75. številka.
3 nć,
za četrtek junija 1897.
(v Trstu, v Četrtek zjutraj dne 24 junija 1897.)
Tečaj XXII.
».»OINOST" r^hpja po trikrat na teden ▼ teatlh !»• ianjih ob fiorklh, a«trtklh
!;«>». Zjutranje izdanje izhaja oh uri sintraj, Tefcorno pa ob 7. ari ToJer. — Obojno izdanje stane :
a« Jeilsjiirasoo . t. 1.—, iaveo AvatrlJ« t. 1.50 tri iRaano. , „ 3.— , „ _ 4.&0
pel leta . . . «.-	. „
let* . „	. , plB.—
Saračaln* ju plačevat! naprej a u uroto« prl!oz?nf aaroonlne k upravi ozira,
Ijo»gštevilk* »e dobivajo t pro-
•iv^J^ifl.vh robato v Irntu po 3 n*6. iatun Trata po 4 dtč.
DINOST
Oglasi ae rađano po tarifn ▼ pet^u; zf naslov« s debelini irkaaii ae pladnje prostor, kolikor obsoja navadnih Poslana, osmrtnice in ja^n« sabv?Iv' mafii oglasi itd.se r^ucnp p« pev, ^ i
Vsi dopisi naj ho poAHia.ic nr» <*ti alien Cnseriai *t. 13. Vnakop«*^ * biti frank orano, kor nfifrn^Knvftr ■■ -r« " sprejemajo. EokopiiO
RlSoWo», reklam*^ "irt v: r. jooui lipt ai'nintvo ulica Mol i no p colo hfit. a, II. nadat. Nr.ro^nino in ogltu je plafleTati loco TrHt. Odprt« reklaif a cije so prost« pošalite.


ertinoali jt> ;t»oe".
Crtice iz zbornice poslancev.
(Dalje)
, Katoliška ljudska stranka
Tako se imenujejo Nemci, katerim je glavna naloga, da se potezajo za katoliška načela. To so takoimenovani klerikalci, takoimenovani po „kleru' (duhovščini), in to nemški klerikalci. Njihov vodja je baron Dipauli iz Tirola, dočim je vodil popred njih in ae drage grot Hohenwart. Poleg svoje vere ljubijo tudi svojo narodnost. Ker pa imajo Nemci vse pravice, celo več, nego bi jim šlo, klerikalci ne povdarjajo preveč narodnosti. Bilo je med njimi tudi (in jih je menda še danes) takih, ki niso in ne morejo biti povsem pravični nenemškim narodnostim. Ipak so se v novi zbornici poslancev pokazali najpravičneje med vsemi Nemci.
aPoljsko kolo".
Tako se imenuje klub, v katerem je velika večina zastopnikov naroda poljskega iz kraljevine Galicije in Lodomerije. To je kraljevina, ki spada pod monarhijo Habsburgov se le izpod zvršetka minolega stoletja, od takrat namreč, ko so si Prnsi, Rusi in naši vladarji razdelili nekdaj »lavno kraljestvo poljeko. V tej kraljevini biva blizo polovica Poljakov in polovica Malorusov. Poljaki imajo nadvladje natl Malorusi. V noveji čas prvi pi'ijenjujejo ntkoliko drugim, privoljujejo jim malo po malo pravice v šolah in uradih. Poljski za* stopniki so v zadnjih desetletjih najbolj odločevali ' v zbornici poslancev, v noveji čas so tudi glavni j ministri Poljaki. Tako vodi Poljak vnanjo politiko in to je Goluchowski; drugi notranjo, a to je grof Badeni. Do take moči so došli Poljaki na jedni strani po pravcu vnanje politike naše monarhije, ki je ali je bila do najuovejših časov — proti-rnska. Poljaki so protivniki Rusije, ker menijo, da so Rusi največ krivi na propasti kraljestva poljskega. A došli so do moči tudi s tem, ker so do najnovejih časov nastopali kakor jeden, zložni, dasi je med njimi precej velikih razlik. Oni imajo svoje idejale, katerih pa ne obešajo na veliki zvon,
128
PODLISTEK
Fromont mlajši & Rlsler starši.
romam.
• Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
To je premišljevala uboga žena v teh žalostnih nočnih urah, v urah polnih boli in solza, ko se je oboroževala za hud boj. To je bilo tisto, kar je razsvetljevala mala, skromna svetilnica, katero je Risler videl od spodaj, kakor da je padla z lestencev veseličinih.
Odgovor starega Achillea je pomiril vrlega moža; ne da bi zašel v veeeliški hrup, ki mn je bil neprijeten, se je hotel umakniti v svojo spalnico in se poslnžil, kakor navadno o takih prilikah, malih zadnjih stopnic, ki so bile v zvezi tudi s pisarno blagajnikovo. Stopil je v delavnice, katere je skozi mnoga okna jasno razsvetljevala od snega odbijana mesečina in ki so bile napolnjene z vročim, lojevega in firneževega duha napojenim duš-Ijivim zrakom dnevnega dela. Odri, na katerih so visele sušeče se tapete, so delali dolge, tiho pras-kljajoče hodnike, povsod je ležalo orodje in so visele tlflavske jope, pripravljene za opravila drugega dne.
Kur je zapazil na koncu te dolge vrste sa-
ampak delajo za iste v duševnem in materijalnem obziru; oblasti v Galiciji — tudi najviše — ne pišejo več nemški. Njim se daje največ denarja za zidanje železnic in cest, kakor tudi za uravnavanje rek. Radi njih nasprotstva do Rusov smatra se jih rado kakor nasprotnike slovanske vzajemnosti v monarhiji. Vsaj deloma ni opravičeno to. Oni so sicer res v prvi vrsti Poljaki in gledajo na koristi naroda poljskega ; toda oni podpirajo, kjer morejo, tudi koristi drugih slovanskih narodov. To pa nekoiiko tudi zato, ker se je v Galiciji in Lodomeriji jelo dvigati niže ljudstvo, čuteče bolj slovanski. V novi zbornici poslancev niso vsi poljski poslanci v poljskem kolo. Nekaterih njih slede krščansko-socijalni struji, nekoliko njih pa so v družbi socijalnih demokratov. V poljskem kolu je največ plemenitašev in duhovnikov. Drže se katoliške vere in streme po čim veči avtonomiji kraljestev in dežel.
Ker so sedaj glavni ministri Poljaki, zato kriče proti njim najbolj .nemški naprednjak!«, ki — navajeni vladati sami — ne morejo videti drugih na vladi.
Italijanski poslanci iz Primorja so menili, da najdejo v Poljakih svoje najbolje zaveznike ; to pa zato, ker mislijo, ali so mislili vsaj, da so Poljaki ravno tako krivični Malorusom, kakor so Italijani Primorja Hrvatom in Slovencem'. To pa niso Poljaki. Takih krivičnikov in nasilnikov nasproti svojim sodeželanom druge narodnosti, kakoršni so Italijani nasproti svojim, ni v nobeni kraljevini in deželi. Tudi Nemci so bolji, dasi imajo Italijani v njih najsorodnejih življev.	(Pride še.)
