CENA 240 din — Leto XL — št. 75 Kranj, petek, 25. septembra 1987 1©SM«SGGLAS m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO NOSTI JMO-JMJSKO BNJO stran 4 V LOMU SE RADI POŠALIJO, DA SODIJO MED NERAZVITE V OBČINI stran 2 VEČ NEJASNEGA KOT JASNEGA SANACIJSKI PROGRAMI KOT ZGODBICE, KAJ NAJ BI POČELI HOTAVELJCI DOBILI ASFALT Hotavlje, 23. septembra — Na približno tri kilometre dolgem odseku ceste od Lipana do Tesnarja na Hotavljah so delavci Cestnega podjetja položili asfalt. Cesta je zdaj širša, dobro utrjena in takoj na začetku speljana po novi, za domačine varnejši poti. — Foto: F. Perdan '.' '>'•<> slab«, ko bi mi ata tale svoj hribovski nahrb-11 (>»l za v šolo... — Eoto: I). Dolenc Otrok sistema Agrokomerc pretresa vso Jugoslavijo. Afera, škandal, kriminal. V trafiki te dni res ni treba posebej kupiti kriminalnega romana; v nadaljevanjih ga objavlja dnevno časopisje. Napetost se stopnjuje, vrste se odstopi, zgodbi pa še ni videti konca. Pikro bi lahko pristavili: kdo zdaj vznemirja ljudstvo, Agrokomerčeve ponarejene milijarde ali časnikarji? Agrokomerčeva šola je draga. Kakšna bo, še ni jasno. Vse bolj pa se lušči spoznanje o njegovi pravi podobi: Agrokomerc je otrok sistema. S tem otrokom pa je sistem zašel v še globjo krizo, ne more več skriti, da se je znašel na razpotju. Na eni strani centralizem, na drugi dejanski samoupravni socializem. Na tem razpotju pleše vse bolj divji ples. Kam se bo odvrtel, pa sploh še ni znano. Kaj pomeni centralizem, vsekakor ni treba razlagati, saj bi pomenil korak nazaj. Kaj bi morali postoriti za dejanski samoupravni socializem, nam je tudi že dokaj jasno. Grobo rečeno, potegniti bi morali ločnice med političnim, ekonomskim in pravnim sistemom, zasukati gospodarsko krmilo v vode samostojnosti in trga ter zasuku prilagoditi politični in pravni sistem. To pa pomeni, da bi morali politično priznati nekatere ekonomske kategorije, kot je, denimo, kapital, ki tudi v socializmu svoje vloge ne more izgubiti, saj se je zelo jasno pokazalo, kako slab nadomestek je rezanje in razdeljevanje pogače z vrha. To pa tudi pomeni, da bi se morali politiki proti inflaciji bojevati s pravim orožjem, saj še nikjer na svetu inflacije niso zmanjšali s povečevanjem državnega proračuna in s kopico administratorjev. Sicer pa, dolgoročni stabilizacijski program je bil narejen že pred leti; le dva osamljena jezdeca (obresti, tečaj) ne bosta osvojila trdnjave. Kaj torej pomeni odločitev socialistične zveze, da bo nemudoma sestavila protiinflacijski program? Bo le dodala še en program na skladovnico dosedanjih ali pa se bo postavila na lastne noge in stopila iz sence? Omajano zaupanje ljudi, ki si žele boljše življenje, ne pa enakost v revščini, bi najlažje navdušila svojo izvirno nalogo, če bi ob sprejemu novega (dopolnjenega) programa poskrbela, da bi ga nova (neobremenjena) ekipa tudi uresničila. Ce vsega tega nima v mislih, nam preo-staneta le upanje in nestrpno čakanje, kakšni ukrepi bodo zdaj prihajali iz Beograda, da bomo po njih razsojali, kam piha veter, ki bo odpravil brezvetrje. Kajti zgolj besedam ne verjamemo več. M. Volčjak anjcanu °ranu aMču JjItU s,*l>t«''»bra — V La $*\L pOnčujrjn sredozemski fK1VA,'Kr" Vl svidenje let« I sinjih t^J? klub" '■'•"O'.lav 1/ KlM j rob°J«c Goran Kabič. *j g J* °dlirno drugo mesto, ^k^Orrm kolajno Iskrene ■Vil .'. J 7'r>l-r> točkami je po ,J»k|JpJ' sv"l dotedanji slo * rd Bronasto kolajno ^tih, MJ''H<>v tekmec i/ re k, je tud. J' J*' tekmoval tudi član ho,. 'g< Karan, *y«?iTVwk v l,'J »«ji"*i> »■<> l*ki di.v •-*■- >M iplini I) II Ob razpravah o osnutku ustavnih amandmajev Veliko nedorečenega Kranj, 21. septembra — Nu današnji gorenjski regijski razpravi o delovnem osnutku ustavnih amandmajev si je bila večina sicer redkih razpravljalcev edina, da je osnutek nestroko-vim pripravljen, da je tekst težko razumljiv, da so sprcmcmhc brez obrazložitev in primerjav s sedanjo ureditvijo, zato pa ni možna kvalitetna in demokratična razprava. Miran Mihclič in liancka Strmole. ki sta razlagala mnenja slovenske komisije za ustavna vprašanja, sta ob pregledu novih amandmajev večkrat opozorila, da bi marsikaterega izmed njih lire/ s kude preci i al i, ker |c nepotreben, nejasen ali \ solunsko oporečen. M no go In jih lulo treba spremenili in prilagoditi resničnim problemom nase diu/bc in izhodu iz krize, Gorenjski razprav I jalci so poudarjali, da predlog amandmajev z ničimer ne omogoča večja- samostojnosti delovnih organizacij ter ekonomskih odnosov ni povezav, kar bi nas lahko pripeljalo i/ krize, temveč celo razširja normativi/em in koncentracijo odiiH'anju, to vse pa vodi v • •« 11111K od tržnega sistema in v centralizem. Zato nove ustavne spremembe, takšne, kot so predlagane, na Gorenjskem najbrž ne bi našlo podporo y_ S|m,ovmk V ponedeljek se začenja festival ekoloških in etnoloških filmov »Bojkot« Američanov in Sovjetov, uboštvo naših Kranj, 24. septembra — V ponedeljek ob osmih zvečer bodo v kinu Center slovesno odprli tretji mednarodni festival ekoloških in etnoloških filmov. V nadaljevanju bodo gledalci lahko videli štiri filme: poljskega Vsaka živa stvar, madžarskega Stiskanje olja v Hetesu, češkega Ilabanci in britanskega Električna gora. Slaba učinkovitost, nizke plače 1,1 H sopiomhra \ p-seuiski Zelc/aini pravijo, da so osebni dohodki na skrajni dnpu- V najboljšem pumom bodo ve« M i« M M pJltOlJMH Hude likvidnostno težave jeseniške zVle/.arnc zelo boleče občuti ves kolektiv, ki že nekaj mesecev dobiva i/.redno nizke osebne do bodke Prav /daj, ko |e /atola delov.iti nova jeklarna na Heli. zelo potrebujejo mlade strokovnjake, ki pa odhajajo /a boljšim /uslu/. kom Najbol| zbuja skrb. ker zaradi slabih osebnih dohodkov, ki so bih in bodo vedno ohvez.ru sopotnik gospodarjenja in učinkovitosti, vztrajno usiha volja do dela Povprečni avgustovski osebni dohodek v /Vle/.arru je bil 216.000 dinarjev, ob tem pa je treba vedeti . da je polovica ti.300 članskega kolektiva prejela toliko ali manj, polovica pa nekaj več Strokovnju ki, ki niso mi vodstvenih delovnih mestih, so zaslužili okoli 2.">0 000 dinarjev Gospodarski rezultati /železarne so slabi tako kot v vseh slo venskih železarnah in le težko bodo uresničili plan Če bi vendar le proizvode bolje prodajali, če bi se cene dvignile, jeklarnu pa bi čimprej začela kvalitetno proizvodnjo, bi v najboljšem primeru oseb ne dohodke lahko dvignili /a 20 odstotkov Sedanje zaostajanj,* osebnih dohodkov, ki ne dohajajo več /i vljenjskih stroškov, bodo /elezarji se dolgo občutili Zdaj so na skrajni dopustni meji. preko katere ne gre več. pravijo v železarni Malodusje, ki se /o preveč čuti na veliko delovnih mestih v tem naj večjem jeseniškem delovnem kolektivu, povzroča že preveč moralne in delovne škode, zato |c skrajni t as, ne le za nujne predsanac ijskc ukrepe1, temveč za korenite spremembe Več na 3. »trom D Sedej r ■< <»,. i |eklai ni na S Jr»di,„. Ywniu M C kv V' daje usH. V "V.....Inih ren.ll« •"uto I' 1'oidan Progrum letošnjega festivalu obsega 2H filmov i/, trinaj-stih držav, ki jih je selekcijsku komisiju - Stunka Godnič, Marjan Maher in Tone Frelih — izbrula izmed 65 poslunih filmov iz osemnujstih držav. I'recej začudenju zbuja »boj kot« Američanov in Sovjetov, ki /.u festivul niso pnjuvili no-benega filma, precej klavrna pu je tudi udeležba Jugoslavije t. dvema filmomu, to pu je tudi zvesta podoba nase klavrne ekološke /.uvesti. Sicer pu, kot je dejul Tone Prolih, v progrumu prevlado < jejo ekološki filmi t najrazličnejšo vsebino. Obrnvnuvujo čuvanje plodne zemlje in go/. dov, industrijsko onesnaževanje, čedulje večje pomunjkanje zdrave pitne vode, nevarnosti, ki pretijo živalim, medtem kot etnološki filmi tokrat predstuvljujo same eksotične predele sveta in njihova ljudstva, na primer Eskime, av-strulske domorodce, afriške vrače. Malo je na festivalu evropske etnologije. Pestivul bo trajal do petka. Predstave bodo v kinu Center vsuk dan ob 18. in 20. uri. Filme bo ocenjevala petčlunska mednarodna komisija, ki ji predseduje dr. Boris Kuhur. Fkološki in etnološki filmi, kukor tudi sum festivul, v Kranju šele utirujo pot do gledal- cev. Gledalski krog je vsekakor precej drugačen od kroga, ki ga imajo športni in turistični filmi, saj so ekološki filmi dokaj »težki«, problemski, za širše množice manj privlačni. Kljub temu ogled gotovo ne bo nikomur škodil; niti šolarjem, delavcem, še manj vodilnim ljudem našega gospodarskega in družbenopolitičnega življenja, ki so najbolj odgovorni in vplivni pri oblikovanju našega zdravega današnjega in jutrišnjega dne. H. Jelovčan jk2 Paprike in se enkrat paprike - Cas vlaganja in ozimnice so pozna tudi na ki anjski u žnii i. Čeprav paprika letos ni pOCeni, ho /aiadi (prck-lrugc druge zelenjave prav goto vo pogosto na •cdiliiiku loto I Poldan \juM\anska banka Temeljna banka Gorenjske m)mmim§mGLAs 2. stran NOVICE IN DOGODKI PETEK, 25. SEPTEMBRAjjl PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Dragiša Pavlović deloval proti ZK? Poleg afere Agrokomerc je v minulih dneh javnost pozorno spremljala tudi dvodnevno sejo predsedstva CK ZKS Srbije, saj so predlagali centralnemu komiteju, naj predsednika predsedstva mestnega komiteja ZK v Beogradu in člana predsedstva CK ZKS Srbije Dragiša Pavloviča razrešijo članstva v predsedstvu. Dragiša Pavlovič se je 11. septembra pogovarjal z novinarji in uredniki in razen o štrajku govoril tudi o Kosovu. Dejal je, da se »danes reagira s pritiski z dogmatsko-birokratskih pozicij, ki ne morejo ničesar spremeniti, a bi radi urejali vse.« Menil je, da del srbskega tiska ni zmogel obsoditi programskega provociranja na pogrebu tragično preminulega vojaka Srdjana Simiča, kar je sicer zmogel celo strti žrtvin oče, ki je na pogrebu vzel mikrofon in za linč razpoložene pozval k dostojnosti. Pavlovič je dejal: »Logika, da naj bi zaradi razmer na Kosovu počeli vse, sicer prinaša aplavze, dlani Srbov in Črnogorcev pa iz aplavza že prehajajo v pest, to pa vodi v tragični razvoj dogodkov. Komu je danes potrebna kri?« Največ prahu pa je dvignila njegova izjava: »Novinarji nočejo razumeti, kaj danes v boju proti albanskemu nacionalizmu pomeni tudi stalni boj proti srbskemu nacionalizmu in prevzemajo za stalno uredniško politiko — razpihovanje nacionalističnih strasti.« Čeprav je bil Dragiša Pavlovič pripravljen pojasniti vsako možno nejasnost, je predsedstvo CK ZKS Srbije ocenilo, da je bil v tem nastopu izražen, da se Pavlovič upira uresničevanju nekaterih nalog komunistov v boju za idejno enotnost. h iSrtizanskih - Obal krajevne organizacije ZB NOV 2*. septembra, če- sajrtisaaseJh Imrirjev. S to rekreativno esahte na kiesatm kurirjev mod NOB, £ Iju« v naravo. Kurir? so eatevri, oanovo telo 16 de-kunl uraditi trato, ld je dol-raagtaanei območju Kara- _ aa Isteinjtss pohodu ne bo. Udele-aa pat od t. do t. ara Ispred hotela Tri-„ Ssaer poti bo nssUrfnja Mn jstrana—Do« Sedučnik-kurirska postaj* GT-19-Konj-Boa-Vteoaa-Beto polje-Meiaklta- _—Mojstrana. Hoj* Je aa predvidoma de- mol se bedo lahko odločili aa dve krajši vade MHaoe In prek Dovtoga v Mojstrano (tri tek k« atak Beleče polja v Mojstrano (test ~ rfU glede na bo tenke odteči! telesno pri pravi je Udeleženci bedo na kontrolnih točkah prejeli žige, na ■ pa spoeafcnske mačko. Za varno pot bodo skrbeli člani'paštete GBS Mojstrana, pokrovitelj pohoda pa bo Up J. Rabi* Gorenjci o osnutku ustavnih amandmajev Kranj, 18. septembra — Na Brdu pri Kranju je bil 17. in 18. septembra dvodnevni seminar pod naslovom Kakovost delovnega življenja. Predaval je doktor Leo de Sitter iz Holandije. Zelo kakovostnega predavanja v angleškem jeziku se je udeležilo 28 slušateljev iz vse Slovenije. Z organizacijo in s sinhronim prevodom so bili slušatelji zadovoljni. Foto: G. Sinik Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje I .oke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo Mefan 7-argi (glavni urednik in direktor), Ieopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Les Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, i/, šolskih klopi, Skofja I>oka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, sport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mote Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.590 din Več nejasnega kot jasnega Kranj, 21. septembra — Na današnji regijski razpravi o osnutku ustavnih amandmajev je večina razpravljalcev menila, da predlagane spremembe ne bodo rešile gospodarske krize, temveč is razširile normativizem in pristojnost federacije. To pa bo pomenilo tudi odmik od predvidenega tržnega sistema in centralizacijo. Po uvodnem pojasnjevanju predsednika komisije za ustavna vprašanja, dr. Mirana Mi-heliča, in po razlagi mnenj o osnutkih sprememb ustavnih amandmajev Francke Strmole so na današnji razpravi, ki jo je pripravil medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, govorili tudi predstavniki gorenjskih delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in obrtnikov, pravniki ter drugi. Sandi Bartol iz škofjeloškega sindikata je menil, da dokumenti zelo abstraktno obravnavajo večjo samostojnost OZD na področju ekonomskih zakonitosti, pri čemer je že sedaj močno opazno upadanje akumulacije. Treba bo urediti tudi glede vedno večjega normativizma. Delavci namreč zahtevajo oster rez na področju izvajanja različnih predpisov in aktov, ki jih je preveč, izvajamo pa jih ne. Z novo ustavo bi bilo treba urediti tudi odgovornost za iz- vajanje pravnega reda. Pobude pri opredelitvi do kritične analize političnega sistema in sprememb zakona o združenem delu pa tudi kongresnih resolucij bi morale najti svoje mesto v novi ustavi. Če tega ustavne spremembe ne bodo upoštevale, ne bodo smiselne. Franc Keržan iz Kranja se je vprašal, zakaj začenjamo razprave o ustavnih spremembah na osnovi dokumentov, ki niso pripravljeni, kot bi bilo treba. Brez primerjav in celovitejših obrazložitev, zakaj je treba določene člene spreminjati ali črtati, ni možna demokratična in kvalitetna razprava. Vprašal se je tudi, če ti osnutki res omogočajo večje samostojnosti delovnih organizacij ter ekonomskih odnosov in povezav, ki nas edino lahko pripeljejo iz krize. Namesto tega se še naprej razširja normativizem, pojavljata se centralizem in koncentracija moči, s tem pa odmik od tržnega sistema. Keržan je tudi menil, da je JLA sestavni del družbe in zato ne more biti finansirana zunaj sistema in neodvisno od doseženega narodnega dohodka. Andrej Strniša iz kranjskega Obrtnega združenja je opozoril, naj se z novo ustavo uredi vprašanje lastnine, obrtnikom pa naj se da možnost, da sami odločajo o plačevanju pokojninske in invalidske osnove. Opozoril pa je tudi na to, da so v predlaganih amandmajih izrazi, ki dajejo možnost za različno razlaganje, s čimer pa se lahko stvari spre-vržejo v birokratsko reševanje problemov. Mato Gostiša pravobranilec samoupravljanja, je menil, da bi morali v ustavi stavke formalno priznati in normativno urediti. Opozoril je tudi na slabosti zamenljivega mandata v delegatskem sistemu, ki Sloveniji predvsem v občinf ni obnesel. Med delegati prave povezanosti, ni obvešj nja, zato pa se tudi manjsj odgovornost in pripravljen^ ljudi za sodelovanje. Jože Čopek iz kranjske ve je govoril o premaihn* vplivu delavcev na odločb ki ga opredelujejo nove vne spremembe, Nace ry Pa je dal pobudo, da bi tu*, člane delavskega sveta do«)1 materialno odgovornost- , dobro delo pa bi jim PrlZ^ dodatno stimulacijo pri oS^ nih dohodkih. Sašo Grajf iz sodišča nega dela v Kranju je uzakoni odgovor"0 J h Wi naj se u..ur\>mu 0- £UI1k opravljanja javnih , kakšen status imajo u^j jih opravljajo, in kakšnegjj jih odpokličejo ali sarru od-Pijo. Povedal je tudi, da )e\ razitejša težnja po neptin nih volitvah, hkrati pa vol ga sistema ne bi smeli se zakomplicirati, kot je. V. Stano^1 Sanacijski programi kot zgodbice kaj naj bi počeli Jesenice, 24. septembra — Na seji izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine so sklenili, da se z odgovornimi pomenijo o predloženih predsanacijskih programih. Ohlapne ugotovitve in izredno slab splošni vtis. V Železarninem tozdu Ploščati program so vzroke V jeseniški občini je moralo enajst temeljnih organizacij, ki imajo izgubo, izdelati predsanacijske programe. Jeseniški izvršni svet je po razpravi zahteval dopolnitev teh programov in sklenil, da pripravi pogovor s poslovodnimi organi, ki so take pred sanacijske programe pripravili. Obrazložitev je bila kratka in jasna: vzroki, ki jih navajajo in zaradi kuterih imajo izgubo, so zelo ohlapni, o odgovornosti ni ne duha in ne sluha, splošni vtis o teh formalnih programih je slab. Kaj ugotavlja ekonomist Sašo Vrdoljak, ko pregleduje predsanacijske programe Železarne, Gorenj ke v Kranjski gori, Kovina. Elek-tro Žirovnice, Elektrarne Moste, LGO Jesenice, Petro-lovega hotela v Martuljku, Iskre na Dobravi in Izolirke? za motnje preširoko opredelili. Rekli so, da je vzrok za izgubo ne doseganje planirane eksterne realizacije, to pa je kvečjemu posledica, ne vzrok. Povsem nelogično je, da kot vzrok navajajo novi obračunski sistem, saj naj bi bil vendarle smisel našega sistema realni obračun stroškov in realni prikaz poslovnega izida. Očitno je še vedno prisotna želja po izkazovanju nerealnega, boljšega poslovnega izida na račun prenizkega vrednotenja stroškov. Glavni cilj poslovanja do konca leta 1987 so takole filozofsko opredelili: »ustvariti tako višino dohodka, ki naj bi nam omogočila pozitivno poslovanje in pokrivanje nastale izgube prvega polletja« — za tako filozofijo ne more biti prostora v ekonomiji. Skratka, programi so polni ciljev »naj bi, skušali bomo,« zgodbe pač. kaj naj bi počeli... take predsanacijske programe lahko napiše prav vsak. Človek se sprašuje«, pravi Sašo Vrdoljak, »kdo se iz koga norčuje, če so v program tudi takole napisali: »pravilnik o disciplinski odgovornosti v celoti velja za odgovorne delavce...« V nobenem Železarninem predsanacijskem programu ni niti besedice o odgovornosti za nastale razmere, vzroki so večinoma zunanji, malo je subjektivnih. Le kuko bodo take formalne programe pogledali tisti Slovenci, ki so združili toliko akumulacije za novo jeklarno? Gorenjkini hoteli v Kranjski gori naj bi med drugimi ukrepi tudi povečali osebne dohodke, a ustvarjajo dokaj medel vtis, kako naj bi to dosegli. Osebne odgovornosti v programu ne ugotavljajo, nasploh pa sanacijski program da ne zbuja upanja. a* vp spremenili poslovno su v jo. Predsanacijskega tfzZtt ma Kovina sploh ne ^jjjfl* tako imenovati, v F.lekt 0 jadovo«1,., rovnica so bili z£ vzrc formalni, pri njih SO ^u za izgubo zunanji, ^f^-V gub, pa še ne vedo. ^n^0^ lja za Elektrarno ^ LGO bo likvidiran, v pet vem hotelu v Mart"'J predsanacijskega P^^Jjn' sploh niso izdelali. V ^gP Dobravi so bili spet aka ^ ski in nepraktični. Le ^ lirki so za odgovorna * j» izgube spoznali dire *it komerciale in vodjo P je... Dosti bolje bi bilo. iejp sičesa ne bi z apisall iFtt sali iz raznih aktov. pra) bj « kov in zakonodaje ). tem prihranili čas i'J P* jfl - izognili bi se stroškO^j jih s tem zmanjšali!? .