeli z odprtimi rokami. Daleč v ospredju bo trma in tako boste le s težavo popustili. Notranji nemir prinaša kreativnost v ljubezni. Ljudje vas bodo lahko hitro razjezili in vendarle vam bodo tudi ogledalo.
RIBI
Pred vami je izrazito srečen teden. V osnovi se boste ukvarjali s tistim, ki vas osreči In vam podari določeno upanje. Krila sreča boste pridobili v ljubezni in na tem področju si boste upali več. Izogibajte se lažjim potem na delovnem mestu - kmalu vas čaka določen zagovor.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Horoskop Tedeja Sinka - vsako jutro ob 6.45!
OSEL
KAČJI UGRIZ
ŽUŽEK V MOK
Ormož • Novica iz Osnovne šole Ormož
Kdor ne rise, ne gre v Planico
S pričetkom tekme v smučarskih skokih za svetovni pokal v Planici se je končal likovni natečaj za osnovnoSolce z naslovom Planica in otroci.
V januarju se je OŠ Ormož že tretje leto zapored prijavila na likovni natečaj Planica in otroci, ki ga organizirajo Organizacijski komite Planica, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za fair play in strpnost v športu. Na natečaju lahko sodelujejo učenci 7. in 8. razredov z 10 likovnimi izdelki. Na ormoški šoli se je učiteljica likovnega pouka Janja Rudolf odločila, da bodo tako sodelovali učenci izbirnega predmeta Likovno snovanje I in II. Skupaj je na temo Planica in otroci ustvarjalo 30 učencev. Dogovorili so se, da bodo poskušali narisati ali naslikati smučarskega skakalca med letom, ki tekmuje v različnih vremenskih pogojih. Lahko pa so učenci uresničili svoje lastne želje in oblikovali izdelke, kakor so sami želeli.
Motivacija za sodelovanje na natečaju je bila ogromna, saj je bila obljubljena lepa nagrada, ki je čakala 20 šol, ki bi poslale najizvirnejše izdelke. Učenci so se zato izredno potrudili in naredili paleto izvir-

(š? triglav
četrtek, 18.3.2010*
OTROŠKI DAN
z Zavarovalnico Triglav
planfoa BOIO
F IS Shi Hying World Championships
Foto: faksimile
Vstopnica za prireditev, na kateri je upodobljen nagrajeni izdelek Matjaža Plavca.
nih izdelkov, med katerimi je učiteljica izbrala 10 izdelkov, ki bodo sodelovali na natečaju. Pričakovanje rezultatov je bilo izjemno, veselje med učenci, ko so ugotovili, da so na seznamu dvajsetih zmagovalnih šol, pa neizmerno.
V četrtek, 18. 3. 2010, se je iz OŠ Ormož proti Planici odpeljal avtobus mladih likovnikov, polnih veselega pričakovanja velikega smučarskega dogodka pod Poncami. Po ogledu treninga smučarskih skakalcev se je na odru pričela vesela prireditev. Oder je najprej ogrel minister za
šolstvo Igor Lukšič, nato pa igralec Jernej Kuntner. Sledila je slavnostna podelitev in razglasitev najuspešnejše šole ter učenca, čigar likovni izdelek je posebna strokovna žirija izbrala kot najboljšega med vsemi sodelujočimi na likovnem natečaju Planica in otroci.
Nagrado za najboljši likovni izdelek je tako prejel Matjaž Plavec, učenec 8. a-razre-da, sicer likovno zelo nadarjen učenec, kot ga rada pohvali učiteljica Janja Rudolf, ormoška osnovna šola pa je tako postala zmagovalna šola
na natečaju Planica in otroci.
Matjaž Plavec je ob spremstvu mentorice Janje Rudolf prejel nagrado televizijski sprejemnik, Osnovna šola Ormož pa je kot zmagovalna šola prejela računalnik in LCD-monitor.
Matjažev izdelek, v katerem je s tempera barvami združil dva slovenska simbola - pla-niškega skakalca in frajtona-rico, je navduševal tudi vse obiskovalce spektakla pod Poncami, saj je upodobljen na vstopnici za prireditev.
Tina Zadravec
Ljubljana • Mladi parlamentarci o diskriminaciji
Luka - ormoški parlamentarec
V ponedeljek, 22. marca, je v prostorih Državnega zbora potekal že 20. nacionalni otroški parlament, na katerem je razpravljalo 100 učencev višjih razredov osnovnih Sol iz celotne Slovenije. Območje občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je zastopal učenec Osnovne šole Velika Nedelja Luka Cvetko.
Tema parlamentarne razprave je bila to leto zelo široka, pa tudi družbeno pereča, govorila je o stereotipih, rasizmu in diskriminaciji.
Mlade poslance so v uvodu nagovorili številni politiki in predstavniki različnih organizacij, med njimi tudi predsednik države dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora dr. Pavle Gantar, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije mag. Franc Hočevar, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca, Susan Shul-
tz kot predstavnica ameriške ambasade v Ljubljani in drugi. Program pa je popestril tudi Parlamentarni Dixie Band.
Mladi so se razdelili v pet delovnih skupin in razpravljali o temah, kot so diskriminacija zaradi revščine, »nezaželeni« (subkulture), stereotipi, rasizem in predsodki. Na podlagi svojih izkušenj ter iz izkušenj prijateljev so ugotovili, da se ljudje bojijo drugačnih in tudi njihovih kultur. Zaradi te nevednosti si začnejo ustvarjati lastno mnenje o njih in to kmalu privede do predsodkov in posploševanja. Po njihovem mnenju težava izhaja iz otroštva, saj v času, ko so otroci manjši, ima-
REPUBLIKA SLOVENIJA sr* DRŽAVNI SVET -ss
Mladi parlamentarec Luka Cvetko
Luka v pogovoru z varuhinjo človekovih pravic
jo velik vpliv na njihovo miselnost njihovi starši. V skupini, ki je razpravljala o »nezaželenih« oz. subkulturah in priseljencih, je bilo slišali veliko predlogov o reševanju te teme, med njimi tudi to, da bi morali etiko imeti še v 9. razredu osnovne šole ter da bi otroke morali že mnogo prej v družinah in vrtcih vzgajati, da je drugačnost treba spoštovati. Skupina, ki je govorila o revščini, kot o razlogu za diskriminacijo, je poudarila nujnost solidarnosti do ljudi v stiski. Sporočilo skupine, ki je razpravljala o stereotipih, pa je bilo, da bi morali negativne stereotipe, s katerimi se srečujemo vsak dan, premagovati. Podobna sporočila in ideje sta
imeli tudi zadnji dve skupini.
Mladi parlamentarci so podali veliko predlogov in rešitev, s katerimi bi vsaj omilili negativne posledice stereotipov, rasizma in diskriminacije: radi bi se več srečevali in spoznavali z drugačnimi, radi bi več informacij o njih, skupaj s starši in učitelji pa bi želeli preko delavnic spoznavati drugačne ljudi okoli sebe in po svetu. Poleg tega pa so pripravljeni sami »opraviti« s svojimi predsodki in stereotipi.
Ob koncu zasedanja so razglasili temo za naslednji, že 21. otroški parlament: Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika.
Ana Vaupotič
Od tod in tam
Grajena • Družinski večer
Foto: arhiv OS Grajena
V sklopu prireditev ob dnevu podružnične šole Grajena smo v petek, 26. marca, pripravili družinski večer, ki so se ga udeležili učenci 1. triade.
Skupaj s svojimi učiteljicami in starši so si po prihodu v šolo pripravili svoja ležišča, saj so prespali v šoli. Nato je sledil družinski turnir v družabnih igrah. Učenci in njihovi starši so se pomerili v igrah, kot so človek ne jezi se, štiri v vrsto in še v mnogih drugih. Zaupali so nam, da je bilo igranje zabavno, včasih tudi napeto, predvsem pa je pomembno to, da so se imeli odlično. Po končanih družabnih igrah jim je šolski kuhar postregel s slastno večerjo. Po sproščajoči jogi, ki jo je vodila gospa Sonja Trplan, so sledile pravljice za lahko noč z gospodom Mirkom Vaupotičem. Tisti najbolj utrujeni so zaspali že med samim pripovedovanjem. Da pa je noč brezskrbno minila, so ob šolski stavbi dežurali tudi gasilci PGD Grajena. Po kratkem spancu je sledilo jutranje bujenje, umivanje, pospravljanje ležišč ter zajtrk. Polni prijetnih doživetij so se v spremstvu staršev odpravili domov. Vsi pa upajo, da bo takšnih večerov še več.
