Glas zaveznikov V ** - , \ Leto I - Št. 91 Informacijski dlneonik A. L S. Cena 2 liri TRST, četrtek 4. oktobra 1945 CJR.iJ>NISTVO 4 Via S. Pellico 8 . Telefon št. 93854 in 9444S OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. T, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36), objave L. 9, finančni ln pravni iglasi L. 12. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I., Societš. per la Pubblicite in Italla, Trst, via Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. TU ]E* W JT JE V BOBOČE SOBE1LO ¥A ^ JT E ODMEVI LOMDOIVSHE HOIEHEIVCE Optimistične izjave zunanjih ministrov petih velesil - Delegacije zapustile London - Radijski in časopisni komentarji London, 4. Oktobra Člani ameriške in sovjetske delegacije pri Svetu zunanjih ministrov, ki je v torek končal z zasedati, so zapustili Anglijo. Ameriški zunanji minister Byrnes in mnogi flani ameriške delegacije so v sredo popoldne z letalom odpotovali v Združene države. Skoraj ob isti uri je z letalom odpotoval v Moskvo sovjetski zunanji komisar Molotov v spremstvu (lanov sovjetske delegacije. Agencija Reuter javlja, da bo angleški zunanji minister Ernest Benin podal angleškemu parlamentu celotno poročilo o političnem položaju po zasedanju Sveta zunanjih ministrov. Ni pa še odločeno, (e bo Bevin predhodno podal kakšno uradno izjavo o posvetih zunanjih ministrov. Poročevalec jugoslovanske agenciji Tanjug poroča, da je londonski tisk prejel poročilo iz britanskih, virov, da bodo nadaljna pogajanja vodili po diplomatskih poteh. Poročilo pravi, da ne pričakujejo, da bi po izdanem uradnem poročilu pomočniki zunanjih ministrov začeli svoje delo v smislu različnih nalog, katere so jim dodelili. Kot takšen primer so navedli določevanje ju-goslovansko-italijanske meje. V tej zvezi so na uradnem mestu izrazili mnenje, da sodeč po okoliščinah, pomočniki zunanjih ministrov ne morejo nadaljevati z delom, ker zapisniki, ki so v zbezi z odločitvami Sveta zunanjih ministrov, niso bili podpisani ob zaključku konference Sveta zunanjih ministrov. Bvrnesova izjava Včeraj zjutraj je na tiskovni konferenci ameriški zunanji minister Bvrnes dejal, da v nasprotju z mišljenjem nekaterih krogov on misli, da se bo delo zunanjih ministrov nadaljevalo. Namestniki bodo ostali v Londonu in nadaljevali svoje delo, medtem ko bo imel Molotov priliko se posvetovati s svojo vlado. Byrnes je govoril o nesoglasju, ki je povzročilo preložitev zasedanja. Nesoglasje je nastalo zaradi različnega tolmačenja potsdamskega dogovora. Predsednik Združenih drtav in britanski ministrski predsednik sta trdila, da so se v Potsdamu dogovorili, da se bosta Francija in Kitajska udeležili vseh razgovorov Sveta zunanjih ministrov, a brez pravice glasovanja, razen v primerih, za katere ti dve državi niste podpisali listine o predaji. Iz-kaselo pa se je, da je mnenje maršala Stalina drugačno. Navzlic temu je Byrnes dejal, da soglaša s predlogom sovjetske delegacije, sko se omogoči udeležiti se konference ne samo članom sveta, ki so bili izključeni od glasovanja prt posebnih vprašanjih, ampak tudi predstavnikom evropskih in izven-evropskih narodov, ki so n vojni zadostno pomagali. Bolje je že od začetka postaviti mir na solidno podlago, kot pa začeti in nadaljevati po nepravi poti. Ameriško javno mnenje smatra kot nemogoče, da bi dve ali tri velesile\ zaradi svoje lastne moči mogle pripraviti mirovne pogodbe in jih potem predložiti drugim narodom samo v podpis. Takšen mir ne bi bil trajen in pogodbe bi predstavljale samo kos papirja, ki izraža način gledanja dveh ali treh vlad. V