^{f posmehu javnosti, vsaj ^ mu delu javnosti, ki $ hoče spremembe, nuj. preobrat v gospodurj* enJ"' Ugodni rezultati letošnjih delovnih akcij v Sloveniji Brigadirji so dobro delali Ljubljana, septembra — Prejšnji teden so na seji koordinacijskega odbora podpisnikov družbenega dogovora o mladinskem prostovoljnem delu pregledali statistične podatke in ocenili letošnjo brigadirsko sezono. Rezultati ob koncu sezone so pokazali, da so brigadirji opravili dela, vredna več kot 787 milijonov dinarjev. Več kot tri tisoč dvesto briga dirjev. ki so sodelovali na letos njih delovnih akcijah v Sloveniji, je dobro opravilo svoje delo. Napeljali so prek 43 kilometrov vodovoda, rekonstruirali 5U kilo metrov cest. aglomelioriuh 34 hektarov površin ter uredili 14 hektarov pašnikov in deset hek tarov smučišč. Končni rezultati opravljenega dela kažejo, da je bilo skupno delo vredno več kot 787 milijonov dinarjev, pri čemer niso upoštevane različne lokalne delovne akcije. V Sloveniji je bilo letos devet mladinskih delovnih akcij: Ko/, jansko, Suha krajina, Bela kra jina. Kobansko, Gorjanci, Brki ni, Rogla, Goričko in Slovenske gorice Izkur.ulo se je. da so se tabori uveljavili kot ćasu pri merna veja brigadirstva. pa tudi, da se zaustavlja padunje udeležbe na klasičnih delovnih akci jah Sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah so letos iz Slovenije odpovedale štiri brigade, precej brigad je bilo na akcijah le s simboličnim številom udele žencev. Nad pričakovanji je bilo število udeležencev na različnih taborih, precej mladih pa se je odločalo za delo na lokalnih delovnih akcijah Prednosti tabo rov je namreč več: krajši so, manj je udeležencev in zato rabijo manjše naselje, usposabljajo se na svojem strokovnem področju, po drugi strani pa je prav zato organizacija taborov zahtevnejša. Se nekaj velja za letošnje delovne akcije Delovne in življenjske ruzmere na ukci-jah so se izredno izboljšale. Na treh akcijah (Goričko, Slovenske gorice in Gorjanci) so se preselili v dijaške domove, posodo bili so naselja na Kozjanskem in v Beli krajini, MDA na Rogli in v Brkinih sta imeli že doslej soliden standard, pereče pa ostuja naselje v Suhi krajini Ni pa šlo brez težav. To so predvsem problemi, ki se poj a vljajo že nekuj let. tire namreč zu premajhno vpetost MPD v razvojne načrte celotne družbe in zaplete pri financiranju. Na seji centra za MPD pri predsedstvu republiške konfe renče ZSMS in nu seji koordinacijskega odboru v preteklem ted nu so zuto spregovorili o kriten jih za organiziranje oblik prostovoljnega dela v prihodnjem letu. Organizator akcije mora prijaviti tuku dela, kjer je smotr no izrubiti delo brigudirjev, to pu so predvsem hriboviti in težko dostopni kraji. Naselje mora ustrezati brigadirskemu življe nju, organizator pa mora zagoto viti tudi primerne programe za izobraževalne, kulturno-zaba vne in športne aktivnosti brigadirjev ter del potrebnih sred stev Podobni kriteriji paveljajo tudi /u organiziranje posebnih oblik MPD, le du mora organiza tor zagotoviti tudi strokovno pomoč in delovne pripomočke V. Stanovnik Evidentira^ kandidatov Krajevna ^"Kc"! SZDL Stara lukaPodffl obvešča krajane, dru*1^ politične organizacije $d štva krajevne skopn°sX\i ij ru Loku podlubnik, d«JJjl septembra do 15. oK^J 1987 teče evidentiranj«Jyl nih kundidatov za čl«"1* d predsedstva L in koordinacilj ru za kadrovska v^JB »ri KK SZDL SZDI odbora nju pri KK SZLU. *« - r, 1987-1991. Predsedstvj. f SZDL poziva občane^« želijo aktivno sodelo* ^ teh organih, da svojo P' vljenost pisno ali os*WLgj)l ročijo na naslov: KK -nt Podlubnik 139. Ob*JJ3«j lahko med evidenc'" ^ na enuk nučin daj1'*''^ predloge za eviden*? ^ drugih kundidatov. ? ef ,»se»,,t> pa morajo navesu " ^ datke predlagate«« ^g« J ne podatki piedlajj■ t . ne podatke pn-u-*,0ta ' 4 dentiranegu kana i« t« , ■tni podutki, biveljS, v posl.tev) Pričakuj*11* prijuvo uli predlog' £2I!L25^SEPTEMBRA 1987 NOVICE IN DOGODKI Klavrne železarske plače vzele .3. STRAN (g@IMgSioJJ©ISEGLAS voljo do dela stva*!^' seDtemDra — Prvič se je zgodilo, da so osebni dohodki jeseniških železarjev pod povprečjem slovenskega gospodar-izie °k naJbolišin poslovnih rezultatih jih bodo lahko povečali le za 20 odstotkov. Mladi strokovnjaki odhajajo. Razmere so jemno resne, pravijo v Železarni, saj so taki osebni dohodki na zadnji razumni in dopustni meji. Kako naj preživimo, se sprašuje -eIavci družbenega standarda, kjer najmanj zaslužijo ' S v V jeseniški Železarni je znašal avgustovski povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega za 182 ur dela 216.000 dinarjev. Prvič se je zgodilo, da so železarski osebni dohodki pod povprečjem slovenskega gospodarstva. Na izplačilni dan železarji sicer niso glasno izrazili nezadovoljstva ali prekinili dela, saj še ved-no upajo, da so tako klavrni osebni dohodki za redno delo le začasni. Vsakomur mora biti jasno, da je ob takih osebnih dohodkih pri sedanjih življenjskih stroških marsikomu pošla vsaka volja za dobro ali boljše delo. krb zbuja padanje učinkovitosti »Gospodarski rezultati vseh •reh slovenskih železarn niso jjobri, zato so tudi osebni dohodki slabi, najslabši prav v je-^niški Železarni,« pravita podpredsednik poslovodnega odbora Janez Poljšak in vodja oddelka za nagrajevanje v Železarni Kafko Penič. »Železarna ima nude likvidnostne probleme, začetne težave nove jekiarne, sov-'»gateljski deleži za novo jeklarji0 kasnijo, izguba se povečuje. 0s«bni dohodki so odvisni od Poslovnega rezultata: proizvodna, tako količinsko kot vrednostno, je bila krepko pod planom: dosegli smo le 91-odstotno količinsko proizvodnjo v primerjavi s planom, prodaja je celo padla na 87 odstotkov. Skrb zbuja padanje učinkovitosti — vse je Vplivalo na izrazito nizke oseb- ne ohodke, ki so tudi odraz naših številnih notranjih slabosti. Če bi plane uresničili in bolje poslovali, bi bili povprečni osebni dohodki okoli 290.000 dinarjev (toliko znašajo v ravenski Železarni). Naši osebni dohodki niti približno ne sledijo življenjskim stroškom, predvsem če vemo, da življenjski stroški, izračunani za neko obdobje, niso pravi, saj ne veljajo več za mesec, ko se mora s plačo preživeti. Mladi strokovnjaki odhajajo Danes v Železarni polovica delavcev zasluži 216.000 dinarjev ali manj, polovica pa več. Najnižji osebni dohodek, 113.000 dinarjev (je celo pod zajamčenim), je prejelo osem delavcev. Ti so zaposleni večinoma v družbenem standardu, medtem ko so bili »najbolje« plačani v jeklarni, kjer je povprečni osebni dohodek za 10 odstotkov večji kot je povprečje Železarne. Najbolj nas skrbi, ker nam ob takih osebnih dohodkih uhajajo mladi strokovnjaki, ki jih Železarna najbolj potrebuje. Ne brez vzroka: če so danes v Železarni strokovnjaki, inženirji, ki nimajo vodstvene funkcije, prejeli največ do 250.000 dinarjev, je povsem razumljivo, da odhajajo za boljšim zaslužkom. Zavedamo se, da so razmere izjemno resne. Tako naprej ne moremo več in nesmiselno je sploh razmišljati o tem, da bi prešli na 80-odstotne osebne dohodke.« Kako preživeti? Na*dabse »o zaslužili v temeljni organizaciji Družbeni r sosa|walene delavke Luc* Mbar, Jožica Sin- f iSt^^^^^iMMit^ 150JWdl-narfev. Delati nionuno vseh osem ur, saj mora vsaka v osmih mali pospraviti lt samskih sob, čajne kuhinje u kopalnice, stopnfUa. Kaka preživimo? če ne bi bUi zaposleni možje, bi stradale. 2e take ali tako si mora* od ust odtrgati, ee note* knpttf skromno krUo aB bhtso. Meso je' redkokdaj na mizi, naj je komaj sa mleko in kruh! Zdaj pravijo, da bomo naslednje mesnica morale plačevati aa naaaj po imUjon dinarjev prevez Uplsranlh osebnih dohodkov! Os pomislimo, daje ta osimai-os^ da hnasao Moo^"»e e*roke, potem Verjemite, pridejo trenutki, ko bi samo na glas jokaL vse skupaj pustil hi nekam Kako je^mofofe,^^osem ar pošteno delaš, celo garaš, Direktor Železarne je dobil 610,000 dinarjev Da ne bo več govoric, ki so jih polne Jesenice, poglejmo celotno avgustovsko plačilno listo vseh zaposlenih: inženirji z visokošolsko izobrazbo, zaposleni po posameznih obratih so prejeli okoli 250.000 dinarjev, vodje temeljnih organizacij od 350.000 do 400.000 dinarjev, medtem ko so člani poslovodnega odbora dobili v avgustovski izplačilni kuverti okoli 450.000 dinarjev! Direktor jeseniške Železarne ali predsednik poslovodnega odbora tovarne s 6.500 zaposlenimi delavci je dobil avgusta natanko 610.000 dinarjev (Direktor ra- venske Železarne je minuli mesec prejel 650.000 dinarjev). Ob teh podatkih smo brez vsakega komentarja! Jeseniški železarji pričakujejo in upajo, da bi ob boljšem poslovnem rezultatu povečali osebne dohodke za 40 odstotkov. »Nikakor,« pravita Janez Poljšak in Rafko Penič, »v najboljšem primeru bodo lahko višji le za 20 odstotkov — povprečni bo tako 270.000 dinarjev. Zavedamo se, da so sedanji osebni dohodki na zadnji dopustni meji, kajti ko delavce mine volje, motivacija do dela, so razmere izjemno resne, veliko hujše, kot če bi se glasno uprli in s štrajkom terjali take osebne dohodke, da bi mesec preživeli dostojno... D. Sedej Urbanistične zasnove Kranja, Cerkelj, Preddvora, Šenčurja in Golnika Več možnosti za stanovanjsko gradnjo k j/rani« 23. septembra — Dolgoročni plan kranjske občine bo zdaj dobil tudi potrebne urbanistične zasnove, ki jih je v sredo na seji sprejel J^anjski izvršni svet. En mesec bodo v javni razpravi, saj imajo značaj sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana. Urbanistične zasnove 7° narejene za Kranj, Cerklje, Preddvor, Šenčur in Golnik, torej za vsa večja naselja v občini. Skupna značilnost zasnov je, da dajejo več °znosti za stanovanjsko zidavo in da so vsa naselja, z izjemo Kranja in deloma Golnika, komunalno slabo opremljena. Urbanistične osnove vsebujejo zasnove razvoja posameznih a.solij torej določajo, kako in kam se bodo širila, kakšna dejav-st sodi vanje, skratka, rešujejo razvojne probleme in vprašaja. Besedilu so dodane tudi karte, ki bodo v javni razpravi lju-ern v pomoč. j Nu večja naselja se navezujejo manjša, tako se najbolj za-n<> urbanistične zasnove Kranja, ki se nanašajo tudi na vasi j^ruhinj Cegelnica, Naklo, Okroglo, Pesnica, Bitnje, Žabnica, , rulovka, novo Hrastje, Britof, Predoslje, Ilovku, Kokrica, Bo-Ovek in Mlaka. K Cerkljam, ki ima vlogo oskrbovalnega središ-a, sodita naselji Grad in Dvorje, k Preddvoru nuselja Mače, Nova VUS' Poto^e- Hrib in Zgornje Tupaliče, k Šenčurju Srednja ^ranj se bo širil proti zahodu Bistvene novosti, ki jih prinaša urbunistična zasnova Kra-, Ja, se nanašajo na širjenje mesta proti zahodu, s čimer se odre-^ 1° poseganjem na plodno zemljo naPlanini..Širjenje mesta pre i. Savskega otoka narekuje tudi ustrezne prometne povezave, rati pu razbremenitev ožjega mestnega središča, ki naj bi ga s^''('ili v smislu mestnih trgov in parkov pred Creino, občinsko ^^Pščino itd Določene so lokacije nekaterih pomembnih objek-si • so potniška postaja, mestna tržnica, zdravstveni dom; „ dnjegu naj hi sirili na sedanji lokaciji m torej na Planini ne hi adili novega Pri določanju lokacij jim je bil v pomoč nedavni ,^^^'aj za ureditev središča Kranja, ki je dal kopico dobrih za- ~ ^Posebej velja red, da sta pri prostorski širitvi Kranja na ob-e Kiten i v osnutku dve ra/licici; v javni ra/pravi ali pa vsaj n;( '<,,a M> b°do morali odlo( iti /a boljšo. Širitev i/ Bitenj |jj ,sv,'K<> naselja v Bitnjah na mestno m prmiest . ,l,ktuio /t, daljše razdobje, če ne povsem odločen, pi 1,1 ludi problem nadaljnjega kmetovanja v Bitnjah. rit . 0vos1 lM i*' ll,d' širitev < Mjarice v Bntofu. predvidena |e si **V ob Kokri proti jugu, in snet 5 prestavitvijo struge Kokre /|,(>"it z ustrezno premostitvijo vodotoka *sa druga nuselja z izjemo Golnika so *t°niunalno slabo opremljena V)i Slaba komunalna opremljenost |fl značilna za vsa dl'UgU i cju naselja v kranjski občini, za Cerklje, Sencu! in Preddvor, t>bodo morali graditi tudi kanalizu^ ijc in Čistilne naprave i. nu H1 le Golnik, ki mu tudi sicei dajejo \ ec p pomen prc| so ga namreč dupili (Joncam. Na dolinku »odkrivajo« nove možnosti za Itanovanisko zidavo, tudi gradnja šole bi bila tam primernei sa kot širitev sole \ Goricah, saj bi jo lahko navezali na obstoje » Golniku čistilno napravo ze imajo m bi |o morali z novo stanovanjsko gradnjo le dopolniti in razširiti Še najmanj novosti je predvidenih v Šenčurju, ki je Kranju najbližji; tudi pri stanovati|ski gradnji |e predvidena le dopolnil na Cerklje Imajo vlogo oskrbovalnega središča, tam bodo problemi s stanovanjsko gradnjo car Odi poseganja na plodna zem-Ip ca saj |o bodo težko zagotovili za domači prirastek prebival stva Vec možnosti za stanovanjsko gradnjo se odpira v Pred dvoru Predvidena |c predvsem nadaljnja gradnja na območju (Jo/da M V Igranje z zaupanjem ljudi Kranj, 23. septembra — Dvodnevna zamuda pri izplačilu osebnih dohodkov v Iskri Kibernetiki ima različne odmeve in ocene, od tega, da se vodilni (s soglasjem samoupravnih organov) igrajo z zaupanjem ljudi in izvajajo pritisk na delavce, do tega, da so pač varčevali, saj niso najeli dragega kredita, temveč so počakali, da se je blagajna napolnila. Petnajsti v mesecu je tako kot marsikje drugod tudi v Iskri plačilni dan. Če bi se zataknilo v Telematiki, ki je zašla v globoko izgubo, bi še nekako razumeli. Toda zataknilo se je v Kibernetiki, ki ob polletju izgube ni imela, kako bo po devetih mesecih, pa še ni znano. V ponedeljek, 14. septembra, so se na oglasnih deskah pojavila obvestila, da bodo osebni dohodki kasnih, ker niso likvidni. Naslednji dan, 15. septembra, je po tovarni završalo in v tozdu Števci so delavci za dobro uro prekinili delo ter zahtevali pojasnila, zakaj ni plač. Čez dva dni, v četrtek, 17. septembra, so osebne dohodke izplačali. Zaplet v Kibernetiki ima dokajšen odmev, saj je navsezadnje to največji kranjski delovni kolektiv in jeza 4.500 delavcev ne more neopazno mimo. Slišimo ocene, da se vodilni, s soglasjem delavskega sveta, igrajo z zaupanjem ljudi in izvajajo pritisk na delavce, pa tudi takšna sklepanja, da so pač varčevali, ker niso najeli dragega kredita. Poskušali smo izvedeti, zakaj so v Kibernetiki plače kasnile, in dobili podobna odgovora. Po prvem jim je zmanjkalo 600 milijonov dinarjev — za izplačilo so potrebovali 3 milijarde dinarjev — kredita pa niso najeli, ker je drag; raje so počakali, da se je nateklo dovolj denarja. Drugi pa pravi, da so v banki sicer najeli 500 milijonov dinarjev kredita, vendar je bilo to še vedno premalo. Odgovora sta si podobna v tem, da so se pač ušteli in 15. septembra v blagajni ni bilo toliko denarja, da bi ljudem lahko dali plače. Ali so se zgolj ušteli in je torej vmes neresnost ali pa so »pritisnili« na delavce, je seveda težko izvedeti. V obeh primerih se igrajo z zaupanjem ljudi, kije pri nas že krepko splahnelo. Splošne negotovosti in nereda je že tako ali tako več kot dovolj, če navkljub delu celo plače postanejo negotove, potem ljudje prav nobeni obljubi res ne morejo več verjeti. Tudi temu, da bodo prihodnji mesec za 10 odstotkov večje plače dober obliž za rano, ne. Zaupanje je namreč lahko hitro zapraviti, zelo zelo težko pa si ga je ponovno pridobiti. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Mercatorjevi kuponi Upadanje kupne moči narekuje trgovcem iskanje novih poslovnih potez. Zanimivo je potegnil ljubljanski Mercator, ki je sredi septembra uvedel nakupovalne kupone. Kdor se odloči zanje, postane član Kluba Mercator, prednosti kuponov pa so obresti; in to 50-odstotne, če kupon porabite pred iztekom enega leta, in 100-odstotne, če kupon vnovčite po enem letu. S kuponi lahko nakupujete le v določenih prodajalnah. Nekaj jih je tudi na Gorenjskem: samopostrežba Oskrba v Bohinjski Bistrici, prodajni center Planina in prodajalna Mercator-KŽK Gorenjske na Maistrovem trgu v kranju, ter Mercatorjeva Preskrba na Trgu svobode in samopostrežba v ulici St. Marie aux Mineš v Tržiču. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Marjan Triller: Reklama mora biti pravočasna Po poklicu je črkoslikar in že sedem let dela v Kinematografskem podjetju Kranj. Vodja reklamnega oddelka je in poleg skrbi, kako organizirati reklamo, kaj vse poslati v posamezne kinematografe ob novem filmu, je njegova naloga tudi pisanje filmskih naslovov na reklamna stekla. Dvanajst takih stekel mora napisati samo za kino Center. Prav toliko, drugačnih seveda, za kino Storžič, šest stekel napiše za kino Kamnik, šest za Tržič, štiri za Duplico, za jeseniška kina Plavž in Železar po pet. Vsak dan je kaj novega, vsak dan so tudi premiere in predpremiere, ki jih je treba še posebej poudariti. In potem pride film, ki je v svetu požel uspehe, gledan film, na katerem pričakujejo velik obisk. Tudi tega je treba posebej napovedati, na reklamne table dati dodatno reklamno gradivo, slike, plakate, poudarke. Pa še razna filmska gledališča, Pulj po Pulju, Mini Fest, parade najbolj gledanih akcijskih fil-miv, matineja za mlade med počitnicami, pa festivali turističnih, ekoloških, športnih filmov. Zdaj pripravljata s sodelavko Katjo Skubic reklamo /.a festival ekoloških filmov, ki bo konec meseca v Kranju. Naslove je treba črko za črko izpisati, in to vse ročno. Le Ljubljana, kjer ostajajo dobri filmi dlje na programu, si lahko privošči sitotisk, vsi drugi pišejo ročno. Se vedno je najceneje. »Mislim, da so Gorenjci o programih v kinematografih dobro obveščeni. Razen na reklamnih tablah so vse novosti objavljenje v Gorenjskem glasu, vsi sporedi so v vseh osrednjih dnevnikih, ob posebnih priložnostih damo plakate, posebne reklame na filmskem platnu samem in podobno. Stalno moramo skrbeti, da ima mo reklamni material pri roki, saj so sredstva za reklamo tudi pri distribucijskih hišah prepolovljena Včasih se nam zgodi, da moramo dati pod steklo le prefotokopirano fotografijo iz filma Imamo tudi svoj arhiv, da imamo material pri roki. ko se film vrne. film bo dobro obiskan, če je sam po sebi dober, če je reklama dobra in predvsem pravočasna Ljudje morajo /anj /vedeti vsaj dva dni prej. potem pridejo Še vedno jih privabljajo dobri akcijski filmi V kinu je največ mladih, starejše publike je vse manj. Sicer je pa tudi filmov zanjo vse manj, tako da si človek včasih kar zaželi kakšen dober star film. pa čeprav črno-bel. Zdi se mi, da televizija ne zadrži ljudi doma Če je na sporedu dober film, so tudi ljudje tu.« I) Dolenc (^S^3SMJ©IEnGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 25. SEPTEMBRA 1987 Delavni selški planinci — Planinsko društvo Železniki praznuje letos 80-letnico. 