Politiike
V TRSTU, dre 28. junija 1897.
Zistem hodi dalje svojo pot! Vse sodi, da se v Avstriji pripravlja nova doba; na Dunaju se snujo nove kombinacije; izdajejo se nova gesla in nove parole; snujejo se novi programi, kajti vse, vse je uverjeno, da tako ne moremo dalje v Avstriji, kakor smo šli do sedaj. Razmere v Evropi silijo orjaškimi koraki do rešitve, zlasti vpra-
motnih prostorov, da v blagajnikovi pisarni gori še luč. Ob jedni ponoči stari Planus še dela? To je bilo nekaj nenavadnega.
Risler je najprej hotel obrniti; odkar so bile razmere med njima nedoumne napete in je bil Žiga njemu nasproti hladen in molčeč, izogibal se je namreč sestanka z njim. Žaljeno prijateljstvo se je ogibalo razjasnila; ponos mu ni dovoljeval, da bi bil vprašal Planusa, zakaj je hud nanj. Nocoj pa je Risler čutil tako hrepenenje, olajšati svoje srce, in se zaupno pogovoriti, in prilika za nemoten razgovor s starim prijateljem je bila tako ugodna, da je ni hotel zamuditi ter srčno stopil v pisarno.
Blagajnik je nepremično sedel med kupi papirja in velikih odprtih računskih knjig, katerih nekatere so bile padle na tla. Ko je hrupno usto-pil njegov principal, niti oči ni dvignil, ker je spoznal Rislerjev korak. Ta je omahoval za hip nekoliko oplaSen, potem pa je stopil naravnost k ograji, gnan od tiste skrivnostne moči, ki jo nosimo v sebi in ki nas sili na pot naše usode ukljub vsemu uporu.
•Žiga!" je rekel z resnim glasom.
Starec je dvignil glavo in pokazal krčevito izpremenjen obraz, po katerem sta tekli dve debeli solzi, morda prvi, ki jih je pretočil ta raču-nar v svojem življenju.
sanje uredbe stvari na Balkanu je postalo akutno. Evropa se pripravlja na velike dogodke. Naša država stoji takorekoč na pragu zemlje, ki je 0», okolo katere se že leta sem vrte skrbi in trud evropske diplomacije, in se dotika onega kota, v katerem bliska v jednomer. Poleg Rusije smo mi gotovo najbolj interesovana država na dogodkih na Balkanu. Najnaravneja stvar na <*vetu je menda torej, da se je tudi naša država jela pripravljati, da bode v odločilnem trenotku mogla vspešno bra* niti svoje koristi. V ta namen treba pa, da je država — močna. Državi treba v prvi vrsti one moči, ki izvira iz zadovoljstva narodov. Državi treba zložnosti med nje narodi. Ne tiste prisiljene, na» videzne, uniformovane zložnosti, v katero bi hotel hemški centralizem ukovati avstrijske narode, ampak one zložnosti, ki je posledica vzajemnega čutstvovanja, vzajemne ljubezni do ukupne široke domovine avstrijske; ne mehanične ukupnosti dežel in pokrajin, ampak zložnosti src! Zato mora Avstrija ostaviti pot ponemčevalnega centralizma ter se obrniti na pot pravice za vse, jednakoprav-nosti vseh, in zadovoljstva vsem. Na to pot so se jele obračati stvari v Avstriji; vsa znamenja kažejo na to.
Nemški centralizem je odigral svojo ulogo in obstrukcijski škandali v parlamentu, velenemške demonstracije po nemškem Češkem, grožnje avstrijskih Nemcev na pruskih tleh, so menda zadnji nasilni pojavi poginjajočega leva.
Nov zistem, nova doba, novo življenje. Oni, ki so trpeli do sedaj, čutijo neko novo, svežo, pomladanjo sapo in uverjeni so, da bodetno v Avstriji mogli kmalo dihati — svobodneje. Vse se nekam preosnavlja in prenovlja v naši Avstriji . . : . le zistem na Primorskem hodi mirno dalje svojo ataro pot; preko mej naše kronovine ne more nova sveža pomladanja sapa. Le v nas naj bi ostala — zima. Zima v zvestih slovenskih srcih 1 Le v nas naj bi ostalo petnficirano (zakamenelo) isto staro razmerje, ki se bliža v Avstriji svojemu polomu! Le naše Primorske naj bi se ne dotaknil prevrat na bolje, ki se pripravlja v naši državi. Pri nas gredo
„Ti jočeš, prijatelj?... kaj ti je?"
Pri tem je vrli Risler globoko ginjen pomolil prijatelju roko, a ta je hitro umaknil svojo. To se je zgodilo tako rezko, nehotč, da se je Rislerjeva mehkost takoj izpremenila v srd. Mračnega obraza se je vzravnal.
.Jaz ti ponujam roko, Žiga Planus", je rekel.
„In jaz ti moje ne dam !w je odgovoril Planus in ustal.
Grozen premor je nastal. Iz zgornjega nadstropja so odmevali zamolkli glasovi godbini in hrup veseliški, surovo, zoperno pokanje tal, tresočih se v plesnem ritmu.
„Zakaj se braniš, dati mi roko?" je vprašal Risler prosto; kovinasto omrežje, katerega se je oprijel, pa je rožljalo tiho.
Žiga mu je stal nasproti in se z obema rokama takć silno upiral ob pisalno mizo, kakor bi hotel s tem še bolj poudarjati svoje besede.
.Zakaj ?... Ker ste uničili tvrdko ; ker bode čez nekaj ur tam, kjer sedaj stojite vi, bančni odposlanec zahteval stotisoč frankov od mene, dočim jaz, vsled vaše krivde, nimam ni solda v blagajnici... zato !*
Rislerju je bilo, kakor da ga je zadela strela.	(Pride še.)
stvari mirno dalje svojo pot, kakor da ne vodi države ministerstvo, o katerem je menenje splošno, da znači mejnik med milostjo in bodočnostjo, kakor da ne ni v parlamentu zasnovala večina, ki se je na najsijajneji način izjavila solidarno za program, po katerem naj se preosnuje življenje v državi v imisln pravice; in pa: kakor da ni važen člen te večine naša narodno-krščanska zveza !! V Primorski ni opaziti nikakega, ni najrahlejega refleksa vsem tem dogodkom, tu ni videti nikake spremembe, tu je kakor zakamenelo vse, kar — je bilo. Tožen izgled v bodočnost, tako, da bi človek moral postati fatalist.
