Orednlltro • npravsi Ljubljana. Kopitarjeva 6. Teleton 4001- 4004 Misečna naročnin« 18 Dr, u Inozemstvo 31-50 lii. M. ni.' Ljubljani «.<50 n naročnino ln 10.34? u Uuerat* NOVEMBER l'>4j 18 ČETRTEK Fortdauer der erbitterten Abwehrschlacht an der Ostfront Bei Saporoschje die Bolschewisten von Dnjepr-Insel gcworfen Erneute Sowjetangrifle bei Dnjepropetrowsk, Kriwoi Rog und Gomel abgeschlagen — Dritter Tag der Schlacht von Smolensk fiir die Sovvjets erlolglos — Kaukasische Freiwillige zeichneten sich bei Perekop aus — Verluste der norwegischen Zivilbevolkerung bei USA-Terrorangriif DNB. Aus dem Fuhrerhauptquartier, 17, XI. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Nordostlich K e r t s c h wurde im Ge-genangriff eine Einbruchsstelle bereinigt. Feindliehe Vorstosse gegen die neu ge-wonnene Stellung scheiterten. Bei Saporoschje vvarfen unsere Truppen den Feind von einer Dnjepr-Insel und brachten zahlreiche Gefangene und Waiien als Beute ein. Siidvvest-lich Dnjcpropctrowsk und nord-lich K r i w o i Rog vvurden erneute An-griile der Sowjets bis aul einzelne in-zvvischen abgcriegelte Einbriiche abge-schlagen. Teile einer Panzerdivision ver-richteten oder erbeuteten dort bei einem rrfolgreichcn Vorstoss 25 Panzer und 12 Geschiitze. Im Kampiraum von Schitomir machcn die eigenen Gcgenangriiie gute Fortschritte. Der Feind wurde trotz zahen Widerstandcs in mehreren Ad-schnitten geworfcn. Wciter ndrdlich sind im Raum von Korosten schwere Kampie im Gange. Beiderseits Gomel vvicderholten die Sowjets ihre starken Durchbruchsangrii-ie. Wahrend um eine Einbruchsstelle siidvvestlich Gomel noch heitig gekampft wird, sind die iibrigen Angriffe rtellen-v. cise in erbitterten Nahkamplen abge-wiesen worden. Westlich Smolensk brachtc auch der dritte Tag der grossen Abwehrschlacht dem Feind keine Eriol ge. Die mit iiberlegenen Kralten anren-nenden Sowjets wurden in blutigen Kampfen abgeschlagen, eingebroehene ieindliche Abteilungen im soiortigen Ge-genangrifi wicder zuriickgevvorlen. Nordwestlich Smolensk und im Raum von N e w e 1 hielt der starke Druck des Feindes gegen unsere Steilun-gen an. Bei den harten Abtvehrkampien an der Enge von Perekop zeichneten sich zwei kaukasische Freiwilligcn-Ba-taillone besonders aus. In Siiditalien verliei der Tag bis au! einen erfolglosen ortlichcn Angril! indiseher Truppen im Ostabschnitt der Front im allgemeinen ruhig. In der A g a i s verlor der Feind gestern neun Flugzeuge, davon sechs bei einem erfolglosen Angriii gegen ein cige-nes Geleit. Nordamerikanische Bomberverbande [iihrten am vergangenen Tage Angriile gegen norwegisches Gebiet, durch die erhebliche Verluste unter der Zivilbevolkerung entstanden. Bei diesen An-grilien und bei einigen EinHiigen nach Frankreich brachten Luitverteidigungs-kraite 13 ieindliche Flugzeuge, darunter mehrere viermotorige Bomber, zum Ab-sturz, Brijische Storllugzeuge warlcn in den gestrigen Abendstunden einige Bomben aul Wcstdeutschland. Potopitev dveh podmornic v Egejskem morju Berlin, 16. nov. DNB. Današnje vojno poročilo ponovno poroča o potopitvi neke sovražne podmornice, potem ko je bila že včeraj objavljena slična potopitev. Včeraj objavljena potopitev je bila izvedena v vodovju Sperndu, v južnem delu Egejskcga morja ter se moramo za njo zahvaliti odločnemu posegu poveljnika nekega lovca na podmornice, ki je po morski površini ploveoo podmornico v nastopajočem mraku šc pravočasno opnzil. Svetlobi takoj izstreljenih svetilnih granat se je izsledena ladja sicer skušala umakniti s potopitvijo. Toda kmalu |»o tem posrečenem begu so bile nad mestom potopitve vržene prve globinske bombe, ki so bile tako dobro merjene, da so prisilile podmornico k takojšnjemu dvigu. Površina podmornice še ni bila popolnoma prebita, ko so se že usipale na njo prve salve iz vsega orožja v največji pripravljenosti čakajočega podmorniškega lovca. Vendar se je posrečilo topničnrjem že težko poškodovane podmornice, dn so prišli k svojemu topu. Topniški dvoboj, ki se je sedaj razvil in ki je zahteval žrtve tudi med posadko nemškega jiodinornišlkega lovca, je zaključil njegov poveljnik 7. odločno izvedenim sunkom v podmornico. Ta se jc takoj močno stresla, se po nekaj trenutkih obrnila in se nato liitro potopila. Od posadke se je lahko rešil satno en častnik ter 15 mož, ki so bili večinoma težko ranjeni. Nemški podtnorniški lovec jih je vzel na krov ter pripeljal kot ujetnike v svoje oporišče. V drugem primeru so napadle nemške zaščitne obalne edinice dve podmornici, ki sta pluli v srednjem Egej-skem morju. Eni izmed podmornic je kljub več topniškim zadetkom uspelo, da se je rešila nadaljnjemu obstreljevanju 6 potopitvijo, dočim se druga podmornica zaradi z dobrimi zadetki dobljenih poškodb ni več mogla spustiti pod vodo. Čeprav sc je sovražna posadka borila z vso zagrizenostjo, je bilo vedno bolj očitno, da ne bo mogla preprečiti uničenja svoje ladje. Medtem se je pričela ladja polagoma pota))ljati in se je končno nenadoma jx>topiia. Razen enega moža, čigar mrtvo truplo je bilo kasneje najdeno in ki jc nujbr/.e pripadal posadki pod-morničnega topa se je ladja potopila z vso posadko. »1943 ni 1918!« Ženeva, 17 nov. DNB. »Splača se razbiti v Angliji toliko razširjene iluzije«, piše Scrutator v listu »Sunday Times«. »Mnogi ljudje govore, kakor da bi se dalo primerjati letošnji november z novembrom 1. 1918. Ali se nahaja Nemčija danes zares tam, kjer jc bila v jeseni leta 1918? V enem pogledu gotovo ne. Kajti v oktobru 1. 1918 so se v Nemčiji že pojavljali prvi ponudniki premirja. Ravno v nasprotju s tem pa imamo letos neuklonljiv Hitlerjev jjovor dne 8. novembra. Nikjer ne vidimo kake nemške bele zastave.« Toda tudi v drugih pogledih ni možna primerjava, nadaljuj« Scrutator. Nemški vojski ne manjkajo rezerve ko pred 25. leti. Tudi sovjetski napadi niso v tem uspeil. Ko je Badoglio dne 3. septembra kapituliral, so nemške čete zavzele na bojišču mesto Italijanov. Nikakega dvoma tudi ni, da ima Nemčija še velike sile v Franciji, Nizozemski in na Balkanu ter da bo n. pr. sleherni angloameriški poskus izkrcanja na obalah ene teh treh držav naletel na najostrejši odpor. »Libanon sliči Indiji« Iiangkog, 10. nov. DNB. Način, kako postopajo Angleži in dcgallcovci v libanonski krizi, zasledujejo povsod na svetu z veliko pozornostjo, piše po poročilih iz Novega Dclhijn kongresni časopis »Hin-dustan Times«. »Francoski odbor jc zagrešil dobesedno prelom dane obljube, ki jo jc dal libanonskemu narodu,« izjavlja list. »Zaradi posebnih nazorov Anglije o zaupništvu v tujih deželah moramo sprejeli s pridržkom poročilo o nastopu britanskega ministra v Beirutu in zanimanje nekaterih članov angleškega parlamenta za nastalo krizo. Ce naj bo atlantska karta uporabljena v Libanonu, zakaj je nc uporabijo tudi v Alžirti ali Tunisu? Libanonski primer v mnogočem I sliči Indiji ter jc deloma tudi podoben j palestinskemu vprašanju.« Gloucesterski vojvoda imenovan za general, guvernerja Stockholm, 16 nov. DNB. Neko poročilo iz Camberre javlja, da je avstralski ministrski predsednik Curtin objavil vest o imenovanju Gloucesterskega vojvode za (ieneralnega guvernerja Avstralije. To imenovanje trcti«ga sina kralja Jurija V. smatrajo poučeni krogi za poli- tičen dogodek prvega reda. Vojvoda je bil šele v pričetku tega leta odpuščen iz vojaške službe, da bi pomagal svojemu bratu kralju Juriju VI. pri izvrševanju njegovih številnih reprezentacijskih dolžnosti. Smatrajo, da hoče imenovanje poudariti britanski značaj Avstralije prav v trenutku, ko 6« na avstralskih tleh šopiri ameriški general Mac Arthur s pod-kraljevskim obnašanjem in ko postajajo severnoameriške želje po Avstraliji — slično kot v Kanadi — vedno bolj oči-vidne- Bolgarsko letalstvo ni zgubilo nobenega letala Sofija, 17. nov. DNB. Tisk prinaša sledeči demanti: Po ameriškem letalskem napadu na Sofijo je razširil sovražnik vest, da je bilo med letalskimi boji sestreljenih nekaj bolgarskih letal. Ta vest ima popolnoma propagandni značaj, ker ne odgovarja resnici. Bolgarsko protiletalsko topništvo in bolgarski lovci so do poslednjega izpolnili svojo dolžnost. Niti eno bolgarsko letalo ni bilo sestreljeno. Ankara, Ifi. nov. DNB. Francoski disidentski genral Catrous jc priletel v torek z letalom iz Kaira v Bcirut. Nadaljevanje ogorčene obrambne bitke na vzhodnem bojišču Boljševiki vrženi pri Zaporožju z Dnjeprovega otoka — Ponovni napadi Sovjetov pri Dnjepropetrovsku, Krivem Rogu in Gomclu odbiti — Tretji dan smolenske bitke brez uspeha za Sovjete Kavkaški prostovoljci so se odlikovali pri Perekopu — Izgube norveškega civilnega prebivalstva pri amer. terorističnem napadu Fiihrerjev glavni stan, 17. novembra DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Severovzhodno od Korfu je bilo s protinapadom očiščeno področje nekega sovražnega vdora. Sovražni sunki proti novopridobljenim postojankam so se izjalovili. Pri Zaporožju so vrgle nnše čete sovražnika