6. septembra naj bi bili slovesno odprli prizidek h koči, a je slabo vreme vse pokvarilo. Zato pa je bilo več obiska v koči vse druge sobote in nedelje. Posebno zadnjo nedeljo, 20. septembra, je bilo tu veliko planincev iz Železnikov, ki so se lotili betoniranju 18-kubičnega rezervoarja za vodo. Vse od spomladi so kopali zanj, ker je teren skalnat. Ko bodo v nedeljo — če bo le vreme — zabetonirali še ploščo, bodo dela letos sklenili. Koča bo odprta vse sobote in nedelje do 29. novembra, potem pa jo bodo vse do 1. maja zaprli. — Foto: D. Dolenc Jutri urejanje kanjona Kokre Kranj, 25. septembra — Hortikultumo društvo Kranj in poseben odbor sa urejanje kanjona Kokre za jutri, 26. septembra (sobota), prirejata delovno akcijo za ureditev kanjona Kokre. Sodelovanje so poleg članov društva obljubili vojaki, učenke ekonomske srednje šole, Člani turističnega društva in člani odbora. Vabljeni pa so seveda vsi; tudi tisti, ki morda niso dobili vabila. Poskrbljeno bo za malico in tudi za varnost. Akcija se bo začela ob 8. uri, zbirališče pa je na bujanskem mostu (po klancu navzdol nasproti Globusa). Podrobnejše informacije o jutrišnji akciji pa dobite že danes ob 16. uri, prav tako na bujanskem mostu. A. Ž. V nedeljo se začenja praznovanje Cerklje — Na cerkljanskem območju v krajevnih skupnostih pod Krvavcem se v nedeljo začenja praznovanje. Različne prireditve bodo potekale do naslednje nedelje, 4. oktobra. V nedeljo, 27. septembra, ob 8. uri bo najprej na Štefanji gori lovsko tekmovanje, v Zalogu pa se bo ob 9. uri začel nogometni turnir. V ponedeljek ob 17. uri bo na Zgornjem Brniku šahovski turnir, v torek ob isti uri pa v Cerkljah rokometni turnir. V sredo, 30. septembra, ob 17. uri, bo na Spodnjem Brniku sektorska gasilska vaja, v četrtek prihodnji teden ob 17. uri pa v Cerkljah košarkarski turnir. V petek je ob 16.30 na programu tek po ulicah Cerkelj. Osrednje prireditve v okviru skupnega praznovanja pa bodo v soboto, 3. oktobra. Taborniki bodo ob 10. uri odprli tabor in krenili na Sen turško goro. Ob 17.30 bo promenadni koncert po ulicah Cerkelj, ob 18.30 pa bodo krajevne skupnosti s cerkljanskega območja v Cerkljah slovesno podpisale samoupravni sporazum o skupnem sodelovanju. Potem bo ob 19. uri v domu v Cerkljah slavnostna akademija, na kateri bodo med drugim podelili tudi plakete in priznanja krajevnih skupnosti. Sledilo pa bo družabno srečanje, na katerem bo igral ansambel Lipa iz Cerkelj ob Krki. Praznovanje bodo na celotnem območju sklenili s prireditvami v nedeljo, 4. oktobra. Ob 8. uri bodo pri ribniku v Lahovčah tekmovali ribiči, v Poženiku bo takrat tek na rolkah, v Cerkljah pa traktorsko tekmovanje. Sklepna proslava pa bo ob 14. uri v Lahovčah. A. Ž. Sabira Hajdarević nastopa Kranj — Vse kaže, da je kranjska profesorica klavirja, odlična mezzosopranistka Sabira Hajdarević, vse bolj znana in priznana v našem glasbenem svetu. 11. in 12. septembra je bila povabljena v Našice pri Osijeku, kjer je bilo organizirano mednarodno srečanje skladateljic v spomin na veliko hrvaško skladateljico Doro Pejačević. Sabira Hajdarević je nastopila z odlomki iz opere Brine Jež-Brezavšček Pobesneli konji . V nedeljo, 27. septembra, ob 11. uri pa bo nastopila v Radencih na mednarodnem festivalu komorne glasbe 20. stoletja. Ob spremljavi godalnega kvarteta Slovenske filharmonije bo pela dela Josipa Slavenskega Pesmi moje majke. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Začetki otroške likovnosti. V galeriji Mestne hiše so predstavljena grafitna dela iz galerijskih zbirk Gorenjskega muzeja. V sredo, 30. septembra, ob 19.30, bo prva premiera v Prešernovem gledališču v novi sezoni, in sicer Petra Shafferja Črna komedija. V soboto, 26. septembra, ob 16.30 bo samostojen nastop skupine Koleda iz Titovega Velenja na Kokrici pri Kranju, ob 17. uri samostojen nastop skupine Stu ledi iz Trsta v Retečah pri Škof j i Loki in ob 20. uri v kinu Center v Kranju skupen nastop velenjske, tržaške in kranjske folklorne skupine Sava. Vstopnice za koncert v Centru se bodo dobile tudi uro pred predstavo pri blagajni kina. BOH. BISTRICA — V osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja je na ogled razstava razglednic in fotografij Gorenjski kraji in ljudje pred prvo svetovno vojno. BLED — Ženski pevski zbor Almira in moški komorni zbor Anton Tomaž Linhart pripravljata skupni koncert narodnih in umetnih pesmi. Koncert bo drevi ob 19.30 v gradu Grimščć pri Bledu. Vstop prost. MEDVODE — V prostorih Donita je odprta razstava extempore Donit '87. Sodeluje 21 avtorjev. JESENICE — V razstavnem salonu Dolika so na ogled slike udeležencev planinske slikarske kolonije Vrata '87 samo še do 30. septembra. V galeriji Kosove graščine so na ogled akvareli in grafike Staneta Žerka. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in grafike Črtomir Frelih. ŠKOFJA LOKA — Drevi ob 18. uri bo v galeriji na Loškem gradu jubilejni občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka. KAMNIK — V Razstavišču Veronika še do 30. septembra razstavlja akvarelne utrinke Aladin Lanc. V Lomu pod Storžičem lovijo korak s časom Vode bo dovolj za vse Lom pod Storžičem, 24. septembra — Krajevna skupnost Lom pod Storžičem je dober streljaj oddaljena od Tržiča in bi zato lahko bila tudi srednje velika primestna krajevna skupnost. Vendar pa se v kraju in v vodstvu radi pošalijo, da sodijo pravzaprav med nerazvite v občini. Minuli teden je bilo v krajevni skupnosti Lom po Storžičem, ki ima okrog 600 prebivalcev in je razpeta v breg in dober poldrug kilometer oddaljena od Tržiča, več prireditev. Imeli so krajevni praznik. Razen različnih prireditev med tednom in slavnostne seje je bil osrednji dogodek v nedeljo, 20. septembra, ko je član izvršnega sveta Marko Valj avec odprl del obnovljenega vodovoda. Potem pa se je začelo družabno srečanje z bogatim srečelovom. Nagrade so prispevali obrtniki, delovne organizacije, pokrovitelji šole in drugi. Janez Godnov »Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji z dobitki, in tudi tistim, ki so prišli na srečanje. Izkupiček nam bo zelo koristil, da bomo lahko nadaljevali obnovo Doma družbenih organizacij. Prav zaradi obnove doma, starega več kot dvajset let, smo se tudi tokrat v vodstvih organizacij in krajevne skupnosti odločili, da skupaj pripravimo družabno prireditev. Prej so namreč takšne prireditve prirejale posamezne organizacije v krajevni skupnosti,« je v začetku tega tedna pojasnjeval predsednik krajevne konference socialistične zveze Janez Godnov. V Domu družbenih organizacij se v Lomu dogaja skoraj vse. Tu imajo med letom organizacije sestanke. Zadnje čase je še posebno delavna mladina. V domu so prireditve, proslave in ob koncu tedna odprejo tudi bife. Sicer pa v Lomu nimajo gostilne, pa tudi trgovine ne. Organizacije in vodstvo dobro sodelujejo s šolo, in še posebno zadovoljni so z malo šolo. Zaradi šolarjev — in tudi zaradi drugih težav — pa je bilo med pogovorom slišati tudi grenko šalo, da sodijo med nerazvite v občini. Brane Godejša »Že lani, ko smo sestavili gradbeni odbor, smo se lotili obnove vodovoda«, razlaga predsednik gradbenega odbora Brane Godejša. »Začelo se je zaradi osmih novih hiš, pravzaprav jih nekaj gradijo, kjer sploh ni bilo vode. Po anketi in pripravljenosti še drugih smo ugotovili, da bi se veljalo lotiti obnove celotnega vodovoda in ga tudi spraviti pod skupno kapo. Imamo na- mreč več posameznih vodovodov. Ko smo našli primeren izvir pod Storžičem na 857 metrih nadmorske višine in ko so preiskave pokazale, da je voda dobra, smo se lotili del po projektih inženirja Tojeršuja iz SCT Ljubljana. Že lani smo izkopali 2250 metrov jarkov in položili cevi. Letos smo dela nadaljevali in na veliko težjem terenu položili še 1100 metrov cevi ter zgradili zajetje. Do nedelje smo priključili šest hiš in zgradili hidrant. Še letos nameravamo zgraditi 200 metrov vodovoda in dva hidranta ter priključiti na vodovod še šest hiš in dom družbenih organizacij. Za zdaj sem z delom gradbenega odbora in prostovoljnim delom ter prispevki krajanov zadovoljen. Zato upam, da bomo prihodnje leto dokončali celotno obnovo. Čaka nas še približno 1600 metrov.« Vodovod je sicer glavna, ne pa edina akcija v krajevni skupnosti. Že spomladi so na Domu družbenih organizacij obnovili streho. Vse so naredili sami, s prostovoljnim delom, do 1. maja. Zdaj nameravajo v Domu urediti še tla in izolacijo. Prihodnje leto pa imajo v programu celotno obnovo z odrom v dvorani. »Včasih razmišljam, da smo si zadali preveč nalog hkrati. Pa vendar ne morem mimo ugotovitve, da je preteklo preveč časa, ko se je morda premalo naredilo. Zdaj delamo zraven starega skoraj novo pokopališče. Pokopati namreč ne moremo nikogar več. Prav zato moramo hiteti, denarja pa, se ve, ni nikdar preveč. Manjka nam 300 starih milijonov za ograjo. Vendar moramo še letos najti rešitev. Podobno je s cestami. Pred desetimi leti smo prav do roba krajevne skupnosti dobili asfalt. Franc Lovrenčak Od takrat naprej pa na približno osmih kilometrih ni bilo položenega niti kvadratnega metra asfalta. Pa vendar imamo veliko težav, stroškov in dela z vzdrževanjem krajevnih cest, ki so vse v bregu in po vsakem deževju obupne. Letos se je zaradi gradnje elektrarne začelo premikati. Morda bomo kmalu dobili nov asfalt na obvoznici. Nujno pa bi morali v prihodnje položiti vsaj še poldrug kilometer asfalta. S tem bi prihranili stroške za vzdrževanje, predvsem pa poskrbeli za varnejšo pot šolarjev, tako poleti kot pozimi. Prometa je na naših cestah zaradi vožnje na delo in tudi zaradi izletnikov ter vikendarjev vedno več,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Lovrenčak. Največja želja vseh krajanov pa je, da bi po dolgoletnih pogovorih vendarle dobili svojo trgovino. Predsednik krajevne konference SZDL Janez Godnov pravi, da bodo v socialistični zvezi imeli kmalu volitve, vendar upa, da se bodo v vodstvu krajevne skupnosti do takrat dokončno pogovorili, kje in kako bodo zgradili trgovino. Po vseh poskusih s trgovinskimi organizacijami se bodo morali najbrž odločiti za zasebno trgovino. A. Žalar Delo krajevnih skupnosti v kranjski občini Najbolj se zatika pri telefonih Kranj, 16. septembra — Po vaseh morajo ljudje za telefonski priključek plačati že 1,5 milijona dinarjev, sami kopljejo jarke, akcijo vodijo krajevne skupnosti, ki na kredit ali pomoč občine ne morejo računati. Znajdejo se pač kakor vedo in znajo; če najamejo »fu-šarje«, jim grozi obisk inšpektorja, kakor se je pred nedavnim zgodilo v vaseh pod Storžičem. V mestu, na Planini denimo, pa stane telefonski priključek 150 tisoč dinarjev, torej je desetkrat cenejši za bodočega naročnika. Seveda za tistega, ki pride v najemno stanovanje, ker so tam stroški telefonskih kablov všteti v ceno kvadratnega metra stanovanja. Je to prav ali ne? Tako so se spraševali na nedavni seji kranjskega izvršnega sveta, ko so se ob poročilu o delu krajevnih skupnosti najdlje ustavili prav pri telefonih, bržkone pod vtisom nedavnega posveta s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Odgovora, ali je to prav ali ne, nismo slišali, kako pereč problem je pri nas telefonija, pa je najbolje podkrepil medklic: jaz pa dam takoj milijon in pol, izkopljem jarek in položim kabel, če bi ga le lahko! Drugi problem, ki prav tako kliče po premostitvenih kreditih in pomoči občine, je vzdrževanje krajevnih domov in drugih objektov v krajevnih skupnostih. Če zdaj dobi krajevna skupnost iz občinskega proračuna v ta namen le borih 500 tisoč dinarjev, si s tem res ne more kdovekako pomagati. Polletna poročila o delu je pravočasno poslalo 41 krajevnih skupnosti, kasneje so klicali še štiri: Duplje, Olševek-Hotemaže, Predoslje in Bitnje, le iz slednje ni bilo odziva. Iz ovrednotenja uresničitve načrtovanih del je razvidno, da so v krajevni skupnosti bratov Smuk z vsemi deli že pri kraju. V krajevnih skupnostih Britol, Center, Čirče, Huje, Kokra, Naklo, Planina in Zalog so jih uresničili približno tri četrtine, v večini krajevnih skupnosti so na pol poti, približno četrtino del so opravili v krajevnih skupnostih Jošt, Podbrezje, Trboje in Voglje, v Cerkljah pa so šele začeli pripravljalna dela. Seveda pa je vprašanje, kako stvarni so programi krajevnih skupnosti; ponekod jih namreč sestavijo prezahtevno, drugod jih lahko uresničijo že z malo dobre vo-lje. Pri ocenjevanju delovanja krajevne samouprave so bili letos precej bolj kritični. Največje možno število točk so zbrale le krajevne skupnosti Besnica, Cerklje, Jezersko, Jošt, Kokrica, Naklo, Orehek-Drulovka, Podbrezje, Prim-skovo, Tenetiše, Vodovodni stolp, Voglje in Žabnica. Zanimivo pa je, da so vse krajevne skupnosti dobile največje število možnih točk pri uresničevanju nalog na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Pri obveščanju krajanov pa se zaradi velikih stroškov krajevna glasila vse bolj umikajo staremu načinu obveščanja na zborih krajanov, saj le 24 krajevnih skupnosti še občasno izdaja svoje glasilo. Delegati iz krajevnih skupnosti so se zasedanja občinskega zbora krajevnih skupnosti dokaj vestno udeleževali, saj je bilo povprečno prisotnih 39 delegatov. Boljša kot v preteklih letih, je bila tudi udeležba na sejah skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, česar pa ne moremo trditi za vse krajevne skupnosti. Delegatska zavest je močno opešala predvsem v Šenčurju, deloma tudi v krajevnih skupnostih Brnik, Planina in Poženi k. M. V. Sotesko Vintgar obišče vsako leto veliko turistov — 94 let je stara (urejena) soteska Vintgar in v takratno obdobje segajo tudi začetki turizma v Gorjah. Danes za urejeno in varno sotesko skrbi turistično društvo, kjer med drugim razmišljajo, da bi v prihodnje v soteski uredili tudi razsvetljavo. S tem bi nedvomno postala še privlačnejša. Že zdaj pa jo vsako leto obišče okrog 60 tisoč domačih in tujih turistov. Na sliki: vhod v sotesko na zgornjem koncu, v Podhomu. — A. Z. Za rože je treba imeti roko Rezkin asparagus bi težko našel tekmeca Če verjamete ali ne, asparagus, ki smo ga slikali v gostilni pr> Kajbitu v Zmincu pri Škofji Loki, je dolg nič manj kot 260 cm-Rezka Prevodnik, gostilničarka, nam je povedala, da ji je moz od nekod prinesel asparagus, ki je bil tako majhen, da ga je posadila kar v majhno, otroško »kahlico«, kasneje v večjo »kah; lo«, zdaj pa je posajen v največji posodi, kar jih premore gostilni-Čarska kuhinja. In v čem je skrivnost takšne asparagusove bohotnosti? ReZ' ka pravi, da te rože ne sme dobi ti sonce in da mora biti dobro zalivana. Njen asparagus dobesedno plava v vodi. ki ji dodaja kurjeke. Redno ga tudi gnoji. Niko'1 se ne sme presušiti, sicer iglice porumene in odpadejo. Starejše veje so temno zelene, mlade pa svetlo zelene, ki pa prav zaradi bogatega zalivanja kmalu potemne. Kajbitov asparagus je pravi orjak, da mu gotovo zlepa ni Pa~ ra na Slovenskem. Asparagusov je več vrst. Rezkin je asparagu* sprengeri, ki sicer počasi raste, ko pa je rastlina starejša, postane bogata in lepa Poleti je lahko zunaj, čez zimo pa mora na toplo Razmnoževanje je najprimernejše s semeni, ki jih posejemo aprila. Lahko razmnožujemo tudi /. delitvijo stare rastline v pe do šest manjših, vendar te počasneje rastejo. D Dolenc 25. SEPTEMBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .5. STRAN (mM§5M©IEnGLAS IV SPORED --- 25. septembra 00 Dokumentarec meseca 10 in "a^ne hitrosti časa ~.u Enquist: Avgust wmdberg, ponovitev 3. °ela švedske 16.50 Da„dLa,Jevanke u°kumentarec meseca 1730 p! £ne hitrosti casa /35 Vukovkotiček.4. del urwho: Robot.8. del 1815 nn9le!ke nadaljevanke 5 ^obraza Jadranske ooale: Industrija zagorele Polt«, izobraževalna 185? D,S8nka 19 00 pa9andna oddaja 1917 p W sPoredov 1925 V°Pa9andna oddaja 1955 P dnevnik 2000 V°,P?9andna oddaja ^ Jakes: Sever in jug, 1. 20.50 p; ameri^ke nadaljevanke 20.55 7l?pa9andna oddaja 33 «kon ljubezni, 3. del 21 4s °okumentame serije 22.30 ??u€rviran čas ^f'UusCIauda Chabrola: '9ra užitka, francoski film .^djjjnjkMiTv mreže 17 iŽ ^ 17 30 Sfdnevnik 1800 7troška oddaja I830 Bnan°st laž S:sanka 19 iS Xtevi|ke in črke 19 00 I 1930 r°pek domačih 20 00 ? kdnevnik 20.45 va no9'asbena oddaja 21.05 7 1 danes, jutri 22.35 p menJe. ameriški film |n avtor, en film: R. Grlić: 22.5o v a voda 'n svoboda Kron.ka BITEF-a T^jgflreb I. program — »rore m fazoni«, otroška g c- oddaja 9!lo |Kd° dela' kako dela 93n '9ra Je najboljši prijatelj 10$ An9|ešcina 10.30 oI-?^in Damjanovič K> 35 počila I^TVvšoli 14$ !°ročila ^ v šoli: Angleščina. 1540 Dra9utin Damjanović 17 30 c9ram plus »Fore i fazoni«, otroška l8on 7ddaj i.,uU Znar., ..40 inanost ^On ^tev'lkeinčrke- - 30 TV dnevnik kviz -"gav otrok, avstralska 20.00 '21 0«; 2adaljeva"nka~ 22 r£ Kviz '22S ^dnevnik 23 5o *ulturni magazin °1 2n c09ram plus u poročila 26. septembra 1.10 počila *'jukčeve dogodovščine, 8.25 m 'utkovne serije T10) Prijatelj Piki Jakob, 5. serije e*a Maurer: Jesenski Veter, oddaja za otroke 8.50 Narodni parki Mljei, otroška oddaja TV Zagreb 9.15 Ex Libris M8iM, ponovitev 6. oddaje 10.20 Danzas Maracaibo, ponovitev 10 50 Poročila 16.05 Poročila 16.10 Laurence Oliver — Portret, 1. del angleškega filma 17.30 Glasovi zgodovine: Ahmed Sukamo, dokumentarna serija 18.20 Da ne bi bolelo 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Igra s kožo, ameriški film 21.55 Propagandna oddaja 22.00 TV dnevnik 22.15 N. Shute: Mesto kot Alice, 2. del avstralske nadaljevanke Oddajniki II TV mreže 13.45 Test 14.00 Športni maraton 23.00 Poročila 23.05 Jazz TV Zagreb I. program 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 Program plus 13.30 Narodna glasba 14.00 Okno v svet, oddaja iz kulture 14.30 Otroška predstava 15.30 Kritična točka 16.15 Poročila 16.20 TV koledar 16.30 TV drama 17.40 Dallas 18.30 Dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.15 Boljše življenje, humoristična serija 21.05 Povabljeni Milles, ameriški film 22.35 TV dnevnik 22.50 Nočni spored NEDELJA 27. septembra 9.05 Poročila 9.10 Živ žav: Risanke, Sršeni v panju 10.05 Dr Who: Robot, ponovitev 8. dela angleške nadaljevanke 10.30 N. Shute: Mesto kot Alice, ponovitev 2. dela avstralske nadaljevanke 11.20 Domači ansambli: Alpski večer, 6. oddaja: Ansambel L. Slaka 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 13.00 Poročila 13.35 N. V. Gogolj: Mrtve duše, 4. del sovjetske nadaljevanke 14.55 Poročila 15.00 Poznate Jugoslavijo?— (Hrvaška) 16.30 Prisluhnimo tišini 17.10 Caprice, ameriški film 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19oo Kino 19.12 Iz TV sporedov tam i um Živeti in umreti v Los An a9ent Je ameriški akcijski film Richard Chance, zelo sposoben l'*9ov Posku^a razkrinkati ponarejevalce denarja, ki so ubili *°Vcj ,e^a Partnerja. Sled ga pripelje do slikarja, katerega ban l*Jdi ?0 dolarjev se komajda razlikujejo od pravih. Odkrije s^ojernr®io kriminalcev iz podzemlja in iz visokih krogov. Pri s8g6| delu se Chance ne drži vedno pravil in zakona: da bi do-Sp°! Vf°' C''J' tu0"' UD'Ja 'n neusmiljeno uporablja nasprotni k8 na n • u ni veliko dialoga, vizualno pa je od začetka do koncih aLV'^'' ravni, pravijo kritiki,scena pregonov pa je ena naj-s0n w.