Na drugem mestu govorimo o imenovanju občinskega tajnika v Pomjanu. To je sicer malenkostna stvar v okvirju velike države, ali nam je to vendar jasen znak, da zistem na Primorskem hodi mirno dalje svojo pot. Pesimisti med nami trde celo, da grem > na slabše, ter da nad bodoči dogodki potisnejo za 20, 30 let — nazaj!! Mi nismo gotovo med onimi, ki sbu-pojemo radi, ali opazovanja naša nam ne dajejo poguma, da bi mogli trditi, da nimajo prav naši pesimisti. Razna znamenja kažejo res, da pojde pri nas na Primorskem na — s 1 a b š el In to ne le glede politiškega in strankarskega valovenja, ampak tudi glede pozitivnih narodnih pravic, sosebno pa pravic našega jezika na oblastih. V Avstriji se uvede skoro nova sodna procedura, slo-neča na načelu ustmenostl in vede neposrednosti v občevanju med sodnikom in stranko. Slehernemu človeku more biti torej jasno, da z novim postopanjem siluo naraae potreba, da so sodniki popolnoma vešči jeziku strank. In sosebno ob naših primorskih etnografiških razmerah si »koro ne moremo misliti sodnika, ki ne bi bil popolnoma vešč vsaj trem jezikom. In res smo mislili b prvega, da nas novi pravdni red primiskne za velik korak do jeduakopravuosti našega jezika na sodnih oblastih. O tem pa se nam ni niti sanjalo ni, da bi mogli priti — na slabše. In vendar, vendar : ako je res, kar je čuti v tem pogledu doli z Dunaja. Nedoločno sicer, negotovo, ali ravno radi tega vznemirljivo. Govori se — relata refero — da se bodo imenovanja povodom uvedenja novega pravdnega reda vršila */a Primorsko brez ozira na znanje hrvatskega ali slovenskega jezika. Odločilni krogi da pričakujejo od slovenskih in hrvatskih odvetnikov, da bodo „radi dobro stvari" govorili italijanski 1!! Kdo ne ve, kakove bi bile posledice Luki žrtvi lia^ih odvetnikov za „dobro stvar*?! Jezik naš hi bil potem redek gost na naših so Inih oblastih, veliko redkeji, nego je bil sedaj, ob zisfemu obilnega piaarenja. Ali pojdimo dalje, da vidimo, do kakih posledic moramo priti, ako se izvrši to, o čemer se le šepeta sedaj 1 Po novem postopanju bodo tudi stranke pogosteje prihajale v dotiko z sodnikom. In ta sodnik ne bode znal slovenski! Torej ? Kaj potem ? Jasno je : naše ljudstvo bo moralo govoriti nemški ali italijanski! Če pa ne bode zoalo .... ? i Poslancem našim je dolžnost, da se takoj obvestijo o tem, da-li ima kaj podlage, kar se šepeta. Iu če j« ima — če, pravimo, ker nočemo trditi pozitivno ničesar — potem je prišel trcnotek za našo zvezo v parlamentu dunajskem, da si z vso zaresnostjo stavi vprašanje, ali jej dopušča skrb za interes naroda, da ostane v trni večini, ko zistem hodi svojo staro pot ? 1!
Agitacija Nemcev. Nemci na Češkem so nameravali prirediti shod v mestu Aussig ob »vršetku meseca junija. Okrajno glavarstvo pa je prepovedalo shod in je prepoved utemeljilo s tem, ker so bila povabljena tudi razna inozemska društva, a nijedno teh društev ni zaprosilo oblasti za dovoljenje. — Sklicatelji so storili potrebne korake, da se prekliče prepoved. — To je res že i divno, kako „svobodno' se vedejo ti ljubi Nemci j s te in one strani: naši skačejo tja po »navduše- ) nje', oni drugi bi hoteli utihotapljati sem to sumljivo blago I
Irredenta ne mirnje. Neizogibni Imbriani si je tudi v zadnji seji italijanske komore belil našo avstrijsko glavo. Laška irredanta hoče po vsej sili igrati ulogo zaščitnika avstrijskih Italijanov. Mož je vprašal laškega ministra za vuanje stvari, naj mu da kaj pojasnil o — tržaških d o b r o v o 1 j c i h, ki so bili odšli na Grško. Minister Visconti-Venosta je odgovoril radoved-
nemu in brižnemu Imbrianiju, kakor je moral in ker drugače ni sme!. Rekel je namreč, da ne more dati nikakih pojasni( ker ne spada v njegovo kompetenco briga z» neitalijanske podanike. Imbriani seveda ni bil eadovoljen s takim odgovorom, kajti vskliknil je: ,Pač, za Italijane se morate brigati !" Gospoda irredentovska ne poznajo mej med avstrijskimi pokrajinami, v katerih bivajo Italijani, in pa mel kraljestvom italijanskimi — Kako lahko bi začeli pisati o — viših ozirih!
„Rosi in Madjari«. Pariški .Revne des Revues" objavlja članek, v katerem kaže naočito zbližanje Rusov in Madjarov. To zbližanje da je omogočilo rusko časopisje kakor glasilo ruskih državnikov — med temi jedno generala Ignatjeva—. Dober učinek da je napravil tudi dar cara Nikolaja II.: Rakoczyjev meč budimpeštanskomu muzeju. V Ogerski da je baje jel ugašati narodni šovinizem nasproti slovanskim državljanom. Na to očitno upliva zbližanje z Rusijo in pa tudi dejstvo, da so se Slovani in Rumuni umirili in priznali avtoriteto krone sv. Štefana. — Mož v Parizu očevidno opazuje madjarske stvari skozi optimisti-ški pobarvane a zajedno tudi jako — motne naočnike. To že verjamemo, da se Madjari vesele sablje Rakoczyjeve, ali tega ne vidimo nikjer, da bi Madjari postali prijazneji svojim Slovanom. Dogodki na Hrvatskem — sosebno o volitvah in o potovanju nadškofa Posiloviča — govore poprej o nasprotnem. In če se take stvari dogajajo na zeleni veji ogersko-hrvatske nagodbe, česa je pričakovati drugim narodnostim, ki so neposredno izročeni madjarskemu - vitežtvu ? !!
Kriza v Nemčiji. Ako bi živel princ Hamlet v sedanji Nemčiji, ne ve se, do kakega vzklika bi ga dovedle nje notranje politične in narodno-i gospodarske razmere. Ta strogi filozof bi morda i došel še do kakega druiega vzklika, kakor je oni . klasični : „Es ist. so manches faul im Staate j DauemarkV
V tej „zjedinjenej Nemčiji* je marsikaj — ■ nejedinega. Odkar se je pokazalo, da z Bismar-; ckovim načrtom Velikonemčiie ne gre vse po želji ! in volji ultragermanov, jelo se je nekaj kisati tam i zunaj. —
Nemški cesar je postal nekam nestrpen, kakor stavbenik, kateremu je pokvaril stavbo v načrtu — prvi inžener. Nič mu ne gre skupaj, všeč mu niso državniki, vSeP mu n: ves sistem, rad bi j spremenil ves vladni aparat, morda bi tudi rad i ustvaril vse z nova, a ne gre. Kar je pokvarjeno ' v temelju, ne d & se z lepa poravnati.