Teja Bezjak in Matevž Toplak
Sv. Trojica v Halozah • Cvetna nedelja
V soboto, pred cvetno nedeljo, so pri družini Ve-čerič - Vaupotič na Golem Vrhu v sodelovanju s Turističnim društvom Podlehnik izdelovali pre-smec velikan. Nekaj dni prej je 40 izdelovalcev pridno nabiralo zelenje, v soboto pa so spletli 21 m dolg presmec. Porabili so okrog 620 kg zelenja. V nedeljo zjutraj ob sedmi uri pa so ga ponesli 4 kilometre do župnijske cerkve, kjer so ga postavili. Neslo ga je 20 mož, pa tudi nekaj žen seje preizkusilo. Med potjo so imeli več počitkov, saj so jih domačini čakali z napitki in prigrizki.
Zdenka Golub
Sv. Trojica v Halozah • Materinski dan
V nedeljo, 21. marca, so v cerkvi Marije sedem žalosti pri pozni maši pripravili kratek kulturni program v čast vseh mater. V bogatem programu so sodelovali veroukarji, frančiškovi otroci, dramska skupina Davidov stolp in instrumentalistki Daša in Katarina. Najprej so veroukarji počastili vse matere in Mater Božjo, nato je dramska skupina zaigrala igrico Darilo za mamo. Vsem staršem v cerkvi so otroci nato razdelili šopke zvončkov, ki so jih nabrali in povezali v šopke. Zahvalili so se očetom, mamam, starim staršem, prav tako pa tudi velikodušnim moškim in ženskam, ki sicer nimajo svojih otrok, a so zaradi svoje človeške dobrote in topline duhovne matere in očetje celo mnogim otrokom, ali pa to poslanstvo opravljajo tudi zraven svojih otrok.
Zdenka Golub
Foto: A. V
Foto: ZG
Foto: A. V
petek • 2. aprila 2010
Krvodajalci
Zanimivosti, bralci pišejo
Ptuj • Srečanje ob dnevu Downovega sindroma
»Tudi ti otroci imajo srce ...«
21. marec je dan, ki so ga mednarodne nevladne organizacije, ki pomagajo ljudem z Downovim sindromom, razglasile za dan Downovega sindroma. Datum je izbran simbolično, saj gre pri tem sindromu za trisomijo 21. para kromosomov, ki je posledica kromosomske nepravilnosti (21. kromosomu je namreč dodan še eden). Obeležuje se ga od leta 2006 dalje.
Foto: Janez Lovrec
S srečanja ob mednarodnem dnevu Downovega sindroma
1. marec - Lidija Roškar, Orehov-ci 3 a; Irena Lešnik, Ihova 42; Irena Voros, Ribiška ulica 5, Lendava; Franc Rozmarič, Trg Slavka Osterca 25, Veržej; Niko Lukašev, Cvetkovci 19; Roman Hoheger, Murski črnci 53, Tišina; Dragica Kidrič, Grdina 25 c; Antonija Kidrič, Grdina 7; Dejan Sever, Kajžar 26 a; Jožef Žnidarko, Stoperce 32; Vesna Jarc Kodrič, Čermožiše 98; Ksenja Habjanič, Stoperce 78; Anamarija Jernejšek, Stoperce 52; Irena Potočnik, Kupči-nji Vrh 23; Anton Egartner, Stoperce 34; Janez Golob, Kupčinji Vrh 2; Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Adolf Kopše, Stoperce 82; Darja Vrbnjak, Moravci v Slovenskih goricah; Anton Jus, Kupčinji Vrh 39; Rafael Hronek, Stoperce 22; Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Martin Petek, Slovenja vas 38 a; Franc Leskovar, Zg. Sveča 19, Stoperce; Majda Pul-ko, Žetale 93; Majda Kidrič, Grdina 25; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16 a; Marija Podgoršek, Žetale 96; Boštjan Žunkovič, Grdina 2 a; Matej Cvilak, Žetale 57; Janja Spevan, Jurovci 18 b; Vera Kopše, Stoperce 82; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Ama-deja Živko, Ul. B. Kraigherja 23, Kidričevo; Anica Sever, Kajžar 26 a; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3; Darinka Jernejšek, Stoperce 52; Anton Vaupotič, Jablovec 21; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Marjeta Butolen, Žeta-le 80; Brigita Stojnšek, Nadole 12; Kristina Kuhar, Strelci 14; Branko Frangež, Podlože 49 a; Tina Radolič, Soviče 7 a; Petra Plajnšek, Kočice 7 a; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Zdravko Pulko, Žetale 93; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Janez Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Borislav Habjanič, Stoperce 78; Anton Butolen, Žetale 80; Branislav Svenšek, Žetale 105; Janko Levanič, Kajuhova 11, Kidričevo; Janez Letonja, Žetale 57.
4. marec - Irena Rajh, Gabrnik 34 a; Damjan Bračič, Zabovci 15 a; Jelica Divjak, Grlinci 10; Božo Rajh, Pavlovski Vrh 42; Vasilij Lovrec, Po-brežje 97, Videm; Tamara Sevšek, CMD 7, Ptuj; Davorin Šegula, Bodkov-ci 42; Simona Vajda, Bukovci 101 a; Alojz Horvat, Juršinci 77; Marija Ra-deka, Bukovci 101 a; Robert Pehar, Pleterje 35; Stanislava Gabrovec, Bukovci 137; Marjan Munda, Juršinci 27 b; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Anica Divjak, Grlinci 2; Rudolf Petrovič, Pacinje 28; Marija Žmauc, Dragovič 9; Sonja Šmigoc, Krčevina pri Vurbergu; Mateja Cep, Majšperk 60 b; Sonja Očišnik, Mestni Vrh 87 c; Jožef Krajnc, Lancova vas 40; Barbara Belšak, Sp. Leskovec 10; Franc Forštnarič, Markovci 55; Zlatko Majcen, Senešci 55; Franc Ratek, Gabrnik 1; Marija Novak, Kukava 1; Janez Furman, Zagorci 71; Milan Čuš, Ga-brnik 31; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Bogdan Gajser, Me-zgovci 40; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Vlasta Golob, Markovci 32; Martina Bohinc, Dragovič 39; Nino Bezjak, Bukovci 14 a; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Miran Plajnšek, Ul. Haloškega voda 7, Ptuj; Franc Simonič, Gabrnik 3; Štefka Majcen, Zagorci 3 a; Tanja Kuharič, Senešci 37; Darko Jerenec, Dolena 53 a; Terezija Perša, Zagorci 63 a; Matjaž Majcen, Grlinci 37; Janez Rajh, Gabrnik 34 a; Damir Omerovič, Kicar 31 a; Štefka Plohl, Sakušak 52; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37.
8. marec - Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Marija Šterbal, Kukava 44; Petra Jenko, Žerovinci 12; Andrej Slana, Zagorci 6; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Branka Munda, Bodkovci 2 a; Božena Kme-tec Friedl, Orešje 85; Marija Pintarič, Gradišča 137; Janez Klinc, Dolane 25; Zdenko Plohl, Podvinci 115; Zvonko Auer, Mihovce 12; Alojz Iva-nuša, Frankovci 30; Danica Kunčnik, Markovci 45; Robert Štampar, Bre-cetova 2, Središče ob Dravi; Boštjan Bedenik, Breg 30, Majšperk; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Bojan Puč-ko, Žerovinci 12; Stanko Zupanič, Gorišnica 100 b.
Tudi v društvu Sožitje Ptuj so se spomnili tega dne. V ta namen so se člani društva in vabljeni strokovnjaki v petek, 18. marca, srečali v prostorih društva na Rajšpovi ulici na Ptuju. Po uvodnih besedah predsednika društva Janka Šumana je dolgoletna članica društva Marina Krajnc predstavila zgodovino društva Sožitje na Ptuju, ki so jo prisotni mlajših generacij z zanimanjem poslušali, starejši člani pa po-doživljali čas nastanka in prva leta delovanja društva. Sledilo je predavanje profesorice de-fektologije Helene Ocvirk, ki je predstavila delovanje Centra za Downov sindrom, ki že nekaj mesecev deluje tudi na Ptuju in je prostore za izvaja-
Nemo nas je gledala. Nič več ni bilo tistega iskrivega pogleda, nič besedi, nič več ni bilo tiste prešernosti, ki so jo zaznamovali v letih, ko smo se srečevali na udarniških dnevih mladinskega prostovoljnega dela vse od leta 1977 do 1989. Iskreno nam je žal, da ni zaznala naših čestitk in dobrih želja ter priložnostnega šopka.
Marija se je predala mladinskemu prostovoljnemu delu že leta 1947 pri gradnji železniške proge Šamac-Sarajevo, pa leta 1948 pri sečnji drv v Kočevskem rogu. Udeleževala pa se je tudi drugih prostovoljnih akcij, skratka bila je povsod tam, kjer je po svojih močeh lahko pomagala ljudem in širši skupnosti.