*ar jih je bilo do sedaj posnetih. Igrajo VVilliam Peter °Prćm| m Dafoe, John Pankovv in Debra Feuer Film je ,Bn z glasbo v dolbv stereo tehniki S6vračan'8 pre9rene )e italijanski erotični tilm. uticir, pisatelj, ri'o 0(j !z Abesinije z lepo Zelbo, princeso, ki jo je dobil kot da-9a, 0rt njenega očeta Zelba je pripravljena ubogati samo nje-^0 obs7,ri)0 Pokloni soprogi, ki jo ta egsotična lepotica seksualni * le ^a ODsedenost prehaja tudi na druge, ki pridejo v °0su P? ^elbo. Sužnja kmalu zavlada vsem, v tej atmosferi la. erotike in maščevanja pa pride tudi do tragedije a*uifi 693 karateja, si bo zagotovo ogledal tudi drugi del, ki pri-Ie nove avanture Karate Kida 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 V. Nedelkovski: Pretežno vedro, 6. - zadnji del nadaljevanke TV Skoplje 20.45 Propagandna oddaja 20.55 Zdravo Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Čas leoparda, jugoslovansko — mozam- biški film 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini 12.15 Koncert jugoslovanskih opernih prvakov 15.30 Jeres: Avtomobilske dirke F1 za VN Španije, prenos 16.00 Ljubljana: Kvalifikacije za svetovno ekipno prvenstvo v speedvvavu 17.15 Namiznoteniški turnir Vilim Harangozo, prenos 18.30 Konjeništvo, reportaža iz Karadžordževa 18.45 Oddaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Avtomanija, serijski film 20.25 Reportaža z nogometne tekme Sutjeska : Partizan 21.00 Reportaža z nogometne tekme Dinamo : Hajduk 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Žarko Žrenjanin, dokumentarna oddaja 22.30 Mali koncert 22.45 TV galerija PONEDELJEK 28. septembra 10.00 10.20 17.00 17.20 17.25 17.40 17.45 18.15 18.45 18.55 19.00 19.12 19.25 19.30 19.55 20.00 20.50 20.55 21.55 Zrcalo tedna Čisto na dnu, nemški film TV mozaik Poročila Radovedni Taček, 13. oddaja Pamet je boljša kot žamet, 13. oddaja Narodni parki: Skadrsko jezero Glasbeni ropot Risanka Propagandna oddaja Obzornik Iz TV sporedov Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja K. Follet: Ključ do Rebeke, 3. del ameriške nadaljevanke Propagandna oddaja Aktualno: Enake pravice-različne možnosti TV dnevnik 22.10 Jugoslovanska teveteka: E. Fritz—J. Privšek: Soseda, glasbena komedija Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Basnodrom 17.45 Vukov kotiček, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 20.30 Znanstveni grafiti 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.35 Kosilo na travi, francoski film 23.00 Kronika FEST-a TOREK 29. septembra 11.00 Jezikovni utrinki 11.05 Tuji jeziki: Angleščina XVII. 16.35 TV mozaik — šolska TV, ponovitev 17.40 Poročila 17.45 Periskop 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Euripid: Ifigenija v Avlidi, drama TV Zagreb 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Ko mislim nate, samospevi R.Simonitija v izvedbi Jurija Reje 22.55 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test 17.30 Tuji jeziki 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke - kviz 19.00 TV dnevnik 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Primorski muzej Sergej Mašera Pipan, dokumentarna serija 20.35 Žrebanje lota 20.50 Informativna oddaja 21.10 Narodna glasba 21.55 Glasba na ekranu: Elton John, II. del TV Zagreb I. program 15.40 Program plus 17.10 Kronika Osijeka 17.30 Mali svet, otroška oddaja 18.00 Aids, izobraževalna oddaja 18.40 številke in črke - kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 c ebanje lota 20 05 Vse reke tečejo, avstralska nadaljevanka 21.00 V prvem planu, kontaktni magazin 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 00.20 Poročila SREDA 30. septembra 10.00 Integrali 10.50 Euripid: Ifigenija v Avlidi, ponovitev drame TV Zagreb 15.50 Ljubljana: Rokomet (m) Dinos Slovan : Medvedčak, prenos 17.15 Poročila 17.20 Športnik Billy 17.40 Kljukčeve dogodovščine, 6. del lutkovne serije 17.55 Moj prijatelj Piki Jakob, 6. del otroške serije 18.15 Živalski svet: Hitra rjava lisica, izobraževalna oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Film tedna: Dobrodošli na Dunaju, 3. del avstrijske trilogije 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Po sledovih napredka 22.50 TV dnevnik 23.05 Videogodba, ponovitev Oddajniki II. TV mreže 10.35 12.30 16.05 15.50 17.20 17.45 18.05 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 23.00 TV v šoli: Kocka, kocka, kockica; Risanka, Mali program. Veliki odmor, Risanka, Boj za obstanek, Zadnje minute Poročila TV v šoli: Živi svet Primorja, Oddaja za učitelje, kaj je film Program plus Kronika Siska in Gospića Otroška oddaja Poročilo s seje CK ZK Hrvatske Številke in črke-kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Športna sreda TV dnevnik ČETRTEK 1. oktobra 10.00 TV mozaik 11.00 90 dni, kanadski film 16.25 Videostrani 16.40 TV mozaik - šolska TV, ponovitev 17.40 O. Župančič: Naslikam tičko 17.55 Pisma iz TV klobuka 18.25 Zelena straža 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 P. O. Enquist: Avgust Strindberg, 5. del švedske nadaljevanke 22 10 TV dnevnik 22.25 Videostrani Oddajniki II. TV . mreže 16.00 Beograd: Tenis-prijateljska • tekma-Živojinović : Bec- ker, prenos 18.00 In tudi letos, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.55 Goli z evropskih nogometnih igrišč 21.25 Dokumentarni večer 22.55 Odprta knjiga radio žiri 17.25 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.05 Izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 23.00 TV dnevnik TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Otroška oddaja 9.00 TVvšoli: Zgodba, Makedonščina, Slika pokrajine, Slovenski muzeji in galerije 10.30 Poročila Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolino na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96.4 MHz Nedelja, 27. septembra 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 Rekreacija starejših občanov (v živo) — Z mikrofonom v DO Niko Železniki 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 12.00 Čestitke in pozdravi __Torek, 29. septembra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Mladi o sebi - grad čaka na boljše čase 18.00 Novice in dogodki — Med učenci COŠ Selca Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za četrtek Loški Četrtek, 1. oktobra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo - Raskovec—črna pika na zemljevidu (v živo) 18.00 Novice in dogodki —Zakajčkova mini šola 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 25. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Mladina poje — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Labodje jezero - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Minute z ansamblom Alpski kvintet — 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mladi mostovi — 21.00 Poročila — 22.00 Poročila - Našim po svetu - 00.05 — 4.30 Nočni program SOBOTA, 26. septembra Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Na potki za naše goste iz tujine — 10.05 Sobotna matineja - Gledališče pod kozolcem - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.30 S poti po Jugoslaviji - 17.00 Studio ob 17 —ih — 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča - 20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči - 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 27. septembra Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Veseli tobogan -9.05 Še pomnite, tovariši? -10.05 Promenadni koncert -11.00 — 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.20 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila - 16.00 Lojtrca domačih — 17.05 Nedeljska reportaža -17.30 Pojo amaterski zbori -18.00 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 28. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.40 Pesmice na potepu -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza - 12.10 Pod domačo marelo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Ponedeljkov križemliraž - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali -20.10 Pesmi slovenskih skladata-Ijev — 22.30 Zimzelene melodije - 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba TOREK. 29. septembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce — 9.05 Glasbena matineja — 9 35 Napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi -14.35 Pomladanski mozaik -15.30 Dogodki in odmevi — 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.15 Operetna glasba - 00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA, 30. septembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Instrumenti se vrstijo -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -14.05 Mehurčki - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Nove operne plošče - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse -00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 1. oktobra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za.. - 11.05 Danes smo izbrali — 12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije — 14.20 Mladi koncertant -14.45 Pomladanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program um KRANJ CENTER 25. septembra: ital. barv. akcij, film SUPERPOLICAJA IZ MIA MIJA ob 16., 18. in 20. uri, 26. septembra: ital. barv. akcijski film SUPER POLICAJA IZ MIA-MIJA ob 16. in 18. uri, folklorna prireditev DOBER DAN, PRIJA TELJI ob 20. uri, prem. amer. barv. komedije KLOŠAR Z BE-VERLY HILLSA ob 22. uri, 27. septembra: nem. barv. vvestern OLD FIREHAND ob 10. uri, ital. barv. akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer barv akcij, filma ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 21 uri, 28. septembra: amer barv. komedija KLOŠAR Z BEVERLY HILSA ob 16. in 18. uri, slavnostna otvori tev festivala ekoloških in etnoloških filmov ob 20. uri, 29. septembra: amer. barv. komedija KLOŠAR Z BEVERLY HILLSA ob 16. uri, mednarodni festival eko loških in etnoloških filmnov ob 18 in 20 uri, 30. september, amer. barv. komedija KLOŠAR Z BEVERLY HILLSA ob 16. uri, mednarodni festival etnoloških in ekoloških filmov ob 18. in 20. uri, 1. oktobra: amer. barv. akcij film TOP GUN ob 16. uri, Mednarodni festival etnoloških in ekoloških filmov STORŽIĆ 25. septembra: nem. barv. vvestern OLD FIREHAND ob 16., 18. in 20 ,26. septembra: ital barv akc. film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 16 uri, amer barv komedija MALO ČEZ LES ob 18 in 20. uri, 27. septembra: hong- kon. barv. akcij, film V VOHU-NOVIH KREMPLJIH ob 14. in 18. uri, amer. barv. komedija MALO ČEZ LES ob 16. uri, prem. ital. barv. erot. filma SUŽNJA PREGREHE, prem. ital. barv. erot. filma ob 20. uri, 28. septembra: ital. barv. erot. film SUŽNJA PREGREHE ob 16., 18. in 20. uri, 29. september: ital. barv. erot. film SUŽNJA PREGREHE ob 16., 18. in 20. uri, 30. septembra: ital. barv. akcij, film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 16., 18. in 20. uri, 1. oktober: hongkon. barv. akcij, film V VOHUNOVIH KREMPLJIH ob 16., 18. in 20. uri % KAMNIK DOM 25. septembra: amer. barv. akcij, film ROCKY 4 ob 18. in 20. uri,26. septembra: amer barv. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 16. uri, amer. barv akcij, film ROCKY 4 ob 18. in 20. uri, prem. ital. barv. erot. filma SUŽNJA PREGREHE ob 22. uri, 27. septembra: amer. barv. akcij, film ROCKY 4., ob 15. in 17. uri, amer. barv. tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 19. uri, prem amer. komedije KLOŠAR Z BEVERLY HILLSA ob 21.15 uri, 28. septembra: amer. špan. akcij, film PEKEL RIO ABAHA ob 18. in 20. uri, 29. septembra: amer. špan. barv. akcij, film PEKEL RIO ABAHA ob 18 uri, amer. barv. komedija MALO ČEZ LES ob 20 uri, 30. septembra: ni kinopredstav! 1. oktobra: amer barv komedija MALO ČEZ LES ob 18. in 20. uri JESENICE 25. septembra: amer barv ak cij. film TOP GUN ob 16. in 18 uri, prem amer. barv. akcij, fil ma ŽIVETI IN UMRETI ob 20. uri, 26. september: amer. barv ak cij.thrillerF/X-UMOR S TRIKOM ob 16. in 18. uri, prem. amer. barv pust. filma KARATE KID II. ob 20. uri, 27. septembra: amer. barv. akcij, film TOP GUN ob 15. uri, amer. barv. akcij, thriller F/X - UMOR S TRIKOM ob 17. in 19. uri, 28. septembra: amer. barv akcij, film AMERIŠKI Nl-NJA ob 16., 18. in 20. uri, 29. septembra: ital. barv. akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 16., 18. in 20. uri, 30. septembra: ital. barv. akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 16. uri, amer. barv. akcij, film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 18. in 20. uri, 1.. oktobra: amer. barv. akcij, film ŽIVE TI IN UMRETI V LOS ANGELESU, amer. barv akcij, film TRŽIČ 25. septembra: amer barv. ak cij. thriller F/X- UMOR S TRIKOM ob 18. in 20. uri, 26. septembra: nem. barv. vvestern OLD FIREHAND ob 16. uri, amer. špan. barv. akcij, film PEKEL RIO ABAHA ob 18. in 20. uri, prem ital barv. erot. filma SKANDALOZNA GILDA ob 22 uri, 27. septembra: amer. barv komedija POLICIJSKA PATRULJA ob 15. in 17. uri, ital. barv. erot. film ŠKANDALOZNA GILDA ob 19. uri, prem. amer. barv pust. filma KARATE KID II. ob 21. uri, 28. septembra: amer. barv. pust. film KARATE KID II. ob 17. in 19. uri,30. septembra: Ni kinopredstav!, 1. oktobra: amer. barv vojni film SKOZI PLAMEN NIKARAGVE ob 17. in 19. uri KOMENDA 25. septembra: amer. barv. komedija KLOŠAR Z BEVERLY HILLSA ob 20. uri, 26. septembra: amer. barv. komedija POLICIJSKA PATRULJA ob 20. uri KRANJSKA GORA 25. septembra: amer. barv. akcij, film KARATE KID II ob 18. in 20. uri, 29. septembra: amer. barv. akcij, film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 18. in 20. uri DUPLICA 26. septembra: hongkon. barv. akcijski film V VOHUNOVIH KREMPLJIH ob 18. uri, franc. barv. erot. film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 20.' uri POUANE 25. septembra: akcijski film VELIKI BELI GOSPODAR ob 20. uri, 27. septembra: amer. triler ULICA STRAHU ob 18. uri,29. septembra: angl. drama 1984 (Or-vvell) ob 20. uri, 1. oktobra: jug. drama SREČNO NOVO LETO 1949 ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 25. septembra: amer komedija ST ELMOS FIRE ob 20 uri, 26. septembra: amer. grozljivka LISTA SMRTI ob 18. in 20. uri, 27. septembra: amer. grozljivka LISTA SMRTI ob 18. in 20. uri. 29. septembra: jugosl. drama SREČNO NOVO LETO 1949 ob 20. uri, 30. septembra: jugosl. drama SREČNO NOVO LETO 1949 ob 18. in 20. uri, 1. oktobra: angl. drama 1984 (Orvvell) ob 20 uri ŽELEZNIKI 25. septembra: amer grozljivka LISTA SMRTI ob 20. uri, 26. septembra: amer komedija ŠTEL MOS FIRE ob 20. uri, 27. septembra: akcijski film VELIKI BE Ll GOSPODAR ob 18. in 20 uri.amer. triler ULICA STRAHU ,ob 20. uri RADOVUICA 26. septembra: amer. barv film HANAH IN NJENE SESTRE ob 18. in 2C. uri, 27. septembra: franc. barv. komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 18. uri, ameriški barv. film STRASTI ob 20. uri, 28. septembra: jugos. barv. film RAZVEZA ZA DOLOČEN ČAS ob 20. uri, 29. septembra: amer. barv. film HANAH IN NJENE SESTRE ob 20. uri, 30. septembra: amer. barv. film STRASTI ob 20. uri, 1. oktobra: jug. barv. film RAZVEZA ZA DOLOČEN ČAS ob 20. uri. BLED 25. septembra: ital. barv. zabavni film BUD SPENCER V AKCIJI ob 20. uri, 26. septembra: amer. barv. pustol. film KALI-DOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 18. uri, ital. barv. zabav, film BUD SPENCER V AKCIJI ob 20. uri, 27. septembra: ital barv. zabav, film BUD SPENCER V AKCIJI ob 18. uri, amer. barv. film ULICA STRAHU ob 20. uri, 28. septembra: franc. barv. komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 20. uri, 29. septembra: franc. barv. komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 20. uri, 30. septembra: amer. barv. film HANAH IN NJENE SESTRE ob 20. uri, 1. oktobra: amer barv. film STRASTI ob 20. BOHINJ 26. septembra: ^mer. barv. film ULICA STRAHU ob 20. uri, 27. septembra: amer barv pustol. film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 18. in 20. uri, 1. oktobra: amer. barv. film HANAH IN NJENE SESTRE ^msmm^SOSJIS 6. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 25. SEPTEMBRAjli7 ŠOLNIKOM MENICE Šolniki bodo kmalu brez hlač, pardon — plač! Denarja v sisih ni niti za borne plače Ena izmed možnih rešitev je tudi menica; vendar je ta glasno ponujena rešitev naletela na vsesplošni šolniški — krohot. Uboga menica! Saj ni vsaka Agrokomerčeva... »ŠEL SEM V TRŽIČ« Na Kriški gori je prijeten planinski dom, ki ga obiskujejo tudi tisti, ki hodijo po planinski transverzali in žigosajo svoje planinske izkaznice. Oni dan pa je bil dom zaprt Na vratih je visel zgovoren napis; Šel sem v Tržič. Planinci so čakali in čakali, a oskrbnika niso dočakali. Verjetno je imel zelo veliko opravkov v bližnjem Tržiču, saj ga kar ves dan ni bilo. Naša urednica Je tako s/ta poletja In napol praznega uredništva, da je v torkovi številki poletje skrajšala za dva dni. Otroci niso brskali po listju prvi Jesenski, temveč zadnji poletni dan! KJE KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI IVANKA JELENC-PUZIN Vsak športnik si prizadeva za višje cilje, bedi nad svojimi dosežki, da bi dosegel take uvrstitve, ki si jih je zadal na začetku športne poti, hkrati pa želi uspeti tudi v življenju. Leta 1951 je bil Alpski letalski center Lesce prvič organizator svetovnega prvenstva v padalstvu. Takrat sta nastopili tudi dve padalki, Francozinja in članica ALC Celje, Danica Rabuza. To svetovno prvenstvo si je ogledala tudi sedaj že šestinpetde-setletna Podbrežanka Ivanka Jelene, poročena Puzin, ki živi sedaj v Kranju. Kot tehnična risarka je vse do upokojitve delala v Iskri. Na tem svetovnem prvenstvu v Lescah je Ivanka Jelene dobila navdih in spodbudo, da se je pridružila padalskemu športu. Bila je ena naših prvih padalk. Leta 1952 je opravila prvi skok, leta 1953 tri in leta 1954 je v Vršcu naredila tečaj za padalko. Tisto sezono je sklenila z devetindvajsetimi skoki. Tekmovala je vse do leta 1960. Bila je diplomirana padalka in vodila tudi padalske tečaje. Pri njej je opravil prvi padalski skok in tečaj tudi eden od naših najboljših padalcev, Štefan Pesjak. Leta 1960, 22. julija, na dan vstaje slovenskega naroda, je v Vršcu Ivanka Jelene v nočnih skokih s 1000 metrov na cilj dosegla svetovni rekord. Od cilja je skočila le 320 centimetrov. Svetovni rekord je vzela Rusinji Korčevini. V teh letih je bila tudi državna reprezentantka, vendar se nikoli ni udeležila svetovnih prvenstev. »Ko sem se začela ukvarjati s padalstvom, je bil povsod ogenj v strehi. Prerokovali so mi marsikaj, kar ni v zvezi s športom. Čeprav živim že mnogo let v Kranju, sem Podbrežanka in bom to tudi ostala. Sem upokojenka, mati treh otrok in še vedno se rada ukvarjam z rekreacijo. Rada tečem na smučeh in rada hodim v hribe, zato spoštujem alpiniste in še posebno gorske reševalce. Tistim, ki se navdušujejo za šport, priporočam, da naj si vsak izbere tistega, ki ga veseli. Le tako bo v življenju uspel. Boli me, ko vidim, da mladina poseda po gostilnah in kavarnah in je ne veseli skoraj nič. D. Humer Zidakov tretje kvalitete, ki jih izdeluje kranjska opekarna, živ krst ne more uporabiti. če bi se jih dotaknila že nežna otroška rokica, bi razpadli, kaj šele, če bi jih zagrabila močna delovna zidarska dlan! Zatorej kupujte v kranjskih opekarnah le prvo kvaliteto, s tretjo boste drago »nasankali«! ZABAVNA GLASBA BLEJSKI SRČEK 87 Hotelsko turistično podjetje Bled vas vabi danes na zanimivo glasbeno prireditev, imenovano Blejski srček 87. Prireditev bo v športni dvorani na Bledu, danes, v petek, 25. septembra, ob 18. uri. _ Na prireditvi, ki jo bo snemala tudi RTV Ljubljana, posneli bodo kaseto in video film, bodo nastopili mladi pevci in pevke, otroški vokalni solisti, pevski zbor osnovne šole Josipa Broza Tita iz Domžal ter festivalski orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Moj mira Šepeta. Otroci, ki bodo prišli poslušat otroški blejski festival, bodo izbirali najboljše pevke in pevce, HTP Bled in blejska turistično poslovna skupnost pa bosta najboljše nagradila z denarnimi nagradami. Pridite na Blejski srček 87! je prva jugoslovanska revija za HI-FI in glasbo. Tako nekako smo na straneh tega časopisa zapisali septembra 1986. leta, ko je prišla na dan prva številka AVDIOFILA. G V uredništvu AVDIOFILA so tik pred izdajo četrte številke, ki bo tematsko namenjena zvočnikom in zvočniškim sistemom. Prostor pa bo tudi za recenzije 12 analognih oziroma digitalnih plošč, objavljen bo NME-jev pregled stotih najbolje prodajanih plošč popularne glasbe in še veliko drugega. Glavno odliko AVDIOFILA ne gre iskati v sicer izredno kvalitetnem tisku, temveč v njegovi vsebini. V eni reviji so namreč družena različna imena, ki so se dotedaj pojavljala v najrazličnejših jugoslovanskih revijah (ŽIT, Trend, Mladina...), v katerih se je vse preveč razdrobljeno pisarilo o novostih iz sveta avdio komponent. Resda je bila na začetku določena negotovost predvsem pri izbiri vsebine posamezne številke, a iz številke v število ugotavljamo, da je ekipi, ki revijo pripravlja, vse bolj jasno, kaj uvrstiti v AVDIOFIL. Počasi so se izoblikovale stalne rubrike, vedno bolj se širi krog bralcev in s tem tudi sodelavcev revije. Malo »zavira« le cena publikacije, to je 1500 dinarjev za okrog 30 strani, vendar je treba kar takoj dodati, da so stroški tiska pač takšni, kot so, ni pa »stricev«, ki bi bistveno pocenili prodajno ceno. Kot nam je povedal Boris Bogataj, glasbeni urednik in tehnični realizator AVDIOFILA, dobite revijo v vseh prodajalnah Mladinske knjige po Sloveniji, najlažje pa je, če jo naročite na naslov: S.O.AV-DIOFIL, 64000 Kranj, p.p.54 in obenem vplačate letno naročnino 9000 din na žiro račun številka: 51500-678-97832. Pred seboj imamo tretjo številko AVDIOFILA, ki so jo njegovi snova-telji namenili ezoteriji (State OF The Art). Vrsta zapisov privlači k branju — Ortofon, SME Series V, Van Den Hul MC 10, Connoisse-ur... Sicer pa. kupite AVDIOFIL in se prepričajte sami! •V bihaški banki — seveda po bihaško! Pride poslovnež v banko v Bihaću in vpraša: »Mogu li, druže, fikretovat ovu mjenicu?« »Može,« hladnokrvno zabrunda uslužbenec, »ai mo ako je mjenica — hamdijesirana...« ZABAVNE VIŽE Ansambel Dvanajsto nasprotje zmagal na Veseli J^j^j — Člani ansambla Dvanajsto nadstropje so se v novi z8.eC (Inč Gorenc, Janez Hvale, Simon Kreus, Viki Grošelj »n p* ,. Marko Bitenc) preimenovali v Dvanajsto nasprotje. uspeh so dosegli na Veseli jeseni s skladbo N'coj, ki je " ^ dve nagradi. Tudi skladba Kristina z Melodij morja lt*jjz\i so ti v samozaložbi, V***rZM > izšla ob leta. Napisali so glasbo za televizijski film Na belih člani ansambla pa so se odločili, da bodo odslej več nas Fj^ na raznih festivalih in publiki pripravili boljše scenske n pe. Mladi in malo manj mladi jih radi poslušajo, p°vS (tudi strokovnjaki) hvalijo glas pevca Marka Bitenca. je bila dobro sprejeta. Po prvi kaseti v samozaiuzui, »""T oCu 20.000kaset— pripravljajo novo kaseto, ki bo izšla ob K i„*„ xi__i_ti „i„„i____.„i___KI., Kolih kri'",, PRIJAZEN gorenjsk SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALPTNE ANICA PERHAVEC V Prešernovi ulici v Kranju imajo Živila iz Kranja slaščičarno, prej so jo imenovali mestna kavarna. Vedno je dobro obiskana, saj je založena z vsemi slaščičarskimi dobrotami, kavo in pijačo. Vsi obiskovalci so vedno dobro postreženi, in to z nasme- jamm obrazom. Ena od janih natakaric je šesti*1 ^ setletna Anica Perhavec- ^ zaradi nje je, tako dopo^^t popoldne,v tej slaščičarn1 v stalnih gostov. »V tej slaščičarni prejšnji mestni kavarni s sedemnajsto leto. Za %°s $ poklic sem se odločila že v }f vni šoli. Vajniško dobo yj čela in končala v kavarni r J' Kranju. Ta poklic mi je J ^Jf že v otroških letih in \e enkrat odločila za poknc- s, oklevala in bi bila spet g ska delavka. Ce hočeš z veseljem oPr ofj; ta poklic, moraš imeti ze jen nasmeh. Ni se ti tTe Z.e\e\ varjati ali na silo delati ve ^ obraza. To 'poznajo stalni gostje, ki so zadov ^ tako postrežbo. Ni jih i0K^ biti, naj spet pridejo v ta Le malo dobre volje JepP°^ ne v javnih ustanovah. * Jf tisti, ki so bili vijudno P0,' ni, tudi drugim povedali. » tej in tej ustanovi prijazi*1 steni delavci. Male gorenjske vasi: LAVTARSKI VRH (2) Piše: D. Dolenc V Kranj na »plac« Bernikova mama rada pripoveduje tudi o starih časih. V Kranj je hodila na trg prodajat zrele hruške, maslo, orehe, jajčka... Jeršinka, mesarica, jo je vedno za jajčka spraševala. Ko je mama vse prodala, si je pri Joštarju privoščila čisto juho. In potem spet dve uri peš do doma, Četudi je obrala vse bližnjice. Tiste čase je bila na Joštu še vsako nedeljo maša. Gospod so bili kar gori. Prva maša je bila na Joštu, druga pa v Bukovščici. Tudi na Planici je bila cerkvica, zdaj pa je le še zvonik, ker je cerkev med vojno pogorela. V Škofjo Loko so hodili peš čez Križno goro. Danes nobenemu še na misel ne pride, da bi šel peš. Z avtom v Stražišče in La-bore pa proti Škofji Loki. Različne letine so doživeli v teh letih, tako slaba, kot se kaže letošnja, je bila pa le malokate-ra. »Letos ne bo sadja, orehi letijo zeleni dol. Zadnja toča je naredila svoje. Lani je bilo veliko sadja, vsak »rep« je kaj imel. Bo- mo pa brez potice živeli,« pravi Bernikova mama, »vsak kruh bo dober. Včasih sem sadje sušila, letos pa še svežega ne bo. Pa še lubadar se je spravil nad gozdove. Ta nadlega! Naši že več dni spravljajo les. A je težko verjeti, da ga bodo ugnali...« Za na šiht se vsak po svoje znajde Lavtarski vrh nima ne cerkve, ne gostilne, ne trgovine. Najbližja gostilna je na Čepu-ljah, najbližja trgovina pa pri Bašarju v Straži šču. Nič se ne dogaja. Mladi si žele, da bi vsaj dvakrat na dan prišel v vas avtobus, da bi jih odpeljal v dolino. Zdaj se pa mora vsak po svoje znajti. Najbližja avtobusna postaja je v Stražišču. Le dva telefona imajo v vasi: pri Luskovcu in pri Krajcu, drugi ga bodo pa kmalu dobili. Otroci se vozijo v šolo v Stražišče s kombijem. Dva sta nehala hoditi, od Krajca pa so zdaj trije v šoli. Kombi jih pobere tudi s Planice, Čepulj, Ja-vornika, Pševa. A ničesar tako zelo ne potrebujejo kot asfaltirane ceste. Vse bi dali, da bi le čim prej dobili tisto črno prevleko, da bi bilo konec težav v klancih. Glavni dohodek sta mleko in les Repa in krompir najbolje obrodita, pravita Luskovčeva Žito je vse redkeje v kozolcih. Na I .av turškem vrhu so ga zadnja leta sejali le zaradi kolobar-jenja, zdaj, ko je moka tako draga in je žito spet dobilo ceno, pa razmišljajo, da bi ga redno sejali. dva, Ivanka in Aleš Benedik. Žito sejejo le zaradi kolobarjenja. Imeli so tudi silažno koruzo, a so jo divji prašiči pomendrali. Zelenjavo imajo, zelje, fižol pridelajo, drugega nič. Ker se je sedaj tako podražila moka, bo marsikateri kmet razmišljal o ponovnem večjem sejanju žita. Skoda je le, da so njive preveč v bregu, da ne moreš po vseh s traktorjem. Tudi konj ni več v vasi. Glavni dohodek družin sta mleko, ki ga oddajajo v kranjsko mlekarno, in les. Zadnja leta so ga prodali več, ker je drevje uničil žled, zdaj pa sekajo tudi zaradi lubadarja, toda vsa leta ne bo tako. Davki in prispevki pa rastejo... Visoki davki in prispevki »Če bodo tako privijali davke in prispevke za socialno zavarovanje, noben mlad gospodar ne bo ostal doma,« razmišlja Luskovčeva Ivanka. »Sin Miloš je v Kranju naredil kmetijsko šolo, veliko volje ima za delo na kmetiji, a kdo bo plačeval zavarovanje! Pri hiši je premalo dohodka. Z možem že resno razmišljava, da ne bi več plačevala za oba. Za dva pride v treh mesecih 33 starih milijonov. Za tri pačevati pa res ne bo mogoče. Po dve živini prodaš na leto, od mleka se malo nabere, kakšen meter drva prodamo, pa se nabere. Toda prišla bodo leta, ko ne bo nič prodati. V gozdu, če sam narediš, imaš ših-te plačane, če ti pa delajo drugi, nimaš skoraj nič od lesa.« Res je, v dolini je drugačno življenje. Vsaj do zdaj je bilo. In mladi, ki so ga okusili, se zlepa nočejo vrniti v te strme meline. Nič čudnega, da se Luskovčeva dva bojita, kako bodo pri hiši gospodarili. »Gospodarske stiske po tovarnah bodo kmeta zagotovo bolj privezale na zemljo, na pragu mest pa sploh. Da bi le družba imela razumevanje za njihove težave, pa bodo zdržali.« Včasih je bila Hrastnica Lavtarski vrh je dobil ime verjetno po Lavtarjih, ki so imeli ta hrib v lasti. Še leta 1291, piše v urbarjih se je vas imenovala Hrastnica, po hribu Hrastniku, tik nad vasjo. V starih časih se je vas bolj nagibala proti Škofji Loki in Selški dolini. Skozi bližnji Srednik je bila s kolovozom povezana s Skofjo Loko. Ko pa so leta 1965 podaljšali cesto, ki pelje iz Stražišča po grebenu pod Joštom proti Selški dolini in od Planice do Lavtarskega vrha, se je povezava s Kranjem izboljšala. »Na kmetiji moraš ^ diti sam, če hočeš, da V ^ ne,« pravi Aleš Bene**' f, r vec z Lavtarskega je sam betoniral v » spodarskem poslopj«' D. Dolenc ja sem gor, mora pr^fl jeve gostilne na ^ j0$V*'j)t sem zadnjič pisala o veP) omenila tudi to gos«11 nekateri (zlobno da je pri Cavlarju „j / mo ob ponedeljkih,^^,-' štu zaprto. Pa ni res. r,' ju je odprto vsak da*1« torkih in sredah. so kot PJJEK, 26. SEPTEMBRA 1987 RAZVEDRILO 7. STRAN d@gyiSMJ©lE2GLAS NAŠA NAGRADNA IGRA •koliko sejmov je v kranju?_ Od 16. do 22. oktobra bo na kranjskem sejemskem razstavišču sejem stanovanjske opreme. Sejem, pravijo, bo izredno privlačen, zanimiv in bogat, zato tudi tokrat pričakujejo veliko obiskovalcev. Gorenjski sejem vas sprašuje: koliko sejmov je na leto v Kranju? Nagrade: ena enoletna stalna vstopnica za sejem in sejemske prireditve ter sest vstopnic za prihajajoči sejem stanovanjske opreme v Kranju. Odgovore pošljite do srede, 30. septembra, na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, na dopisnici. Občni zbor napovedovalcev V petek, 25. septembra, bodo ob 16.30 imeli prvi redni letni občni zbor člani novoustanovljenega Združenja poklicnih radijskih in TV napovedovalcev Slovenije. To je strokovna društvena organizacije napovedovalcev, ki delajo na radiu, te-leviziji in drugje. Društvo ima sedež v Ljubljani. Organizatorji zbora in prijateljskega srečanja so napovedovalci Radia Ljubljana. Pri organizaciji in izvedbi srečanja s Priložnostnimi darili in finančnimi sredstvi pomagajo: Radio .Ljubljana, Pivovarna Union, Sava Kranj, Donit Medvode, Ke-mostik Kamnik, Rašica Ljubljana, Modrina Kranj in Gostišče Tavčar, Šmartno ob Savi, kjer bodo napovedovalci ob sproščenem kramljanju izmenjali izkušnje in rekli »dve-tri« o tistem, kar jih teži. Srečanja se bo udeležilo 40 poklicnih napovedovalcev iz radijskih postaj Ljubljana, Koper in Maribor. Čvek • Domoljubni motivi V Veliki Britaniji je spet izbruhnil nov škandal. Škotski poslanec v spodnjem domu je priznal, da je v Grčiji, kjer se je mudil na strokovnem posvetovanju, spal z nekaj Grkinjami. Takoj po priznanju je poročeni politik na prvi strani londonskega časopisa Star prebral o sebi naslednji veliki naslov: »Podiral sem jih za Veliko Britanijo« • Hlevi spet v modi Bogati Američani kupujejo hleve po vsej državi in jih postavljajo tja, kjer želijo imeti svojo vikend hišo. Trgovci so se torej znašli, saj jim hleve udobno opremijo, medtem ko izgled ostane isti. Adaptirani hlevi postajajo ekskluzivne rezidence in že prehajajo v kategorijo dragih nepremičnin. • Klepetavi sobar Sobar Tine Onassis je zelo razjezil gospodarico, ko je britanskemu listu News of the World takole napletel: »Tina je zelo ekstravagantna: dietno coca-colo ji morajo z letalom pripeljati iz New Yorka, svojo zlato in dragoceno uro je vrgla v steno samo zato, ker je za dve minuti prehitevala in njen bikini sem moral z zasebnim letalom pripeljati iz Londona v Grčijo.« # Robert Redford ne mara alkohola Robert Redford je zavrnil mamljivo ponudbo nekega proizvajalca piva, da bi na televiziji delal reklamo za njegov proizvod. Pivovarna mu je ponujala nezaslišanih 11 milijonov dolarjev, Robert pa je odvrnil. »Vest mi ne dovoli, da bi ljudi spodbujal k pitju. Pijača je odvratna in je svetu prinesla že preveč zla.« nagradna križanka_ Rešitev prejšnje križanke: prospekt, radiator, enton, tnt, dim, ava, ane, ale, sveti, rp, spa, eleati, vrsta, tatar, stil, retor, eder, sko-a> adano, tali, komi, terenka, jeti, Ik, ala, ank, žepnina, rančar, alan, 9or, knjiga, ponižnost, ste, at, ag, sparta.Nasa Klavdija je izžrebala naslednje reševalce nagradne križanke: 1. nagrada Ivo Trebar, Benedikova 40, Kranj; 2. nagrada: Jože Bogataj, Grenc 8/a, Škofja Loka; 3. nagrada: Tine Toman, Podbrezje, Duplje. Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 30. septembra, na naslov: uredništvo Gorenjskega gla-a- Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). OBVESTILO VARČEVALCEM V ponedeljek, 21. septembra 1987, bomo v poslovnih enotah Kranj in Tržič začeli z novim načinom dinarskega poslovanja, ki nam ga omogoča novejša računalniška oprema. To bo popolen zajem dinarskega poslovanja prek terminalov, s katerimi so opremljena bančna okenca. Nov način dela bo zahteval od naših delavcev obdobje privajanja, v katerem bodo delali nekoliko počasneje. Zato varčevalce prosimo za razumevanje, s katerim boste delavcem pri bančnih okencih pomagali, da bodo hitreje osvojili novi način dela. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske POPULARNI NA GORENJSKEM desetletji pa sem bil član ljubiteljske igralske skupine Prešernovega gledališča. Vloge? Okrog 55. Vsaka posebej je bila novo doživetje, izkušnja. Nobene ne bi izločal, ker sem se vsake lotil enako odgovorno. Držim se pregovora, ki ga je zelo rad poudarja! pokojni Metod Maver: ni velikih in majhnih vlog, so veliki in majhni igralci. Iz Prešernovega gledališča ste izstopili? V bistvu nisem izstopil. Zaradi nerazumevanja ljudi, ki trenutno vodijo politiko kranjskega repertoarja, je igralska skupina trenutno na cesti in čaka na boljši jutri. Tudi vi čakate? Mene so takoj poklicali, ko so zvedeli, da v Prešernovem gledališču ni več prostora, v Maribor in Šentjakob. Izbral sem Ljubljano, kjer kot gost sodelujem v eni predstavi. Vsa poklicna gledališča odpirajo vrata nadarjenim ljubiteljskim igralcem. S Prešernovim gledališčem ste živeli, dihali. Ali vendarle upate, da se boste še vrnili? Upam sam in vsi tisti, ki smo več kot dvajset let delali v njem kot amaterji Upamo, da se bo v Kranju našel kdo, ki bo razprtije med igralsko skupino in programom gledališča zgladil za dobro gledališča in publike. Filmi? Deset filmov, 25 televizijskih nadaljevank oziroma dram, reklame. Celo za masko dedka mraza se utegne skrivati Jože Vunšek. Gledališče vendarle ostaja ljubljenec? Popolnost igralca se kaže v gledališču, kjer ni poprav- JOŽE VUNŠEK Rojen: 8. februarja Leta: ravno prava Lasje: dobro razporejeni Oči: žalostne Višina: malo čez JUS Teža: kakor kdaj Poročen: srečno Zaposlen: propagandist v kranjski Savi Konjiček: igralstvo, najprej gledališče, film in televizija kot dodatek, odvisno od poznanstev. Sicer pa tudi šport: smučanje, tenis, drsanje (vsako nedeljo ob desetih delim avtograme, če ne ležim kje z razbito glavo). Igranje zahteva kondicijo, fizično, pa seveda še več psihične. Moje življenjsko načelo je pa tudi tole: čim več stvari moraš poskusiti. Tisto, kar te privlači, obdržiš, drugo ne. Igralstvo vas je potemtakem začaralo? Tako nekako. Začel sem v osmem razredu z Županovo Micko, nadaljeval v društvu Žarometov v Stražišču, zadnii dve ^Gorenjski C L A t I l O O C. * a j N C C A ODBORA O t KI AN J Kako so sestavljali pravilnike? V Savi so sestavili tarifni pravilnik na podlagi ankete, ko so delavci sami predlagali plače za posamezna delovna mesta z velikim razumevanjem in objektivnostjo. V Iskri delavcem ni bilo pogodu previsoko razmerje med plačami uslužbencev. Le-te se gibljejo v razmerju 1 : 5. V Inteksu bosta končno imela delavec in mojster različni plači, v Verigi so stvar poenostavili in bo vsak lahko vedel, koliko je delal in koliko je zaslužil. V Železarni bodo nameščenci upravičeni do funkcijskih doklad in bodo prejemali doklado od 2000 do 5000 dinarjev na mesec. Kjer so tarifne pravilnike poenostavili, so bile razprave živahne, kjer pa so komplicirali, med delavstvom ni bilo takega zanimanja kot bi pričakovali. Gorenjski glas, 1952 vremenski pregovori za oktober V oktobru burja, mraz, v januarju sončen čas. Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi. Če je Gal toploten in suh, bo leto, ko pride, z močo skopuh. ljudske vraze kov. H. Jelovčan Kam? • KRIŽARJENJE PO JADRANU Kompas vabi na zanimivo križarjenje z dvojambornico po Jadranu in na mini križarjenje v okolici Rovinja. Za štiridnevno križarjenje po Jadranu od Reke do Splita je treba odšteti 99.000 dinarjev na osebo, odhod pa je 4. oktobra. Zanimiv bo tudi dvodnevni izlet, malo križarjenje do Brionov, cena izleta pa je 42.700 dinarjev. Prijave sprejemajo vse Kompasove poslovalnice, ob prijavi pa je treba plačati akontacijo v višini 30 odstotkov. • Mačku hudiči v repu brenkajo Na Slovenskem je največ vraž ohranjenih o mački, ki je po ljudskem verovanju »hudičeva« žival, še posebej, če je črna. Nekateri starejši ljudje še vedno verujejo, da ima maček v repu sedem hudičev. Kadar maček spi, rep nikoli ne miruje, ker hudiči v repu brenkajo. Če ti mačka steče čez cesto, moraš na tistem mestu trikrat pljuniti in ne boš nesrečen. Če se pelješ z avtomobilom in ti mačka steče čez cesto, moraš reči: Naj gre nesreča s tabo! Če se mačka umiva, pride k hiši obisk. Če hočeš, da bo mačka lovila miši, jo moraš nekomu ukrasti. Lahko pa postaneš neviden, če sedem let starega mačka odneseš na kraj, do koder ne seže glas cerkvenega zvona. Tam moraš mačka kuhati tako dolgo, da se mu kosti razkuhajo, le čudežna repna kost ostane. Če jo človek nosi pri sebi, postane neviden. Gorenjci poznamo vražo o mačku, ki napoveduje slabo vreme. Kadar vidiš mačka jesti travo, pomeni, da bo kmalu deževalo. Dahnili so da: Nagradna križanka • V Škofji Loki: Simona Hudolin in Marjan Velikonja iz Škofje Loke; Gabrijela Benedičič in Branko Flander iz Škofje Loke; Veronika Kokalj in Marko Bernard iz Zgornje Senice: Martina Jereb in Anton Kokelj iz Vrha nad Rovtami; Simona Avguštin in Janez Erjavec iz Škofje Uoke; Ida Čarman in Janez Bizjak iz Gorenje vasi. OBOROŽEN ČUVAJ UKANA. TRIK LUKA V IZRAELU PREČNA NIT V TKANINI MESTO V SEVERNI NIGERUl TINE OREL »FILOLOG pesnik in Imatematik (3. STOL PR. N. S.) VAStUJ ABORTIRANJE ZASTAVA TR0B0J NIČA ITALU PEVEC RASCEL IGRALKA GARDNER ŽAVBI ANDREJ REŠITE UICA TE ŽEJA V GR MIT0L ARZEN REKA V P0SARJU MUZA LJUBE. PESNIŠTVA P0M0Ć PRI SMRTI 0TR0SK0 VOZILO TOVARNA V CELJU POKLON, DARILO POVRŠINA PODROČJE MEJNA REKA MED P0USK0 IN NDR KRATKO BODALO MESTO NA MADAGASKARJU PREBIVALEC ABESINUE ROMANSKA] NIKALNICA MAKARSKA NAJEMNI-I NA ZA STA N0VANJE KAMP.S0-T0RIŠČE ZNAMKA JAP AKUST APARATOV FR REKA. PRITOK SEINE NIZ0ZEM PISATELJ (FREDRIK WILLEM) GRŠKA BOGINJA NESREČE IGOR PRETNAR DAL) N0GLE0 ŠKOFOVSKA ČEPICA RIMSKI CESAR NASLOV JAP0N CESARJEV SEZNAM IMEN ELEKTRON KAS 5 ELEKTRODAMI VRSTA UMETN VLAKNA JUŽNI SADEŽ GR. ČRKA FR. FILM REŽISER (MARCELI IZRASTEK NA GLAVI EGIPT BOMBAŽ LUKAV ČRNI GORI INDIJSKO GOROVJE NA DEKANU ZAJECAR DVORNIK BORIS NAUK 0 IZVORU BESED ITALU REKA, PRITOK PADA UM8ERT0 V STOLETJE SOSEDNJI ČRKI GR JUNAK BE0GRAJ VOKALNA SKUPINA ST JAP0N PREST0LN REKA NA POLJSKEM ANTON DERM0TA EGIPT. KRALJ, OK0-1350 PR ŠTETJEM GLASBENIK | S0SS AVTOR KRIŽANKE | R. N. MESTO V JUŽNI TURČUI ®®IMlSSyj©IESGLAS 8. STRAN_ Trener KK Triglav Martin Gorenc Kvalitetna moška košarkarska republiška liga Kranj, 23. septembra — Zmeren optimizem v članski moški vrsti košarkarjev Triglava. 10. oktobra, je start v prvi republiški moški ligi. V tej druščini je dvanajst moštev, ki se bodo potegovala za prvaka v sezoni 1987-88. Triglav naj bi se uvrstil med prvih sedem ali še višje. Moška košarka v Kranju je doživljala že veliko uspehov in tudi neuspehov. Tega se zavedajo še posebej v sezoni 1987-88, saj bo v prvi slovenski košarkarski članski moški ligi tekmovalo kar dvanajst moštev. Člansko moštvo Triglava je že cela desetletja v elitni republiški ligi, vmes pa so igrali tudi v drugi zvezni ligi. Tudi za letošnjo sezono so se skrbno pripravljali. V prvem kolu gostuje Triglav v Postojni, kjer se bo pomeril z moštvom, ki ima v načrtu, da se bo borilo za prvaka. »Priprave na to sezono smo začeli 10. avgusta na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju,« pravi poklicni trener košarkarjev Triglava Martin Gorenc. »Liga bo spet kvalitetna in treba bo napeti vse sile, da bomo v koraku s tistimi, ki se bodo potegovali za sredino lestvice. Iz prve B lige se je v našo skupino vrnil Slovan, ki je kandidat za prvaka. Poleg Ljubljančanov bosta v boju za prvo mesto Tirna iz Maribora in Postojna. Mi si bomo prizadevali za sedmo mesto, ki smo ga osvojili že v prejšnji sezoni, z dobro igro pa smo lahko še višje. Vendar smo zmerni optimisti, saj imamo drugačno moštvo kot lani. Igrali bodo: Darko Omahen, Dušan Metelko, Robi Horvat, Slavko Tadič, Marjan Kern, Dušan Mitič, ki je prišel iz Lokainvesta, Robi Poljanšek, Brane Rozman, Edo Golob, Marjan Tušek, ki je okrepitev iz Radovljice, Zoran Miha j-lovič, Darko Kastigar, Grega Jeras, Zlato Jolič, Roman Horvat, Franci Šubic, Grega Fučka, Aco Mihajlovič in Klemen Florjan -čič. Iz prve peterke sta v JLA odšla Jure Stavrov in Roman Kolar, v matični klub pa sta iz te peterke odšla še Bojan Merklin in Jure Rihar, medtem ko je Rado Škerjanc odšel nazaj v Radovljico. Avgusta smo bili na sedemdnevnih skupnih pripravah v Izlakah. Tam smo nabirali splošno kondicijo. Sedaj šestkrat na teden pridobivamo tehnično znanje v dvorani na Planini. Problem je, ker smo imeli malo prijateljskih srečanj, doslej smo namreč odigrali le štiri. Upam, da nam bo do začetka uspelo odigrati še šest do sedem prijateljskih trening tekem z močnimi nasprotniki. Le tako bo moštvo pridobilo precej uigranosti za^nastope v republiški ligi. Želja članskega moštva Triglava je torej znana. Čeprav je moštvo prenovljeno, z novimi igralci iz vrst kadetov in mladincev, ni bojazni, da ne bi uspeli. Želimo jim, da bi osvojili meto, ki so ga načrtovali. D Humer Milena Padovac, organizatorica rekreacije: Oktobra se selimo v telovadnico Žiri, 22. septembra — »Medtem ko se trimska liga v malem nogometu in turnir v tenisu že odvijata, se glavna rekreacijska sezona začenja oktobra,« je uvodoma dejala Milena Padovac iz Žirov, devet let zaposlena pri zvezi kulturnih organizacij kot organizatorica rekreacije za Poljansko dolino. »Pravega teniškega igrišča, žal, nimamo, ampak smo ga začrtali kar na asfaltu pri šoli. Ravno zdaj se dogovarjamo, da bi ga zgradili na Jezerih, kjer je že otroško igrišče. Sicer pa naj bi postopno razvili poletni rekreacijski center ob Sori z igrišči in odprtim plavanim bazenom. Zimski center je zamišljeni v Račevi, kjer že prekrivajo s plastiko umetne skakalnice,« je nadaljevala Milena Padovac. Osnovni problem rekreativcev v vseh krajih je prostor za vadbo. Telovadnice, ki so običajno šolske, so prenatrpane, na voljo le ob poznejših večernih urah, najemnina precej draga, še dražje so rekreacijske prireditve. V Žireh največ pomagajo pri raznih turnirjih, trim-skih ligah in podobnih tekmah sindikati iz domačih tovarn, na primer za turnir v košarki in malem nogometu ter tek po ulicah Žirov, ki je oktobra posvečen krajevnemu prazniku Žirov, za turnirje ob dnevu republike, novem letu, 8. marcu. »Prihodnji teden se selimo v šolsko telovadnico. Za starejše ženske bo splošna vadba ob ponedeljkih, odbojka za dekleta in fante ob četrtkih. Športno-rekreacijsko društvo Žiri, v okviru katerega delam, skrbi za vadbo v tistih športnih panogah, ki jih ne pokrivajo druga društva, na, primer smučarsko, košarkarsko. Pod našim okriljem sta tudi trimski ligi v šahu in namiznem tenisu. Namizni tenis imamo pozimi v dvorani Partizana, ki pa je, žal, za druge športne prireditve neprimerna. Strelci imajo naprave za avtomatsko strelišče, prostora pa ne,« je dejala Milena Padovac. Pod plaščem športno-rekreacijskega društva Žiri so tudi začetni in nadaljevalni plesni tečaji. Od oktobra do maja bo spet brezplačno vozil avtobus v Cerkno tiste, ki bodo želeli plavati. Pozimi bo smučarski tečaj za predšolske otroke, prodajali bodo karte za Stari vrh in Soriško planino, da smučarjem ne bo treba skozi Loko, ampak se bodo lahko peljali do Starega vrha po novi cest iz Poljan. Vsa leta je društvo organiziralo tudi cicibane za športno značko. Zdaj, ko je predšolska vzgoja raztegnjena na 300 ur, bodo glavno skrb prevzele vzgojiteljice. Milena Padovac pa bo seveda ša naprej pomagala. H Jelovčan Pionirke Sava Commerce v finalu Kranj, 23. septembra — Prejšnji teden sta bila dva polfi-nalna turnirja pionirskih klubskih ekip. Na prvem turnirju so se za uvrstitev v finale potegovale ekipe Odeje iz .Škofje Loke, ID Jezica in Ilirija (obe Ljubljana) ter ekipa Sava Commerce iz Kranja. V finale sta se s prvim in drugim mestom uvrstili ekipi Sava Commerce in Odeja. V drugi skupini sta finalista Marles in Šentvid. Kot kaže, bo finalni turnir 3. oktobra na Planini v Kra- ŠPORT IN REKREACIJA nju. D. H. Namiznoteniška igralka Merkurja Polona Frelih se je vrnila iz Latakije Za Polono Frelih srebro in bron Kranj, 23. septembra — Velika vročina je bila v teh letnih igrah. V Latakiji v Siriji so bile v izredni vročini mediteranske poletne igre. V namiznoteniški reprezentanci je bila tudi igralka Merkurja iz Kranja, sedemnajstletna dijakinja drugega letnika tehnične srednje šole Polona Frelih. PETEK, 25. SEPTEMBRAJjj7- Od tekme do tekme Nič kaj z lahkoto niso športniki in športnice sredozemskih držav odpotovali na poletne mediteranske igre v Lat akijo v Sirijo. Pričakovali so namreč pravo tropsko vročino. In niso se ušteli: zelo jih je mučila. Šele čez nekaj dni so se nekako navadili nanjo. »Na sredozemskih igrah sem kot namiznoteniška reprezen-tantka prvič nastopala. Stanovali smo v vročem obmorskem kraju v hotelu, kjer smo se na vročino in tropski veter privajali le nekaj dni. Zelo me je presenetilo, da je Sirija zelo revna dežela. Drugačne so tudi njihove navade in način življenja, a tudi s tem se moraš sprijazniti. S srebrno in bronasto osvojeno kolajno sem precej zadovoljna. Srebro sva v dvojicah osvojili z Jasno Fazlič, ko sva z 2 : 1 premagali Francozinji. V Mešanih dvojicah sva z Zoranom Primorcem za bron z 2 : 1 premagala francosko dvojico Birocho-Au-bri. Med posameznicami nisem bila nosilka in sem morala igrati za kvalifikacije. V teh nastopih mi ni uspevalo.tako, kot sem si zamislila. Bila sem sedemnajsta, v tolažilni skupini pa sem bila prva. Tekmovanje v namiznem tenisu se nadaljuje. »Že konec tedna imamo v Beogradu tekmovanja v spomin na Vilija Harangozo. Od 1. do 4. oktobra bom nastopala za Jugoslavijo na članskem balkanskem prvenstvu, ki bo v Romuniji. Potem bom trenirala in tekmovala naprej in od 20. oktobra bom dva meseca na pripravah na Kitajskem. Na sporedu so še veliki mednarodni turnirji in igre v pr- vi zvezni ženski namiznoteniški ligi, v kateri igra tudi naše moštvo Merkurja. O uspehu pa bom, upam, lahko govorila na koncu letošnje dolge namiznote-niške sezone.« D. Humer Finale področnega slovenskega ženskega jugoslovanskega košarkarskega pokala Premočna zmaga prvoligašic Kranj, 23. septembra — Jugoslovanski ženski košarkarski pokal, finale področnega slovenskega pokala — Sava Commerce: ID Jezica 50:110 (28 :51), dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Kovačič, Majce (oba Kranj). Sava Commerce — Šoštarič 3, Merlak 8, Oblak 9, Tabar 2, Ra- Zmagal Boštjan Gaser Bled, 15. septembra — Ker ZTKO Radovljica ni hotela prirediti radovljiškega prvenstva v tenisu, je to storil HTP Bled, tozd Turizem in rekeracija. Teniško prvenstvo je bilo na igriščih v Zaki, sodelovalo pa je 32 tenisačev. V četrtfinalu so igrali: Gaser : Valtec 9 : 0, Smid : Svete 9 : 0, Puc : Lakota 9 : 4 in Hribar : Romih 9:1. Polfinalni izidi so bili: Gaser : Šmid 9 : 0 Hribar : Puc 9 : 0, v finalu pa je BOštjan Gaser, zaposlen v Elanu kot vodja tekmovalne ekipe, s 6 :4 in 6 : 1 odpravil Hribarja. Tekmovale so tudi dvojice. Polfinalna izida: brata Urh : Pogačnik, Globo-čnik 9 : 5 in Zupan, Langus : Hribar : Valter 9 : 3. V finalu sta Zupan in Langus premagala brata Urh s 6 :3 in 6 : 1. HTP Bled, tozd Turizem in rekreacija, pa prireja 30. septembra turnir v malem nogometu za pokal Bleda. Prijave sprejemajo na naslov HTP Bled, tozd Turizem in rekreacija, Bled, Cesta svobode 13. Prijave sprejemajo še 28. septembra, ker bo tega dne zvečer ob 19. uri v športni dvorani na Bledu že žrebanje. Pojasnila dobite po telefonu 77-933 in 77-932. kovec 5, Ljucovič, Habjan 5, Ba-ligač 3, Rakovec 6, Horvat 5, Gartner 4. ID Jezica — Felc 3, Alič 24, Zupan 2, Šiško 6. Vangelovska 22, Pocrnič 9, Dornig 10, Topalo-vič 22, Malacko 13. V finalu slovenskega ženskega jugoslovanskega pokala sta se v Kranju pomerila drugoliga-ša Sava Commerce in prvoligaš Iskra Delta Jezica iz Ljubljane. Ljubljančanke se niso preveč naprezale, a so visoko premagale dobre domače košarkarice. Igralke Sava Commercea so bile gostjam enakovredne le v prvih petih minutah srečanja. Potem so igro prevzele gostje. Kranj-čanke so sicer skušale omiliti poraz, a jim ni uspelo. Preveč so spoštovale nasprotnice. Kljub visokemu in pričakovanemu porazu je finale za Savo Commerce izreden uspeh. Druga zvezna liga se začne 10. oktobra in do takrat bodo dekleta z rednimi treningi še izpilile tehniko košarkarske igre. D. H. Košarka Jutri v Kranju močan ženski turnir Kranj, 23. septembra — Košarkarski ženski klub Sava Commerce iz Kranja bo jutri v dvorani na Planini organizator močnega ženskega košarkarskega turnirja. Nastopile bodo ekipe Reke, Marlesa iz Maribora, Voždovca iz Beograda in domačinke Sava Commerce. Spored tekem — ob 8. uri Reka : Marles, ob 9.45 Sava Commerce : Voždovac, ob 11.30 Marles : Voždovac, ob 15. uri Reka : Sava Commerce, ob 16.45 Voždovac : Reka, ob 18.30 Sava Commerce : Marles. D. H. Kegljanje — Na kegljišču Slovana v Ljubljani in na KK Hidro v Medvodah je bilo 19. in 20. septembra republiško mladinsko prvenstvo posameznikov. Naslov republiškega prvaka je osvojil Boris Benedik, član KK Triglav iz Kranja, Damjan Hafner, prav tako član KK Triglav Kranj, pa je bil četrti. S tema mestoma sta si pridobila sodelovanje na državnem prvenstvu. Kegljanje - V Trbovljah, kjer je bilo republiško prvenstvo za posameznike za mladinke, si je s šestim mestom priborila tekmovanje na državnem prvenstvu Zdenka Gašperlin iz KK Triglav Kranj. Tenis — V Splitu je bil zadnji turnir masters za pionirje do 12 in 14 let v obeh konkurencah. Med tenisačicami je slavila čla niča TK Triglav iz Kranja " Barbara Mulej. Izreden uspehh je dosegla tudi triglavanka Jez^r* nikova, ki je bila tretja. — D Atletika — Pionirji Atletskega kluba Triglav so uspešno nastopili na republiškem prvenstvu v Postojni Druga sta bili Andreja Lorbeg v skoku v daljino in Branko Bajželj v metu diska, tretje mesto pa so dosegli Andreja Lorbeg v teku na 100 metrov, Bojan Sinko v teku na 2000 metrov in Matjaž Pangerc v metu kopja. Z dobrimi rezultati je Andreja Lorbeg zastopala Slovenijo na mladinskih igrah v Avstriji, kjer je v skoku v daljino zmagala, v štafeti 4x100 metrov pa je bila med zmagovalkami- Partizan pričenja vadbo Kranj, 23. septembra — Partizanu v Kranju bodo va^eyl ne in rekreativne skupine starostnih kategorij začele delati 1. oktobra. Cicibani s starši bodo vadili ob ponedeljkih v OŠ Bratstvo »g enotnost od 17.45 do 18.30, v 0=> Helene Puhar bo vadba za cicibane samostojno ob ponedeljkm od 16. do 17. ure. Gimnastika za pionirke bo v telovadnici Db Bratstvo in enotnost ob torku1 in petkih od 18.30 do 20.30, ritmična gimnastika za pionirke pa v tekstilni šoli in v gimnazij1; V začetku oktobra bodo testiran deklice od 5. do 7. leta starosti za sprejem v prvo selekcijo vadbe športne in ritmične gimnastike-Datum in kraj testiranja ter urnik vadbe bodo objavili p" vp>* su. Vpisovanje za otroke bo v P0' nedeljek, 28. septembra, in sicer za cicibane v šolah, v katerih bodo imeli vadbo od 17. do 18. ure. za pionirke pa v OŠ Bratstvo »n enotnost isti dan od 18. do ure (vhod zadaj). Odrasli bodo imeli rekreacij0 po ustaljenem urniku in razporedu v kranjskih telovadnicah-Vpisovali bodo vaditelji rekreativnih skupin pri prvih urah redne vadbe. D. H- Vabila, obvestila, prireditve Selekcijski turnir gorenjskih pionirjev in pionirk — Športno društvo Kondor Godešič in LTH Šk. Loka bosta to soboto organizirala prvi namiznoteniški selekcijski turnir za pionirje in pionirke. Organizatorja pričakujeta prijave iz vseh Gorenjskih klubov. Turnir se bo pričel ob 8. uri v športni dvorani Po-den v Škofji Loki. — J. Starman Športne prireditve ob prazniku — Ob prazniku KS Godešič bo Športno društvo Kondor organiziralo več športnih prireditev. V nedeljo se be začel teniški turnir za krajane Godešiča, 10. oktobra bo v novi dvorani namiznoteniško prvenstvo za člane posamezno, 11. oktobra pa tradicionalni turnir v malem nogometu. J. Starman 75 let nogometa na Jesenicah — Jubilej želijo v nogometnem klubu proslaviti delavno, predvsem pa nogometu na Jesenicah dati večji pomen. Člani prvega moštva so se po dveh letih spet uvrstili v slovensko območno ligo-zahod, precej pozornosti pa namenjajo tudi mladim. Jubilej bodo proslavili v petek, 25. septembra, v dvorani gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, kjer bodo podelili tudi priznanja. —J. Rabič Rokomet ob koncu tedna — Jutri in v nedeljo je v republiških ligah na sporedu tretje kolo. Rokometaši Termopola se bodo pomerili z ekipo Jadrana, ženski ekipi Kranj-Duplje in Alples gostujeta v Smartnem in Cerknem. V drugi moški republiški ligi rokometaši Kamnika gostujejo v Por.ikvah. Jutri, v soboto pa se obeta v Preddvoru zanimivo srečanje Preddvor : Beti Metlika ob 18. uri. V republiški mladinski rokometni ligi bo jutri srečanje Alples Kamnik v Železnikih, druge gorenjske ekipe pa ta teden gostujejo. Mladinke Dupelj jutri gostijo ekipo Peka, Pred-dvorčanke pa se bodo v nedeljo pomerile z ekipo Kranja. Mladinke Ratitovca bodo jutri igrale v Ljubljani z ekipo Olimpije. Tekmovati so začeli v občinski ligi. Danes bosta na sporedu dve srečanji, in sicer ob 19. uri Žabnica veterani : Radovljica. V Bohinju se že pripravljajo na tekmo za svetovni pokal Smučarski tek žensk bo decembra Radovljica, 22. septembra - Od 14. do 17. decembra letos bo v Bohinju 33. mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih a» svetovni pokal žensk na 10 kilometrov v prosti tehniki. Na seji je izvršni svet radovljiške občine soglašal z izdelanim elaboratom, sestavo organizacijskega komiteja in finančnim načrtom. Na petkilometrski progi v Bohinjski Bistrici, v primeru pomanjkanja snega pa na rezervnih progah na Pokljuki ali na Voglu, bo decembra po predvidevanju organizacijskega komiteje iz Bohinja tekmovalo petindvajset tekmovalk U>n-skih smučarskih reprezentanc v smučarskih tekih Iz sedmi« evropskih držav In Iz Kanade. Tekmovanje bo potekalo v obliki turneje, to pa bo prispevalo k manjšim stroškom organizatorjev. Tekmovalke bodo k nam prišle Is francoskega Le Clausasa in odpotovale v nemški Relt im VVinkl. Generalni pokrovitelj na vseh tekmah svetovnega pokala v smučarskih tokih Je švedska firma Folksam, pokrovitelj tekme v Bohinju pa so Slovenske Železarne. Ker ima prireditev poleg tekmovalnega cilja tudi turistično - propagandni pomen, bodo del sredstev prispevale tudi gorenjske občine, TPS Bled, Center za turistično in ekonomsko propagando Ljubljana ter reklame delovnih organizacij. Več pomislekov pa so Imeli v izvršnem svetu glede sredstev, ki naj bi jih prispevela radovljiška telesnokulturna skupnosti. Elaborat svetovnega pokala, ki so ga v začetku meseca sprejeli na prvi seji organizacijskega komiteja FIS Bohinj. J* v torek sprejel tudi radovljiški Izvršni svet, ki se je strinjal tudi s sestavo organizacijskega komiteja in finančnim načrtom- V. Stanovnik ??K, 25. SEPTEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN IESGLAS r?