z nekega Dnjeprovega otoka: privedle so številne ujetnike ter zaplenile orožje. Jnžnozahodno od D n j e p r o p e t r o v s k n iu severno od K r i v e g n R o g a so bili razen nekaterih med tem zajezenih vdorov, odbiti ponovni napadi Sovjetov. Deli neke oklepne divizije so tamkaj uničili ali zaplenili pri nekem uspešnem sunku 25 oklepnikov in 12 topov. Nn bojišču pri Žilo miru dobro napredujejo lastni protinapadi. Sovražnik je bil kljub žilavemu odporu nn mnogih odsekih vržen nazaj. Dalje proti severu se bijejo težki boji v okolici Korosten a. Na obeh straneh Gomela so Sovjeti ponovili svoje močne prodorne napade. Dočim še trnjnjo silni boji okrog nekega vdornega prostora jugozahodno od Gomeln, so bili ostali napadi delno v ogorčenih bojih iz bližine zavrnjeni. Zahodno od S m o 1 e n s k a tudi tretji dan velike obrambne bitke ni prinesel sovražniku nikakih uspehov. Z nadmoč-nimi silami uupndajoči Sovjeti so bili odbiti v krvavih bojih, sovražiti oddelki, ki se jim je posrečilo vdreti, pn sn bili s takojšnjim protinapadom vrženi nazaj. Severnoznpadno od Smolenska in nn področju pri Ne vel u se je nadaljeval močan sovražnikov pritisk na naše postojanke. Pri težkih obrambnih bojih na P c -r e k o p s k i ožini sta so posebno odlikovala dva kavkuška prostovoljska bataljona. Kazen brezuspešnega krajevnega napada indijskih čet na vzhodnem odseku bojišča je včerajšnji dan v južni Italiji v splošnem potekel mirno. Na Egejskem ni o r j ii je izgubil sovražnik včeraj t) letal, fi izmed njih pri nekem brezuspešnem napadu na našo ladijsko spremljavo. Severnoameriške bnmbniške jate so včeraj napadle norveško ozemlje, zaradi česar so nastale med civilnim prebivalstvom številne izgube. Pri leh napadih in pa pri nekaterih poletih nad Francijo so sestrelile sile protiletalske obrambe 13 sovražnih letal, med njimi več štirimntornih bombnikov. Britanska motilna letala sn vrgla v včerajšnjih večernih urah nekaj bomb nad zapadno Nemčijo. Zasedanje prve zakonodajne skupščine fašistične republikanske stranke Milan. DNB: Prva narodna skupščina republikanske fašistične stranko je pod predsedstvom strankinega tajnika 1'avo-linija in ob udeležbi vseh pokrajinskih vodij fašistične stranke sprejela na svoji seji dne 14. novembra proglas in v splošnih smernicah strnjen program organizacije stranke, ki naj tvori temelj bodoče republikanske ustave. V proglasu se izpoveduje odločnost stranke nadaljevati vojno do končne zmage ob strani Nemčije in Japonske ter zahteva hitro vzpostavitev vojske in cksemplarično kaznovanje vseh tistih, ki so krivi izdajstva. Program organizacije stranke pa se deli na tri dele: 1. Zakonodajne in notranje zadeve. 2. Zunanja politika. 3. Socialna politika. V prvem delu se zahteva sklicanje zakonodajne skupščine, ki naj odstrani monarhijo in obenem končno določi sestavo skupščine. Ta naj proglasi socialno rejni-bliko in imenuje državnega poglavarja. Nova republikanska ustava naj zagotovi meščanu, vojaku, delavcu in davkoplačevalcu pravice na nadzorstvo in kritiko javne uprave. Zahteva se nov mešan vo-livni sistem za skupščinske poslance in za upravo, ki naj bodo deloma imenovani, deloma izvoljeni. Vera republike je rimsko-katoliška. Ostalo vere bodo spoštovane. Pripadniki židovske rase so tujci. Med vojno se smatra Žide za pripadnike sovražnega narorla. V drugem delu se zahteva osvoboditev domovine od tuie zasedbe in zagotovitev prehrane 45 milijonskega naroda. Tretji, socialno politični del programa proglaša delo za temelj republike. Država jamči zasebne lastnine, ki se pa ne sme izrabiti v izkoriščanje. Javne naprave in vojne industrije mora upravljati država s poldržavnimi uradi. V vseh industrijskih uradih morajo sodelovati delavci za pravične plače in pravično razdelitev dobička. V poljedelstvu naj bo za- sebna inicijativa lastnika ob pomanjkljivem gospodarstvu omejena. V takšnem primeru se posest razlasti in razdeli. Svobodni poklici imajo pravico na svoboden razvoj, če izpolnjujejo državno obveznosti. PrPogratn zahteva tudi ustanovitev narodno ustanovo »Jliša nnrodac. Sleherni ima pravico na svojo hišo, ki naj bo njegova privatna last. Sleherni delavec ima pravico na svobodne volitve v strokovnih organizacijah. Velike socialne ustanovo fašističnega režima ostanejo nedotaknjene. Zahteva se revizija delavskih in nameščenskih mezd. Za črno borzo in špekulacije je določena smrtna kazen. Ta program bodi uvod v zakonodajno skupščino. Geslo pa bodi: boriti se in delati za osvoboditev Italije od anglo-saksonske plutokratske invazije. Poslanica Duceju ^ Milan, DNB. Prva narodna skupščina republikansko-fašistične stranke je soglasno sprejela sledečo poslanico Duceju: »Ob priliki objave strankinega programa pozdravlja fašistično-republi-kanska stranka v Vas, Duce, mo/a, ki edini utegne s tem. da že drugič združi vse energije Italije, rešiti domovino V sineli osvoboditvi Vaše osebnosti smo ugledali znak Previdnosti za bodočo osvoboditev Italije! V Vašem mišljenju in v Vašem 20 letnem delu, ki je zgodovinske dalekosežnosti za Italijo in svet, vidimo mi danes gotove, aktualne smernice zn socialni vzpon italijanskega naroda in to v trenutku, ko zamo-remo pomesti skupno z monarhijo vse temne sile reakcije in kompromisar-stvn, ki so z njo združene. Pod Vašim vodstvom bomo mi jutri zopet privedli Italijo z žrtvami in borbo do njene časti, njene neodvisnosti in njenega vzpona. »Evropa ne more izgubiti svoje borbe« Govor slovaškega notranjega ministra nratislana, 10. nov. DNB. Namestnik ministrskega predsednika, notranji minister Mach je govoril v nedeljo pri odprtju neke nove cestc v Boslucuji v južni srednji Slovaški ter jc pri tem pokazal na vse dosedanje obnovitveno delo, zaradi katerega nihče več nc dvomi v bodočnost slovaške države. Minister Mach je nato govoTil o splošnem vojnem položaju ter je izjavil: »Evropski razvoj dokazuje, da se kljub vsem žrtvam naha- ! ja.jo evropski narodi na poli, ki vodi k i človečanski in pravičnejši Evropi. Oni na-I rodi, ki sc drže podlage naravnega pra-! vn, bodo tudi iz težkega položaja izšli j kot zmagovalci,« ,jc poudaril minister Mach j ter nadaljeval: »Če ima zgodovina in poslanstvo človečanstva sploh kak smisel in če hoče ostati Evropa vredna svoje ( 2000 letne preteklosti, potem Evropa nc ] sme izgubiti svoje borbe.« -II* Angleži so prepovedali Sofija, 16. nov. DNB. Neka vest iz Beiruta javlja, da so britanska vojaška oblastva zaradi pomiritve na cestah demonstrirajočega prebivalstva prepovedale degaullovskim letalom vzlet z libanonskih letališč. Kot vzrok so navedle, da bi angleško protiletalsko topništvo lahko zamenjalo degaullovska letala s sovražnimi zrakoplovi. Turki o nemški vojski Istambul, 16. nov. DNB. Časopis Chumhur:cty- piše v svojem uvodniku, da si naj Angloamerikanci nikar ne delajo nikakih utvar o nemški vojski. Zavedajo naj se, da ni bila nemška vojska nikjer resneje poražena in da razdejanja zračnih napadov niso mogla dati nemški vojni ndustriji smrtnega udarca, niti ji ga ne bodo mogla dati. Sicer pa je tudi Churchill priznal, da je nemška armada šc vedno močna. London ugotavlja sovjetske človeške in tvarne izgube Stockholm, 16. nov. DNB. Londonski časopis »Tribune« opozarja v svojem članku na ogromne krvave izgube, ki jih je utrpela Sovjetska zveza v boju proti »Peta letalska bitka pri Bougainvillu« Tokio, 17. nov. DNB. Japonske pomorske letalske sile so po poročilu »Domcia« napadlo rano dne 17. nov. sovražnikove |>omorske sile v vodovju južno od Bougainvilla in pri tein |h>-topile eno veliko letalonosilko, dve srednjeveliki letalonosilki, tri kri/ar-ke in eno veliko vojno ladjo še ne ugotovljenega razreda, l/gubili smo pet letal, ki se še niso vrnila nn svoja o|)orišča. Tu letalska bitka l>o imenovana »peta letalska bitka pri otoku Bougainvillu«. O tem jc cesarski glavni stan izdal posebno poročilo. Leros kapituliral Berlin, 17. nov. DNB. Kakor je pravkar zvedel mednarodni informacijski urad, je kapitulirala posadka dodoka-neškega otoka Leros, sestoječa iz Angležev in Badoglievih čet. 50(10 Angležev in 500(1 Badoglievih Italijanov zajetih nn Lcrosu. Berlin, 17. nov. DNB. II kapitulaciji I.erosa je dodatno zvedel mednarodni poročevalski urad. da jc nemškim četam položilo orožje "MiOO angleških vojakov in 5000 Badoglievih Italijanov. Poleg številnega drugega gradiva jc bilo zaseženih I30 topov. Zatiranje Indijcev se poostruje Barcelona, 10. nov. DNB. Dne 20. oktobra je objavila britanska vlada nov izredni vojni kazenski zakon proti »peti koloni«, ki ga utemeljuje s potrebo, da se zatrejo v Indiji poskusi sabotaže in izpodkopavanja vojne morale pri četah in pri civilnem prebivalstvu. Novi zakon dajo vojnim sodiščem večja pooblastila glede smrtne kazni ter predpisuje zn tiskanje in razširjanje Angležem sovražnih tiskovin dosmrtno ozir. desetletno deportacijo. Prav posebno so poostreni ukrepi za pokrajine ob meji. Auchinleck pomirja javnost Madrid, 