Prav srečna je bila in navdušena nad idejo, da na Ptuju ustanovimo Območni klub
nje programa našel v Dijaškem domu, deluje pa v okviru Sekcije za Downov sindrom društva Sožitje Ljubljana. Na koncu so si vsi prisotni ogledali še čudovite prostore bivalne enote društva Sožitje Ptuj, ki jih je društvo uredilo pred nekaj meseci in v njih bivajo že prvi uporabniki.
Osebe z Downovim sindromom imajo upočasnjen nevrološki, motorični in inteligenčni razvoj. Pogosto imajo tudi srčne napake, težave s prebavili in ščitnico, okvare sluha in slab vid. Pesnik Jurij Marussig je za otroke z Downovim sindromom zapisal: »Tudi ti otroci imajo srce, tudi oni znajo stisniti roko prijateljem, tudi oni znajo božati in imeti radi življe-
brigadirjev mladinskih delovnih brigad in udeležencev prostovoljnega dela ptujskega območja, takrat poimenovanega po Francu Belšaku-Tonetu. »... da se družimo in po svojih močeh sodelujemo z mladimi, ki gradijo na Ptujskem vodovodno omrežje v Halozah in Slovenskih goricah,« je večkrat ponavljala. In leta 1977 je bila med ustanovitelji Kluba brigadirjev Ptuj. Marija je bila med tistimi veterani mladinskega prostovoljnega dela, ki so se pridružili mlajšim brigadirjem v poletnih mesecih na sobotnih udarniških dnevih. In kako se je opravičevala, če je kdaj iz objektivnih razlogov izostala. Kot da bi jo pekla vest.
Za posebne uspehe in požrtvovalno delo na deloviščih ter pri razvijanju prijateljskih vezi med mladimi brigadirji MDA
nje, toda kako naj ti otroci spoznajo, da je življenje lepo, če se njihova vrata zapirajo in potoki sreče žuborijo mimo njih.« K sreči lahko v zadnjih letih
V okviru letošnjega sejma Al-termed, ki je potekal od 19. do 21. marca na Celjskem sejmu, so se v dvorani D predstavile tudi slovenske osnovne in srednje šole ter vrtci, ki sodelujejo v mednarodnem programu Ekošola kot način življenja, ki je že 13 let vključen v mednarodno združenje za okoljevar-stveno izobraževanje (Fundation for Environmental Education - FEE), poudarja osnovne človekove vrednote, kot so spoštovanje do sočloveka in vseh živih bitij, zdrav način ži-
ugotavljamo, da okolica in in-štitucije vedno bolj sprejemajo in imajo bolj odprt odnos do oseb z motnjami v duševnem razvoju, med katere spadajo
vljenja, zdrava in na okolju prijazen način pridelana hrana.
Gre torej za povezovanje šolskih vsebin z vsakdanjim življenjem, kar je temelj šole prihodnosti. Letos je v okviru ekošole potekala tudi humanitarna akcija z naslovom Tudi jaz lahko pomagam. Denar se je zbiral za letovanje učencev in dijakov, ki si zaradi socialne stiske ne morejo privoščiti poletnih počitnic na morju.
Dogajanje na sejmu je popestrila tudi tako imenovana »demonstracijska« kuhinja, kjer so si obiskovalci lahko ogledali številne aktivnosti posameznih šol in poskusili raznovrstne načine priprave zdrave hrane po receptih slovenskih ekošolarjev.
Štajerski	27
tudi osebe z Downovim sindromom. Otroci so tako kmalu po rojstvu vključeni v zgodnjo obravnavo v dispanzerjih za mentalno zdravje, v predšolskem obdobju pa se vključujejo tudi v redne oblike vrtcev. V obdobju obveznega šolanja so znani primeri vključevanja v redne osnovne šole, čeprav jih je večina vključena v šole s prilagojenim programom. Po končanem osnovnem šolanju pa te osebe ne ostajajo več doma, ampak so vključen predvsem v varstveno-delovne centre kot oblike dnevnega varstva.
Osebe z Downovim sindromom se popolnoma ne zavedajo svojega omejenega razvoja in so zelo prijazne do svoje okolice. V otroštvu je s takšnimi otroci veliko dela, vendar se to povrne z ljubeznijo, ki jo vračajo. Resda jim manjkajo nekatere zaznavne in govorne sposobnosti, toda čustvenega doživljanja imajo v izobilju. Poleg tega ne poznajo tekmovalnosti - ampak sočutje, pomoč in dobroto, skratka osebe z Downovim sindromom bi lahko bile s svojim odnosom do soljudi marsikdaj vzgled vsem nam.
Janez Lovrec
V petek, 19. marca, se je tudi Osnovna šola Breg predstavila v okviru ekošole na sejmu Al-termed v Celju. Predstavljali so nas učenci 6. razreda, Marcel Klaneček, Gabriela Kukovec, Tjaša Emeršič in Urška Žuran, pod vodstvom mentoric Daniele Pernat in Aleksandre Bračič. Obiskovalcem smo predstavili pripravo krepkega namaza. Na voljo smo imeli 30 minut. Med pripravo namaza so nas prisotni budno opazovali in ga koncu tudi z navdušenjem poskusili. Čeprav smo ga pripravili veliko, je v hipu pošel.
Zahvaljujemo se Perutnini Ptuj in Ptujskim pekarnam za podarjene sestavine.
Daniela Pernat in Aleksandra Bračič
Slovenske gorice in domačini v krajih, kjer so pomagali pri gradnji vodovodnega omrežja, si je prislužila večkratni naziv udarnik.
Takšen je lik Marije Šprah. Vreden posnemanja.
Stanko Lepej
Foto: klubski arhiv
Dogovor veteranov v Pacinju o naslednjih udarniških dnevih. Posnetek je nastal leta 1980, prva na levi pa je Marija Šprah.
Ptuj • Osnovna šoia Breg - ekošoia
Ekošole na sejmu a
Ekošolci z OŠ Breg pripravljajo krepki namaz.
Foto: arhiv OS Breg
Ptuj • 95 let Marije Šprah
Brigadirji obiskali svojo članico
Bili smo pri njej. Pri Mariji Šprah. Pri najstarejši članici Kluba brigadirjev Ptuj. Tam, v Domu upokojencev Ptuj, kjer preživlja pozno jesen svojega življenja. 27. marca je praznovala 95 let.
Kidričevo • Občni zbor gasilske zveze
Gasilec - to ti je dano že v zibelki
V Pleterjah je bil v petek, 19. marca, 14. občni zbor Gasilske zveze Kidričevo, v katero je trenutno vključenih kar 1045 članov.
Občnega zbora so se udeležili tudi Janez Mere, podpredsednik GZ Slovenije, župan občine Kidričevo Jože Murko, predstavnik Uprave za zaščito in reševanje Ptuj Dragan Murko, člani odbora za varstvo okolja in požarno varnost občine Kidričevo ter predstavniki sosednjih gasilskih zvez.
Po kratkem kulturnem programu, sprejetju poslovnika občnega zbora in izvolitvi organov občnega zbora je Anton Leskovar, predsednik GZ Kidričevo, ki je bil predlagan za delegata za plenum GZS, podal skupno poročilo o uspešno opravljenem delu v preteklem letu. In po tem, ko so poročilo podali še blagajnik Matevž Mohor-ko, predsednik nadzornega odbora Maksimiljan Prah ter predsednik verifikacijske komisije Toni Dolenc, so bili vsi prisotni enotnega mnenja, da je za kidričevskimi gasilci zelo uspešno leto.
V letu 2009 so na svojem požarnem okolišu posredovali v 17 intervencijah, operativno so se srečevali predvsem s tehničnim reševanjem, z odstranjevanjem podrtih dreves ob neurju v avgustu in s prekrivanjem odkritih objektov in z gašenjem večjega požara
Foto: Saša Peršoh
Janez Merc je še enkrat pohvalil odlično organizacijo zaključnega pokalnega tekmovanja starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Slovenije.
v Starošincah, kjer sta zagorela dva objekta piščančjih farm.
V oktobru so izvajali aktivnosti v vrtcu v Kidričevem, kjer so izvedli evakuacijo otrok, prav tako je bila evakuacija izvedena v podružnici šoli v Lovrencu. Obiskali so OŠ Kidričevo, OŠ Cirkovce ter Vrtec Cirkovce, kjer so demonstrirali gasilsko tehniko in opremo.
Za vsa gospodinjstva so v sodelovanju z družbo VARGAS-al po že ustaljeni praksi opravili servis gasilnikov. Nekatera PGD so imela dan
Foto: Saša Peršoh
Občni zbor Gasilske zveze Kidričevo je bil v prostorih gasilskega doma v Prepoljah.
odprtih vrat za svoje občane. Opravili so pregled orod-jišč, orodja in opreme ter pripravljenost operativnih gasilcev, opravljen je bil pregled hidrantnega omrežja na celotnem požarnem okolišu. Konec oktobra so organizirali skupno gasilsko vajo na kmetiji Korpičevih v Apačah.