primeru, da bi kdo motil mir, ki bi ga dosegli na ta način bi bile Združene države po-klicane, da vzpostavijo mir, (e potrebno tudi s silo. Zato se ameriškemu zunanjemu ministru zdi nemogoče, da bi dva stalna (lana sveta varnosti, Francija in Kitajska, ostala izločena od odgovornosti za vzpostavitev miru. Svet je bil v prijateljskem duhu preložen in delegati so nadaljevali z zasebnimi razgovori na sprejemu, ki ga je priredil Bevin. Byrnes misli, da je Molotov v načelu za nadaljevanje dela zunanjih ministrov, a da ni mogel sprejeti predlogov Sveta brez Predhodnega posvetovanja z vlado v Moskvi, Molotovljeva Izjava Sovjetski zunanji komisar Mdlo-tov je izjavil včeraj dopoldne na tiskovni konferenci, da je Svet zunanjih ministrov dosegel sporazum o pospešitvi del komisije za nemško pgjno odškodnino, o Avstrij ter v nekaterih drugih vprašanjih. Molotov je dodal, da niso dosegli nobene dokončne rešitve teh vprcv-fanj in je naglasil, da ima vkljub neuspehu prvega sestanka Sveta tmupanje v bodoče sodelovanje med velikimi zavezniškimi silami. Opravičeval je, sovjetsko stališča izključitev Francije in Kitajske °, čut munn-nH ministri ne ločb, ki so jih sklenili voditelji treh velesil na sestanku v Potsdamu. Zatrdil je, da bi ustvarili s sprejemom sovjetskih predlogov o izključitvi Francije in Kitajske ugodnejše ozračje, kar bi dalo trem ministrom možnost, da posvetijo še en dan dela kompromisni rešitvi odprtih vprašanj. Molotov je izrazil svoje nezadovoljstvo, ker vprašanje zavezniškega nadzorstvenega sveta na Japonskem ni bilo predmet razgovorov zunanjih ministrov. *C'e od mene zahtevajo, naj ne spoštujem odločb/ki so jih v Berlinu sklenile tri velesile, in (e mi rečejo, ako ne bom tako ravnal, ne bo mogoče doseči sporazuma z menoj o drugih vprašanjih, odgovorim, da Sovjetska zveza nima navade kršiti svojih obveznosti, kar tudi drugim ne svetujem. Sovjetska zveza je zvesta dani besedi. Prihodnje razpravljanje o tem vprašanju bo zahtevalo pazljiv premislek vseh ministrov.» Sovjetska zveza je v največji me. H spoštovala pravice Francije in Kitajske kot članic Varnostnega sveta in je edina država, ki je že pred daljšim časom podpisala prijateljske in zavezniške pogodbe z obema državama. Bidault zastopnikom tiska Francoski zunanji minister Bir> dault je sprejel včeraj dopoldne po tiskovnih konferencah ameriškega zunanjega ministra Byrnesa in sovjetskega zunanjega komisarja Molotova zastopnike tiska. Enako kakor Bgrnes in Molotov je tudi francoski zunanji minister izjavil, da preložitev prvega sestanka Sveta zunanjih ministrov še ne pomeni, da je imel Svet popoln neuspeh. Vzrok neuspeha je bilo nesoglasje med tistimi, ki so zagovarjali Stališče, da mora ostati oblast v rokah treh velesil m onimi, ki so se zavzeli za široko sodelovanje za ohranitev miru. Bidault je dodal, da pomeni prisotnost Francije v Svetu prvi korak za razširitev odgovornosti pri mirovnih pogajanjih. Francija je mnenja. da bi se morale udeležiti teh razprav vse prizadete države. Nadalje je izrazil upanje, da bo mogoče organiziran drugi sestanek Sveta zunanjih ministrov po izvršeni izmenjavi mnenj diplomatskih zastopnikov. Izjave kitajskega zunanjega ministra Kitajski zunanji minister dr. Wang Shih-Chich je podal nekaj izjav o koncu konference zunanjih ministrov. Dejal je, da je odkritosrčna izmenjava misli na tem zasedanju dober znak za bodoče delo sveta. Ustvarjanje miru je vsekakor težka naloga. Lahko sicer prisilite sovražnika k predaji, toda mir lahko dosežete samo z medsebojnim sporazumom med zavezniki. Udeležba Kitajske pri delih