16. nov. DNB. Poveljnik britanskih čel v Indiji general Auchinlcck je prišel, kot poroča »Arriba«, v London, do bi z obširnim govorom pred indijskim svetom pomiril nezaodovoljstvo in nepo-trpcžljivost, ki vlada v civilnih in voa-ških krogih v Angliji zaradi izostanka napovedane ofenzive proti Burmi. Kratka poročila Stockholm, DNB: »llelsingfered Dag-bladc svari pred propagando, ki se širi v Švedski, da je namreč postal boljševizem nenevaren. Nezaupanje napram Sovjetski zvezi je mnogo bolj upravičeno. Stnrkhnlm, DNB: Angleška ndtnirnli-teta priznava izgubo iskalca min >Cre-sarty< in stružne ladje »Orfesyc. Rim, DNB: Kot žrtev revolverskega atentata jn padel zvezni tajnik v Ferrari. To je sporočit na popoldanski seji zakonodajne skupščine republikansko-fašistične stranke v torek strankin tajnik Pa-volini. Pavolini je izrazil svoje globoko zgražanje nad tem strahopetnim umorom zveznega tajnika, ki je bil odlikovan s hrabrostno svetinjo in ki bi si po 1'avo-linijevih besedah pač zaslužil drugačno zahvalo. Toda, tako je pridal Pavolini, njegova smrt bo maščevana. Riga, DNB: V dvorani vseučilišča v Rigi so se v ponedeljek zbrali z vsemi generalnimi ravnatelji šefi vseh državnih in okrožnih uradov tamkajšnje domače deželne uprave. Na tem sestanku jc generalni ravnatelj za notranje zadeve general Dankcrs izjavil, da je v soglasju z generalnim komisarjem v Rigi in po soglasnem odobrenju vseh generalnih ravnateljev domače deželne uprave izdal nalog, da se vpokličejo v letonsko SS prostovoljno legijo vsi možje letnikov 1915 do 1924. V za nosnem govoru je nalo izrazil generalni inšpektor SS čet Bnngcr-kis odločno voljo do boja. Amsterdam, DNB. K avtomobilski nesreči kralja Fnruka javlja angleška poročevalska služba iz Kaira, da sc kralj še vedno nahaja v angleški vojaški bolnišnici. Njegovo stanje je zadovoljivo. Kralj jc sam šofirul, ko se jc pripetilo trčenje s tovornim avtomobilom. Zaradi sedanjega kraljevega stanja bo pričel dne 18. novembra prestolonaslednik princ Mehiued Ali cgijitsko narodno skupščino. Sofija, DNB. Parlamentarna komisija zunanjega ministrstva sc je v torek sestala jiod predsedstvom narodnega poslanca dr. N. P. Nikolajeva k seji, kateri sta prisostvovala tudi ministrski predsednik Božilov in zunanji minister šišmanov. Na seji so bili izmenjani pogledi na sedanji narodni položaj. Ankara. DNB. Parlamentarna skupina Ljudske stranke se je včeraj ob 15 sestala k svoji že najavljeni tajni seji, na kateri jc podal turški zunanji minister Menemenzoglu pojasnilo o zunanjepolitičnem položaju. Po enourni prekinitvi so posvetovanja nadaljevali ob 21. nemški vojski. Anglclki list piše, da je zahtevala scdan:o štiri mesece trajajoča ofenziva velikanske množine krvi in potrebščin. V Angliii je zavedaio kako neverjetne zahteve stovljajo glede i.'delave, tonaže in ljudi že razmeroma majhni nastopi v Sredozemskem morju. k življenje v Trstu Bežne slike z ulice, tržišč in s ceste Trst, novembra 1943. Opravki so mc zamudili, da sem sc zadržal poldrugi dan v Trstu, v tem lepem jadranskem pristanišču, ki jc bil po svoji zgodovini, zlasli za časa avslroogrske monarhije tuko povezan s svojim zaledjem in našo deželo. Ob pogledu nn sinje morje, ki se ti široko odpira, ko sc pripelješ z električno železnico ob živi morski obali, res zasanjaš. I/, sivega skalovja, ki li zastira pogled v deželo, ki jc žc od nekdaj osredotočila svojo pot v svet prav skozi lo svetovno luko, pa slopaš že po modernih tržaških ulicah, kjer ti burja brije v obraz, kmalu sivokolju vsakdanjosti, nič manj pomembnih kot preteklosl teh srednjeevropskih vrat v Sredozemsko morje. Pri leh vsakdanjostih se bom ustavil v prepričanju, da bo bralce tudi lo zanimalo. Mrak jc žc legal nn nekdaj v miru tnko bajno razsvetljeno cesto, ko smo izstopili nn železniški postaji. Gneča kakor v Ljubljani, prerivanje kakor na ljubljanski postaji. Ulice so bile temne. Le zakrite električne svetilke, ki so se zibale v burji, so nam malce usmerjale pot. Iskal sem prenočišča! »Tutto occupa-lol Alles besctzt! Vse zasedeno!«, lo so bili odgovori vljudnih hotelskih slug, ko so nas ljubeznivo odslavljali. V zadregi so Tržačani še posebno po-slrežljivi. Pred holeloni me je ustavil neznanec. V laki tcnii bi bil ob neznanče-vem pozdravu skoraj v zadregi, če bi zgovorni Tržačan takoj ne pojasnil: »Cer-cale camera?« »Sil« Dobil sem neko sobo za 25 lir. V Trstu je namreč mnogo družin, med njimi tudi slovenskih, ki žive od oddajanja privatnih, začasnih prenočišč. Potniku, ki se v Trstu ne spozna, hi skoraj priporočal, da že kar na postaji prosi poslrcščka (fachina), dn ga vodi v kako tako privatno stanovanje, siccr se mp lah ko zgodi, da bo ostal zvest tovariš ostri burji kar na ulici. Sobe so prav za prav poceni. Nemška oblast jc namreč izdala posebne razglase in opozorila prebivalstvo z javnimi lepaki, pa ludi v časopisju, da je ccna prenočišč z eno posteljo po 23 lir. Kaka so laka »privatna« stanovanja? Skoraj majhni hoteli, bi rekel. V stanovanju, kjer sem prenočil, jc imela slovenska gospodinja 8 sob. Srečanje z rešenci z ladje Mammelli V tržaški Inki, ki je pred svetovno vojno veljala kot ena večjih svelovnih izvoznih pristanišč, Se danes pristajajo ladje. Prav tokrat sem na istem stanovanju srečal nekaj oseb iz okolice Genove, ki so priplule z ladjo Mammcll iz Dra-ča in so pristale v Poli. Sedaj, ko so nemške pomorske in suhozemske sile očislile tudi Istrsko otočje, zlasti otok Lošin, bo njihova zgodba pojasnila, kako uslugo je nap-avila ljudstvu na leh otokih in nn dalmatinskem obrežju nemška vojska, ki je temeljilo očistila te kraje komunističnih upornikov. Ladja Mammeli, ki je prevažala med drugimi civilnimi ljudmi iz Dalmacije tudi številne ranjence in je nosila na sebi velike znake Rdečega križa, jc uporabila za vožnjo iz Drača—Split—Pola sedemnajst dni. Že pri Splitu so ladjo napadli komunistični oddelki z obale in jo obstreljevali blizu Splita s topovi in s težkimi strojnicami. Komunističnim tolpam so nekaj minut pozneje pomagali šc angleški zavezniški Ictalci, ki so sc spustili prav nizko nad ladjo, spustili nanjo bombe in jo celo s strojnicami obdelovali. Pri tem napadu je bilo na ladji 10 smrtnih žrtev, več l judi pa ranjenih. Ranjen je bil tudi lndjin kapitan, ki jc bil ob oko, pa jc kljub temu vztrajal na poveljniškem mestu ter srečno peljal dalje. Blizu Lošina so uporniki znova napadli ladjo in jo obsipali z ognjem. Poveljnik se je moral zato kljub viharju podali na odprto morje, kjer pa so bili izpostavljeni stalni nevarnosti plavajočih min, skozi katere sc je ladji po sedemnajstdnevnem potovanju posrečilo pripluli v Polo. Ves čas potovanja so bili mnogi pot niki brez prave hrano, ker so jo vzeli s seboj lc za nekaj dni. Če imaš odprte oči... vidiš v Trstu marsikaj. V gostilnah in restavracijah je sila živahno. Vino, sadje, dobro kosilo in večerja, piške, pečenke, vse dobrote so ti za denar in ludi brez karte na razpolago. Tudi z belim kruhom ti postrežejo, s lako imenovanimi biga-tni, ki jih prodajajo po gostilnah kos po 7 do 8 lir, v predprodaji pa po 6 lir. Gostilne so skoraj ves dan dobro ob iskane. Zadnje čase lahko srečaš v njih ludi številne »Kranjce«-Ljubljančane, ki pač nc morejo skrili svoje kranjske svoj slvenosli — liter, Štefan vina, ki je cn krat ccnejši kot v Ljubljani. Liter dobrega terana, ki ni deležen dežja, kakor naše vino po ljubljanskih gostilnah, dobite liter po 20 lir. Tudi likerja, konjaka in drugih sladkih opojnih pijač, šampanjca in drugega jc za denar v Trstu dovolj na razpolago. Gospodinje bo zanimalo, kako je na živilskih tržaških trgih. Teh jc v Trstu več. Najbolj moderen jc Irg na Piazo Im-pero, ki je zazidan in šc najbolj higicnič-no urejen. Drugi trgi so blizu Sv. Antona (v Kanalu), dalje na trgu Ponte Rosso in na trgih Piazzo Goldini in Piazzo Peru i gi no. Trgi so posebno dobro založeni s sadjem in z zelenjavo. Kilogram paprike velja tri lire, zelje 3.60 do 4 itd. Kilogram jabolk velja (po kakovosti) 4 do 7 lir. Po zadnji ceni so tako lepa, da si jih kar vesel, če jih vidiš, še bolj, če okusiš njihov sad. Pa ludi purane, piške in divje race dobiš na tržaških trgih. Srednje težak puran velja 100 lir, divja raca pa 35 lir. Razumljivo je, da jc na tržaškem trgu ludi dovolj morskih rib, ki pa zn Tržačane niso kako posebno priljubljena jed. Po Icj jedi segajo v gostilnah in restavracijah zlasti lujci in ljudje z dežele, seveda pa tudi Tržnčani, ki se ne morejo prilagodili ccnnm mesa, ki ga jc v Trstu Še vedno dovolj. V ulici Torro Biancha, pa tudi drugod, kjer imnjo svojo lokalo veletrgovci s sadjem, si lahko prve dni meseca novembra, pa tudi oktobra srečal cele vrsto voznikov, ki so pripeljali v Trst jabolka in hruške. Kot bi bil v Ljubljani, se ti zdi. Že po govorici, ki jo, če le prisluhneš, lahko ugotoviš, da so ti vozniki Slovenci iz Divače, Trbiža, Na-klja, Lokve in drugod. Njihovi klobuki, ki naličijo kranjskim, pa tudi njihovi