Drugi ultragermani hočejo zopet zakrivati j pleše notri v srcu Germanije s tem, da blodijo — i po Avstriji (baš tako kakor Italijani! — Stavec.) \ Tu zunaj ropočejo na vse pretege, samo da bi se j ne slišal neprijetni šum popravljanja od znotraj, j isti šum, ki priča o »izbornosti* sestave zjedinjene | Nemčije. Mogoče je tudi, da bi Nemci radi pre-1 sekali gordiški vozel z — mečem, da potem vse postavijo z nova zopet, kar so pokvarili — stari inženerji. Toda to zopet ni mogoče, ker bi pri mahljaju utegnil pasti meč njim samim nazaj na glavo. Vidi se pa pri vsem tem, da Nemčija postaja ladija, ki nima trdnega krmila.
Dolgo že se je govorilo o krizi v vodstvu vnanje politike Velikonemčije, ki je spojena s predsedništvom pruskega ininisterstva. O odstopu kancelarja kneza Hohenlobe se je govorilo kakor o gotovi stvari. No, do take radikalne spremembe ne pride, ali nek«j se ruši in maja vendar-le. Kneza Hohenlohe hočejo „razbremeniti" nekoliko in mu v ta namen pridodati v pomoB kakor „vice kanclerja" dosedanjega fiuančnega ministra pruskega Miqnela. Tudi dosedanji državni tajnik Marachal zapusti svoje mesto in mu bode sledil baje nemški poslanik v Rimu, pl. Biilow.
Jubilej Angleške kraljice. Slavnostni sprevod včerajšnji je bil toli velikansk, da je London videl do sedaj še malo takih slavnosti. Ta dogodek pa se proslavlja tudi po vseh glavnih mestih Evrope. Cesar Fran Josip je došel včeraj na angleško poslaništvo na Dunaju, da izreče svoje čestitke. Sinoč je bil slavnosten obed na tem poslaništvu. V svoji zdravijci je povdarjal angleški poslanik, da je cesarja Frana Josipa in kraljico Viktorijo smatrati vzdrževatetjima miru. Angleška in kraljica Viktorija da sta ponosna, da smeta imenovati svojim prijateljem cesarja] Frana Josipa.
Različne vesti.
Konfiskacija. Večerno izdanje „Edinosti* od minolega torka je zaplenilo državno pravdništvo radi notice .Bratje in sestre v narod n" s katero vabi možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na veselico, ki jo priredi na vrtu naše družbine šole pri iv. Jakobu. Obveščenje o konfiskaciji pa nam je doilo tako pozno, da iz tiskar-skotehniških vzrokov nismo mogli ponatisniti ničesar iz zaplenjene številke.
Petdeset let je že minolo, odkar je postal doktorjem dični rodoljub češki dr. L a vos lav Rieger. Slavljenec je jeden najstarejših doktorjev v Avstriji, a je vzlic svoji visoki starosti še vedno čil in zdrav.
Niso hoteli .strankarja" in izvolili so — strankarja! Navajeni smo že, da nam iz okraja koperskega prihajajo čudne vesti, najčudneje pa iz občine pomjanske; iz te nesrečne občine, ki ne more priti do miru, ki hita od volitve do volitve, iz provizorija v provizorij. Zadnjih par mesecev se je zdelo kakor da*so se stvari nekako konsolidirale, ko je bil tam pošten cesarski uradnik za komisarja. Ker se utegnejo kmalo vršiti volitve, niti nismo mislili na to, da bi se za to kratko dobo izvršile kake spremembe v upravi občine. Ali ne: tam ne sme biti miru, ne sme biti stalnosti. Dosedanjega komisarja so namestili z nekim umirovljenim računarskim uradnikom. A ker je odšel tudi dosedanji tajnik, ponudil se je za to mesto neki tržaški Slovenec, ki se nikoli ni izpostavljal v narodnih bojih. Toda novi komisar ga je odklonil s pretvezo, da no more nadomestiti — strankarja. AH čujte sedaj: isti komisar je namestil potem tajnikom vodjo italijanske stranke in fanatičnejega agitatorja laškega v vsejširni občini! „Strankarja, ni hotel imeti, potem pa je namestil najbujega strankarja!!! Seveda z razliko, da je prvi Slovenec, drugi pa Italijan. Seveda: občina pomjanska je važna tudi z ozirom na drž *vnozborski mandat za zapadno Istro. Mi smo že navajeni — kakor rečeno — takih udarcev iz okraja koperskega in treba, da zabeležimo tega novega k vsem prejšnjim. Toda ne mimo in molče, ampak s prošnjo, da bi naši poslanci tudi radi tega dogodka malo povprašali na Dunaju: Kam plovemo ?
XII. občni zbor moške podružnice družbe iv. Cirila in Metoda v Trstu, se je vršil dne 12. junija t. 1. Prvomestnik Mate M a n d i č je, otvorivši zborovanje, ^predstavil zborovalcem vMnega zastopnika, c. kr. viš. kom. Baclierja ter pozdravil došle zborovalce. V svojem kratkem nagovoru je po tem omenjal glede našega šolskega prašaiga, da je isto še vedno nerešeno in da vse prošnje in utoki niso še našli odziva, a da moramo še nadalje vstrajati ker naše zahteve so opravičene in se jim moravgoditi.
Nadalje je opomnil, da se je letos prezidal do sedaj nerabljivi „salon" v družbinem poslopju pri sv. Jakobu, na čemer je imel veliko zaslugo g. inž. V. Živic, na čemer mu izreka javno zahvalo.
Na to je dal prvomestnik prečitati zapisnikar-jevo poročilo, iz katerega posnemamo sledeče:
fodr. načelništvo se je trudilo, da zvrši kolikor mogoče častno glavno podr. zadaćo, preskrbovati namreč sredstev, in nabirati doneskov za povspeševanje sloveuskega šolstva. Njega delovanje je imelo nekoliko vspehov, dasi ne takih, ka-koršnih si želimo. Ž*l, da moramo priznati, da so dohodki podružnice v minolem letu nekoliko manjši nego v predzadnjem letu ; uvaževati pa moramo dejstvo, da so tržaški rodoljubi ravno v minolem letu precejšnjo svoto žrtvovali za druge narodne potrebe.
Letošnji dohodki so tudi radi tega manjši, ker moška podr. ni mogla prirediti običajnega velikega koncerta, iu sicer v prvi vrsti, ker ni bilo možno dobiti za to gledališča in v drugi vrsti, ker je letos priredila ženska podružnica večji koncert v redutni dvorani „Politeama Rossetti*, kakor je znano se zel6 povoljnim vspehom v moralnem, kakor tudi materijalnem pogledu.
Sedaj ima podr. 174 udov in sicer 7 pokroviteljev, 43 ustan. 124 letnikov.
Kakor običajno je nač. tudi leto3 sklenilo pozvati občinstvo k nabiranju Cirilo Metodovega j dara ter je v ta namen objavilo v Edinosti pri-i meren poziv, ki se je tudi poslal še posebej raznim
rodoljubom. Uspeli je bil tudi letos, k&kor bodete razvidli iz poročila blagajnikovega, prav povoljen.
Glavni dohodek podražnice so pa darovi, ki ae izkazujejo v Edinosti.
Velikodušni rodoljub g. Josip Gorup veietr-ftec na Reki je daroval podr. dve delnici I. Nar. dom v Nov. mestu po 100 kron, s kuponi, na čemer mu bodi izrečena javna zahvala.