tega Sveta je praktičnega značaja. Bridke izkušnje in žrtve te vojne so nam pokazale, da je mir v resnici nedeljiv. Nam ne gre za ugled. Predvsem želimo, da bi prišlo do pravega sodelovanja med petimi velesilami v Svetu zunanjih ministrov. Menimo, da bi v luči izkušenj sedanje konference večje posvetovanje med prizadetimi vladami zagotovilo znatnejše uspehe na prihodnjih zasedanjih.» Sovjetski komentar Moskovska radijska postaja je t) sredo zjutraj naznanila, da je Svet zunanjih ministrov končal svoje zasedanje v Londonu, ne da bi dosegla končni sklep. V nekaterih vprašanjih o mirovni pogodbi z Italijo so zunanji ministri Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav in Francije dosegli sporazum. Sovjetska zveza, Velika Britanija in Združene države so dosegle tudi sporazum v nekaterih vprašanjih, ki se tičejo mirovnih pogodb z Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko. V drugih vprašanjih pa so si mnenja znatno nasprotovala. Med temi vprašanji je Byrnesov in Be-vinov predlog, da morajo biti soudeležene pri pripravljanju mirovnih pogodb ne le države podpisnice premirja — Sovjetska zveza, Združene države in Velika Britanija — ampak tudi druge države. Bevin in Bvrnes sta na pr\mer vztrajala, da se morata tudi Francija in Kitaj, ska, ki nista niti napovedali vojne Bolgariji, Romuniji in Madžarski, pridružiti državam, ki pripravljajo mirovne pogodbe s temi državami. Ta predlog je v direktnem protisolv-ju s sklepi berlinske konference, ki točno določajo, da so za sklenitev mirovnih pogodb pristojne države, ki so podpisale premirje. Sovjetska delegacija je zato bila mnenja, da ne more sprejeti tega ali podobnih predlogov. še prepozno,, pravi "Manchester Guardian,, Glavni predmet poročil londonskega tiska je razumljivo negodovanje zaradi neuspeha konference. Nekateri časopisi so pesimistični, drugi, med njimi «Times», imajo izid konference bolj za Izostali u-speh kot za polom. Mnogo pritožb leti na Molotov-ljevo ravnanje. «Times» pravi: «Mo-lptov pravi, da bi bila pripustitev Francije in Kitajske k razpravam pod enakimi pogoji, kot veljajo za tri velesile, kršitev potsdamskega dogovora. Vendar britanski in ameriški predstavniki zatrjuj‘ejo, da Je bil Molotov s tem sporazumen pri prvotni razpravi na konferenci, kjer je dopustil njihovo popolno sodelovanje. Treba je upoštevati načelo: tri velesile kljub svoji nadmoči ne smejo uvesti diktature na svetu ali pa odločati v vsaki zadevi v vprašanju mirovnih pogodb brez posvetovanja z manjšimi državami, ki so neposredno zainteresirane na teh vprašanjih.# Glavno glasilo laburistične stranke «Daily Herald*, prayi da bo lakota v Nemčiji in v vsej Evropi ustvarila probleme, kate- rih zanemarjenje bo prav lahko osmešilo nerazumljivo in neumestno nacionalistično natezanje, ki Je spravilo na mrtvi tir konferenco zunanjih ministrov. Vsakdo upa, da bo mrtva točka hitro premagana in da se bo Svet sestal k svojemu plodonosnemu delu. Naša pot je jasna. Pustite narodnim voditeljem izravnati .politično napetost, ki je onemogočila nedavno zaključeno konferenco. Dovolite jim postopati hitro, da preprečijo lakoto, ki grozi uničiti zahodno Evropo. Ce bi jim uapelo sporazumeti se v teh skupnih naporih, da preprečijo grozečo nevarnost, bi mnoga današnja nesoglasja izginila in pot k trajnemu- sodelovanju bi bila odprta. Ce čitamo poročila britanskega, ameriškega ali sovjetskega zunanja ministra o vzrokih neuspeha konference, i-mamo lahko simpatijo do enega ali drugega stališča, toda mi ne moremo zatajiti našega prepričanja, da so vse te razlike tragične po