obrazi jih izdajajo. Govoril sem s temi kremenitimi Kra-ševci. Ohranili so svoj kraški značaj, ohranili vse, kar jim je bilo sveto. Kako veseli so bili, ko so mi lahko govorili o letošnji dobri sadni letini, pa ludi potožili o svojih težavah in trpljenju. .laholka so prodali veletrgovcu kilogram po 6 lir, pa tudi po pet in pol. Čc hodiš |K) Trstu z odprtimi očmi, pa vidiš tudi marsikaj takega, česar številni Ljubljančani, ki prihajajo zadnje čase s polnimi denarnicami v to mesto, ne vidijo. V Trstu je tudi mnogo reve-žev. Tam v Kanalu pri Sv. Anionu in dalje proti pristanišču jih srečaš dovolj. Tujra kar moti, ko vidi ribiče, kako zbirajo morske školjke in jih potem prodajajo naprej. Prvič sem jedel tako školjko. Usta so mi zlezla skupaj, v grlu pa se mi je skoraj zapahnilo, ko sem jo zauiil. Potem mi je Tržačan pojasnil: »To znamo esti samo Tržačani I« Pa še o življenju v trgovinah. Živilske trgovine so odprte od 8. do 14., manufakturne pa od 2. do 12. in od 4. do 6. Zadnje dni je bil v mauufakturnih trgovinah izredno velik promet. Ljudje so kar v trumah prihajali vanje in kupovali. Se pač bližata Miklavž in Božič. Če jo mahneš dojx>ldne po tržaških ulicah, lahko vidiš ludi cele vrste ljudi, Ui čakajo pred lokali kot v Ljubljani na Sv. Petra nasipu ... V Trstu namreč dobe vsi tudi vino na karte, in sicer mesečno po 4 litre. Cena temu vinu je po štiri lire. To vino je oblast zaplenila Hadoglijevcem in ga sedaj deli ined prebivalstvo. Drugače se tržaško življenje spet uravnoveša. V Trstu je še mnogo ljudi, ki so odvisni le od podpore Rdečega križa. Tako jo n. pr. samo okrog 000 Slovencev, ki so se zatekli po prevratu v Trst in čakajo rešitve. Prav te dni se mudi v Trstu depu-tacija, ki se jo oglasila pri zastopnikih nemške oblasti iu posredovala za številne internirance, ki so so po prevratu zadržali v Trstu. Oblasti gredo vsem na roko in pomagajo, če le morejo. Pred železniško postajo sem n. pr. srečal sestro Kdečega križa, ki je prav brala iz posebne knjigo v velikem krogu zbranim tujcem, ki so prišli v Trst, da bi zvedeli kaj o svojcih. Tako je življenje v Trstu. Taki so vtisi, prav grobo podani, ki sem jih dobil kot dvadnevni gost v tem lepem mestu, kamor mi je srce vedno želelo. Po avtobusni vožnji iz Trsta v Gorico sem srečal v Postojni ljubljanske vinske trgovce, ki so prav pripeljali z Vipavskih Brd dobro vino in mošt. Ob Štefanu smo obujali spomine in si želeli pri slovesu, da bi spel kmalu šli v Trst in v lejio Vipavsko dolino. —ko. Krivi preroki VI. —II— Naši domobranci o komunistični propagandi Razstava Marijana Pliberška Ljubljana, 16. nov. Prijazna Obersnelova galerije na Go-sposvetski cesti je v nedeljo bila zopet prizorišče pomembnega kulturnega umetniškega dogodka. Tam je namreč otvoril razstavo mladi akademski slikar Marijan Pliberšek. Je to res prva Pliberškova razstava, s katero se je predstavil naši javnosti, hkrati pa je to tudi prva umetniška razstava v letošnji ljubljan. jesensko-zimski sezoni. Skoraj čudno se zdi, da smo imeli pomladi in poleti več razsiav, kakor jih iinamo sedaj, seveda pa je še upanje, da se bodo naši umetniki potrudili, saj imajo, kakor čujemo, obilo novih in tudi starih del, ki so vredna, da se z njimi spozna občinstvo. Zanimanje za umetnost je v Ljubljani še vedno močno živo in vsaj moralni uspeh je zagotovljen slehernemu kvalitetno ustrezajočemu umetniku. Naše občinstvo je precej skeptično in nezaupljivo, zlasti kadar gre za umetnika, ki je tako rekoč še neznan in nastopa, kakor recimo sedaj Pliberšek — prvič. Moramo pa reči, da občinstvo, ki je v nedeljo in ki bo še tekom prihodnjih dni obiskalo to razstavo, ni bilo in ne bo razočarano. Pliberšek se nam je s svojimi umetninami predstavil kot močna, prepričujoča osebnost, kot zrel umetnik, ki je že premagal mladostne borbe in iskanja. Vseh 43 razstavljenih umetnin dokazuje popolno pretehtanost in resnost mladega umetnika. Ni s tem rečeno, da je slog in način podajanja pri Pliberšku že ustaljen, saj je umetnik še mlad in v življenju bo morda še neštetokrat menjal umetniško usmerjenost, toda tako, kakor slika sedaj, tudi tako nam je simpatično in nam imponira. Umetniku se seveda vidi, da je resno študiral starejše šole, dunajske in italijanske in pri njih dosti pridobil, predvsem dovršenost podajanja. Morda je to spričo umetnikovih mladih let ponekod v škodo, zakaj kar nekaj antičnega se prijemlje teh slik, umetnikovo lastno mladostno hotenje pa si bori izraza skozi lastno močno individualno noto. Zato na obiskovalca najbolj vplivajo tehnično sicer manj dognane, toda bolj samosvoje slike, recimo oba trboveljska Motiva, »Deževen dan«, »Rožnik« itd., kakor pa res lepa in s finim čutom in velikim obvladanjem barv, svetlobnih odtenkov in kontrastov podana številna tihožitja. Prepričevalen, izrazit je tudi umetnikov avtoportret. Umetnik je razstavil 40 olj in tri grafike. S temi tremi grafikami je najbrž hotel pokazati, da je virtuoz tudi v tej tehniki, tako v sepiji in v ujedanki, To se mu je posrečilo v polni meri. Razstavo je obiskalo prvi dan — kljub neugodnemu vremenu — prav lepo število občinstva, med temi skoraj vsi znani ljubitelji umetnosti v Ljubljani. Na raz stavi so se vsi prepričali, da se nam je tokrat predstavil res močan, krepek mlad umetnik, od katerega moremo pričakovati še mnogo. Razstavo prav toplo priporočamo v obisk. C. K. Ljubljana, 16. novembra. Po raznih ljubljanskih poslopjih, ki so nekatera spremenjena v domobranske vojašnice, je vse živo. Vsak čas prihajajo nove gruče kmečkih fantov in mladih mož, vprašujejo za vodilne častnike in se kar v trumah prijavljajo k domobrancem. Dežurni častniki imajo polne roke dela z vpisovanjem novincev in slalno so zaposleni S pojasnjevanjem pogojev, pod katerimi more poslali fant ali mož domobranec. Mnogo med njimi je tudi takih, ki so včasili morda simpatizirali s tnko imenovano »Osvobodilno fronto« ali ji celo na ta ali oni način skrivaj pomagati, ko pa so na lastni koži spoznali, kakšna je Iu »svoboda« v resnici, so poslali najbolj zagrizeni nasprotniki komunistov. Ti so tudi najbolj goreči kandidati za domobransko legijo. Seveda pa vodstvo domobrancev skrbno izbira nove borce za domovino. Ne zadostuje samo telesna spo-sobnosl, temveč ludi zanesljivost vsakega moža. Razveseljivo je, da se v velikem številu priglaša tudi mestna mladina, v kolikor se ni že poprej prijavila k boniobranceni. To jc toliko večjega pomena, ker je med lo mladino dosli bivših častnikov, aktivnih in rezervnih, ler zanesljivih, sposobnih organizatorjev ler poveljnikov. Zn dotok novih prostovoljcev jc značilno, da Ircnulno poveljstvo domobranskih čel nima dovolj uniform, da bi enotno obleklo vse sveže in boja željne čete. fako vidimo straže v civilni obleki in amo s slovenskim znakom na čepici. To-a glavno jc ponos, ki žari iz leh mladih oči. Kakor čujemo, sc je poveljstvo domobrancev že pobrigalo za dovoljno količino uniform iu seveda tudi orožja, tako, da bodo v prihodnjih dnevih vsi domobranci res vojaško oblečeni. V veliki večini ti mladi fantje in možje niti vojaške priprave nc polrebujejo, ker so bili Žc skoraj vsi nekoč vojaki; najmlajši, 18 do 20 letni fantje pa so žc tako goreči, da zadostuje le nekaj navodil in zgledov starejših, pa so že zreli vojaki, ki znajo vojaško nastopali in tudi pravilno rabili orožje. Zanimiv pa je pogovor s temi kmet-skimi fanti in možmi, ki so prihiteli iz svojih opustošenih in dostikrat požganih vasi. Pripovedujejo o trpljenju, o preganjanju, o borbah, ki so jih doživeli s komunisti. Skoraj vsi se sxrinjajo v tem, da so šli h komunistom predvsem in najprej vaške barabe, potepuhi in delonirz-neži. Kdor jc bil v vasi znan kot poljski al, kol izprijen študent, kol priložnostni geni ali lovec na dole kmečkih deklet, la jc sedaj golovo pri komunistih. Pridružila se jc in celo vodilna mesta pri komunistih jc zavzela slaboznana vaška Gg. kavarnarji, gostilničarji in trgovci pozor! Opozarjamo tem potom vse Imetnike steklenic od oranža de S. Pellegrino. kateri so prejeli te Izposojene proti pologu jamtevlne. da nam najkasneje do dne 10. decembra 19« vrnejo vse steklenice od oranžade. V nasprotnem primeru bomo primoranl poslužltl se zakona o zaščiti steklenic. Z ozlrom na to, ker je nemogoče v tako kratkem času obvestiti vsakega Imetnika steklenic posebej, smatrajte vsi Imetniki stcklenlc oranžade gornje kot direkten poziv. S. Pellegrino glavna zaloga — Ljubljana, Kolodvorska ulica S. »polinteligcnca«, čc sploh to ime zasluži. Zunimivo je tudi, da so pri komunistih tudi sinovi »vaških magnatov«. Kjer koli so komunisti zasedli kako večjo ali manjšo vas, so sc po navadi spravili na male kmete, na kajžarjc in njihove družine, vaškim magnatom pa niso skrivili niti lasu, seveda ne, čc je bil sin ali nečak komunistični voditelj in jc oče podpiral z denarjem ali z živili one v gozdu... Ako ne bi bila stvar žalostna, bi se morali od srca nasmejali tudi zločinski komunistični propagandi na deželi, s katero so komunisti vabili naivne lahko-verneže k sebi. Tako so na primer v okolici Stične govorili malemu kmetiču: »Vidiš, ko bo zavlau.il komunizem, ona klo-šterska leha, ki sc drži tvoje njive, bo tvoja, seveda, če boš naš. Damo ti črno na belem.