Delniška družba I. Nar. doma v Novem mestu pa je darovala podružnici za zastarane kupone omenjenih delnic 10 kron. Naj bode izrečena tndi njej srčna zahvala.
V	smislu sklepa družb, vodstva se je začet* kom š. leta 1895-96 do tedaj mešana pet razr. prevstrojila v pet r. deško in dvorazr. dekliško golo.
V	deško šolo bilo je pričetkom š. 1. 1895-96 npisanih 229 učencev in sicer v I. razr. 68, v II. 43, v III. 40, v IV. 47 in v V. 31, ker je med letom iztopilo 23, vstopilo pa 12 in ker sta 2 umrla, je ostalo koncem š. leta 216 učencev.
Dekliško dvoraz. je vzorno vodila š. sestra Mar. Rafaela Kovačič, ki je ob enem poučevala v II. razr.
V	dekliško šolo bilo je pa pričetkom š. leta npisanih 124 učenk, ker je med letom izstopilo 7 in ko so 3 umrle, je ostalo koncem š. leta 114 učenk.
Koncem s. leta 1895-96 je obiskovalo torej skupaj 330 učencev in učenk. Želelo je pa vstopiti Še veliko več otrok, a se jih žal ni moglo sprejeti radi nedostatka prostorov.
Ker se je odprla pripravnica za srednje šole V Rojauu se je začetkom tek. š. leta opustil V. razr., dočita se je prevstrojila dekliška 2razrednica v dekliško 3raziednico.
Učitelj, gospod Mir. Pretnar se je odpovedal zač. tek. šol. leta službi, ker je bil imenovan učiteljem na novo ustanovljeni pripravnici.
Načelnistvo ja imelo torej tudi letos obilo dela, njega delovanje pa je bilo — lahko rečemo — primerno uspešno. Veliko pa je še storiti in in kar ni moglo z vršiti dosedajno načelnistvo, naj si prizadeva z vršiti nasledujoče v korist prepo-trebne šolske družbe. Narodna šola je prvi pogoj obstanka naroda.
Zapisuikarjevo letno poročilo se je odobrilo
soglasno.
Iz poročila blagajnikovega posnemamo, da je imela podružnica v minolotn letu 6392.99 gld. dohodkov. Med temi dohodki je svota 2120.23 katero je doposlalo društveno vodstvo iz Ljubljane in stroškov u wiirt fi4<?B 25 ^id. Na to se je vršila volitev načeluištva. Izvoljeni so bili vsklikom: g. prof. Mate M a n d i d pr vomestnikom, Gregor B a r-tol zapisnikarjem, dr. Josip A b r a m blagajnikom, dr. Otokar R y b a r, Viktor K1 i n a r in Luka Seražiu namestnikom.
Konečno se je prijavil k besedi gosp. Miha H r v a t i n ter je izrazil željo, naj načelništvo naprosi si. družbino vodstvo, da ustanovi otroški vrtec v Rocolu. Na to se je oglasil k besedi gosp. Luka S e r a ž i n, naglasivši potrebo, da bi se v vnovič ustanovil otroški vrtec pri sv. Jakobu. Na predlog gosp. Vikt K 1 i n a r j a je sklenil zbor naložiti podr. načelništvu, da naprosi si. družbeno vodstvo, da ustanovi otroški vrtec v Rocolu in če mogoče tudi pri sv. Jakobu. Na to je prvomestnik zaključil zborovanje.
Koncesijo je odvzelo ministerstvo za notranje stvari za dobo jednega leta tukajšnji tvrdki za prirejanje pogrebov Angelja Capellana. Vzrok tej odredbi so razne nepravilnosti in prestopki, ki jih je baje zagrešila ta tvrdka.
Z- iiiaSko žensko podružnico sv. Cirila in Metoda narodne kolesarice in kolesarji na sveto« ivanskem dirkališča plačali 10 gld. kazni.
Še vedno stara pesem. Z Goriškega nam pišejo : V 12. številki „Primorca" je bilo citati dopis iz Braniče. Pročitavši ga, moram priznati, da sem se čudom čudil, da je v nas še ved no kaj takega mogoče v tem času in v teh razmerah.
Nabira se med nami Slovenci radodarnih doneskov za spomenik slavnega junaka-Slovenca Če-hovina. Marsikateri novčič je že dala v to svrho požrtvovalna roka slovenska, navzlic v obče skromnim razmeram. — Tudi slavna avstrijska armada se je po svojih zastopnikih odzvala z lepimi doneski. Vendar med vsemi izkazi, kar jih je bilo priobčenih dosedaj, je bilo le bore malo Italijanov, ki so se udeležili s svojimi prispevki 1
A navzlic temu, da se s tem spominjamo junaka Slovenca, da mu bode postavljen spomenik na njegovi rodni slovenski zemlji, navzlic temu, da bodejo stroški za to monumentalno delo poravnani deloma slovenskimi groši, navzlic temu, da se predsednik veteranskega društva gosp. Jakobi, kateri ima najodločilnejo besedo na vsem podjetju, imennje prijatelja Slovencev, navzlic temu, da imamo Slovenci sedaj že sami, hvala Bogu, več aka-demično izobraženih kiparjev, ki so že ustvarili dela, na katera smemo biti pred širim svetom z vso pravico ponosni. — In vendar v očigled vsemu temu, kakor sem vsaj čital v .Primorcu', se oddaja ali je baje že oddano to delo — renegatu!!!
Žalostna resnica! Kje je doslednost ? Kje taktnost ? I — Slovenci, kam-li plovemo ?
Vedno in vedno se nam zabičava po časopisju in posebno pri vsaki priliki geslo: .Svoji k svojim*, vedno se nam povdarja, da naj ne podpiramo niti najmanje naših največih nasprotnikov, ako se hočemo osvoboditi njihovih jarmov; in tu, ko pa gre za večo delo, za delo, s katerim bi se ta ali drugi slovenski uaetuik opomogel gmotno, kakor tudi kolikor toliko proslavil pred svetom u-metnije, se taka dela oddajejo onim, katere baš sedaj bojkotuje slovenska stranka!
Si-li moremo odslej še drug drugemu zaupati, ko vidimo, da se tako postopa ? 1 Gotovo ne I Žalostno, da se tako skrbi v naši Gorici za ljubez-njive Italijančiče, med tem, ko morajo naši umetniki stradati kruha, ako si ne preskrbijo dela v tujini.
Sedaj se ne čudim, ako so naSi slavni Šubici, navzlic svojemu velikemu domoljubju, morali zapustiti domovino, ter se podati med Francoze in Nemce, ako so si hoteli pridobiti lavorik na umetniškem polju. Te poslednje so proslavili tuji narodi, za njimi je žalovala tudi domovina, žal, še le — po smrti! Pričakovati je pač bilo, da se odslej iztrebijo iz nas ti nezdravi odnošaji, a kakor vse kaže, gre uprav sedaj v bujni cvet! Ako so šii prej slovenski umetniki v tujiuo, so bili siljeni le radi tega, ker nismo imeli Slovenci sploh nikakih naročil; sedaj pa, ako se prav stavi kako delo, se oddaja drugim in to naiim nasprotnikom. — Tužna nam majka!