svoji neznatnosti. »Manchester Guardian* pravi, da bo vse, kar je v zvezi s kon- Ravnanje z Nemčijo po besedah maršala Montgomeryja London, 4. oktobra Maršal sir Bernard Montgomery, vrhovni poveljnik britanskega zasedbenega področja v Nemčiji, je govoril v Londonu o namenu svoje uprave in o položaju Nemčije v Evropi. Maršal Montgomery je Izjavil, da je treba za vsako ceno ohraniti Javni red in mir v Nemčiji. Ko je razpravljal o vprašanjih splošnega značaja, je podčrtal, da je treba nuditi nemškemu prebivalstvu po* moč, da zasedbene oblasti preprečijo razširjevanje duševne ln gospodarske zmede in težkih epidemij, ki bi ae lahko pozneje razširile po vsej Evropi. Najvažnejša naloga je prevzgojitev mladine. Opazovanja mladine sc pokazala, da so skoraj vsi nemški dečki in deklice skoraj popolnoma izgubili sposobnost stvarno misliti. Njihova nevednost je zelo velika. Mnogi že dve do tri leta niso obiskovali šol, tako da je zdaj nujno, da 13 letni dečki obiskujejo iste razrede kot devetletniki. Sir Montgomery je izjavil, da čiščenje nacdstičndh iSnlteljev še ne poteka dovolj hitro. Potrebno je pospešiti čiščenje, to pa ne samo nacistov, ampak tudi »napol nacistov*, to js takšnih ljudi, katerim je nacizem kar dobro ugajal, dokler se dogodki niso obrnili na slabo. Končno je maršal Montgotr.ery podčrtal, da ne bo mogoče obnoviti splošnega političnega življenja, dokler bo vladal glad. Toda pospeševati bo treba krajevno politično delovanje v mejah samouprave okrožij, ki bo morala sloneti na demokratičnem načelu • decentralizaciji državne uprave. Malta spet glavni stan sredozemskega brodovja La Valetta, 4. oktobra Malta je spet postala glavni stan sredozemskega brodovja, kamor je admiral sir John Cunningham, vrteovjžl .poreljnlk na Sredozemlju, Takoj po izkrcanju v pomorskem oporišču Yokošuki je začela ameriška mornarica uničevati japonska skladišča poljske artilerije in drugega lažjega orožja. ferenco zunanjih ministrov predmet napornega premišljevanja v prihodnjih nekaj tednih. Združene države bi mogle biti presenečene, če bi njeno zadržanje na Pacifiku ne postalo predmet kritik prav tako kot sovjetska politika v Evropi.* Mi sami pa bi lahko premislili, če je pametno, da ne priznamo držav, kjer imamo majih-ne možnosti, da izvršujemo svoj vpliv; upanje pa je opravičeno, da bo tudi goapod Molotov odnesel s seboj domov čisto sliko o položaju. Četudi noben narod ne more biti preveč ponosen na dogodke zadnjih let, je vendar dokazano, da so sovjeti pretrpeli največ. V času svojega bivanja v Londonu,. je gospod Molotov brezobzirno zapravljal veliko zaupanje ln sploštovanje do Sovjetske zveze, ki si ga je pridobila v tej deželi v času vojne. Gotovo mu ne bo ušlo, da je uspel združiti tukajšnje javno mnenje in politično vodstvo v zelo veliki meri. Mnogi so Be pripravljeni dvomiti — če je še mogoče dvomiti — ker je gospod Molotov to naredil zelo težavno. Tisti, ki so, četudi pritisnjeni k zidu, še branili sovjetsko stvar, so Ukinitev zakona o posoli in zakupu Nova pota za gospodarsko obnovo Svoboda govora o Angliji Angleška konservativna stranka, ki je — kakor znano — bila pri volitvah porušena in je zdaj v opoziciji, se marljivo pripravlja na volitve v krajevne uprave. Ustanovili so posebne politične tečaje, kjer predavajo voditelji stranke vsako soboto mlajšim organizatorjem o vprašanjih krajevne uprave, notranje in zunanje politike i. td. V Angliji ima vsaka stranka, četudi je v opoziciji, pravico javnega delovanja, ker so ji zagotovljene osnovne politične svoboščine: svoboda tiska in svoboda govora. ugotovili, da