--~- *e sedaj mislite na hladne zimske dni — oskrbite Se s kurjavo! S TAKOJŠNJO DOBAVO VAM NUDIMO 2e,o kakovostne uvoz iz Avstralije 1 visoka kurilna vrednost J Majhna vsebnost žvepla T zelo malo pepela 1 prodajna cena PREMOG -OREHOVEC • Kurilna vrednost 22,44 MJ/kg 5.300 ccal/h 0,3% 1,8% 107.477 din/t (Zenica) ^ Prodajna cena NaRočila in vplačila sprejemajo ^odajalne: J Kurivo, Naklo tel.:47-000 J Univerzal, Jesenice tel.:81-484 J ?eleznina, Radovljica tel.:75-670 • Železnii 18,06 MJ/kg 4.300 ccal/h 86.260 din/t •M N ina, Bled ercator, Tržič tel.:77-359 tel.:50-894 aročila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8, ob *r*aah od 13. do 18. ure. MERKUR kranj IZBRALI SO Ik VAS 1MERKUR kranj POTROŠNIKI, izkoristite priložnost pri veliki izbiri barv in lakov za les, kovino in avtomobile v MERKURJEVI prodajalni v GLOBUSU na oddelku barv in lakov v prvem nadstropju. POSEBNOST PONUDBE JE SVETOVAMJE KaJJJ^ladih zadružnikov Akti 27 mladih zadružnikov občine Kamnik prireja v nedeljo, P^mbra 1987, na hipodromu v Komendi sejem rabljene Jske mehanizacije. je. e^e> Pripeljite ali pridite kupovat rabljene kmetijske stro- &SSS3SSSSS&OLAB glas za vas m 302D MERCATOR KJT MERCATOR-KM ETIJ-SKO ŽIVILSKI KOMBI NAT GORENJSKE KRANJ Zaradi razširitve proizvodnih in prodajnih zmogljivosti iščemo nove kooperante, lahko začetnike, s področja: strojnega ključavničarstva, kovinostrugarstva, tehnične obdelave kovin in brušenja. Kandidati naj se zglasijo osebno v tehničnem sektorju, naslov: KŽK TOZD Agromehanika, Hrastje 52/a, Kranj, ali po telefonu, številke 34-032, 34-033, 34-034. TRIKON® l°varna pletenin in konfekcije n sol o • KOČEVJE 'anes, v petek, 25. septembra 1987, ob 10. uri □ n o □ pw@ gpdfgouungoiriiDU® T«@M QC@ČIWku: Janko Habjan, dipl. vet., Žin. Polje 1, tel.: 69-280 za občini Radovljica in Jesenice: Dominik Rupnik, dipl. vet.. Jesenice, Titova 45 za občino Tržič: Borut Sajevic. dipl. vet.. Naklo. V. Rejca 1. tel.: 47 063 ali 79-055 NOVO ! V Kranju smo začeli novo rekreacijsko dejavnost: savna, masaža, solarij, osvežilne pijače SAVNA KLUB Kranj, Kokrški breg 3/a, (za Globusom) Tel.: 21-927 Vabimo vas vsak dan od 16. do 22. ure Ob torkih samo za ženske Pričakujemo vas od 1. oktobra dalje! Prodam 7 let star TV barvni iskra 54. Alauf, Sp. Duplje 22_15874 Prodam ali menjam za gozd skoraj nov TRAKTOR zetor 6245 z vgrajenim vit-lom. Tel.: 64-086, zvečer_15879 Prodam šivalni STROJ višnja, v garanciji. Fatima Miholič, C.1. maja 63/12, Kranj_15883 Prodam SORTIRNIK za krompir, dobro ohranjen, tribrazdni PLUG olt in 4 tedne starega BIKCA. Voglje 64, tel.: 49-076_15903 ZX SPECTRUM 48 K + 6 kaset ter lite-raturo prodam (20 SM). Tel.: 57-197 15909 gradbeni mal Prodam 300 kom OPEKE monta. Gra-dišar, Zalog 99, Cerklje_ Zelo ugodno prodam 4 notranja VRATA hrast, širina 85 cm, leva. Lesjak, Kokra, tel.:45-600, popoldan 15281 PEČ stadler 26 special (levo) z bojler-jem, zapakirano, v garanciji, prodam za 80 SM. Tel.: 35-172 15725 Prodam armaturne MREŽE in ELEK-TROMOTOR 1,1 KW. Jereb, Franca Barleta 21, Cerklje_15795 Prodam 120 m2 macesnovega OPAŽA. Preddvor, tel.: 45-066_15803 Prodam pocinkane CEVI, hrastovo oblogo zemeljski kabel in izravnalno maso. Čebulj, Voklo 85 15807 Prodam LEGE za ostrešje 20 x 22, 8 m. Anton Zupane, Voglje 87 15825 Prodam 200 betonskih ZIDAKOV 20 x ■ 20 x 30, 46 steklenih PRIZEM 20 x 20 in 10 plohov za odranje. Stražiška 18, pri trgovini Emona, tel.: 22-289, dopoldan _15855 Prodam 600 kosov strešnih ŠPIČA-KOV, rabljenih, za 25.000 din. Tel.: 24-127_15865 Prodam večjo količino opečnega STREŠNIKA kikinda, art. 272, in betonskega folca ter strešno OKNO 120 x 8. Darko Bešter, tel.:40-564_15882 Prodam 25 vreč CEMENTA po zelo ugodni ceni. Sandi Bartole, Breznica 4/a, Žirovnica 15886 Prodam suhe smrekove PLOHE 5 cm in rabljena zastekiena OKNA z roletami, 2 kosa 162 x 110 x 19, 1 kot 162 x 180 x 19. Troha, Zasip, Muže 10, Bled _15901 Prodam PUNTE. Voglje 75 15904 PRST, ZEMLJO 200 m3, prodam. Tel.: (064) 22-686_15996 Prodam kovinska garažna VRATA in kombinirano kopalno PEČ s pipo. Štefan Čulig, Preddvor 70, tel.: 45-694 _16002 Prodam 700 kosov SALONITK, mali format. Tel.: 25-544_16004 Ugodno prodam 11 vreč BAVALITA in 50 kg AKRIL emulzije. Oprešnikova 62, K^nj, tel.: 21-096_16006 podam 10 kosov armaturni h MREŽ 8 x ž. Tel.: 38-857_16021 j >rekove PLOHE in colarice, prodam, rdi.: 61-995, zvečer_16043 ugodni ceni prodam strešno OPE K mediteran kanjiža potisje 222, ne- ,jena, večja količina, zagorka bede k ✓čina, rabljena, tkzv. dilce format ; /0 x 220, rabljena. Golmajer, Podiju bt»ij 3, Tržič, tel.: 24-525, od 27. septembra od 17. ure dalje 16044 Zelo ugodno prodam 1700 kosov ra-uijene strešne OPEKE špičak. Zdravko Jalar, Zadraga 4, Duplje 16069 Prodam betonski MEŠALEC. Kralj, Tavčarjeva ul. 14, Kranj 16085 F,odam uvoženo plastificirano PLUTO po 20.000 din/m2. Tel.: 83-727, popol-d m_15949 r"eni prodam 100 kosov SIPOREXA 7,5 cm in okoli 5 m2 odpadnega mar n orja Tel.: 27-937 _15964 Prodam smrekov OPAŽ, letve 4x5 cm ir 14 špirovcev, dolžine 8 m. Križnar, Žiganja 60/b_ 15971 Prodam BANKINE in PUNTE Ivan Jen ko, Zg Brnik 85, tel 42-721 15974 rajno prodam Prodam silažno KORUZO Nasovče 28, Komenda 15910 Diatonično HARMONIKO. B, Es, As, dobro ohranjeno, prodam. Podlogar, Pot na Vovke 3, Cerklje na Gor 15946 Prodam silažno KORUZO Britof 314 _15955 Prodam TROBENTO za 10 SM Vodo pivčeva 10, Kranj 15959 Prodam bukova DRVA, krompir igor m KRAVO Tel 70 237_15966 Prodam kombinirani otroški VOZIČEK peg Tel 26-823_15982 Prodam zimsko-tetni italijanski VOZI ČEK, cena 150 000 Tel 26 098. po 15. uri 15993 Prodam zeljnate GLAVE Sp Brnik 87 16007 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK, znamke peg, KAMIN pečnice in 500 kosov rabljene betonske strešne OPEKE. Žitnik, Sorska 7, Škofja Loka, tel.: 62-386_16009 Prodam JADRALNO DESKO, komplet, primerno za začetnike. Rebič, Spodnji trg 4, Škofja Loka_16035 Prodam silažno KORUZO in z m dolge 12x14 ŠPIROVCE, suhe deske so žagane. Kurirska pot 29, Kranj 16049 Prodam bukova DRVA. Šifrer, Žabnica 41, tel: 44-647_16056 Prodam otroški VOZIČEK peg in avto sedež. Tatjana Hribar, Vidmarjeva 2/a, Kranj_16064 Prodam droben KROMPIR 500 kg, po 50 din. Janko Bertoncelj, Godešič 78 _16102 Suha DRVA prodam in pripeljem. Tel.: 28-578_16103 Prodam zeljnate GLAVE. Sp. Brnik 3, Cerklje_16110 Prodam uvoženega ZMAJA s padalom. Tel: 79-959_15743 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK tribuna in novo strešno OKNO z žalu-zijo, velikost 0,78 x 1,18 m. Benedik, Zg. Bitnje 2, popoldan 15744 Prodam KROMPIR za krmo. Korenčan, Podbrezje 17_15753 Prodam 1600-litrsko CISTERNO za tekoča goriva ITPP Ribnica, kompletno s flexoblok garnituro. Tel.: 44-660 1 5789 Ugodno prodam ZMAJA, tip grifon. Tel.: 51-058, po 14. uri_15808 Prodam novo JAKNO iz zajčjega krzna. Tel.: 26-205_15810 Prodam ZMAJA antares z vso opremo. Dare Svetina, Koritno 9, Bled _15816 Prodam silažno KORUZO. Tel.: 42-364 _15823 Prodam drobni KROMPIR za krmo in jedilni KROMPIR igor. Delavska 2, Šenčur 15845 Prodam GOBELIN tihožitje. Francka Oblak, Podlubnik 154, Škofja Loka __15873 Ugodno prodam 6 m3 DRV in navadno HARMONIKO prostor, stare izdelave. Rihtaršič, Fužine 23, Gorenja vas 15876 rt*? Ozimniški paket suhomesnatih izdelkov MIP Nova Gorica (kraški pršut zimska salama, mila^' ska salama, prava kraška panceta — do 17. oktobra 20 % popust) VELEBLAGOVNICA nama škofjaloka^ Prodam DRVA. Tel: 62-226 15878 Prodam bukova DRVA. Ambrož, tel.: 42-458_15884 Prodam ZELJE v glavah. Gorenja vas 39, Reteče, Škofja Loka 15900 Prodam nove GAJBICE za jabolka ali krompir in dvojno LESTEV, višine 2 m. Tupaliče59 15905 Prodam krmilni KROMPIR. Oman, Žabnica 17, tel.: 44-562_15912 Poceni prodam turistični KANU dvosed. Veles, Britof 13, Kranj 15922 Prodam belo dolgo poročno OBLEKO št. 38. Tel: 38-480 15934 Prodam nov CIRKULAR z mizo in kori-tom. Zg. Duplje 80_ Prodam Z 101, po delih ali celo. Tel.: 70-462_15914 Prodam AMI 8 za razervne dele. Tel.: 76-366_15915 Z 126 P, letnik 1982, registriran do 11. septembra 1988, ugodno prodam, ce- na 135 SM. Tel: 50-326_15923 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Dolenc, Hafnerjeva 17, Kranj, Stražišče 15925 Ugodno prodam MOTOR BT 50, pre-voženih 1.000 km. Ogled vsak popoldan. Špendal, Kovor 35 15927 Ugodno prodam Z 101, letnik 1975, dobro ohranjeno, registrirano do 30. junija 1988, cena po dogovoru. Halid Sije-čič, C. v Rovte 1, Jesenice 15929 Prodam R 4, letnik 1981. Jeraj, Sr. Bitnje 66/a_15932 Prodam MOTOR za Z 101 z menjalnikom ter MOTOR W 1200 J, nove pragove, zadnji desni blatnik, ter široka platišča z novimi gumami 175/14. Ul. bratov Praprotnik 11, Naklo (popoldan)_15931 Prodam R 18 TL, letnik 1982, odlično ohranjen. Tel: 75-387 15935 Ugodno prodam VW 1200 J, letnik 1976. Janez Božič, Linhartov trg 30, Radovljica 15936 Prodam Z 750, letnik 1976, popolnoma obnovljeno, registrirano za celo leto, cena 55 SM, in ŠKODO 105 S, letnik 1982, prevoženih 40.000 km, cena 230 SM. Imka Sukobljevič, Dežmanova 4, Lesce 15937 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983. Damja-novič, J.Puharja 8, Planina, Kranj Ugodno prodam Z 750, letnik 1973, obnovljeno. Prebačevo 26 15940 Ugodno prodam Z 750, letnik 1981. Dorfarje 4, tel.:44-589_15945 Prodam Z 101 GTL 55, staro 18 mese-cev. Boškan, Tončka Dežmana 2, Pla-nina Kranj_16016 Ugodno prodam ZASTAVO 750, obnovljen letnik 1979. Plevel, Trata 9, tel.: 42-828 SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V KRANJU Ulica Moše Pijadeja 2 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo električnega pisalnega stroja olxmpia excellence (dolgi valj), leto izdelave 1977, ki bo v sredo, 30. septembra 1987, ob 15. uri v prostorih sodišča združenega dela v Kranju, soba 106. Izklicna cena stroja je 250.000. Kandidati si stroj lahko ogledajo in preizkusijo v prostorih sodišča vsak delavnik od 8 do 9. ure. Stroj bo mogoče prevzeti po plačilu celotne dražbene vsote. vozila R 4 GTL, letnik 1983/11, ugodno prodam. Ogled vsak dan. Potočnik, Fran-kovo nas. 155, Škofja Loka 15991 Prodam 126 P, letnik 1978. Kebetova 22, tel.: 22-074_15992 Prodam GOLF diesel, letnik 1983 in čelado nolan št. 54. Tel: 44-541 15994 Prodam TOMOS 15 SLC. Lom 1, Tržič _16000 Prodam Z 101 GTL 55/3 vrata, letnik 1985. Ogled v soboto. Malnarič, Selja-kovo nas. 49, Kranj Stražišče 16008 Prodam JUGO 45/A, star 3 mesece, zaščiten in dodatno opremljen, tel.: 60-830_16010 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 Pavel Rupar, Križe 32, Tržič __16011 Prodam R 5 GTL, letnik 1978. Tel : 74-522, po 19. uri_16012 Prodam Z 101, letnik 1979. Tel.: 42-069 _16013 Prodam Z 101 M, letnik 1980. Bertonc-Ijeva 31, Kranj, tel: 22-020 16015 KŽK GORENJSKE TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ V našem prodajnem skladišču pred železniško postajo v Kra nju vam nudimo: krmila za piščance, kokoši, krave itd., ječmen, oves, koruzo, jedilno olje, jajca itd. Na zalogi imamo že za ozimnico več vrst jabolk in jedilni krompir po ugodnih cenah! Delovni čas: vsak dan od 7. do 14. ure sobote od 7. do 12. ure Telefon: 21-652 Se priporočamo! Prodam GOLF JGL bencin, oktober 1982, ohranjen, garažiran. Tel.: 81-307, zvečer_15819 Ugodno prodam Z 128, letnik 1985-ok-tober. Ana Rozman, Predoslje 85/c __15821 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1982. Ogled petek in sobota popoldan Bon slav Božičič, J.Puharja 1, Kranj 15822 Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1974, re gistrirano do junija 1988 Stane Rožič, Koroška 24, Tržič (na gradu), ogled vsak dan popoldan 15824 Prodam tomos AVTOMATIK 3 ML, le-tnik 1986, srebrne barve Hotemaže 49/b,tel.: 45-603_15826 Prodam Z 101, letnik 1979. Zoran Dju-rič, Jezerska 95, Kranj 15828 126 P, letnik 1981, prodam ali menjam za gradbeni material. Tel.: 74-592 _15829 Prodam nevozno DIANO. Miro Sušnik, Zg Besnica 58. tel : 40 567 15830 Z 101, registriran do junija 1988, letnik 1976, prodam Mohar, Visoko 2, Šen čur, tel 43-176_15832 Prodam SUZUKI, 1100 cm3, letnik 1981, odlično ohranjen, ogled možen vsak dan od 19 do 22 ure Sašo Horvat, Zlato polje 3/b, Kranj 15833 Poceni prodam R 16 TS Britof 101. Kranj 15834 Prodam GOLF JGL 1984 diesel, garaži ran. Smledniška 43/a, Kranj, tel.: 61 261__15835 Poceni prodam R 4. letnik 1976, delno karamboliran, vozen, registriran do decembra 1987 Tel : 26 170, dopoldan _15836 Prodam AMI 8, letnik 1973, neregistri ran, v voznem stanju, poceni prodam V petek od 16 ure dalje tel (061) 447 888_15837 Prodam dirkalno KOLO maraton, 10 prestav Okorn, Kebetova 18, Kranj _15838 Prodam 14 mesecev star MOPED APN 6 Matej Grčar, Krožna ul 12. Kranj _15840 Prodam Z 101. letnik 1978, z obnovlje no pločevino, za 140 SM Peter Ber toncelj, Radovljica, tel : 75 258. og'ed popoldan 15841 R 4, letnik 1977, generalno o""0^ ugodno prodam. Tel__Pj_f— Prodam Z 101, letnik 1983. TiJ $ šek, Moše 20, Smlednik, l5« 627-071__---jenf Prodam R 4, letnik ^80 Kf6oi> 61.000 km. Tel.: 44-669, od "■ & ure____—Toflf^i Prodam JUGO 45. letnik 1»° 35-838______:—rfrT960* R 4 TL, letnik 1976, V&oi?" za \ km, dobro ohranjen, proda"1 ^ SM. Tel.: 39-9956, popoldari--^ SAAB 96, letnik 1973, v tf_ neregistriran, prodam. Tel zvečer Prodam Z 128, 1,1 GX, staro 4 rnes Tel.: 81-441, int. 27-27, dopoWa% poldan ogled od 18. do 19- ure.^ Blejska dobrava 7/a_____A Prodam APN 6, star 2 meseca. čeva 3, Kranj ____lA Prodam nov RENAULT 18. Ogled % poldanskem času ali v soboto m "S Ijo. Naslov v ogl. oddelku_____-3 Nujno prodam R 4 TLS, letm'k dobro ohranjen. Tel.: 39-9^0, P° 'jjfl Prodam R 4 GTL, letnik ^983, u9°J prodam. Smolej, Kovor 63, ^rvC\d 77-096 ___IZ Ugodno prodam nove karose jk» le za Z 101. Ivan Jenko, W ffl tel.:42-721 ______£\P Prodam MOSKVicTŠOOT prevoženih 48.000, registrira' » sta 1988, cena po dogovor ^ 83-132__ Prodam 125 P, letnik 197°; jjf ohranjen. Tel.: 27-923___-^«3'ei Prodam JUGO 45, letnik 22-221, int. 2632, Šte_____^-ti dam Tel 2) 267 Prodam R 17. odlično o^f.tal"^ striran do 7 julija 1988■*r*,<*iW ve, ali zamenjam za 9rad ^oT0maž Travnik, Smledniška 75, it^l^ _16055 K9odno prodam R 4 TLS, letnik 1978. g^^Podljubelj 51 16058 2Q° oa ^vlečni PRIKLJUČEK za R 18. ^S!!]^fa__5_16060 Prodietn'k 1979' registriran celo leto, ^!i!l£a98SM. Tel.: 28-436 16063 rwam R 4 TL, letnik 1978, obnovljen °r. Svegelj, Ljubno 128, Podnart pp--___16065 10?^^ .LADO 1200, letnik 1975 in Z Va 19 ' letnik 1980. Jenšterle, Kidriče p^----—_______16068 d0°d.am 2 101.letnik 1977, registrirano °gleri mbra 1988. cena 95 SM. Čiče ti 18 do 20- ure. Jenkole, Mav-^-ii^L_40^080__ 16071 tnikUnudni ceni Prodam FIAT 750, le-septpkt°ber 1982, registriran do 16. tekinTbra 1988* obnovljen. Ogled pe-' sobota. Gustel, Zg Brnik 12 P^-^—_16072 0g| am LADO 1600, december 1978. ■J Jani ranj, 16080 Nloh0r-Petek' sobota. popoldan J Žlatrv 1C' Staneta Rozmana 4, Kr< 750 i"0. Prodam dobro ohranjeno Z p^!l^k_1980 Zg. Brnik 146 16082 ran ^^'AT 750, letnik 1972, registrirna spetembra 1987 Jože Cu-45-2oi ' 9 Bela 5/a' Preddvor, tel.: F>>^_ 16084 1971 an ,F0RD TAUNUS L 1,3, letnik 16. uri 1^ Petek, sobota, nedelja po p^g-l^^tenska 16, Bled 16087 ^aiint? 2 75°- 'etnik 1977 Vindišar, P^kijva^jo brejo 5 mesecev, odliči.a molznica. Jože Turš-čak, Utik 35, Vodice_15983 Zamenjam pol leta staro TELICO za BIKA za nadljnjo rejo. Pipanova 22, Šenčur_15985 Prodam PRAŠIČA za zakol in PUJSKE, težke 50 kg in manjše. Sp. Brnik 60 Prodam teden dni staro TELIČKO si-mentalko. Voglje 37 16005 Prodam PUJSKE za nadaljno rejo. Brezovica 3, Kropa, tel.: 79-690 16014 Prodam KOZO z mladiči. Mošnje 24, tel.: 79-938_16024 Prodam PUJSKA, težkega okrog 20 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka _16041 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni, silokombajn mengele, prebiralnik krompirja pajki. Žabnica 39 16062 Prodam KRAVO frizijko s teletom. Zg. Bela 37 16066 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Ča-dovlje 3, Golnik 16075 Prodam 10 dni starega črno-belega BIKCA. Petrič, Trata 1, Cerklje, tel.: 42-431_16099 Prodam BIKCA simentalca, starega en teden. Pokopališka 4, Kokrica, Kranj 16100 Prodam brejo KOBILO Z ŽREBETOM. Poljče 1, Begunje_ ilan.oprema Prodam GARNITURO za dnevno sobo, dobro ohranjeno, omare so kombinira-ne, zložljiv kavč. Tel.: 28-950 15717 Prodam raztegljivo sedežno GARNITURO meblo, staro eno leto, možnost plačila v dveh obrokih ali s kreditom. Tel: 61-289, dopoldan_15739 Poceni prooam HLADILNIK-skrinjo, treba bo zamenjati termostat. Brence, Matije Čopa 4, Bled 15756 Prodam dve leti rabljen kiippersbusch in emo PEČ Celje. Britof 3, Kranj 15765 GOSTINSKO OPREMO, kompletno, prodam. Tel: 22-718_15788 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo. Bešter, Smledniška 67, Kranj _15792 Prodam predsobno OMARO, 180 cm. Šilar, tel.: 34-641_15801 Prodam KUHINJO. Zadnikar, Pot v Bit-nje 21, Kranj 15806 Novo KUPPERSBUSCH peč, 20 odsto-tkov ceneje, in POSTELJICO z jogijem prodam, lahko tudi na dva obroka. Tel: 46-576 15849 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Vlado Fuis, Frankovo nas. 166, Škofja Loka___ 15872 Prodam KAVČ in dva fotelja, novo traj nožarečo PEČ in otroško KOLO za starost 5 let. Arhar, Vincarje 42, Škofja Loka 15875 Prodam lepo ohranjeno belo KUHINJO, cena 25 SM, štedilnik, star eno leto (2 + 2), hladilnik, 170-litrski, star • eno leto. Tet: 28-110 15889 , Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva in dva 80-litrska BOJLERJA Čelhar, JLA 5, Kranj, tel.: 22-183_15907 Prodam dve otroški POSTELJICI in chico VOZIČEK za dvojčka. Tel.: 36-037_16023 Prodam silažno KORUZO in hladilec za mleko Grenc 8, Škofja Loka 16040 Ugodno prodam termoakumulacijsko 4KW PEČ. Tel : 25-606_16045 Ugodno prodam ležišče trosed temne barve, ter črno-belo TV iskra. Tel : 38-929 _ 16059 KAVČ, ohranjen, s predali in blazino, ugodno prodam, TV sprejemnik pa podarim Perne, Mlaka 23/a, Komenda, tel.: (061)841-598_16061 Ugodno prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (3 plin, 1 elektrika). Voglje 52/a ......„—.