To tui je bilo na srcu in dal sem duška svojim občutkom s tem skromneu. dopisom ; bodo pa-li merodajni krogi upoštevali slednjega aii ne, je njihova stvar.	R a d i k a 1 e c.
Udeležence posebnega vlaka v Ljubljano opozarjamo še jedenkrar, da se vl*k odpelje v nedeljo jutro ob 4. uri in se povrne v Trst po uoči istega dne. To je važno za delavce, ker jim ne bode treba zamuditi dela. Vožnja stane tja in nazaj iz Trsta : II razred 5 gld. 25 nvč., III razred
3	gld. 50 nvč.; iz Nabrežine iu Prošeka: II ra«r.
4	gld. 50, III razr. 3 gld. Na vseh drugih postajah bode plačati navadno vozuino.
Za elavnost .Ljubljane" pridejo tudi Hrvatje iz Zagreba in Sušaka. Poleg pevske vršila se bode torej tudi slavnost pobratimstva med Slovenci in Hrvati.
Na slavnost v Ljub'jano bode zastopano tudi pevsko društvo .Adrija" iz Bfrkovelj.
Razpored slavnosti razvitja zastave pevskega društva .Ljubljana". I. Dne 26. junija 1897. Ob 9 uri zve:er serenada in bakljada z sodbo kumici, problagovodui gospej županji Milici Hribarjevi iu trnovskemu župuiku, preč. g. Ivanu Vrhovniku. Po serenadi mirozov po mestu. II. Dne 27. junija 1897. Ob 9. uri se zberejo vsa društva v „Narodnem Domu", odkoder odkorakajo po določenem redu točno ob s/il0. uri po Knaflovih in Šelenbnrgovih ulicah, po Kongresnem trgu, po Vegovih ulicah in po Emonski cesti pred Trnovsko cerkev. Sv. maša pod milim nebom ob V« 11. uvi. Pri maši bode pelo pevsko društvo „Ljubljana". Slavnostno blagoslovljenje zastave. Zastavi bode kumovala preblagorodna gospa županja Milica Hribar-j e v a v spremstvu rodoljubnih Slovenk. Slavnostnega zabijanja žebljev udeleže se blagoslovitelj, kumica, župan ljubljanski, velecenjeni gospod Ivan Hribar v imenu mesta ljubljanskega, zastopniki vseh društev in povabljenci. Po dovršeni službi božji slavnostni sprevod. Društva odkoiakajo po Cerkvenih ulicah, po Krakovskem nasipu, Črez Šentjakobski most, po Trubarjavih ulicah, po Sv. Jakoba, Starem in Mestnem trgu, in se ustavijo pred mestno hišo, kjer stopijo v vrsto vsi zastopniki
društev in zastavonoše ter se poklonijo župann stolnega mesta Ljabljane, gosp. Ivanu Hribarju. Predsednik pevskega društva .Ljubljana" ogovori gospoda župana. Gospod župan sprejme in ogovori vsa društva v imeuu mesta. Gospa županja Milica Hribarjeva v spremstvu rodoljubnih Slovenk pozdravi vsa društva, a dične Slovenke okrasijo vse bratske zastave z venci. Godba zasvira slovansko pesem. Potem krenejo društva mimo Vodnikovega spomenika, po Kopitarjevih ulicah, črez Mesarski most, po Sv. Petra cesti, po Prešernovih ^ulicah in po Frana Jožefa cesti pred „Narodni Dom*. Vsa društva stopijo v kolo in zastava pevskega društva .Ljubljana* posestrimi se z zastavami slovenskimi. Ogledovanje krasnih prostorov „Narodnega Doma*. Ob 1. uri popoludne skupni obed v telovadnici ljubljanskega „Sokola" v .Narodnem Domu*. Na obedu svira godba. Cena obedu za osebo 1 goldinar. Velika pevska slavnost na Ko-slerjevem vrtu, Ob 4. in pol uri popoludne odkorakajo vsa društva iz .Narodnega Doma* po poprejšnjem redu po Frana Jožefa cesti, po Dunajski in Marije Terezije ce-ti na Koslerjev vrt, kjer bode velika pevska slavnost v slavo slovanski pesmi. Vsa pevska društva bodo nastopala posamezno in skupno. Pevska društva bodo pela skupno: „Jadransko morje* in „Slovenec in Hrvat". Na vrtu bodeti svirali godba slavnega c. in ur. pehotnega polka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27 in domžalska godba. Ustopnina 40 nvč. za osebo. — Društva in deputacije, ki so se udeležile slavnostnega sprevoda, in podporni členi pevskega društva „Ljubljana" so ustopnine prosti. Slavnostni komers na ča*t dragim bratom gostom priredi pevsko društvo .Ljcbljana" ob pol 9. uri zvečer v „Nar. Domu". Na komersu bode svirala godba si. c. in kr. pehotnega polka Leopold II, kralj Belgjcev, št. 27. Ustopnina h komersu 50 nvfi. Društva, deputacije in podporni členi pevskega društva „Ljubljana* so ustopnine prosti.
Akademično društvo „Slovenija* na Dunaja ima dne 2. julija t. 1. svoj IV redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. čitanje zapisnika. 2. Čitanje bratskega društva .Triglava", 3 poročilo od-borovo, 4. „Naši novostrnjarji", Čita stud. mech« Josip Mazi, 5. alučajoosti. Lokal: Kastnerjeva restavracija „Zum Magistrat" Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli 1
Velikanska tatvina. V vasi Žanžariha poleg Kijeva na Ruskem je stanovala v svojem gradiča 781etna milijonarka ButoviČ. Ker je bila udova in, brez otrok, imela je v no-?lednjem času le 3 dekle, ki so opravljale delo. Sicer je živela sama za-so ob svojem premoženju, ki se je uakopičilo tekom življenja. Dekle so morale spati zunaj gradiča 9 neki kuhinji, stara milijonarka pa se je zaklepala sama. Denar je bil skrit v neki canji za obleko. Nedavno pa je neki tat nlomil vrata ter navzlic kričanju starke odnesel canjo z denarjem vred. Starka ni spozuala tatu in policija ga ui dobila.
Misterijozna verska sekta. Ako je verjeti časniskim poročilom, živi v Kutaju na Ruske« verska zadruga žeusk, ki baje dela za uničenje moškega spola. Te „redovnice14 prihajajo redovnički oblečene [po noči do mladih mož in jih zvabljajo na samoten kraj. Ondi napadejo može več skrivne našemljenih žensk in jih trpinčijo na razne načine: zbadajo jih z nožmi, tepejo s palicami in bijelo s kamenjem. Ako se pomisli, da se je pred kratkim zasledila sekta, katere člani so se dali zakopati žive v zemljo (?), je že mogoče, da so tudi žeaske napravile sekto, ki je napovedala boj moškemu spolu. — Čudna sekta to. Radi bi le vedeli, iz kakih „žensk" sestoji ista in ako so redovnice lep^ ali grde, mlade ali — stare. Ako bi imela Rusija prav veliko tacih — „sekt*, bi kmalo prišla tja, kjer jo želo imeti njeni — prijatelji.......