Organizirali so četrti kviz mladine Gasilske zveze Kidričevo in regijski kviz mladine.
Zelo aktivne so bile tudi
predstavnice članic pod vodstvom Nevenke Pulko. Mladinska komisija, ki jo vodi Leopold Zabukovšek, je med drugim pripravila taborjenje gasilske mladine GZ Kidričevo, ki je bilo izvedeno skupaj s planinci Planinskega društva Kidričevo. Mladinci PGD Lovrenc na Dravskem polju so se uvrstili na državno tekmovanje gasilske mladine, kjer so v Braslovčah zasedli odlično šesto mesto.
V	letu 2009 so izvedli nadaljevalni tečaj za gasilca, 80-urni tečaj za bolničarje, izvajali so še več izobraževanj po specialnostih, ki so se odvijala v izobraževalnem centru na Igu, in aktivno pričeli opravljati zdravniške preglede za operativne gasilce.
V	mesecu juniju so v sklopu občinskih prireditev izvedli občinsko gasilsko tekmovanje. 13 ekip je sodelovalo na regijskem tekmovanju v Mo-
škanjcih, kjer so osvojili pet tretjih mest in si si s tem odprli pot na državno tekmovanje, ki bo v letošnjem letu.
V avgustu so s PGD Lovrenc organizirali tradicionalno zaključno pokalno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev GZS, za katerega so si že drugič prislužili najvišjo oceno GZS za organizacijo in izvedbo tekmovanja.
Tekmovanja so organizirali še PGD Šikole, PGD Jablane in PGD Apače.
Sredstva za investicije pa so razdelili na dva dela: za PGD Šikole so namenili del sredstev za nakup vozila GVM-1 ter za PGD Starošince sredstva za sofinanciranje nadgradnje vozila GVC.
Župan Jože Murko se je zbranim in vsem gasilcem v občini zahvalil za njihovo požrtvovalnost ter pripravljenost vedno pomagati. Poudaril je, da se gasilec rodi, da sta humanost in požrtvovalnost večini gasilcev dana že v zibelko, ter izrazil željo, naj kidri-čevski gasilci tudi v prihodnje delajo tako dobro naprej.
Podpredsednik GZ Slovenije Janez Mere pa je govoril tudi o položaju in problemih slovenskega gasilstva, še enkrat izrazil pohvalo za odlično organizacijo zaključnega pokalnega tekmovanja starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Slovenije ter se iskreno zahvalil vsem tistim, ki so bili prisotni na občnem zboru v dvorani v Pleterjah in njihovim svojcem, družinam, ki jih pri opravljanju te plemenite dejavnosti podpirajo.
Saša Peršoh
Ptuj • Domijada
Srečanje dijaških domov
Po slovenskih dijaških domovih te dni potekajo regijska predtekmovanja za majsko Domijado, na kateri se bodo v več kategorijah pomerili dijaki, ki bivajo v dijaških domovih.
Teleingovih 15 let
Podjetje Teleing je slavnostno obeležilo 15 let delovanja - S storitvami v 12. občinah Pomurja in Po-dravja - Letos načrtujejo za 850.000 evrov investicij - Slavju prisostvovali tudi pomurski in podravski župani občin, kjer ponujajo storitve.
Dve predtekmovanji sta potekali ta teden v ptujskem Dijaškem domu, in sicer v malem nogometu, na katerem so se zraven organizatorjev pomerile še ekipe dijaških domov Raki-čan, Murska Sobota in Radenci, svoje znanje pa so na tehtnico postavili še v eni disciplini, in sicer šahu. Zmagovalec regijskega tekmovanja v malem nogometu pomursko-ptujske regije je Dijaški dom Murska Sobota, Dijaški dom Ptuj pa je osvojil drugo mesto. Tudi v šahu so dosegli povsem enake rezultate, prvo mesto dijaki iz Murske Sobote in drugo Ptujčani.
Obe ekipi bosta našo regijo zastopali na medregijskem tekmovanju, najboljši pa se bodo uvrstili v finale, ki bo potekal na Rogli. Koordinator predtekmo-
vanja v nogometu za Ptujčane je vzgojitelj Ivan Hercog, za dobro izvedbo šahovskega tekmovanja pa je skrbel Jože Hozjan.
Najuspešnejši domovi se bodo na tako imenovani Domi-jadi, športno-kulturnem srečanju dijaških domov v Sloveniji in zamejstvu, ki letos poteka 48., pomerili 6. in 7. maja na Rogli. »To je tradicionalno srečanje dijaških domov. Pri nas priprave na ta dogodek potekajo v okviru interesnih dejavnosti, in sicer skozi celo leto. Pred tekmovanjem so priprave intenzivnejše, večkrat najamemo telovadnico in se pripravljamo za športne discipline, bolj intenzivne pa so tudi priprave za okrogle mize in podobno,« je pojasnil Hercog. Dženana Bečirovič
Ljutomer, 19. 03. 2010 - Teleing danes svoje storitve ponuja na območjih mestne občine Ptuj in občin Ljutomer, Ormož, Gorišnica, Markovci, Dornava, Razkrižje, Veržej, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci in Lendava v KS Hotiza ter občini Sv. Jurij ob Sčavnici. V lanskem letu so tako ustvarili 2.388.060 EUR prihodkov in čisti dobiček v višini 242.796,00 evrov, v letošnjem letu pa načrtujejo rast prihodkov za nekaj več kot 10 %%. Podjetje Teleing danes zaposluje 20 strokovnjakov, v kratkem bodo zaposlili še 3. Praznovanje Teleingovih 15 let je potekalo v sproščenem druženju poslovnih partnerjev podjetja ter pomurskih in po-dravskih županov, s katerimi v Teleingu najtesneje sodelujejo. Jubilej je izzvenel kot priložnost za zahvalo poslovnim partnerjem za preteklo sodelovanje ter obenem kovanje načrtov za prihodnost.
Podjetje Teleing iz Ljutomera letos praznuje petnajst let delovanja. Ob tej priložnosti je povabljence v uvodu nagovoril direktor podjetja Janez Smolkovič in v kratkem povzel preteklih petnajst let. Poudaril je temeljne smernice podjetja ter pomembno vlogo poslovnih partnerjev in županov občin, v katerih ima Teleing optična omrežja. "Zavedamo se, da je naš razvoj odvisen od naših naročnikov. Zato se že vsa ta leta vsi zaposleni v podjetju Teleing trudimo, da bi s svojo ponudbo
storitev čim bolj izpolnili pričakovanja in želje naročnikov,« je dejal Janez Smolkovič. Po uvodnem delu praznovanja Teleingovih 15 se je dogajanje iz poslovnih prostorov podjetja v Ljutomeru preselilo na Dvorec Jeruzalem, kjer je potekal družabni del s slavnostnim kosilom. Druženje se je v prijetni atmosferi glasbenih nastopov Mance Izmajlove in tria violončel nadaljevalo v pozno popoldne. Prihodnost širokopasovnih elektronskih komunikacij je v optičnih omrežjih. Bakrena omrežja in omrežja kabelske televizije so svoj vrhunec že dosegla, zato v Teleingu pospešeno gradijo kabelsko kanalizacijo in nova optična omrežja na območjih, kjer ponujajo svoje storitve, in to sočasno z gradnjo druge lokalne infrastrukture. V letošnjem letu tako načrtujejo zaključek investicije v Docsis 3.0 platformo, ki bo omogočila ponudbo paketov do 100 Mbit/s v kabelskih omrežjih. Prav tako načrtujejo nadgradnjo digitalne platforme s programi v visoki ločljivosti - HD ter širitev ponudbe storitev v občini Ormož in Sv. Jurij ob Sčavnici. V bodoče pa želijo nadaljevati gradnje FTTH-omrežij na območju vseh občin, kjer že ali pa še bodo ponujali svoje storitve.
Investicije so bile ves čas delovanja podjetja pomemben segment. V letu 2007 so tako pričeli gradnjo lastnih širokopasovnih optičnih omrežij. V naslednjem letu so zaključili investicije v sodobno digitalno TV-platformo, ponudbo IPTV pa
razširili na območje celotne Slovenije ter se preselili v nove sodobne poslovne prostore na Glavnem trgu 9 v Ljutomeru. Siritev ponudbe so v tem letu razširili v občini Križevci pri Ljutomeru in Veržej ter Beltinci.