« In res so mu dali neko pisanje, s katerim je kmet postal »lastnik« določene zemlje, seveda lc v bodoči komunistični državi. Kmet jc od tedaj navdušen pristaš komunizma in nc pomaga nobena še tako prepričevalna beseda pn-melnejšili sosedov. Zapeljani kmet sc najbrž nc zaveda, kaj poincnja komunizem in njegovi kolektivistični kolhozi, kakoa jih je uvedel komunizem v Rusiji in kakšno vlogo ima v njih kmet... Drugemu kniclu so na primer govorili: »Vidiš, kaj boš vedno oral s kravami. Tisti farovški konji, li bodo tvoji I« Kmet jc bil seveda pridobljen. Zopet so govorili: »Ta občinski (državni, grajščin-ski, cerkveni) gozd, la bo tvoj, komunizem bo vse lepo razdelil!« In ljudje — nc vsi — so verjeli komunističnim blebe-tačem, ne zavedajoč se, da bi bil pravi komunizem zadnji, ki bi kmetom kaj dal in da bi imeli polem od gozda, lako lastnega kakor tujega ali javnega še neprimerno manj koristi, kakor pa sedaj. Tudi druge strune so napeli komunisti. Ako so zvedeli, da se kje mož ne razume z ženo, so mu govorili: »Komunizem ti bo dal drugo babo, izbral si jih boš kolikor boš hotel. Staro boš mogel kar zastrupiti ali ustreliti, čc boš le hotel.« Pa zopet so govoriii ženi: »Grunt, ki jc pol tvoj, pol njegov, bo ves nalc prepisan. Moža boš lahko prepodila od domal« Tako so si komunisti pridobili na »terenu« dosti skrivnih pomagačev in podpornikov. V resnici jc marsikje bila ženska kriva vsega zla, ki jc prišlo nad deželo. Svoje obljube »svobodne ljubezni«, knkor imenujejo komunisti nebrzdano spolnost, so delili res velikodušno. Toda streznjenje jc prišlo, žal po odkupnini tolikih žrtev in po morju groze in trpljenja. Zdravega čula slovenskega i kmeta komunizem ni mogel sprevreči. To ! ravno dokazuje sedanji veliki dotok zdra-i ve kmečke miadine v domobranske vrste. Kaznovani trgovci in kupci Zaradi draginjskih prekrškov so bili kaznovani: Prodaja živil po višjih cenah: Jakoš Helena, posestnica, Bizovik 5, 200 lir; Vivoda Janko, poslovodja, Vožarski pot 3, 500 lir; Šuštar Fran, prodajalec, Gosposvctska 84, 500 lir; Glavnik Marjo, trgovec, Gosposvetska S«, 500 lir; Mav-rič Zorka, uslužbenka, Kapiteljska 3, 50 lir; Vraz Vojko, trgovec, Puharjcva 3, 2000 lir; Kovačič Josip, trgovec, Mestni trg 17, 200 lir; Hodko Marija, prodajalka, Mandeljčeva ul. 7, 2000 lir; Pcčovnik lletena, uslužbenka, Mandeljčeva 7, 400 lir; Zrimšck Josipina, gospodinja, H rastje 10, 200 lir; Pretnar Josipina, trgovka. Čevljarska 2, 50 lir; Virant Neža, po-■lovodkinja. Rimska S, 200 lir; Leskovic Ana, last. mlekarne, Cirll-Mctodova 47, 2C0 lir; Ko-rinšek Ladislava, prodajalka, Poljanska 25, 100 lir; Jerina Vida, prodajalka, Kladczna ul. tO. 500 lir; Dcžnian Marija, prodajalka, Mandeljčeva 15, 500 lir! Primožič Anton, gostilničar, Rožna dolina C. VIU-5, 2000 lir; šlcpcc Angela, posestnica, Hradcckcga 30, 500 lir; Može Josipina, posestnim. Knezov Stradon 17, 200 lir; Gregorič Marija, prodajalka, Strcliška ul. 10. 300 lir; Skof Marija, posestnica, Korunova II, 200 lir; Pleško Stanislava, posestnim, Dobru-nje 37, 300 lir; Pcršin Marjeta, prodajalko, Mandeljčeva 17, 300 lir; Fakin Rudolf, prodajalec, Celovška 53, 100 lir; Ferfila Franc, posestnik, Rožna dolina r. 11-7, 100 lir; Metelko Ivan, posestnik, Slrcliška 18, 1000 lir; Vidali Elizabeta, zasebnim, Vodnikova 13, 200 lir; Golo Morija, prodajalka, Mcteljkova 19, 200 lir; itibernn Marija, last. mlekarne, Glinška 5, 500 lir; Koren Marija, trgovka, Malgajcva 10, 300 lir; Jeras F.gidij, trgovec; Tvršcva 152, 5000 lir; Scliciclier Adolf, prodajalce, Ljubeljska 9, 300 lir; JaroS Josip, čevljar, Breg 2, 500 lir! Babšek Rozalijn, branjevka, l.itijska, nova hišo, 100 lir; Dcžmon Marija, branjevka, Mandeljčeva 15, 200 lir; Jc-mcc Helena, posestnica, Knezov Stradon 60, 300 lir; Kokalj Neža, znsebniea, Jarše 14. 200; Bolka Terezija, posestnica, Složirc 3, 200 lir; Kranjc Draga, prodajalka, Tovarniška 25, 200 lir; Petrovčič Marija, zasebnica, Lesno brdo 29, 200 lir; Maver Alojzij, trgovec, Zaloška 69, 500 lir; Glavan Marija, lastnica mlekarne, Ciril-Mctodova 37, 1000 lir; Zopnšck Marija, zasebnica, Pot" na Rakovo Jelšo 54, 200 lir; Majcen Marija, zasebnim, Rudnik 67, 300 lir; Hltejc Jakob, branjevce, Rožna 33, 200 lir; Acretto I erozija, posestnica, Lompctova 9, 200 lir; ško-tič Frančiška, lasln. mlijiarnc, Ciril-Mctodova, 500 lir: I.očniškar Helena, hranjevka, Galjevi-ca 172, 500 lir; Dobcrlct Elizabeta, zasebnica, Sv. Marka 20, 500 lir; Dimnik Jožefa, hči posestnika. Jarše 2, 200 lir; Jeras Marija, zasebnica, Cesta na Loko 18, 200 lir; Lindič Ana, zasebnica, Koželjeva 16, 200 lir; šimnovec Marija, branjevka, Mandeljčeva 15, 500 lir; Izlakar Albin, gostilničar, Dalmatinova 3. 1000 lir; Se-balj Marija, poslrežnica, Jernejeva II, 50 lir; Marinčič Ana, prekupčevalka, Horjul 92. 300 lir: Menart Ivanka, trgovka, Jurčičev trg 2, 500 lir; Krušič Neža, delavka, D. M. v Polju, 100 lir; Dovč Lucija, zasebnica, Stožice št. 13, 200 lir; Iskra Matilda, zasebnica, Milčinskcga 61, 200 lir; Saksida-Orcl Ivanka, trgovka, Galjevica 174, 500 lir; Jamnik Martina, hči posestnika, Studenec 14, 200 lir; Hubad Joško, gostilničar. Pred škofijo 18, 500 lir; Košak Josipina restnvratcrka. Tržaška 62, 2000 lir; Majcr Dionizij, poslovodja, Lepi pot 16, 200 lir. Prodaj« racionlrnnih živil brez odrezkov živilskih nakaznic: Kokalj Ivan, pek. mojster, Rožna dolina c. 11-39, 1000 lir; Bertok Anton, poslovodja, Erjavčeva 11, 500 lir; Soklič Franc, trgovec, Breg 20, 500 lir; Mramor Marija, prodajalka, Lavričeva 15, 300 lir. Postrežb« gostov s svinjsko pečenko In golažem v prepovcdnnem času: Dolničar Slavko, gostilničar. Gradišče 13, 3000 lir; Hočevar Ro-zalija, gosliluičarko, Nunska 4, 200 lir. Hranitev svežega govejega mesa, neopravičeno zaklanega: Gmnjnar Anton, pek. mojster, Cerkvena 19, 300 lir. Ncprijava prašičev Prevodu: černe Ivana, posestnica, Zg. Hrušica 13, 500 lir. Neoznačcnjc cen na fižolu In čebuli: Uranič Urša, gospodinja, Obrije 2, 100 lir. Prekršek pri peki kruha: Bizjak Ivan, pek. mojster, Celovška cesta, prijavljen drž. tožilstvu. Prodaj« pesk« po obl. neodobrenl ccnl: Jev-nikar Franc, posestnik, Vodmatski trg 6, 300 L. Prodaja negnšenega «pnn po obl. neodobrenl ceni: Kočevar Frane, zasebnik, Pokljukarjeva cesta 2, 200 lir. Neopravičeno prcjcmnnje živilskih nakaznic: Gcrlicn Rozalijn, gospodinja, Ulica 3. maja 14, 200 lir; Varoga Ivan, posestnik, Sinkov stradon 30, 2000 lir; Avbclj Tercza, poslovodkinja, Tržaška 58, 1000 lir. Prodaja kavlncga snrogata po oblnstveno neodobrenl ceni: Sedlar Ivan, tovarnar, Beethovnova 14, 200 lir. Prodaja mnnufnkturneg« hlng« brez odrezkov oblačilnih nakaznic: Sclakovič Danijel, Hotel Miklič, 200 lir. Nabav« mannlnkturneg« h!«ga hrez predpl snnili bonov: Gcrkinan Anton, poslovodja. Rimski trg 2, ',00 lir; Žlcndcr Anten, trgovec. Knaf. IIjeva 12, (000 lir; Bajda Marija, trgovka, Pred škofijo 16, 100 lir. Prodaja ovsenih kosmičev po oblastveno nc Kdor spozna veliki aparat za propagando in vidi velikanske naklade brošur, ki jih raziskovalci Pisma zastonj delijo, pač vpraJa. kdo daje sredstva za to, in kdo vodi gibanje. Leta 1023 je izšel v švicarskem časopisu »Morgen« zanimiv dokument. Rilo je pismo, ki ga je pisal iz .Amerike član prostozidarske lože nekemu švicarskemu bratu, ki je potem izstopil iz družbe in pismo objavil. To pismo govori o tem. knko dajejo židovski in prostozidarski bogataši denar pisnmslcdotn za njihovo delovanje. Ko je pismo izšlo je nastal vihar: raziskovalci svetega Pisma so grozili s tožbo, a ker je uredništvo trdilo, da je pismo pristno, so — lepo utihnili in se umaknili. Saj vemo, zakaj. Važen je tale odlomek iz tistega pisma: »Ljubljeni brat! ... Vaše drugo vprašanje zadeva Mednarodno združenje resnih raziskovalcev Pisma, ki ima svoj glavni sedež v Brooklvnu. Seveda nnm ti ljudje mno-po koristijo. Mi jim dajemo po znanem indirektnem potu mnogo denarja s posredovanjem nekih bratov, ki so si ga napravili v \ojni. Njihove debele listnice tega ne čutijo. Štejejo se pn k ju-dom... Načelo, podjarmiti kako deželo, je — izkoristiti njene slabosti in izpodkopati njene stebre. Naši sovražniki so protestanti in katoličani v Evropi; njihove dogme so nadležne našim načrtom. Zato moramo storiti, knr pač moremo, da bi znižali število njih pristašev in jih osmešili.