Obešena zamorca. V Chicagu sta bila obešena tista dva zamorca, ki sta lansko jesen umorila našega rojaka Alojzija Mavriča iz Metlike. Obešena sta bila skupno, katera procedura se je izvršila prvikrat v Chicagu po obešenju anarhistov leta 1887. namreč, da se je o'ieslo dva hudodelca skupaj.
„Chicago-Sloboda* imenuje se nov, osem strani velik list, katerega so si ustanovili Hrvatje bivajoči v Chicagu. Na čelu lista je hrvatski rodoljub v Chicagu, g. N. Polič, jako marljiv po-spešivatelj hrvatske stvari v Ameriki.
Zgodovina slovenskega slovstva IU zv. in pragmatična slovenska
(Dr. K. Glaser.)
(Zvršetek.)	I
Poprejšnjima zastopniku Slovencev za celjsko okolico se je velik dunajski list rogat'sVenT, češ, njegovo geslo j«T: j.Vse za Boga, eesarja in denarje*. (Te'besede so bile v slovenskem ^tekstu j navedene.) Zdaj pa se morda drže tam tega le gesla :
Tisočaki,
In grajščaki,
To so naše zdaj moči!
Literati,
Revni brati,
Saj stotakov pri vas ni l
Voditelj štajerskih Slovanov ima ojknjižev-nikih to-le mnenje, da se naj zadovoljujejo z dobro zavestjo in po smrti z dobrim imenomj"" ki "ga~~za-puste. (Ipsissima verba). Kaj poreče gospod Vidic v sedanjih realističnih časih h tej romanski ?
Ker se širše občinstvo v obče malo briga za
Mi smo štirji, Vsi pastirji Vince radi pijemo. Kar imamo, Vse prodano, Da sa \ince dajem.'.
Najnovejše vesti.
Dunaj 23. ,Wiener Zeitimg" javlja, da" je j členu ost>. zbornice in prvaku teške^u dr. Lavo j slavu Rieser-ju podeljena ča?t baronstva.
London 23. Voerajšnju razsvetljava je bila | toli sijajna, da take še ni biio. Ogromne množice so vivele po ulicah do polunoči.
Dublin (Irsko) 23. Na mestni hiši so nekatere osebe razobesile črno zastavo in sicer na pol druga; potem .so sneli zastavo in so jo nosili po I mestu v spremstvu s palicami oboroženih mož, pe-i vajočih ,Bog čuvaj I rs k o t* V nekem dru-j geni sprevodu sn nosili rakev z napisom : angleška i država; spremljajoča glasba je svirala žalostinko. j Na potu, po katerem se je pomikal sprevod, je j bilo pobitih mn^go šip s kamenjem.
M. D. dr. Anton ZaHorsty,
pomočnik na porodia in zdravnik za žonake.
ulica Carintia štev. 8,
ordinuje od 9—10 in od 2—4. Za uboge od 8. da 9. ure zjntraj.
Triiovlnahe brzojavke ln v nistl«
BttttlttUatt*. Pwr»i<»r» jeien 7.98 7.99 PSeniea junij 1H97 8 75 do 8.80 Oves 2» jesen 5.81—5.32. — itisa jesen 6.16 6.18	ta jani 1897. 4.04' 4.05
n» nova od 78 kil. f. 8.75—8.80 od 7V Mr> 8-80 8 90 Ou 80 kil t. 8.90—8 95., o.i 81. i! . 8-95 9'— , " ! S0 '""p. — - . ii 5. V»ron<i 5 65 6" 15.
Pšenica: 81abe ponudbe, omejeno povpraševanje, _
Prodaja H000 mt. Btot. po jako stalnih cenah Vreme: lepo.
f.	a -rminirani siartn-ir igr. 11.58 do —•—. Not
po f. 11.65.
ITii'>ro. KW Rnnto* <n>'t Hmn-i;« in juni 44.25 2t> oktober 45.25 mirno.
□ ftrirVjrg, Jnauto*» uv«r«v.e :rn juli 35*75. /a september 36.25, za december 37.nO samare 38.- ->—-
mimo.
Mi U U k>l i*. , K
Državni dolg v
11 •» Avstrijoli.
teior « \ 24. Junija
danes
papirja „ t nrobru « rer.ta v zlatu
„ v kronah Kreditne ikoho , . ,
Lvitdon 20 Lat. .
.....
VO mark
ino !!:;ili. li"
101-95 102 — 123.10 100.80 367,— 119.55 9.53'/j 11.74 ■45.60
včerui 102.15 102.10 128.30 100.85 367.60 119.55 9.527, 11.74 45.60
Za slabotne__
boleha ve vsled pomanjkanja krvi na živcih, "blede in sla-slabotne otroke ; izvrstnega okusa in preiskušonega učinka je
profesorske razmere, bodi tu omenjeno dejstvo, da j ieleznato vino Mir}*^ ^colija v Ljubljani.
86 je na letošnjem shodu srednješolskih nemških j priporočeno od mnogih zSvnikov!*- Pollitcraka Btoklenica ! profesorjev na Dunaju o veliki noči seveda poleg drugih stvarij onenila nenavadna umerljivost v našem stanu v najboljši moški dobi od 40—60 let, morda ker je velika večina vznikla iz revnejših slojev v nežnomkdenški dobi trpela preveč po-manjkanja in ker službovanj« tudi v zadnjih letih zahteva isto telesno prožnost, kakor v mladih. Profesor-pisatelj torej z „dobro vestjo* lahko poprej leže k večnemu počitku. Kako bo pa Tam na onem sveti, Kjer ni vinca v kleti ? Na to prašanje nam da odgovor drugi slovenski voditelj, dr. Tavčar v svoji apokalipsi: „4000*. (Času primerna povest iz prihodujih dob. »Ljnblj. Z v." 1891., str. 133). Tam, pravi naS pripovednik, da ga je angelj Gospodov Azrael skoz neskončne proture pri vedel do nebes, ki so imela četvera vrata v čvetere posebne prostore. Pri tretjih vratih je praial Tavčar Azraela, kakšni kraji so to. Azrael je odgovoril: „Tudi ti kraji odkazani so po brezkončni razsodnosti božji po- I sebnenan namenu. Semkaj ao poklicani izvoljeni | duhavi, ki so v življenji prejemali dobrote, in se ! zaradi nj'h vžgali v pravi čisti hvaležnosti". Str- ! meč obstane m (tako nadaljuje Tavčar). Nikjer nisem opazil vzveličanega duha in 4000 1. po Kri-stovem rojstvu je b:l ta prednebeški prostor še — prazen. Torej so Slovenci pozabili na hvaležnost. Sicer mi Tavčerjevo prerokovanje ne imponuje mnogo, pa če Simon Gregorčič .Prebira pratiko" in med svetniki ne najde nobenega Slovenca, je to že nekaka bolj trda.