Vsa ta leta se ustvarjen dobiček vrača v podjetje, na ta način financirajo rast in razvoj podjetja. Poleg lastniškega kapitala, ki je bil do sedaj edini dolgoročni vir financiranja, so se odločili, da bodo hitrejšo rast financirali tudi z dolgoročnim kreditom s subvencionirano obrestno mero Slovenskega podjetniškega sklada. Prav tako so kadidirali za pridobitev nepovratnih sredstev na Prvem javnem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Za načrtovane investicije v letu 2010 bodo namenili skupno 850.000,00 evrov. Na ta način bodo zagotovili nadaljnjo rast in razvoj podjetja in varno zaposlitev vsem sedanjim dvajsetim in trem novim sodelavcem. Podjetje Teleing je bilo ustanovljeno leta 1995. Glavna dejavnost v prvih dveh letih je bila projektiranje telekomunikacijskih omrežij za druge operaterje in radiodifuznih oddajnikov za radijske in televizijske postaje. Kasneje so dejavnost razširili na gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij za druge operaterje, v letu 2000 pa so ponudbo storitev razširili v
omrežja kabelske televizije in investirali v lastno sprejemno postajo, ki je pokrivala območje Spodnjega Podravja in Pomurja. V naslednjih letih je potekalo intenzivno povezovanje omrežij kabelske televizije na lastno sprejemno postajo, preko katere so pokrili območja mestne občine Ptuj in občin Dornava, Markovci pri Ptuju, Gorišnica, De-strnik, delno Ormož, Ljutomer, Središče ob Dravi, Razkrižje in naselja Hotiza ter ponudili širokopasovni dostop do interneta v omrežjih kabelske televizije ter omrežja nadgradili v ustrezna sodobna dvosmerna omrežja. Podjetje se ves čas svojega delovanja predstavlja kot napredno in inovativno podjetje. Tako so leta 2006 kot prvi ponudnik v Sloveniji naročnikom ponudili trojčka televizije, interneta in telefonije na enem kabelskem priključku. Podjetje je prejelo veliko nagrado pomurskega sejma MEGRA 2007 za uspešno uvajanje spleta sodobnih širokopasovnih storitev v omrežjih kabelske televizije, predvsem na ruralnih območjih, kjer ni velikega interesa velikih operaterjev. Ves čas svojega poslovanja se želijo čim bolj približati naročnikom, zato so prenovili spletno stran z vmesnikom za zabavne vsebine, ki ga bodo v bodoče še nadgrajevali in povezali v interaktiven TV-kanal, katerega uredniki bodo naročniki sami. Prav tako pa se bodo tudi v prihodnje družbeno odgovorno odzivali na dogajanja v okolju, tudi z dobrodelno akcijo Poveži se. (PR)
petek • 2. aprila 2010
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
xfnilumed
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NUDIMO vsa slikopleskarska dela, kitanje, beljenje notranjih prostorov, pleskanje napuščev, izdelava toplotnoizolacijskih fasad - kvalitetno in poceni. Sli-kopleskarstvo Karl Horvat, s. p., Mestni Vrh 54 b, 2250 Ptuj. Tel. 040 253 343.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj; 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
MIZARSTVO - izdelovanje postelj, stolov, miz, stopnic, ograj, oken, vrat ... Vse iz naravnega lesa (zelo ugodno vrtne sedežne garniture). Posušimo vam tudi les v sušilnici. Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak. Tel. 031 379 493 ali 02 761 01 74.
FASADE, novogradnje, ometi, tlakovanje splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 070 292 326.
PRODAM krompir za sajenje, dezire. Tel. 790 72 21. Pleteršek, Ple-terje 24.
PO 50 € ZA KOS prodam štiri mlade breje ovce in mladega ovna po 55 €. Tel. 041 833 995.
ZELO ugodno prodam drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
TRAKTOR Steier 18 KS kupim. Tel. 040 123 549.
PRODAM kombajn Class Dominator 88 vx, letnik 2000, heder za pšenico 390, sečka, klima 3 D, plug Regent, 4-brazdni, obračalni, T-CX 150 vario in sejalnico INO Becker, 4-vrstno z dognojevalniki. Tel. 041 678 603.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 18, dobro ohranjen. Tel. 041 813 148.
PRODAM trakto Deutz, 45 KM, s kompresorjem, letnik 88, in enoo-osno kiper prikolico, 4,5 tone. Teh-nostroj. Tel. 031 656 718.
PRODAMO suho koruzo. Tel. 041 920 575.
PRODAM svinjo, 120 kg, domače reje. Tel. 031 258 135.
PRODAM v devetem mesecu brejo telico simentalko, pašno, molzni stroj Alfa Laval, traktorsko kosilnico SIP Roto, diskasta, 175, rabljeno eno sezono, traktorsko škropilnico. Agromehanika Kranj, 330 l. Tel. 02 719 42 33.
PRODAM telico simentalko v devetem mesecu brejosti A-kontrole in prednjo hidravliko za traktor Zetor. Tel. 051 414 048.
PRODAM koruzo in jedilni krompir. Tel. 040 571 404
PRODAM vrtalkarsto brano, 3 m, in koruzno sejlanico Beker in mulčar. Tel. 051 368 960.
PRODAM brane, predsetvenik delovne širine 4,20 m, in 2,60 m, Gruber podrahljač Knohe, delovna širina 3 m, ter balirko za kockaste bale Klas 50, tribrazdni obračalni plug, peresasti, znamke Lenkem, ter zgrabljalnik za seno, delovna širina 3,80, znamke Putiger. Tel. 031 251 967.
TELICO, brejo v devetem mesecu, simentalko, prodam. Tel. 051 321 529.
ZELO UGODNO prodam mešana kalana drva. Telefon 041 245 054.
PRODAMO hlevski gnoj. Telefon 758 47 61.
PRODAM krompir za nadaljnjo sajenje, beli in rdeči. Tel. 041 522 165.
KMETIJSTVO	■	DOM-STANOVANJE
		
PRODAMO bele piščance domače reje. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, telefon 713 60 33.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM rdeče vino z brajd (kvin-ton, gemaj, jurka, izabela). Inf. na tel. 041 215 485.
NEPREMIČNINE
PRODAM lepo parcelo, 500 m2, pri Zadru ter starejšo hišo s 1000 m2 zemljišča, čudovita lokacija, lep dostop, relacija Ptuj-Vurberk. Telefon 041 245 054.
KIDRIČEVO, prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Telefon 031 244 748.
V NAJEM oddam poslovne prostore v Zlati črti na Ptuju v izmeri 50 m2. Tel. 041 730 842.
NA PTUJU, Kraigherjeva 31, prodam enosobno stanovanje v velikosti 38 m2 v prvem nadstropju. Tel. 041 410 056.
PRODAM trisobno stanovanje, 70 m2, prvo nadstropje, na Ptuju, cena 89.000 €. Tel. 051 337 677 ali 031 416 922.
OB PTUJSKEM jezeru v Zabovcih prodam gradbeno parcelo. Informacije na tel. 051 354 707.
MOTORNA VOZILA
UGODNO prodam 4 rabljene letne avtogume Michelin 195/55 R 15 (globina zarez do 6 mm) na jeklenih platiščih. Št. GSM 041 593 747.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZELO UGODNO prodam registrirno blagajno Optima RC 505, delovni gostinski pult, komplet aparaturo za točenje piva ali vina s hladilno napravo. Tel. 041 245 054.
Prireditvenik
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Podravje vabi člane društva in druge zainteresirane na predavanje Mete Vrhunc, začetnice biološko-dinamičnega kmetovanja v Sloveniji. O praktičnem vrtnarjenju in pomenu ritmov v biodinamiki nam bo spregovorila v sredo, 7. aprila 2010, ob 18.uri v prostorih Waldorfske šole, Wilsonova 18, Maribor.
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽOVLJANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnimi izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, teleskopi, etacmeni, mini in konvercionalni zobni implantati -www.d-j.unident.doo.hr, dr. Oorde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Lpljana Pehareda Ivic, blizu Varaždina, Nova ul. 1, Nedeljanec. Vse vrste kakovostnih stomatoloških storitev, po zelo ugodnih cenah. Delovni čas ordinacije vsak dan in po dogovoru. Tel. 00385 9890 2(4 87, www.stomatoloskiH>nllnacijopehardaHvic.hr
VIR PRI ZADRU oddam dvosobni apartama za štiri osebe, 150 m do morja, apartma je v pritličju, s teraso, TV-sat, parkirišče, žar, prosto do 3. 7. in od 16. 8. 2010. Tel. 031 742 714.
ODDAM v najem opremljeno dvosobno stanovanje (80 m2) v Kidričevem, zraven damo tudi vrt. Tel. 041 915 645.
ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvon ko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zaiivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast,...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, osteš-ja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Petek, 2. april
16.00 Pragersko, vodni stolp, razstava pisanic
18.00 do 20.00 Leskovec, prostori TD Klopotec, razstava pisanic
19.00 Lenart, avla Jožeta Hudalesa v prostorih občine, razstava fotografij Črno-bela
mavrica, avtorice Benke Pulko 19.00 do 20.00 Kog, vabljeni vsi ljubitelji rekreacije, dobrega počutja in odlične energije, pilates
19.00 Ptuj, Kavarna ptujskih študentov, potopisno predavanje Ekvador in Kolumbija,
predaval bo Zoran Furman Maribor, SNG, drama, Ta mračni predmet poželenja, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven
20.00 Ptuj, hotel Mitra, Salon Alojzije Strauss, večer starogradskih in vojvodinskih
pesmi z ansamblom Novosadske Bekrije Ptuj, Termalni park Term Ptuj, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sobota, 3. april
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Potovanje malega čevlja, za abonma Kresnička in izven
11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Potovanje malega čevlja, za abonma Zvezdica in izven
13.00 do 20.00 Leskovec, prostori TD Klopotec, razstava pisanic
17.00 Dravinjski Vrh, Pohoršek pri Vinotoku Maroh, odprtje in žegnanje novega križa
18.00 Skorba, Dom krajanov, gledališke urice za otroke, KUD Skorba
19.00 Središče ob Dravi, na Strasu, Vuzmenka, prireditev ob 56. občinskem prazniku
20.30 Ptuj, Muzikafe, Dom kulture, koncert Zoc
Nedelja, 4. april
8.00 do 20.00 Leskovec, prostori TD Klopotec, razstava pisanic
Ponedeljek, 5. april
9.00 do 18.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, Velikonočna razstava ročnih del in pisank
9.00 Spuhlja, Gostišče pri Majdi, tradicionalni velikonočni turnir v šahu 9.00 Središče ob Dravi, prostori strelskega društva, strelsko tekmovanje za pokal občine
16.00 Videm, občinska dvorana, komedija Zakonske zdrahe, v izvedbi gledališke skupine KD Videm
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: »Po Jezusovih sledovih« dokumentarni film iz svete dežele Izrael. Izdelava presmecev in običaji velike noči v Prlekiji. »Velikonočnica« simbol praznika velike noči. Kaj so nam povedali in kako doživljajo velikonočni praznik, smo vprašali mimoidoče na ptujskih ulicah. Pomen in skrivnost velikonočnih jedi.

M KUM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6AVANT 2.7 TDI	2005	15.500,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 530 D AUT LIMUZINA	2003,12.M.	13.980.00	NAVIG.	KOV. T. MODRA
FIAT ST1L01.9 JTDACHJAL	2003	3.980,00	KLIMA	BELA
FIAT CROMA 1.9 JTD	2007	9.780,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FORD PUMA 1.6	2001	2.790,00	KLIMA	SREBRN
HONDA CMC 1.4 i	2003	5.980,00	KLIMA	SREBRN
MERCEDES SLK 200 RODSTER	1999	6.700,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
OPEL ASTRA 1.7 DT16VESENTIAPLUS	2004 SLO	6.650,00	KLIMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCICONF. EXPRE.	2006	9.350,00	NAVIG.	ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2002	3.850,00	ALU PLAT.	KOV. ZLATA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI UMUZINA	2008	11.950,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	8.790,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
VW BORA 1.9 TDI	2001	5.400,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VWG0LfV1.9TDI UMUZINA	2004	9.980,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VWPASSAT 1.910I UMUZINA	2007	13.450,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
F AN LE 5
KUHINJE
Naj se nasmejani trenutki zasejejo v vaša srca, Naj zadiši upanje,
Naj vaše radostne misli poletijo v svet kot ptice iz gnezd.
AKCIJA! DANES, V PETEK, 2. APRILA 2010.
KUPIŠ EN LITER - DOBIŠ DVA!
MLEKOMAT NA VOLKMERJEVII
VABI KMETIJA ZUPANIC, 041785236.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ■a. 0038549 372-605
HUllifilJlMl
potete6'"02/22 80 110 Ii
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Cvetka Potočnik, dr.dent. med. Trstenjakova ulica na Ptuju
OS HAJDINA Z ENOTO VRTEC OBJAVLJA
javni razpis
za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2010/2011
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok - novincev - v OŠ Haj-dina z enoto Vrtec za šolsko leto 2010/2011 v tajništvu OŠ Hajdina, Sp. Hajdina 24, 2288 Hajdina, in sicer do 20. aprila 2010, od 8.00 do 15.00
Vloge se oddajo na obrazcu: Vloga za vpis otroka v OŠ Hajdina z enoto Vrtec, ki je objavljen na spletni strani OŠ Hajdina oz. ga dobite v tajništvu OŠ Hajdina.
OS Hajdina z enoto Vrtec
PRODAJNO SERVISNI CENTER
RABLJENA VOZILA
Alta
D Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic	2006	13.990 €
D Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	47.990 €
D BMW 730d Avtomatik	2003	14.990 €
D BMW 525d touring	2004	14.990«
D BMW518i	1995	1.490€
O BMW 320i	1991	790 €
D BMW 320d	1999	5.490 €
D BMW 320d touring	2003	7.990 €
D Chrysler Voyager 2.5 SE	1994	890 €
D Citoën C4 1.6 HDi 16VVTR Pack	2006	7.990 €
D Daewoo Nexia GL	1995	490 €
D Fiat Stilo 1.9 JTD Actual	2003	4.490 €
D Ford Escort 1.4	1998	590 €
D Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI	2003	15.990 €
D Mercedes-Benz B-Razred BI80CDI	2006	13.990€
D Peugeot 207 Sport 1.416V	2007	8.990 €
D Peugeot 307 CC Dynamique 1.616V	2007	14.990«
O Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi	2006	7.490 €
D VWTouran2.0TDIDPFHighlineD5£-\ _	2006	11.490C
Ob rednem servisu
BREZPLAČEN servis klime
prodaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81
servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051	708 031
¡¿50%
tt popust na vse ^ servisne < storitve
www.tednik.si
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 2.4.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Oddaja iz Občine Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 3.4.
8.00 Markovci - Praznovanja materinskega dne 9.10 Srečanje ljudskih pevcev 10.00 Lenart - Ob materinskem dnevu 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 Lenart - Seja sveta občine 18.00 Pod žldano marelo 19.00 Iz domače skrinje - Markovci 20.00 Dan vrtca Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 4A
8.00 Imamo se fajn 9.00 Materinski dan v Skorbl 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Materinski dan v Pobrežju 13.00 Revija zborov OŠ - l.del 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Koncert Okteta Destrnik z gosti 18.30 Oddaja iz Občine Lenart
PONEDELJEK 5.4.
8.00 Dan šole OŠ Videm 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 18.00 Materinski dan v Pobrežju 20.00 Dan vrtca Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
www.radio-tednik.si
V	življenju le skrb in delo si poznala, zdaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V	82. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, svakinja, sestrična in botra
Milica Vaupotič
IZ TRŽCA 51
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem VGP Ptuj ter sodelavcem Petrola, ki ste jo z lepo mislijo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala SB Ptuj, oddelku PBZ, kirurgiji ter oddelku intenzivne nege, patro-nažni službi ZD Ptuj v času njene bolezni ter osebju oddelka D3 Doma upokojencev Ptuj.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. Kodermanu za izrečene besede slovesa, zastavonošema ter podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
mik
OBVESTILO
O PRODAJI NEPREMIČNIN
Občina Videm obvešča, da prodaja kmetijo z gospodarskim poslopjem v Trdobojcih, 2285 Zgornji Leskovec.
Občina prodaja tudi 9886 m2 kmetijskih površin v k. o. Repišče, parc. št. 343/1 in 344.
Obe ponudbi sta objavljeni na oglasni deski Upravne enote Ptuj od 23. 3. 2010 do 22. 4. 2010, kamor je potrebno poslati izjavo o sprejemu ponudbe na predpisanem obrazcu.
Za podrobnejše informacije o nepremičninah oz. morebiten ogled smo vam na voljo na sedežu Občine Videm ali na tel. (02) 761 94 08, kontaktna oseba Tatjana Muršek. Datum: 31. 3. 2010 Številka: 478-1191/2010
Občina Videm
ZAHVALA!
Za uspešno opravljeni operaciji kolka 16. 1. 2010 se zahvaljujeva operativni ekipi: dr. Slavku Krambergerju, dr. Darku Jazbecu, dr. Tomažu Tomažiču, dr. Karmen Pišek Šuta, Jelki Kodela, Suzani Kramberger, Štefaniji Farazin ter zdravniškemu osebju kirurškega oddelka SB Ptuj za čas bolnišničnega zdravljenja. Iskrena hvala vsem!