jim to ni več mogoče. Prav tako pa ne morejo misli-ti Sovjetska zveza in njeni sateliti v vzhodni Evropi, da so si a svojim ravnanjem Izboljšali iz-glede za gospodarsko pomoč is Združenih držav in Velike Britanije. Mogoče bodo začeli sovjetski voditelji premišljati, ali je »varnost* vredna te cene, če bi jo bili lahko dosegli mnogo lažje s sodelovanjem z zahodnimi velesilami. Ni pa še prepozno. Ni se zgodilo še nič nepopravljivega. Se je mogoče zgraditi Evropo na podlagi trozveze Anglija-Francija-Rusija. Pred razpustom portugalske skupščine Lisbona, 4. oktobra Predsednik Carmona je sklical državni svet, ki naj bi odobril razpust narodne skupščine. Uradno poročilo o tej seji še ni bilo objavljeno. Ameriška mornarica uničuje japonsko orožje —*> «*■ w s.«. ^ Izmenjava misli med časniki London, 4. oktobra Glavno glasilo laburistične stranke, «Daily Herald*, je Javilo danes, da je sovjetski list »Izvestja* sprejel njegovo ponudbo za izmenjavo člankov. Do ponudbe laburističnega lista je prišlo zaradi kritike, ki jo je napisal list »Izvestje* v zvezi s Herald* 22. septembra. Uredništvo «Daily Heralda* je zJto predlagalo, naj urednik lista »Izvestja* napiše svojo kritiko v članku, ki ne bo presegal 1800 besed ln jo bo «Bally Herald* priobčil. Istočasno so naprosili list »Izvestja*, naj priobči odgovor enake dolžine, ki ga bo napisal urednik lista «Daily Herald* in naj mu dajo enako mesto y listu. KZ J'U G'OSLAWE' Washington, 4» oktobra Velike izmenjave blaga in služb, katere so bile pogoj za uspešno vodstvo pravkar končane* vojne, so postavile mednarodne gospodarske stike na popolnoma druge temelje kot pa v mirni dobi. Izraz novega položaja je našla mednarodna izmenjava blaga in služb v zakonu o posoji in zakupu, katerega so kot prve sprejele Združene države, k! so postale največje dobaviteljice, vojnega blaga. Pozneje so načelo, da vsaka vojujoča se država prispeva po svojih sposobnostih, prevzele tudi druge zavezniške vlade, tako da je gospodarsko vodstvo vojne temeljilo na vzajemni pomoči vseh zaveznikov. Zaključek svetovne vojne na evropskem in na tihomorskem področju je naredil konec temu vojnemu gospodarstvu. Predsednik Truman je nekaj dni po japonski vdaji ustavil dobave po zakonu o posoji in zakupu. Tako so države, ki so bile glavne koriatnice teh dobav, prišle naenkrat v zelo težak položaj. Mnoge izmed njih so svoje vojno gospodarstvo uredile tako, da so dobave po zakonu o posoj! in zakupu tvorile ne samo velik doprinos k strogo vojaškim potrebam, ampak tudi k preskrbi civilnega prebivalstva. V tem pogledu je bila z ukrepom predsednika Trumana najbolj prizadeta Velika Britanija, ki Je svoje vire zelo izčrpala v letih, ko je sama stala v boju proti nacistični Nemčiji. Ukrep je ogrozil stabilnost celega angleškega gospodarskega sistema, tako da se je govorilo, da je namen ukrepa predsednika Trumana prisilili novo laburistično vlado na odstop. Vendar pa je nadaljni razvoj dogodkov pokazal, da so bila takšna mnenja neosnovana, ker je vlada Združenih držav obljubila izvršiti vse tekoče dobave, da bi Velika Britanija tako pridobila na času in uredila svoj DEMOKRATSKI B.E SI D E in gospodarska pogajanja med Anglijo in Združenimi državami angleški tisk gospodarski položaj na kakšni novi podlagi. Zaradi tega je poslala Velika Britanija v Washington posebno delegacijo na finančna in. gospodarska pogajanja, katerih namen je najti možnost, da Velika Britanija prebrodi kritične mesece, dokler ne bo spravila svojega gospodarstva v red, kar predvsem pomeni preosno-vo vojnega gospodarstva v mirnodobno. Gospodarsko