Pa utegne reči g. Vidic: K=ij mi pravite, moj ožji štajersko-slovenski rojak, o teh rečeh, saj to ni v nobeni zvezi z zgodovino slovenskega slovstva ? Odgovor moj se glasi: Ker ste me za-gotovljrtl „srčne hvaležnosti", mora izkušen rodoljub povedati, kakov i je ta hvaležnost. Ker je na Kranjskem tako, kakor na Štajerskem, se izvršuje po pragmatičnih pravilih.	*
Kaj Vam naj povem na zadnje, „zorna-mladina in „zreli" možje voditelji? Opozarjam Vas nit besede Sim. Gregorčiča : *)J
V življenje truja, a cvetja na
Pač bolje bi bilo narobe: Sadite nam raje v življenje A trnje shranite za grobe 1
C. kr. dvorna tovarna orgelj
bratov Rieger v Jagemdorfti avstr. Si lezi j a. Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay-utcza št, 48
v lastni hiši. Dobre, cene cerkvene orgije pod jako ugodnimimi pogoji.
Katalog za orgije zastonj.
poročeno od mnogih zdravnikov. - Pollitcrska steklenica \	— Hi 1 — JA|A|. I 1 lf\'7f\\tE
velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr. ; 0001301 IZ06I6K ! VUZ.UVL
poljubne velikosti in oprave, trpežno delo, surove in že ik-delane koleselne, kočije odprte in polkrite, landaverje, fft-stone priporoča po najnižjih cenah
Fran JVisian
izdelovalec vozov LJUBLJANA, Rimska cesta št. 11.
grob I
M
cvetic,
*) Opomba stavca. Ker sem v tem Članku stavil poe-■je Levstikove, Gregorčičeve, ter par Glnsorjcvih kitic, je tudi mene zgrabila pevska žila; za to tudi jaz Glaaarjeviin ^prijateljem'* zapojem kitico: Učenjaki, In prvaki,
Modri ste ljudje zares! To vam rečem, Pošepečem :
Zreli ste za brezov les.
(Opomba. V predzadnji številki $e naj lastno ime „RngačarB čita: »Pogačar", beseda „dani* Se naj čita „člani" in v jedni poprejšnjih številk lastno ime „Tauftel' čitaj se „T^ulfel").
K plemenitaško-slovenskemu delovanju na slovstvenem polju se še prišteje Janez pl. P i-helstanjski, ki je po dr. Ht'yerju opisal vpliv svitlobe na rastlinstvo in važnost vode za rastlin sko življenje („Nov.* 1880.)
V z".dnjen oddelku r; veđeni plemenitaški možje od peresa in pl. Pihelstanjski mogo zapeti rnr • < * - j " r :
GOSTILNA
„Pri dobrem kozarcu"
ulica Valdirivo št. 14.
todi jako izvrstna vina črna, kakor tudi pravi kraški teran po zmernih cenah :
Dalmatinsko po...........36
Istrsko ...........
Furlansko „..........
Teran ............
Drži izborno pivo iz Vrhniške pivarne po 28 in 32.
Kuhinja jo vedno preskrbljena z mrzlimi in gor-kimi jedili. — Za mnogobrojno obiskovanje se priporoča prav toplo rojakom svojim zahvaljevaje se jim v naprej z velespoštovanjem Jakob Ortor,
gostilničar.
40 40 56
J. KOPAČ
i svečenstvi pristno
Voščene sveče
Riunione Adriatica di Sicurta
24—2	v Trstu.
Zavaruje proti pežarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na Sivonje v vsili
društva dne 31. decembra 1892
gld. 4,000.000*—
Tavnlca in reiervi
Glavnica društva rremljim maorm »»t«
na življenje "	„ 13,326 846*98 Premijna rosorva zavarovanju
proti ognju	1,639.248*22 Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	4fl.465.07
Reserva na razpolnganjo	, 500.000'— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „	333.822.43 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B)	„ 243.33183 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	n 500.000'—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164.8«
Urad ravnateljstva :
Via "Valdirivo ,hp.	* (v lastnej hiS).
Svečar v Gorici
priporoča velečastitemu Rvečenstvu, ter slavnemu občinstvu pristno
Solkanska cesta št. 9.
cerkvenim upravam,
c. Kr. uri?, avsir. Mi«
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
7n ,
M i u
kilogram po 2 gld. 45 nč.
Ha so one sv-čc, koje nosijo pretokolirnno tvornično znamko, nepokvarjene, jamčim se svoto 1000 kron.
Sveče alr.beje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivajo se po jako nizkih cenah,
Prodajem tudi tamijan za cerkve:
Laorima najfineji...... . klgr. po gld. 1.20
, . običajni....... „ „ „ 1.-
Granis.............. „ —.60
Blago poSilja se na vso strani avatro-ogerBke monarhije poštnine prosto.
mmmummmmm hhmmb»MI
V vredn. papirjih na
4-dnevai odkan 2'/t
8- „ 2 V* 80- „ 3%
Za pisma, katera so morajo izplačati bankovcih avstr. velj., stopijo nov«

Jedini zastop
tovarne „GUTENBERG" v Gradcu za trgovinsko registre zistem
„Patent Workman Ctap"
izvršuje vsako delo glede trgovinskih registrov, brošur in plakatov po najugodnijih cenah. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika,
Amolda Coen TRST — Acquedotto 35 — TRST
V napoiaonih na
30-dne\;ii odkaz 'J'/o Jt-meaočnl , * I
6- m	t ^itj a
sedanjih obrestne
takse v kropont z dnem 5. febrara, 9. febrara in odnosno 2. marča t. 1. po dotičnih objavah.
O k 1*0% n i o ti \\ c i.
V	vredn. papljjih 5!°/,, 5:n vsako xvot«i,
V	napolaon'f) broz ohrest'.
Nakfiznief
f.n liuuai, Prago, PeSto, Brno, l.v.iv, Tropavo, liekr. kakur ziv Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Grarl«e, Sibinj, Inonitm, Coluv«^, Ijjubljana, Line, Oloinuc, Reichenherg, Saaz in Solnograd, — bre;i troškov
Kupnja in prodaja
vrodi« diviz, kakor tudi vi:»>V06u,io kuponuf
pioti odbitku l°/oo provizije, nkaso vsuli vrst pod najumeMtnejfiimi pogoji.
1* r e d u j m i.
na jamoevno	pogoji po dc-govoru. Kredit
na dokum«ni> v Londoua Parisu, Boru-liuu uli - (itr 'ih mestih — provizija pu jnko umestnih pogojih. Kreditna ptenia nu katerokoli mesto.
VJofcki v pohrauo.
zli»t
I
^prejomajo n» f pohrano vrounosini pu^irji, ai\ srebrni nenav, inozomski bankovoi ud. • pogodbi.
IJaSa blagajna izplačuje nakaznice narodno banke italijansko v italijanskih frankih, ali po duovnera cursu,
__I	Trst, 2. febrara 1896.
Lastnik kenaorcij lista ,Edinoatp. Izdavatelj in odgovorni uredaik: Fran Godnik. — Tiskarua Dolenc v Trsta.
10282881