« Temu gotovo ni treba ničesnr pripominjati. Pismo nosi datum 27. decembra 1022, a ponatisnjeno je v Fre-yen\valdovi nemški brošuri »Die Zeu-gen Jchovas«. VII. Sedaj pa smo prišli do zadn jega dela propagande pismoslcdov. Tukaj se oni borijo i. verskim geslom: Proti svetopisemskemu nauku o peklu. Nekaj malo bož.Jiih izvoljencev, namreč ljudje judovske postave in tisti, ki 6c jim podvržejo, se sme nadejati večnega zveličanja. Vsi drugi pa bodo uničeni. Frevenwald je iskal po Rutherfordovih spisih podatke in jih sestavljal, ter je prišel do zaključka, da se bo od vsega človeštva rešilo morda sumo za 2 odstotkn ljudi, vse drugo pa bo uničeno. »Uničeno« pa ne pomeni »jiogubl jeno«, ampak po besedi naravnost iztrebljeno, izbrisano z dušo in telesom. To pomeni, da pekla torej ni... Spominjamo se mladosti ustanovitelja te sekte in njegovega strahu pred peklom. Je bilo pač najbrže tako, da jo oil pod učinkom ne samo svetopisemskih besed, ampak tudi človeškega opisovanja peklenskih muk. Onim in tem je samo namen, ljudi, ki so nagnjeni k lahkomiselnosti, opozarjati nu resnobo večnih resnic. Dobri Russel pa s svojimi nasledniki vred taji besede o »nc-pogasljivem ognju« in o kraju, »kjer., črv ne umrje in ogenj ne ugasne« (Mk 9, 44. 4S). Mesto je točno vzeto iz Izuije (66, 24). Starozakonska slika usode pogubljenih je podana s stališča doživetja izraelskega vojščaka po bitki v vročem podnebju: Kakor namreč ležijo na bojišču ranjeni ter jih mučijo vročica in o^rci. To jc podoba, prilika, in Jezus je uporabil v svoji pridigi to ljudsko predstavo, da bi podal sliko usode vseh hudih grešnikov. To in druga mesta v bibliji proglašajo pismosledi meni nič tebi nič za »uničenje«, ko besedilo Svetega Pisma vendar poudarja življenje v mukah, torej ne prestanck ali izgubljenjc v prazen nič. Pojasnilo pismosledov se drži tod adventistov, ki trdijo: Človek tudi po svoji duši ni neumrljiv, ampak je minljiv kakor žival in samo milost odrešenja more redke izvoljence obuditi k večnemu življenju. A Jezus pravi (po Mateju 10, 28): »Ne bojte se tistih, ki umore telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel.« Besedilo loči nmrljivo, [lozemeljsko telo od neumrljive duše in uči, kakor tudi drugi teksti (na primer oni o bogatem potrošniku), da tudi duše pogubljenih, kakor sploh vseh ostalih žive, in to »v večnem ognju, ki je pripravl jen hudiču in njegovim angelom« (Mt 23, 41.). Ruthcr-ford ie podnl prvo mesto v Mateju tako: »Ne bojte se tistih, ki morejo ubiti telo, ampak bojte se Jehove, ki more. vse vaše bitje za večno ugonobiti!« S takim slepomišenjem in prevračanjem svetopisemskih besed se seveda more vse »dokaznti«. Tudi v Razodetju se o hudobnih ne pravi, da bodo ugonobljeni ali uničeni, ampak o hudiču kakor tudi o »zveri« in »lažnjivem preroku«, to je o pristaših Bogu sovražnih sil, je rečeno: ».. in mučeni bodo noč in dan na vekov veke.« (Razodetje 20, 10). Zanimivo je, da pismosledi spretno špekulirajo na Človeško sočustvenost. Tudi veren človek rad pomisli nn svetopisemske besede o ljubezni Boga, ki je v«e ustvaril in »nič ne sovraži, kar je ustvaril«. (Modr. II, 23) in iki hoče, da bi se vsi ljudje zveličali.« 1 Tim. 2, 4). Svetemu Pavlu se zdi. da Kristusova moč odrešenja doseže cilj čim bo večnemu Očetu »vse podvrženo« in »se bo tudi sam Sin podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.« (1 Kor. 15, 20). (Dalje.) Razdeljevanje jabolk Razdeljevanje Jabolk. Dodatno k včerajšnji ohjavl v časopisju raideljuje Jabolka za otroke do 9. lela starosti tudi tvrdka T. Marinko, fimartlnska cesta. odobrenih cenah: Starin Leon, tovarnar, Florijanska ulica 30, 500 lir. Prodaja hrnstoveg« in bukovega lesa po obl. neodobrenl ceni: Šiška Ivan, tovarnar, Puc-cinijeva 4, 500 lir, Podlo početje komunistov med interniranci Pričevanje očividca Iz ženskega koncentracijskega taborišča v Viscu Prišel sem v Visco dne 11. junija 1943 in to na prošnjo svoje žene, ki je bila tam internirana in ki se z njo nisem videl že deset mesecev. Vtis, ki (Ja je napravilo taborišče name, je bil zelo nepo-voljen. Bilo je to žensko taborišče, kjer so gospodovale in ukazovale ženske, ki so bile strastne komunistke, a jih to ni niti najmanj oviralo, da ne bi bile tudi vdane prijateljice kapitana, tabornega poveljnika. Po dogovoru s pododborom Samopomoči« v Padovi sem bil pooblaščen osnovati tudi v Viscu njen odsek. Začel sem torej organizirati to podporno ustanovo za internirance. Bila je to težk.a stvar, kajti kljub jasno izraženemu in čistemu namenu sem že s prvim dnem imel razne nasprotnike. Dne 27. junija sem dobil prve štiri pakete od »Samopomoči«, da jih razdelim med najbednej-še. Vsebina paketov je bila sledeča: 18 škatelj kondenziranega mleka, 5 kg marmelade, 5 kg rib v olju in 5 kg sira v škatljah. Takoj po prejemu paketov sem šel v šolo ter se dogovoril z učiteljico. Šola je imela 92 otrok, Slovencev in Hrvatov. Prvi dan naj bi dobili otroci po en kos sira, naslednji dan marmelado, mleko pa bi se razdelilo med žene, ki imajo otroke do 6 let stare, ribe onim Slovencem, ki niso dobili nobenega paketa. Sklicati sem dal otroke in začeli smo deliti. Toda glejl Čeprav je bila ta akcija zelo dobrodelna in nesebična ter izven vsakega strankarskega prizadevanja, so se ji uprli komunistični ljudje in takoj začeli s prizadevanjem, da jo zabranijo. Poslužili so se pri tem najbolj ogabnega sredstva: krive denuncijacije. Šli so k poveljniku in mu ovadili, da s svojim delovanjem izvajam propagando proti Italijanom in da mi te pakete pošiljajo komunisti, da z njimi vršim komunistično propagando. Toda to še ni bilo vse! Istočasno pa so delali med interniranci propagando, češ da naj ničesar ne vzamejo od mene, ker s temi paketi hočem pridobivati ljudi za belo gardo. Kdor bo kaj vzel od njega, ga bodo smatrali za belogardista in izdajalca slovenskega naroda. Govorili so d^lje: »Mi imamo dokaze, kdo je ta človek Kapitan me je poklical na zagovor. Nahrulil me je, zakaj delim pakete in kdo me je poobiastil, da smem to delati. Ko sem mu odgovoril, da delam to zakonito in zgolj Lz namena, da storim kaj dobrega za trpeče ljudi, mi je nadaljnje razdeljevanje prepovedal, vse ostale pakete pa zaplenil s pripombo, da me bo dal zapreti, če nc bom prenehal s svojim delovanjem. Zvečer so mi komunisti priredili pod-oknico ter prepevali komunistične pesmi in vzklikali: »Vse bele bomo pobili! Pakete, ki mi jih je kapitna zaplenil, so pozneje sami razdelili in z njimi delali propagando za komunizem, mleko in ribe pa kar sami pojedli v družbi s kapitanom, medtem ko siromašni in gladu-joči interniranci niso ničesar dobili. V pisarni ob bogato obloženi mizi pa so se zabavali kapitan in komunistke! Kaj sem mogel narediti! Pisal sera v Padovo in pojasnil položaj. Ustavili so zato nadaljnje pošiljanje paketov. Komunisti so me od sedaj naprej smrtno sovražili in iskali načinov, kako bi mi škodovali. Prišel je čas, ko bi motala biti moja žena z enoletnim otrokom izpuščena. Kolika sreča zame in zanjo. Bili smo že uverjeni, da bo šlo vse po sreči. A kaj so naredili ti podležil Zamenjali so imena, nastala je zmešnjava, in tako so na ime moje žene vpisali ime eno od ko-munistk, ki je odšla nato domov. A to nt bil samo en primer, bilo jih je več. Tako je neka žena iz Št. Vida na Dolenjskem imela dva otroka. Eden se je rodil celo v internaciji. Dobila je dovoljenje, da gre domov. Vse je že pripravila in naslednjega dne ob petih zjutraj bi morala odpotovati. Ob devetih zvečer pa pride kapitan in pravi, da je obsojena na tri mesece zapora zaradi raztrgane odeje, namesto nje pa bo šla druga; seveda ko-munistka. Ker sem že ravno pri tej ženi, povem še to: iz ljubljanske škofije je prišel slovenski duhovnik, ki je prinesel daril, obleke in denarjev vsaki ženi, ki je imela do deset let starega otroka. Za vsakega otroka je dal 50 lir. Ta denar so vpisali in pozneje tudi izplačali. Nekega dne pa pokliče poveljstvo vse one žene, ki so bile od komunistinj očrnjene ter zahtevalo od njih, da mu vrnejo denar. Poklicali so tudi to ženo in zahtevali od nje 100 lir, ki jih je dobila za svoja dva hrane so dobili dovolj. Nek sestradan revež je prosil komunista za nekoliko pre-pečenca. Komunist mu je odgovoril, da mu da paket za sto lir. Ker interniranec ni mel toliko denarja, je prosil, da mu ga da za 70 lir. Toda komunist je vpričo otroka. Moral sem ji posoditi ta denar, njega prepcčenec z nogami poteptal. drugače bi bila zopet kaznovana. Ko je prišel obiskat taborišče pape-ški nuncij ter prinesel 40.000 lir kot dar svetega očeta, so se tega denarja zopet polastile komunistke ter ga delile le svojim pristašinjam, ki so itak imel;: vsega v izobilju, revne žene pa niso dobile ničesar. Sto in sto primerov bi se moglo navesti, kako so trpeli slovenski interniranci in interniranke od teh komunističnih pijavk. V Viscu je bilo mnogo komunističnih deklet, ki so se neprestano izdajale za zavedne Slovenke, imele pa 60 cele zaloge zlatnine, ki so jo odvzele umirajočim Slovencem v rabskem taborišču. O obleki niti ne govorim. Z brezpri-merno nesramnostjo so se te komunistke metale v objem Lahom. Učiteljica Jožica je peljalla otroke na Sv. Petra in Pavla praznik k maši. Koliko je morala zaradi tega pretrpeti zaničevanja in ponižanja! Na drugi strani pa je bilo dovoljeno otrokom učiti se v šoli komunistično himno: »Dvignimo rdečo zastavo!