zastopstvo je že pred tedni odpotovalo v Wa-shington ter v predhodnih razgovorih poizkušalo pripraviti prilike za redna pogajanja, ki so se v teh dneh začela. Prva seja anglo-ameriškega odbora za trgovino in gospodarstvo je bila 1. oktobra ob 11. dopoldne. Seji je predsedoval William L. Clayton, svetovalec ameriškega zunanjega ministra. Drugi člani ameriške delegacije so bili Henry Wallace, minister za trgovino, dr. Barry White, finančni podminister, Oscar Bryder, predsednik komisije za pristojbine in Leslie Wheeler, ravnatelj urada ministrstva za poljedelstvo. Člani angleške delegacije so pa bili veleposlanik lord Halifax, lord Keynes, kanclerjev svetovalec, sir Percival Liesching, zastopnik ministrstva za trgovino, R. H. Brand, vodja angleške finančne delegacije v Washingto'nu, prof. Lionel Rob-bins ln R. J. Schackle, zastopnika ministrstva za trgovino. Namen sestanka je, da obširnejše razpravlja o bodočih trgovinskih od-nošajih med obema državama v smislu člena 7. anglo-ameriške pogodbe. Odbor bo razpravljal o pristojbinah, o omejitvah ter o drugih trgovinskih mejah. Poleg tega bo odbor razpravljal o mednarodni politiki z ozirom na izmenjavo izdelkov in z ozirom na mednarodno nadzorstvo. Razpravljal bo tudi o ustanovitvi mednarodne trgovinske organizacije. Zadnji dnevi razprave v Luneburgu Trg s sužnji v Osviecimu Jugoslovanska vojska je začela tečajati svoj dnevnik. V prvi ste-^kl j« napisal uvodnik maršal Tito, v katerem je orisal veliko važnost dnevnika za oborožene sile. A V Beogradu se je začel prvi kongres kovinarjev, katerega se je udeležilo 400 zastopnikov. Zastopstva sp poslali tudi albanski, madžarski, romunski in češkoslovaški kovinarji. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi minister Andrej He-brang poleg zastopnikov vojske in antifašistične mladine. Postajo v Užlcah, katero so pri umiku uničili Nemci, so začeli graditi železničarji iz starega materiala. Nekaj novega bodo tudi nabavili. Dnevno Jih dela okoli 20 tako da upajo, da bodo v mesecu zgradili postajno poslopje, v katerem bo devet prostorov, A V Beograd je prispela sovjetska mladinska delegacija, kjer je ostala trt dni kot gost beograjske mladine. A Za prehrano opustosenlh krajev bodo rabili 2S.000 vagonov žita. «Poljopromet» je že začel z odkupovanjem pri pridelovalcih. Pričakujejo, da bo prva pošiljka 100 vagonov v nekaj dneh pripravljena za odpremo. Pozneje upajo od-premljati po 80 vagonov dnevno, ker primanjkuje železniških vagonov in drugih prometnih sredstev. Železnice so zaposlene tudi s prevozom sladkorne pese in premoga. Razprava proti Lavalu Pariz, 4. oktobra Francoski sodni dvor je naznanil, da se bp proces proti Lavalu začel prihodnji četrtek. Obvestilo je podal sodnik Monglbeaux ob otvoritvi razprave proti Jožefu Damandu, poveljniku vichyjske milice. Mongibeaua je dodal, da je1 za sestavo porote zagotovljena udeležba zadostnega števila članov poslanske zbornice. Liineburg, 4. oktobra Na včerajšnji razpravi proti Kramerju in njegovim 44 pajdašem je sodišče zaslišalo poslednje priče, katere je predlagala obtožnica. Priča Marcek Touchmano je izjavil, da je bil v taborišču Osvie-eim pravi trg za sužnje, kamor so prihajali častniki SS in nemški inženirji prevzemat jetnike za delo v nemških tovarnah. V neki tovarni, ki je pripadala koncernu L G. Farbenindustrie je delalo okoli 40.000 delavcev, med njimi tudi angleški vojni ujetniki. Sodišče je dalo nalog, da na včerajšnji razpravi prečitajo tudi dolgo spomenico. obtoženega Kramerja, v kateri izjavlja, da so obtožbe o usrmtitvah na veliko