Ciril Pišek in Slavko Denko
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka	Letnik	Cenf)	Oprema	Barva
VOKSWAGEN LUP01,0	1999	2.340,00	PRVI LAST.	RUMENA
FORD MONDEO 2,0 TDCIKARAV.	2000	3.390,00	KLIMA	MODRA
PEUGEOT 2061,4IX-LINE	2003	4.100,00	KLIMA	KOV. ZELENA
OPEL CORSA 1,216V	2000	2.750,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
VOLVO S401,8	1998	2.350,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
CHEVROLET KALOS 1,416V SX	2004	3.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
BMW316ILIMUZ.	2000	4.930,00	AVT. KLIMA	MODRA
PEUGEOT 2061,4IX-LINE	2003	4.190,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
BMW 3161LIMUZ.	2001	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01,816V	2002	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,4HDI	2003	4.490,00	PRVI. LAST.	RDEČA
FORD MONDEO 2,0 TDIKARAV.	2001	3.800,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT406ST	19%	1.340,00	KLIMA	ZELENA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
SEAT CORDOBAVARI01,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJ0LA
HONDA HR-V1.64X4AVT.	1999	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SKODA OCTAVIA 1,9 TDIGLX	1998	3.360,00	KLIMA	KOV. B0RD0
VOLKSWAGEN GOLF 1.9TDI IV	1998	3.950,00	KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT ESPACE 2,2 DCIAUTHEN.	2003	6.590,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
DAEWOO TACUMA 1,8 SX	2002	3.150,00	PRVI. LAST.	KOV. ZELENA
PEUGEOT607 2,2 HDITITAN PACK	2004	8.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN SHARAN 1.9TDI	2004	9.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2003	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
FIAT STIL01,616V DYNAMIC	2002	4.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedija, svaka, strica in tasta
Štefana Kokota
roj. 9. 9. 1950 - 26. 3. 2010 IZ HRASTOVCA 21
se zahvaljujemo za izraženo sožalje, cvetje, sveče, za neizmerno pomoč družinam Kotolenko, Fajfar, mojim zetom z družino za vso pomoč.
Prisrčna hvala g. župniku Jožetu Pasičnjeku za lepo opravljen obred, zastavonošema, podjetju Mir, Marti Bosilj za poslovilne besede in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti - še enkrat prisrčna hvala. Posebna zahvala velja osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj.
Žalujoči: žena Marija, hčerke z družinami, vnuki, sestre
ter bratje z družinami
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
OSMRTNICA
Življenjsko pot je sklenil
Rudolf Brencl
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Ptujski Gori.
Njegovi najbližji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata
Janeza Tomažiča
IZ MEŽANOVE 21, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinam Lebarič, Petrovič, Len-dvaj-Kouter, Purg, Feguš za nesebično pomoč, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gospodu Šegulu za besede slovesa, gospodu župniku za pogrebni obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Anica, sin David in brat Alojz z družino
O
Na pragu in ne v hiši, nihče več vajinega glasu ne sliši, zato pa pot nas vodi tja, kjer rože vama cvetijo in sveče gorijo.
V SPOMIN Jožefa
1 leto
Ivan
10 let
Hercog
Hvala, vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin na njiju.
Vajini najdražji
Še vedno prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni!
V SPOMIN Francu Prelogu
IZ CIRKULAN 51
Danes mineva pet let, odkar si nas za vedno zapustil. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in prižgete svečo!
Žena Marta s Klemnom in Leonom
rs
à -à
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka
Antona Brleka
S SP. HAJDINE 61
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Iskrena hvala sosedi Treziki Vrabl za nesebično pomoč pri negi našega očeta v času bolezni.
Hvala tudi g. župniku Marjanu Feslu za opravljen pogrebni obred, g. župniku Mirku Pihlerju za opravljeno pogrebno mašo, sindikatu Taluma za sveče in odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Njegovi najbližji: žena Trezika, otroci Marta, Olga, Milan
z družinami
n
m
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel, smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Za vse, kar storil si za nas, vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, svaka in strica
Andreja Brega
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 117 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrazili sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka in protibole-činske ambulante SB Ptuj za nego in lajšanje bolečin ter sanitetnim prevozom KA&UP.
Hvala sodelavcem Perutnine Ptuj, Agenciji ZAVA, vsem njegovim strankam za zaupanje v času bolezni, ge. Veri Kokol za besede slovesa in molitev, g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnima podjetjema Mir, d. o. o., in Almaja, d. o. o. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Kidričevo • Grenka izkušnja mladega razočaranega delavca
Zaradi psihičnih pritiskov ležal na psihiatriji
36-letni Ljubo Kukovec, je v podjetju Boxmark leather v Kidričevem zaposlen od leta 2002. V uspešnem kolektivu, ki je dobilo priznanje za hitro rastoča podjetja, je bil vodja izmene. Lansko jesen pa so začele težave, in kot trdi, psihični pritiski, ki se še stopnjujejo, tako da se je že zdravil v ormoški psihiatrični bolnišnici. Ob vrnitvi pa ga je čakalo kup novih presenečenj, delovna degradacija in še kaj.
»Težave so se pričele že 10. septembra lani, ko sem dobil pisni opomin, v katerem so mi očitali, da že več mesecev ne opravljam svojega dela, da se kljub kriznim časom ne obnašam odgovorno in vestno ter da sodelavce spravljam v slabo voljo in jih nagovarjam k nedelu.«
Zakaj pa ste si prislužili ta opomin?
»Ker se skupaj z nekaterimi sodelavci nisem strinjal s tem, da namesto plačanih nadur, ki smo jih imeli kar precej, koristimo ure v dobro. S tem opominom sem se oglasil pri vodji kadrovske službe Heleni Rous in ji predstavil svoje argumente, da očitki, za katere so me obdolžili, ne držijo, saj svoje delo opravljam vestno in odgovorno, pa tudi nikogar ne nagovarjam k nedelu. 'Če je vse to res,' je dejala, 'potem pa ta opomin ne velja,' in ga je pred mano raztrgala. Nekaj časa je potem kazalo, da se bo vse umirilo, do 8. oktobra, ko je v skladišču odpreme prišlo do verbalnega napada in do poskusa fizičnega napada name.«
Kdo vas je poskušal napasti?
»Christian Schmidt, za katerega še sedaj ne vemo, ali je lastnik ali predstavnik družbe Boxmark. Zadevo sem pisno ovadil na zapisnik Policijske postaje Ptuj šele 21. novembra, ker sem se vmes zdravil na psihiatriji, saj so mi živci zaradi omenjenega napada popolnoma odpovedali. Podal sem ustno ovadbo oziroma predlog za pregon zoper Christiana Schmidta zaradi šikaniranja, verbalnega napada name ter mobinga. Priče imam in podpisane izjave sodelavcev, ki pričajo o tem, kar se mi je zgodilo, da je name kričal v nemškem jeziku, me zmerjal in me hotel celo brcniti, a sem se zadnji hip uspel izmakniti.«
Kako so reagirali v podjetju?
»Kmalu sem dobil pisni odgovor Schmidtovega odvetnika, da on zanika vse, za kar sem ga obdolžil, da name ni izvajal nobenega pritiska, zanika tudi, da je on direktor podjetja. Ker se tudi po moji prijavi ni zgodilo nič, pritiski name pa so se stopnjevali, sem bil z živci čisto na koncu, popolnoma uničen, zato sem poiskal zdravniško pomoč. Po pregledu mi je zdravnik predpisal pomirjevala in me dal na bolniško, tako da sem delo spet nastopil, mislim, da 12. januarja letos.«
So se potem zadeve umirile?
»Kje pa, še bolj so se zaostrile. Po vrnitvi na delo me je vodja oddelka Boris Bavdek kar po telefonu, brez kakršnega koli pisnega dokumenta ali navedbe vzroka, obvestil, da sem po navodilu šefice kadrovske Helene Rous premeščen na drugo, manjvredno delovno mesto, v naše skladišče v Zgornjih Jablanah. Tedaj mi je prekipelo, zato sem poslal vodstvu podjetja Boxmark dopis, v katerem sem zahteval pojasnilo, zakaj sem bil premeščen na drugo delovno mesto, v drugi kraj in zakaj o tem nisem dobil nobene pisne odredbe ali dokumenta. Odgovora do danes še nisem dobil. 11. marca pa sem prejel pisno obvestilo o nameravani odpovedi rednega delovnega razmerja iz poslovnega razloga.«
Ste poiskali pomoč izven kolektiva, pri delovni inšpekciji?
»Da, zadevo sem prijavil na inšpektoratu za delo v Maribor in pred gospo Zvezdano Mlakar podal pisno prijavo, v kateri sem jih seznanil z vsemi nepravilnostmi, ki sem jih doživel, z neznosnimi razmerami ter neprestanimi psihičnimi pritiski name. Opozoril sem
Foto: M. Ozmec
Ljubo Kukovec: "Nisem lenuh, a pod takimi psihičnimi pritiski in ob taki neučinkovitosti odgovornih državnih institucij nisem več zdržal, zato sem se obrnil na vas, medije!"
tudi na nevarnosti pri delu v skladišču in tudi na dejstvo, da ne moremo zagotoviti varnosti skladiščenih materialov. O tem sem pisno obvestil tudi vodstvo podjetja Boxmark v Kidričevem.«
O psihičnih pritiskih govorite. Ste lahko konkretnejši?