« Zastopniki italijanske kraljeve vojske so to dovoljevali, dovoljevali celo, da so moški in dekleta nosili komunistične kape, da so ženske hodile v komunističnih vojaških hlačah. Prišel je celo čas, ko so komunistom v taborišču dovolili lastno upravo. Dne 9. septembra, po kapitulaciji Italije, je Najhujše pa se je zgodilo ob odhodu iz taborišča. Nek ničvreden advokat komunistične barve je pozabil svoj paket v baraki. Bil je preveč zaposlen z organiziranjem OF, zato se je kaj takega lahko zgodilo Ljudje so iskali po taborišču, kie bi našli kai za pod zob. Našli so ta paket in kakor bi trenil, so ga pojedli. Toda na nesrečo se je lastnik spomnil pozabljenega paketa in ga prišel iskat. Ko je videl, da je paket izginil, je poklical komunistično stražo, ki je uicla dva uboga in neprizadeta človeka. Pobili 60 ju na tla, ju teptali z okovanimi čevlji, ju končno vrgli iz barake ter iu tolkli s trdim kruhom. Napol mrtvima so tlačili v usta kruh in govorili: »Zadušita se, psa!« Tako smo nazadnje zapustili taborišče, nesvobodni, temveč mobilizirani v komunistično tolpo. Nekoliko nas ie bilo celo obsojenih na smrt Kai sem zakrivil? Želel sem dobro svojemu bližnjemu in nič drugega Imel sem stražo, ki je imela posebno nalogo, da pazi name. Imel sem občutek, da nobeden od nas ne bo več preživel teh strašnih dogodkov. Ko smo se približali Gradiški in ko smo že mislili, da sc bodo smrtne obsodbe izvršile, pa je prišla rešitev. Mnogo izmed komunistov je padlo, drugi so sc raztepli po gozdovih in vodijo razbojniško življenje. Jaz pa sem se rešil, da povem vsem tistim k: so še zaslepljeni ali pa strahopetni, kakšne krivice so sc godile poštenim Slovencem od komunistov, in kakšno zlo čaka Slovenijo, čc bi v njej komunisti prevladali. Colnik Radoslav. — II' Novi komunistični poboji v Beli krajini Pošteni slovenski lantje so v zadnjih dneh doživljali čudovite zgodbe. Eno nam pripoveduje fant iz Bele krajine: Ko so Italijani v Črnomlju zvedeli za kapitulacijo, so kar noreli od veselja. drugi umaknili z Italijani proti Kočevski reki, kjer smo pa naleteli na komunistič nc tolpe. Italijani so kar prostovoljno oddali svoje orožje komunistom: 8 tankov, 40 avtomobilov s hrano, municijo in orožjem, topov 20 do 30, metalcev več — metali so bombe. Zjutraj so sc pričeli pripravljati na odhod. Vse so spravili na avtomobile, vozove in motorna kolesa. Nam članom vaških straž so dali na izbiro, če se hočemo z njimi umakniti pred Nemci v Italijo, ali pa če hočemo ostati doma. Pred Nemci bi se nam gotovo ne bi bilo treba umikati, pač pa se je bilo vrhovni poveljnik taborišča predal oblast treba umakniti pred roparskimi komuni- komunističnemu odboru. Komunisti so takoj v resnici prevzeli oblast. Začelo se je preganjanje, propaganda, mobilizacija zaupnih, sestavljali so se imeniki tistih, ki jih je treba ubiti. Hvala Bogu, da se njihove nakane niso mogle uresničiti! Prišel je dan, ko je bilo taborišče razpu-ščeno. Denarja ni dobil nobeden. Črna slutnja je ležala nad vsemi. Komunisti pa so takoj dobili dva voza obleke. Tudi stičnimi tolpami, ki so obvladale okolico Črnomlja in ki jih mi ne bi vzdržali. Sklenili smo torej, da se z i.alijansko vojsko umaknemo v varnejše kraje. Sli smo na italijansko komando; pa kaj smo tam videli: Italijani so se že pogajali s komunisti za našo prodajo. Ko so naši fantje videli, da smo izdani, so ušli nekateri v gozdove. Ker pa kljub pogajanjem komunistov ni bilo v Črnomelj, smo se — II' Barbarstvo komunistov na Goriškem Iz Goriško prihajajo poročila o barbarstvu, ki so ga povzročili »osvobodite« 1 ji« slovenskega naroda. l'o dolgih 25 letih so goriški Slovenci po uvidevnosti oblastev zatlohili spet pravico do lastnega šolstva v materinem jeziku. Ta velevaini kulturni dogodek jo razveselil vsakega rodoljuba. No moreto si predstavljati s kakšno radostjo so sprejeli to liiagovest starši in kako so bili te novice veseli otroci, ki so po četrt stoletja zaslišali v šolah ljubo materino govorico! Zdelo so je, da so obnavljajo časi Slomškovi, ko so otroci smeli po dolgem razdobju vzeti v roke slovensko čitanko. Stari upokojeni učitelji in učiteljice so z mladostno, živahnostjo rodovoljno prevzeli pouk, ker drugih učiteljskih moči ni bilo na razpolago. Bili so ganljivi prizori, ko so sivolasi starčki in starke s solzami v očeh zopet stopili v šole, od koder so liili izgnani. Kjer ni bilo potrebnih učnih moči, so velikodušno priskočili na pomoč narodno zavedni župniki. Oznanilo s prižnic. da se bo začela slovenska šola. je bilo za goriško Slovence najbolj vesela vest, ki je odjeknila v najbolj oddaljene vasi in hiše. Pri otvoritveni službi hožji se niso zbrali le otroci, ampak vsa vas. Ta dan je bil za vse narodni praznik, poln veselja in upov. Ponekod so se šole odprle žo v oktobru, drugod se polagoma odpirajo po krajevnih razmerah. Kazno je bilo, da bo tekom meseca pouk že povsod. I*a je udarilo s hribov kot mrzla ledena burja. Komunistično vodstvo, ki »čuva svobodo, hrani narodne pravice, trebi izdajalce« je izdalo svojim teren-cem ukaz: Nikjer so nc smejo odpreti slovenske šole in noben otrok ne sme vanje! Učitelji, ki bi otroko učili slovensko, čaka maščevanje! Ta podla, barbarska in teroristična protinarodua prepoved »Osvobodilne Streljali so iz topov, pušk, mitraljezov j , . , , — ..i! i---u. i-...*—-. __•«_!• sto, 5000 pušk in velike množine munici- je. Istočasno so komunistom sami poka zali vse člane vaških straž, ki so bili pomešani med italijanskimi vojaki. Ko munisti so jih povečini potaknili v svoje edinice. Jaz sem ostal med italijanskimi vojaki, jim ob ugodni priliki ušel in prišel v Ljubljano. Tu sem se 14 dni zdravil, na kar sem se ja/il na poveljstvo slovcn skih domobrancev. Kot prostovoljec sem se potem udeležil ofenzive proti komu nističnim tolpam v smeri: Karlovec—Kočevje—Ribnica—Loški potok Odšli smo iz Karlovice in v Gribljah prišli na slovensko ozcml|e. Sli smo proti Črnomlju, od tam pa proti Kočevju. Komunistične tolpe so se povsod samo umikale. Policija in člani SS trup so šli po vseh cestah in tudi po gozdovih Borbe ni bilo nikjer. Vse vasi, koder smo šli, so bile prazne, ker so vse moške odpeljali komunisti. Tudi žensk je precej odšlo, a te vse prostovoljno. Doma so ostali samo Otroci in nekaj žensk. Prav isto smo videli na poti proti Kočevju. Kočevje smo našli popolnoma pra*no. Vsi so se poskrili v okolici in sc vračali šele čez nekaj dni. V tem so se že začele borbe s komunističnimi tolpami. Sprva so bile le manjše praske, ker so se komunisti stalno umikali — do Loškega potoka. V Loškem poteku pa smo obkolili IX. brigado. Zvečer je bilo nekaj malega streljanja, nakar so se pa že začeli predajati, najprej seveda prisilni mo-biliziranci. Od njih smo zvedeli, da je Scrccrjeva brigada, ki smo jo tudi preganjali, pobila 2. novembra v Travni gori 45 naših fantov in še nekaj drugih, neznanih. Vsa IX. komunistična brigada je bila uničena. Tu so me iz čete odpustili. Sel sem proti Kočevju in od tam v Črnomelj in v Metliko. Doma v Metliki sem opazil, da so ljudje silno preplašeni. Eni se boje komunistov, ostale so pa komunisti zastra-šili pred Nemci. Pravili so mi, da so člani komunistične zaščite sami tožili naše ljudi kot komunistične zaščitnike, ki jih je treba takoj uničiti. Nekateri, ki so bili na tak ogaben komunistični način zastra-šeni, so res zbežali iz vasi v hrib, kicr so jih pa komunisti pobili. Tako so padli: Vraničar Martin iz Rosalnic, Sodeč Jože iz Radovic, Kramarič Stanko in žena Terezija iz Rosalnic. Ženo Terezijo so komunisti ubili kar doma v hiši. Ubiti so še: Bajuk Marija iz Rosalnic, Gornik Anton iz Slamne vasi, Dragovnn Anton iz Slamne vasi. Mogoče )ih je padlo še več iz okoliških vasi, a je bilo nemogoče izvedeti imena, ker se nihče ne upa ganiti z doma. Grozili so, da bodo nekatere družine v celoti iztrebili. Vendar, pošteno slovensko ljudstvo se zbira in bo udarilo po teh zločinskih krvnikih! Irontec je goriško ljudstvo, ki je vsaj v začetku verjelo njihovim sladkim obljubam in zagotovilom — trpko razočarala in v dno duše razburila. Naš narod na Goriškem — dobi zopet osnovno pravico do materinega jezika — pn ti pridejo pritepenei iz Ljubljane iu bivše Jugoslavije, kjer so ves ta čas, ko je goriško ljudstvo stradalo materine besede, vsi presiti zabavljali in so igrali s šolstvom, ker so ga imeli preveč — in ti s pestjo in kroglo iugajo, če lioš poslal otroka v narodno šolo! Nak, ta jo bila pa že predebela in večina vasi so sploh ni zmenila za te prepovedi komunističnih nasilnikov. Ves naš narod odločno protestira proti tem satanskim ukrepom 0F in poziva vse narodno zavedno rojako na Goriškem, naj se nikar no plašijo pred komunisti. Hočemo slovenskih šol, odločno pa zavračamo komunistične! Komunisti so pa s tem svojim barbarskim odlokom jasno izpričali svojo protinarodno internacionalno smer in