-,,■ „ 1607*'' Kupim starejšo HIŠO med Jesenicami in Kranjem Naslov v ogl oddelku ali šifra: Gotovina 15998 Kupim teden dni starega BIKCA simentalca Tel.: 70-125 16022 Kupim steklo za desna vrata ŠKODE LS 120, lahko tudi kompletna desna vrata. Tel: 28-016 16079 Kupim pomivalno KORITO. Tel.: 35-305_16098 Kupim motor za FIAT 750 ter prodam 310-litrsko novo, zamrzovalno SKRINJO gorenje. Gregoričeva 15, Čirče, tel.:34-453 16104 Kupim zazidljivo PARCELO v Škofji Loki ali okolici. Plačilo z gotovino. Naslov v ogl. oddelku 15684 Kupim jalovo KRAVO lažjo simentalko z nekaj mleka. Tel.: 40-681_15735 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Bleda. Tel: 77-720, popoldan 15747 Kupim BIKCA, težkega 200 do 300 kg. Tel : 70-119_15771 Kupim OMARO dragica z nastavkom iz opuščenega programa brest. Tel.: 62-018 15877 Kupim sobo s sanitarijami. Šifra: Bled-okolica 15919 zapoflifro V popoldanskem času iščem delo na domu ali v delavnici. Srečo Barbič, Galetova 5, Kokrica 15657 Sprejmem delo na dom. Lepljenje, sestavljanje. Naslov v ogl delku 15687 Za priučitev v mesariji tirnem v redno delovno razmerje enega ali dva mlada delavca. Prednost ima " domačini iz okolice Lesc. OD nadpovprečen^ druge po dogovor Jože Mlinaric, Železniška 1, Lesce 15691 Iščem dele ki bi ga lahko opravljala na domu, zagotovljen primerne prp stor in prevoz. Tel.: 45-066 15,48 Če hočete vfihkn zaslužiti, se pridružite najboljši >ini prodajalcev knjig v Sloveniji. Šifra Pismena prijava 15755 Izkušenim AKVIZITERJEM nudimo odličen zaslužek pri prodaji otroških knjig. Šifra: Vse za otroka 15779 Nudimo honorarno zaposlitev komunikativnim osebam! Infromacije v petek od 18. do 21. ure po tel.: 46-481 15787 Iščem honorarno zaposlitev v gostinj-stvu. Naslov v og!. oddelku 15814 Popoldansko delo dobi KRZNARKA. Šifra: Smisel za modo 15820 Komunikativne osebe, ki želijo v prostem času zaslužiti več kakor kjerkoli drugod, prodaja novih, iskanih izdel-kov. Šifra: Ni literatura_15908 Dekleti iz Kranja iščeta karšnokoli redno zaposlitev. Šifra: Vestni 15942 Šofer z izpitom B,C,E kategorije išče redno ali honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 15921 Za prodajo najnovejšega knjižnega programa Mladinske knjige (ENCIKLOPEDIJE, ATLASI, itd.). HONORARNO ZAPOSLIMO ZASTOPNIKE, izkušene in neizkušene. Pogoj: delo sobote in nedelje, lasten prevoz. Šifra: Odlično plačilo 15965 Resnim fantom in dekletom z lastnim prevozom nudim možnost izrednega zaslužka. Šifra: Ekskluzivni artikli _15984 PICERIA PIBERNIK, Cankarjeva 74, Radovljica, TAKOJ sprejme kuharja ali peka za peko pic Tel: 75-250 15999 Zaposlim LIVARJA za odlivanje barvnih kovin. OD po uspešnosti. Tel.: 40-118 od 7. do 14. ure, razen nedelje _16001 Nudim pogodbeno delo na terenu, med vikendi. Obvezen lastni prevoz. Informacije v petek, 25. septembra od 16. do 17. ure. Restavracija V gozdu, Čirče, Kranj__16003 Iščem delo na domu. Šifra Obtrgova-nje, sestavljanje 16081 rtanovanja Mati s hčerko išče garsonjero ali sobo (možnost kuhanja) v Kranju ali okolici. Šifra: Ana_16070 Zamenjam 4 leta staro stanovanje, 80 m2 v I. nadstropju, s centralno, telefonom za vseljivo hišo do 10 km iz Kranja. Šifra: Preddvor 16076 Prodam dvoinpolsobno konfortno STANOVANJE v Kranju. Tel.. 38-245 _15928 Prodam STANOVANJE: 62 m2 in 42 m2. Milic, Preddvor 8 15475 Dvoinpolsobno družbeno stanovanje z etažno centralno na Zlatem polju zamenjam proti dobri nagradi za trisobno pritlično stanovanje na Planini 3, po možnosti z lastnim vhodom v klet. Šifra: Nagrada 15695 Poštenemu moškemu oddam SOBO z uporabo kopalnice. Pogoj: Predplačilo za eno leto. Šifra Jesen 15764 Mlad samski fant, Slovenec, s poklicem; brez obveznosti, vajen vsega dela, kupi ali najame garsonjero ali eno-sobno stanovanje, šifra: Poštenost _15773 Zamenjam dvosobno družbeno STANOVANJE za večje. Tel.: 37-116 15812 Prodam GARSONJERO, 25 m2, na Šorlijevi V Kranju. Šifra. Takoj-garso-njera 15862 poselil Zazidljivo PARCELO ali starejšo hišo v Kranju ali okolici kupim. Tel.: 37 949 _16054 Ugodno prodam PARCELO 1800 m*, s poslovnim objektom 2000 m2 ob cesti Bled-Bohinj (soteska), uporabno za vsako obrtno dejavnost, zlasti za gostinstvo Tel: 47-002 16097 Najboljšemu ponudniku prodam novo visokopritlično mansardno HIŠO v Go renji vasi nad Škofjo Loko Hiša je primerna za gpstinstvo ali drugo obrt Naslov v ogl. oddelku 15576 Prodava dvostanovanjsko HIŠO. Noč. Potoška pot 6/a, Koroška Bela 15770 GARAŽO v Kranju, za nebotičnikom, oddam za eno leto Šifra: Garaža 15858 Prodam HIŠO v neposredni bližini Kamnika Tel.: (061) 218 964, vsak delavnik od 7. do 15. ure 16027 OBVEIIIIA ROLETE IN ŽALUZIJE NAROČITE ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610, in tudi popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni sektor 12229 Ostro BRUŠENJE REZKARJEV. Drago Benedičič, Galetova 12, Kokrica 14963 V območju Škofje Loke ŽAGAM drva na domu z bencinskim motorjem. Jereb, Partizanska 45, tel.: 62-226 15736 Zapiram balkone in delam vetrolove. Tel: 26-208, po 20. uri 15742 Nudim ŠIVILJSKE USLUGE raznih vrst za solidno ceno. Tel.: 37-809, vsak dan od 16. do 19. ure 15749 Sprejmem naročila za večja ZIDARSKA DELA m vse vrste fasade s svojim odrom. Tel : 39-385 15851 Skupina ZIDARJEV dela fasade Tel.: 33 276 15866 NOVO! Montiramo v okna m viata gu mijasta TESNILA. Šifra Toplotna in zvočna izolacija 15997 ŠPORTNO DRUŠTVO Radovljica or-ganizaira v dvorani PARTIZANA PLESNE TEČAJE Nedelja, 27. septembra ob 17. uri začetni za mladino ob 18.30 nadaljevalni ob 20. uri začetni za starejše MALA PLESNA ŠOLA za predšolske otroke ob četrtkih: ob 16. uri začetna skupina ob 17. uri nadaljevalna skupina Vpis eno uro pred pričet-kom v dvorani športnega društva 16050 OifALO Honorarno tipkam diplomske naloge Naročila sprejemam dopoldan po tel.: 51 -555, popoldan 57-041 14971 Iščem inštruktorja za matematiko za 8. razred osnovne šole. Tel.: 38-636, popoldan 15783 Iščem VARSTVO za 15-mesečno deklico. Tel: 38-677 15817 Nenadoma je tragično preminil akademski slikar TONE LOGONDER Ostal nam bo v trajnem spominu kot skromen in delaven likovni ustvarjalec in prizadevni mentor mladim kiparjem. ZDRUŽENJE UMETNIKOV Škofja Loka ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega KARLA PRUSNIKA iz Britofa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebno še dr. Mihu Sajevcu za dolgoletno zdravljenje, našim dobrim sosedom, g. župniku Kokalju, praporščakom in govornikoma ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga številno spremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali veliko lepega cvetja, nam pa osebno ali pisno izrekli sožalje. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob slovesu drage mame, stare mame, babice, sestre, tete, sestrične, snahe in tašče FRANČIŠKE KRIŽAJ roj. Jekovec 1911 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem iz Naklega za prelepo zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica APOLONIJA LUKAN Mogušarjeva mama Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrekali sožalje in darovali cvetje. Hvala sodelavcem Iskre Lipnice in Iskre Otoče. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni Sp. Lipnica, 18. septembra 1987 NOVICE IN DOGODKI V kranjskem študentskem in dijaškem domu imajo spet gnečo Raje v zasilno posteljo v učilnici kot domov Kot je povedala pomočnica ravnateljice doma Ljuba Kapus, vse večji naval učencev in študentov preseneča, saj kranjske srednje šole in visoka šola za organizacijo dela ne sprejemajo bistveno več učencev oziroma študentov kot, na primer, pred petimi leti, ko jim je prostora celo malo ostajalo in je v Kranju bivalo tudi nekaj študentov ljubljanskih fakultet. Na vprašanje, zakaj srednješolcev, ki jih je preveč, ne zavrnejo, je Ljuba Kapus dejala, da je to izjemno težko. Otroci in njihovi starši tako dolgo jokajo, prosijo, pripravljeni so sprejeti tudi »zasilne« postelje v učilnicah, samo da lahko pridejo v šolo. V nasprotnem primeru bi morali ostati doma. Gre namreč predvsem za otroke iz oddaljenih, tudi manj razvitih krajev, precej jih je iz Bosne, ki se jim v Kranju odpira novo, boljše življenje. Čeprav človeška morala, standardi in inšpektorji ne dovo- ljujejo takih zasilnih nastanitev, so pritiski prehudi. Navsezadnje tudi iz šol, ki so širšega značaja (mlekarska, tekstilna in gradbena), ki bi ob zavrnitvi učencev v dom najbrž ostale še bolj prazne, pa tudi iz delovnih organizacij, zlasti gradbenih, ki svoje bodoče delavce že dolga leta novačijo v Bosni. Stara fantovska stavba doma učencev bi bila morala biti temeljito prenovljena do začetka šolskega leta, torej do 1. septembra. Kot kaže, bo v najboljšem primeru zakasnila za en mesec. Zdaj so učenci nastanjeni v študentskem domu, vselitev študentov pa odložena za teden dni. Torej si izvajalec prenove kasni-tve res ne bi smel privoščiti. Očitno je cena za kršenje dogovorjenih rokov še vedno prenizka! V domu učencev, kjer je okrog 500 postelj, je ponujena cena bivanja, ki naj bi obveljala z oktobrom, 100.000 dinarjev, od tega hrana 60.000 dinarjev. Dom dobiva dotacijo republiške izobraževalne skupnosti le za vzgojno-izbobraževalno delo. Medtem ko učencem gradbene in mlekarske šole plačujejo bivanje večinoma štipenditorji, učenci tekstilne šole s štipendijami sami plačujejo. Lani so bile štipendije kar lepo usklajene s cenami v domu, zdaj že spet malo zaostajajo. Dotacija republiške izobraževalne skupnosti za študentski dom, ki ima 142 postelj, je še skromnejša kot za dom učencev, saj je je nekaj le na režijo bivanja in amortizacijo, na vzgojno-izobraževalno delo nič. Za dvoposteljno sobo plača študent 16.000 dinarjev stanarine. V domu zatrjujejo, da cena ni ekonomska, zato se dom že po tradiciji otepa z rdečimi številkami. Redki študenti se hranijo v domski kuhinji, izjemno naročajo samo kosila, medtem ko večinoma sami pripravljajo hrano v čajnih kuhinjah, h. Jelovčan Kaže, da žirovska blagovnica vendarle bo Začetek gradnje: marca Žiri, 23. septembra — Poldrugo desetletje je med Žirovci že živa misel na gradnjo velike blagovne hiše. Kot je dejal I .n Capuder iz Alpine, je bilo že trikrat tik pred zdajci, a je načrt vselej spodletel. Kaže, da gre tokrat vendarle zares. Idejni projekt je narejen, gradbeni projekt bo prišel na mizo pred novim letom, najugodnejši ponudnik pa bo marca s svojimi gradbenimi stroji zakopal v zemljo. Blagovnica bo stala na površini od žirovskega zadružnega doma proti Dobračevi do Dolenčevi hiše, ki jo mora Alpi-na kot nosilka naložbe do izdelave gradbenega projekta še odkupiti. V blagovnici bo okrog dva tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov. V pritličju bosta špecerijska trgovina ABC Loka ter urad Ljubljanske banke in pošte, zgoraj pa se bosta predstavljali kranjska Kokra s tekstilnim programom ter Alpina z obutvijo in športno opremo. Blagovnica bo vsekakor dragocena pridobitev za Žiri in okoliške hribovce, ki upajo, da se gradnja tudi četrtič ne bo izjalovila. H. Jelovčan Stranpoti dodatne turistične takse na Bledu in v Bohinju Brez programa in denarja Radovljica, 22. septembra — Lani so v radovljiški občini sklenili, da bodo poleg redne turistične takse tujim gostom na Bledu in v Bohinju zaračunali še dvesto dinarjev dodatne turistične takse, ki naj se nameni za poseben program ureditve krajev, na Bledu pa tudi za pomoč pri ureditvi kraja za svetovno prvenstvo v veslanju. Denar je večina hotelov bolj ali manj redno nakazovala, manj podpore pa so prispevala gostišča. Na posebnem računu Turistično-poslovne skupnosti se je do sredine septembra zbralo nekaj nad 56 milijonov dinar- Likovna in plesna šola v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Kranj Tomšičeva 44 — grad Kieselstein Likovna šola Likovna šola za otroke se je začela v torek, 22. septembra 1987, vendar je še vedno čas, da pripeljete svoje otroke. Likovni pedagog je tudi letos Herman Gvardjančič. Likovna šola poteka vsak teden od torka do petka od 16. do 19. ure. Likovni tečaji za odrasle se bodo začeli v oktobru. Študijsko risanje: H. Gvardjančič, začetek v torek, 6. oktobra, ob 19. uri, keramika (kiparstvo): B. Čeh, začetek v sredo, 7. oktobra, ob 19. uri, grafika: I. in II. Z. Puhar, začetek v četrtek, 8. oktobra, ob 19. uri. V vse likovne tečaje se lahko vpišete po telefonu, št.: 21-135 ali pa ob začetku tečajev pri likovnih pedagogih! Plesna šola — vpis Tudi letos bodo grajske sobane zaživele ob zvokih glasbe in dinamiki gibanja, PLESNA DELAVNICA za otroke, mladino in odrasle ponovno odpira svoja vrata. Prav natanko se bo to zgodilo v ponedeljek, 5. oktobra. Otroci in starši, pohitite s prijavami po telefonu: 21-135 ali osebno na ZKO Kranj. Vsi zapoz-nelčki pa se oglasite kar pri uri plesne pedagoginje Nataše Bre-gant Možina. Urnik plesne šole ZKO Kranj za šolsko leto 1987/88 Pripravnica: od 4. do 6. leta starosti — ponedeljek od 17. ure do 17.45 in od 17.45 do 18.30 Mala plesna šola: od 7. do 13. leta starosti — torek od 17. ure do 18.30 Plesna delavnica: mladinska skupina — ponedeljek, torek, četrtek od 18.30 do 21. ure. Plesni atelje za odrasle: četrtek od 17. ure do 18.30. (bioe-nergetske vaje in kreativni gib) jev, ki pa so jih tako na Bledu kot v Bohinju vačinoma že porabili. Kot so ugotovili v radovljiškem izvršnem svetu, pa je večina tega denarja porabljena za vse kaj drugega kot je bil namenjen. Tako so, na primer, dodatna sredstva rabili za propagandno dejavnost in organizacijo prireditev, za prirejanje tekmovanj, ureditve otroških igrišč in podobno, za kar naj bi rabili denar iz redne turistične takse. Za to ne krivijo le tistih, ki so denar hoteli čimprej porabiti in tako preprečiti njegovo propadanje, temveč tiste, ki so skrbeli za program ureditev krajev. Na Bledu je bila za to določena posebna komisija za turistično ureditev Bleda, ki jo sestavljajo predstavniki krajevne skupnosti, Turističnega društva Bled, Turistično-poslovne skupnosti Bled, radovljiške občinske skupščine, veslačev in organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva v veslanju. Sestali so se tudi na seji sveta krajevne skupnosti Bled in skupščini Turistično-poslovne skupnosti Bled, kjer so sprejeli različne programe, a jih še do danes niso uskladili. Tudi bohinjski pododbor Turistično-poslovne skupnosti še ni pripravil predloga za program ureditve Bohinja. Zato so na seji izvršnega sveta sklenili, da vse odgovorne obvestijo o nepravilnostih, ti pa naj v desetih dneh pripravijo programe in jih posredujejo izvršnemu svetu, ki bo o njih razpravljal čez štirinajst dni. Programi naj vsebujejo predvsem infrastrukturne izboljšave Bleda in Bohinja, saj je dodatna turistična taksa namenjena le temu. V. Stanovnik Žirovci navdušeni nad novo cesto Žiri, 23. septembra — S krajem, v katerem živimo, smo ljudje čustveno povezani in zaradi tega včasih tudi premalo objektivni, pretirano neučakani, ko gre beseda o njegovem napredku, razvoju. Vse bi radi čimprej, vse hkrati: od asfalta na zadnji ulici, telefona v najodročnejši hiši do najsodobnejše trgovine... Kaj o svojem kraju menijo Žirovci, čemu ploskajo in kaj jih teži? Anka Kavčič, zaposlena v krajevnem uradu Žiri: »Ko sem pred devetnajstimi leti z Raven na Koroškem prišla v Žiri, je bilo grozno. Cesta makadamska, pred zadružnim domom je bil še pesek, frizer je vodo pljusknil kar na cesto. Nič ni bilo urejeno. Okrog 70. leta, ko smo prešli izpod Logatca k Škofji Loki, se je začelo premikati. Dobili smo avtomatsko telefonsko centralo, asfalt, imamo kanalizacijo, mrliške vežice, najpomembnejša pridobitev pa se mi zdi nova cesta od Trebije do Sela. Mislila sem že, da ne bo nikoli narejena. Samo od govorjenja, sestan-kovanja in kovanja načrtov vse predolgo ni bilo nič. Naša Ida (predsednica občinskega izvršnega sveta, op. p.) je upala ugrizniti v kislo jabolko in se zavzeti, da ne bi bili odrezani od sveta.« Majda Jereb, prodajalka v Železnini: »Mislim, da Žiri kar napredujejo, da imamo vedno boljše razmere za življenje. Pločniki, ki jih zdaj gradijo, bodo za večjo varnost v prometu, predvsem za otroke, ki hodijo v šolo, ogromna pridobitev. Seveda ne smem pozabiti nove žirovske ceste, ki nas bo bolj povezala z drugimi kraji. V Žireh so ljudje, ki se znajo in so se pripravljeni bojevati za napredek.« Tomaž Bogataj, zaposlen v SGP Tehnik Škofja Loka: »Vsi, ki se vozimo na delo v Škofjo Loko, smo se razveselili nove ceste. Upam, da bosta prej ali slej podobno prenovo doživela še dela ceste od Sela do Žirov in od Trebije do Gorenje vasi, ki sta zdaj še bolj vidni ozki grli. Čeprav sem še mlajši, občutim spremembe v Žireh. Tovarne so se razširile, telefone imajo skoraj vse hiše, poprav se bomo z dokončanjem regulacije Sore za vselej otresli, pločniki skozi Žiri bodo dali več varnosti vsem. Mladi malo pogrešamo predvsem zabavo. Najbližja solidna je v disku na Trebiji, medtem ko so Žiri večkrat puste kot živahne.« Dominika Oblak, zaposlena v Alpini: »Do-ma sem iz Lučin, zato Žiri poznam le bolj površno. Zame, ki se vsako jutro z avtobusom vozim iz Lučin do Gorenje vasi, kjer prese-dem, in nato v Žiri, ob dveh pa nazaj, seveda pomeni največ nov del ceste od Trebije do Sela. Posebno neprijetno je bilo, ko so jo gradili. Zaradi zamude žirovskega avtobusa sem večkrat zamudila avtobus proti Lučinam, peš je bilo treba tudi, kadar so plazovi nanesli na cesto skale. Zdaj so vse tegobe pozabljene. Pogrešam le nekaj; postajno uto v Gorenji vasi, da pozimi, v mrazu in slabem vremenu, ne bo tako težko čakati na avtobus.« H. Jelovčan 3EPOTCAŽA Foto: Gorazd Šinik Na poti iz šole Do kosila je še daleč Osamljeni mušketir Najhitreje gre na kolesu NESREČE Identificirali najdeno okostje Mojstrana, 22. septembra — V nedeljo sta dva planinca iz Črnomlja našla okostje na melišču Vrbanove špice. To je vse, kar je ostalo od Adolfa Kača, ki so ga lani septembra pogrešili, ko je odšel proti Triglavu in ga gorski reševalci niso našli. Okradena angleška turista Bled, 23. septembra — Na sprehajalni poti blizu vile Zlatorog sta devetnajstletni Sead Mu- Trije folklorni nastopi Kranj, 24. septembra — Foklorna skupina Sava iz Kranja je gostiteljica prijateljskega in delovnega srečanja treh folklornih skupin. V goste je povabila folkloriste skupin Stu ledi iz Trsta in Koleda iz Titovega Velenja. V okviru tega srečanja bodo v soboto, 26. septembra, trije nastopi: Velenjčani bodo ob 16.30 plesali na Kokrici pri Kranju, Tržačani ob 17. uri v Retečah pri Škofji Loki, vsi trije ansambli pa bo 20. uri v kranjskem kinu Center, kjer bodo uro pred tem prodjalai tudi vstopnice. šić in še ne osemnajstletni prijatelj ukradla torbico angleški turistki, ki se je z možem sprehajala po parku. Že prej so s šestnajstletnim prijateljem ukradli iz hotelske kleti tri buteljke vina, ki so jih spili na bližnji klopci. Angležinja je imela v torbici 50 tisoč dinarjev, 40 funtov in 105 tisoč lir; denar so si prijatelji razdelili. Le dobri dve uri kasneje so jih našli miličniki, ki so denar vrnili prestrašenima turistoma, Mušica in prijatelja pa zadržali v priporu. Ni se vrnila Bohinj, 23. septembra — V nedeljo je odšla v gore 49-letna Matilda M. iz Češnjice, ki jo je menda zanimalo, kaj je z njenimi kravami. Ker jo do včeraj še ni bilo nazaj, so jo začeli iskati gorski reševalci in miličniki. Predvidevajo, da je na območju Uskovnice in Konjščice. Steklina v Žireh Žiri, 23. septembra — Lisica, ki so jo pred dnevi ubili v Žireh, je bila stekla. Po letu in pol so škofjeloško občino v Zavodu za socialno medicino in higieno ponovno uvrstili med s steklino okužene občine. Kranj - V gozdičku P1"1 športnem parku Stanka Mlakarja nastaja odlagališč« smeti. Stara oblačila, gradbeni material, stare škatle-vse, kar naj ne bi sodilo/ gozd, se nabira in zaudarja blizu novih teniških igrisc» skorajda pred vhodom v bazen. Kdo je prvi začel odaga-ti, se ne ve, kdo bo vse t° pospravil, pa tudi ne. In kako to, da tik pred nosom tak° obiskanega kraja neprid'' pravov nihče nikoli ne opazi?! - G. S., Foto: Gorazd &' nik