»Uh, tega je toliko, da se že vsi vsega bojimo, delavke se o tem ne upajo več pogovarjati, saj se bojijo maščevanja in izgube delovnega mesta. Mene so po tem dogodku na delovnem mestu v skladišču in tudi na domu večkrat obiskovali detektivi podjetja Info biro iz Slovenske Bistrice. Včasih so se samo pripeljali do skladišča in od daleč opazovali kot v kaki kriminalki. Prepričan sem, da je šlo le za nov psihični pritisk name, ki ga je zagotovo naročil nekdo iz podjetja. Ker sem bil v času kontrole na domu pri zdravniku in me torej ni bilo doma, so iz podjetja po telefonu takoj poklicali mojega zdravnika in preverili, ali sem res bil tam. Seveda je zdravnik to potrdil, saj sem bil pri njem, a to me je še bolj zlomilo, živci
Napoved vremena za Slovenijo
Danes zjutraj se bo ponekod delno zjasnilo in čez dan bo spremenljivo oblačno. Predvsem popoldne bodo ponekod še kratkotrajne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo v alpskih dolinah do -2, drugod od 3 do 6, najvišje dnevne od 7 do 11, na Primorskem do 16 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo večinoma sončno, več oblačnosti bo le na zahodu države. Ob morju bo pihaljugo, drugodjugozahodnik. V nedeljo popoldne se bo zahoda povsod pooblačilo, proti večeru bo ponekod že rahlo deževalo.
so mi popustili do konca, tako da so me na predlog zdravnika obdržali v ormoški psihiatrični bolnišnici. Tam sem bil do 2. februarja, ko sem zdravljenje ob močni terapiji pomirjeval nadaljeval v domačem okolju, saj to na psiho ugodno vpliva, na mene še posebej, ker imam doma visoko nosečo ženo, ki me je pogrešala. Po prihodu iz bolnišnice sem bil na pregledu pri osebnem zdravniku, ki mi je kot del terapije zdravljenja priporočil sprehode v naravi, gibanje in rekreacijo.«
Se je zadeva potem vendarle umirila?
»Nasprotno, pritiski iz podjetja so se še naprej stopnjevali, celo tako daleč so šli, da so posredovali na Zavod za zdravstveno varstvo, da izkoriščam bolniški stalež v druge namene. Zaradi tega so me poklicali pred komisijo zavoda na obravnavo o začasni nezmožnosti za delo. Po pogovoru z mano je komisija ugotovila, da sem zmožen za delo in da moram nadaljevati delo 15. marca.«
Vas je to presenetilo?
»Sploh ne, saj tudi sam vem, da sem fizično zdrav in sposoben za delo, ki ga opravljam, pa tudi psihološko bi bil dovolj stabilen, če se tudi po tem name ne bi nadaljevali psihični pritiski. Pogodbo o delu na novem delovnem mestu sem prejel šele 16. marca. Po vrnitvi z bolniške so mi za 'nagrado' spremenili delovni čas, tako da imam sedaj deljenega, vsak delovni dan nekaj ur dopoldne, nekaj ur popoldne in sem od doma praktično od jutra do večera, delam pa tudi vsako soboto dopoldne. Vse to zaradi tega, ker naj bi bile take potrebe po delu, čeprav je to čista laž, pa tudi zaradi neugo-
dnih vremenskih razmer.«
Ste se pritožili?
»Ko se je sodelavec, s katerim delava skupaj v skladišču, po telefonu zanimal, kdaj bova spet delala po starem, ker je vreme že toplejše in ugodnejše, mu je Helena Rous odgovorila, da bo o tem odločalo podjetje. Pozanimal sem se tudi na inšpektoratu za delo v Mariboru, kjer mi je gospa Mlakar povedala, da ima pisno dokazilo mojega podjetja, da naju bodo vrnili na stari delovni čas, ko se bodo vremenske razmere izboljšale. Ker pa se to ni zgodilo, sva s sodelavcem na vodstvo podjetja poslala dopis, v katerem sva na to opozorila in zahtevala pisni odgovor od vodje kadrovske službe Helene Rous, a ga do danes, 31. marca, še nisva prejela. Namesto tega sem 25. marca iz podjetja prejel pisno obdolžitev o disciplinski odgovornosti z vabilom na razgovor 31. marca, saj so nama očitali, da sva moralno in finančno oškodovala podjetje ter da sva kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Torej so na oba izvedli nov pritisk.«
Kako je bilo na zagovoru, kako se je končalo?
»Tako, da sva s sodelavcem podala pisni zagovor na pisno obdolžitev, v katerem s svojimi argumenti zanikava vse obdolžitve. Na to sva dobila pisni odgovor Helene Rous, ki je vodila postopek in je bila hkrati zapisnikarica, čeprav je na vseh dokumentih podpisana direktorica Edita Vauda. V tem odgovoru nama očitajo, da sva odgovorna za materialno in moralno škodo, o odločitvi podjetja pa naju bodo še obvestili.«
In kakšen razplet pričakujete?
»Težko verjamem, da se bo zadeva končala v mojo korist, saj vemo, da denar dela čudeže, jaz pa ga imam premalo. Rad pa bi povedal, da nisem lenuh, da se nikoli ne branim nobenega dela, pridno delam, tudi plačo sem do sedaj dobival redno, celo regres, tako da imam o tem podjetju tudi veliko manj temnih, celo prijetnih vtisov. A pod takimi psihičnimi pritiski in ob taki neučinkovitosti odgovornih državnih institucij nisem več zdržal, zato sem se obrnil na vas, medije. To je zame še edino upanje. Žal, kajti delavca dandanes nihče ni pripravljen zaščititi ali pa si tega iz takih ali drugačnih razlogov enostavno ne upa.«
M. Ozmec
Črna kronika
Deklica padla v vodnjak
28. marca okoli 18.40 so se v Iho-vi pred stanovanjsko hišo igrali trije otroci. Štiriletna deklica je sedla na deske, s katerimi je bil pokrit vodnjak pred hišo. Deske so se pod njeno težo zlomile, deklica pa je padla v vodnjak, globine približno 15 metrov, in v približno 4 metre globoko vodo. Druga dva otroka sta takoj obvestila starše deklice, ki sta bila v hiši. Skupaj s sosedi so skušali deklico potegniti iz vodnjaka, a jim to ni uspelo. Okrog 20. ure so jo iz vodnjaka potegnili gasilci, na kraju so jo reševalci reanimirali in jo nato odpeljali v UKC Maribor, kjer je umrla.
Na meji zasegli droge
26. marca ob 10.20 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 28-letnega državljana Bosne in Hercegovine. Ob kontroli osebnega vozila BMW X6 so ugotovili, da je imel moški v vozilu 11 ampul testosterona, ki se nahaja na seznamu prepovedanih poživil. Policisti so ampule zasegli, zoper moškega pa so podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vozili pijani ...
25. marca okoli 19. ure so policisti Policijske postaje Ptuj v Šikolah ustavljali osebni avtomobil Kia sephia. Voznik vozila ni ustavil, ampak je z nezmanjšano hitrostjo peljal naprej. Policisti so s zapeljali za njim in ga v kraju Spodnje Jablane ustavili z zvočnimi in svetlobnimi signali. V postopku so ugotovili, da je 27-letni moški iz bližine Ptuja vozil v cestnem prometu neregistrirano motorno vozilo brez izpita. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,82 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali, vozilo pa zaradi večkratnih kršitev zasegli.
25.	marca ob 2. uri so policisti Policijske postaje Ptuj v Dražencih ustavili 39-letnega voznika kolesa. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,21 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
26.	marca ob 2. uri so policisti Policijske postaje Ptuj v Dražencih ustavili 39-letnega voznika kolesa. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,21 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
27.	marca ob 4.45 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 28-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,21 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
27.	marca ob 18.45 so policisti Policijske postaje Ptuj v Podvincih ustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,61 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
28.	marca ob 1.10 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,11 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
28. marca ob 9.15 so policisti Policijske postaje Lenart v Benediktu ustavili 39-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,09 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlom
V noči s 23. na 24. marec je neznan storilec vlomil v novogradnjo v Leskovcu. Iz notranjosti je odtujil dve žagi in elektro material. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
Zaseg orožja
Policisti PP Podlehnik so pridobili informacijo, da 66-letni moški iz okolice Podlehnika poseduje vojaško orožje. 26. marca so na njegovem domu opravili hišno preiskavo, v kateri so našli vojaško puško s tremi nabojniki in 25 naboji. Policisti so predmete zasegli. Zoper moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu tožilstvu.