in o trpinčenju ujetnikov v taborišču Osviecim »zlagane od začetka do konca*. k V svoji izjavi pravi dalje obtoženi Kramer, da je v času, ko je bil on premeščen v taborišče Belsen, bilo videti, da bo taborišče določeno za internacijo obolelih jetnikov, g te vi-lo ujetnikov pa je strašno narastlo zaradi izpraznitve taborišč v Sleziji, tak® da se Je položaj poslabšal v največji meri ter postal kritičen v čas*, ko so prišli zavezniki »Nadziral sem taborišče vsak dan, pravi Kramer v svoji spomenici, ter sem se popolnoma zavedal težavnega položaja in porasta števila umirajočih jetnikov. Vsak jetnik je prejemal po trikrat na dan hrano. Osebno sem se prepričal, da je dobil vsak jetnik dnevno pri glavnem obroku liter zelenjavne juhe in zjutraj, če je bilo mogoče, kruh in kavo. Tudi zvečer, nadaljuje Kramer, so jetniki dobivali kavo, kruh Jugoslovanski vojni ujetniki ▼ Nemčiji Beograd, 3. oktobra »Borba#, glasilo komunistične partije Jugoslavije v Beogradu, navaja v svojem uvodniku, da je v taboriščih vojnih ujetnikov v I.' m-čijl pol milijona jugoslovanskih vojnih ujetnikov, ki se nočejo vrniti v domovino, ker ne odobravajo da-našnih prilik, ki tam vladajo. Podpredsednik začasne narodno skupščine, Moea Pijadfe, je na zborovanju Antifašistične ženske zveze -v Beogradu vpraševal, kdo je dovolil kralju Petru obiskati taboriBČa vojnih ujetnikov v Nemčiji, kjer bivajo kralju zvesti častniki jugo-, (Slovanske vojske, in sir ali klobaso. Računal sem, da bo mogoče voditi taborišče a takšno razdelitvijo hrane še kakšnih šets tednov, ko sem upal dobiti večje dobave živil. Obrnil sem se na osrednje oblasti ter jim razložil položaj v taborišču. Izjavil sem, da jih bom imel za odgovorne za vse, kar bi se moglo zgoditi. Is Berlina je prišel zdravnik in sestavil seznam zdravil, ki so bila najbolj potrebna*. Jugoslovanska delegacija v Beogradu Beograd, 4. oktobra; Člani jugoslovanskega zastopstva v Londonu, Edvard Kardelj, Sava Kosanovič, Drago Marušič in ostali, so prispeli včeraj iz Londona na zemunsko letališče pri Beogradu. Na letališču so jih sprejeli številni visoki jugoslovanski predstavniki oblasti. Pri potovanju skozi Pariz Je bil voditelj jugoslovanske delegacije, ministrski podpredsednik Edvard Kardelj, sprejet pri generalu De Gauliu, predsedniku začasne francoske vlade. Prekinitev izseljevanja Nemcev iz CSR in Poljske > New Tor k, 4. oktobra Britanska radijska družba je javila, da sta Poljska in Češkoslovaška prekinili izseljevanje Nemcev iz svojih ozemelj. Obe državi boste nadaljevali s štetjem Nemcev, ki naj bi jih preselili, ln predložili podatke zavezniškim zasedbenim oblastem v Nemčiji. Ta ukrep pa ne zadeva Nemcev, ki se preseljujejo lz vzhodnih pokrajin po lastni želji. Polet okoli sveta New York, 3. oktobra Stirimotomo ameriško vojaško letalo je na svoji poti okoli sveta prispelo v torek ob 5.30 uri na letališče v Manili. Po eni uri je nadaljevalo pot na otok Guam. Pri poletu jz Guama proti otoku Kavalejnu v Maršalih se je pokvaril en izmed motorjev, tako da se je moralo letelo vrniti na Guam, kjer je že čakalo drugo letalo, Po najnovejših vesteh je novo letal« »Globester* dospelo ca Honolulu * Sredo ob 19.30 t*j) po dveurnem odmoru nadaljevalo pot v San Francisco. Letalo ima v do-V 0MSU& (Po Ivorju ThomasuJ XII Kritike lahko mnogo doprinesejo k samovoljni zlobi, kar pa je bolj verjetno posledica hitrice, s kakršno dela časopisno osebje. Duhovitejši načini podajanja vesti so se uveljavili in vplivali tudi na bolj resne časopise. Sami po sebi niso zlobni: od »Timesa* je bilo ravno tako neprimerno,