pokazali, da jim ne gre za slovenstvo, temveč za komunizem. In to dejstvo je odprlo oči marsikateremu zavednemu Slovencu na Goriškem. Pozivamo vso na£o slovensko javnost, da priskoči na pomoč otročičem na Goriškem! Otrokom manjkajo knjige, predvsem šolske. Dajmo jim za Miklavža dar, ki so ga zastonj čakali petindvajset let! Zhirajmo in pošiljnjrno našim malim bratom in sestram ua Goriškem! —pv— NE POZABITE KUPITI ROMAN V SLIKAH » I v A N H 0 E « Hinavstvo in rcsnica Sedaj, ko jc komunizem doživel ponovni poraz in zopet rabi ljudskih sira-potij, da se dokoplje do moči, )e zopet po-tajil svojo naravo in na vsa usta vpije, da nasproti veri nikakor m sovražno razpoložen, da je laž in kleveta, ko »Slovenec« in »Domoljub« pišeta o komunističnem brezboštvu in verskem preganjanju. Celo tako daleč gre, da proglaša komunistično stranko za zaščitnico vere in svobodnega prepričanja. Celo Edvard Kardelj — glavni kolovodja komunizma v Sloveniji, sc ne sramuje zatrjevati v nekem svojem zakotnem komunističnem listu, da je laž in kleveta, če kdo pripisuje komunizmu veri sovražno razpoloženje; na dolgo in široko govori o komunistični stranki in o Sovjetski Rusiji kakor o nekaki obljubljeni deželi za svobodo krščanstva. Večje hinavščine seveda ni mogoče misliti. Dovolj priča o sovražnem razpoloženju Sovjetske Rusije, zlasti do krščanske vere ogromno zatiianje, ki sc jc sprostilo nad rusko pravoslavno cerkev vse do začetka sedanje vojne. Ce je sedaj Stalin taktiko spremenil, je to storil pač iz trenutne primoranosti, a nc iz idejnih razlogov. Najboli dokazuje neiskrenost njegove taktike postopanje njegovih privržencev na Balkanu, predvsem pa v Sloveniji. Kdo more tajiti, da jc bilo že nad 20 duhovnikov ubitih od komunistov in da bi jih bilo še neprimerno več, čc ne bi prišla rešitev? Ali je to prijateljsko razpoloženje nasproti veri? Kdo more tajiti, da so komunisti po deželi pobijali predvsem predstavnike verskega življenja, člane Katoliške akcije in drugih verskih društev? Kdo se šc nc spomni povelja komunistične stranke ob izbruhu španske državljanske vojske, ko je komunistična centrala v Moskvi dala navodilo, da sc v prvi vrsti brezobzirno pobije vsa španska katoliška duhovščina? Kdo more dalje trditi, da jc podli umor župnika Platiše in kaplana Vitigoja, ki se je zgodil prav v zadnjem času nekje v gozdovih nad Čatežem, prijateljska poteza nasproti krščanstvu? To more verjeti samo človek, ki mu ni dana iskrica razuma. Prilizovanje komunistične stranke katoličanom nc bo rodilo nobenega uspeha, ludi če se pod članki v tem glasilu in po drugih zakotnih listih podpisuje snm komunistični poglavar Edvard Kardelj, v Zaklonišče pred letalskimi napndi opremite čim bolj udobno! Pri tem naj sodelujejo vsi stanovalci liišel (z gospodarstva Zaslužek delavstva v ljubljanski pokrajini. Iz statističnih podatkov Zaveda za socialno zavarovanje jc razvidni, da jc znašalo v letu 1942 povprečno dnevno število zavarovanih delavcev in nameščencev 26 510 (v dobi od 11 aprili l941 do konca deccmbra 1911 29.5551. V nasprotju z zmanjšanjem števila zavarovancev se je povečalo rd 1941 na 1912 število bolnikov od 668 do 796, v šc večji meri pa je narastel ivlstotek bolnikov in sicer od 2.26 na 3 od-.lotke. Povprečna dnevna zavarovalna mezda se je dvignila od 16 58 na 23.33, skupna dnevna zavarovana mezda pa od 4S9 961 na 618.372 lir. Mesečna zavarovana mezda sc je zvišala od 12.74 na 16 13 milj. lir. Skupno pa je znašal lani zaslužek d«'« v« stva in nnmcščenstva 1936 milij lir dočim jc leta 1941 v razdobju, ki smo fla navedli zgoraj, znašal 152 87 milj. lir. Dejansko pa so bile mezde in plače višje, ker so bili zavarovalni razredi pri več plačanih delavcih in nameščencih prenizki. Trgovsko zbornica v Splitu. Hrvatske oblasti «o v Splitu obnovile t n mošnjo zbornico, ki je bila svoječnsno raz-puščena; sedaj je zopet začela delovati. Obtok bankovcev na Hrvatskem je dosegel s koncem meseca oktobrn 1943 34.32 milijarde kun. dočim je konec septembra znašal 31.82 milijarde kun. Prodaja usnja in čevljev nn Hrvatskem. Vsak kupec čevljev ali usnja inorn na Hrvatskem, čeprav ima dobavnico izstavljeno in tudi potrebne točke, predložiti prodajalcu legitimacijo o svoji identiteti. Bolgarija gradi svojo tovarno konoplje. Bolgarske zadruge so dobile posojilo 7 milijonov levov za zidavo tovarne konopljinih vlaken. KULTURNI OBZORNIK Lep album spominov | « na mladost Krista Hafnerjeva je pri Ljudski knjigarni izdala resnično svojevrstno knjigo s skromnim naslovom Moja mlada leta. Ni to mladinska knjiga v smislu mladinskega etiva, temveč je resnični album spominov nn mladost od rojstva do 14. leta, ko otrok konča ljudsko šolo. Album, kakor ga marsikatera družina vodi za svoje otroke. Kako lep spomin bi imeli sedaj v starosti, ko bi nam naši starši zapisovali našo rast, našo postopno zavedanje se sam sebe in okolice ter naše prve stopinje v svet! To idejo je povzela Kristn Hafnerjeva, znana mladinska pisateljica ter sestavljal ka 1 judskošol-skih čitank, ter je sedaj s pomočjo arhitekta Vlada Gajška sestavila tekst k takemu monnmentalnemu mladinskemu albumu, ki mu jc arh. Gujšek dui lepo knjižno obliko. V veliki obliki nosi knjiga že na naslovni strani poleg naslova Moja mlada leta tudi med vrstami zadnji verz iz Salijeve pesmi, poslanici te knjige: Jaz bom cula nad mladostjo, da se kdaj mil v dušo vrne! Knjigo začenja pesem Severina šalija, ki jo je dal v usta mamici in očku, ko otroku posvečata ta album: otrok, mladika upov, ko boš iz mlade zarje razrasel se v življenje in tam postal drfiv^ naj tvojim rosnim letom spomin zvestobo varje in bodi nama sreča kot si sedaj nebo. Kadar pa že brez naju boš v dalji prašnih cest sijala bova tebi kot onostranska luč, na teh straneh boš našel spomin in sreče ključ: otrok, ostani dober, Bogu in rodu zvest! Nato pa se vrste: na eni strani lepa pesmica o zibelki z emblemi rojstva otrokovega, na drugi pa prostor za prvo sličico v življenju ter datum otrokovega rojstva. Nato verzi o materi in očetu iz naših pesnikov, na drugi strani pa sličice staršev s podatki o njunih starših. Dve strani sta odmerjeni za slike bratov in sestra z navedbo imena in datuma. Nato pa slede pesmi o noči, angelčku (Župančičeva iu narodna), na knr ima mati dve strani prostora, da zapiše težo in dolžino otroka od rojstva do 14. leta. Prav tnko datume prvega nasmeha, prvega klica mamice in atka, prvih stopinj ter cepljenja koz ter še več praznega papirja za razne beležke. Posebni strani sta namenjeni slikam in menjavam stanovanja in njihovim opisom. Lahko noč in Uspavanka (narodni) Levstikov Cvilimožek in Župančičevi uganki o kadilnici in mon-štranci sta čtivo, zveza do strani, kjer naj ob Lavrenčičevem verzu beleži mati otrokove bolezni v prvih letih življenja. Več strani je odmerjeno beležkam za čas otroške dobe do prvega šolskega leta. 7, vstopom v šolo se začenja nov oddelek s Stritarjevo pesmijo ter vpisom učiteljevega in veroučiteljevega imena. Stran s packo odmerja prostor za otrokovo pisanje na koncu prvega polletja, čista stran pa na pisavo ob koncu prvega leta. Nato pridejo narodni običaji ter praznovanje cerkvenega leta, ki so za otroka pravi praznik. Tuko dar sv. Miklavža, za katerim je takoj prostor za kratek spis o miklavževanju; beležka o prvem svetem obhajilu ter stran za spis o občutkih prvega obhajilnega dne; dnevu božiča sledi nekaj praznih listov za vpis božičevanja; za njim pride te-pežni dan, ki je pravi praznik otrok, in kurent (ob verzih Jožeta Dularja). Lep spomin je posvečen Vstajenju (Veliki noči) potem pa majskim izletom in njih opisom; procesijam, kre-sovunju, nato pa spomina nn sveto birmo in na botre. Pod konec šolskega leta je prostor za slovo ter za končno spričevalo ob izstopu iz ljudske šole. Temu slede podpisi in slike vseh sošolcev ter popis najljubšega predmeta, obenem pa že sklep zn bodoče: kaj hoče otrok postati? Izbira poklica na koncu ljudske dobe. S tem je izčrpana snov tega albuma, ki ga zaključuje zopet lepa Šnli-jeva pesem: Zat čolniček v zarjah plava..., na katere koncu poje vila lepe besede: Jaz bom čula nad n\la-dostjo, da mu kdaj se v dušo vrne! Toda 6 tem opisom smo naznačili samo literarno vsebino lepe knjige, nismo pn še docela označili njene prave cene in njenega slikarskega značaja. Vse te pesmi — narodne kakor tudi naših pesnikov od najstarejših do najmlajših — spremljajo omamen-talni okraski arhitekta VI. Gajška, tiskani v štirih barvah! Naravnost razkošno je opremljena knjiga v lepih, ne preveč vpijočih barvah. Ves tekst jc postavljen v velikih črkah na barvnem polju ter gn krasijo v pesmih omenjeni rekviziti, ki jih arh. Cnjšek lepo stilizirane postavi ob rob strani ter jo poživi in približa otroški fantaziji. Tako je prav za prav levji delež te knjige arhitektskega značaja ter njen uspeli v likovni razporedili teksta. Tii tn je gotovo uspela, tako da knjiga predstavlja resničen album mladostnih spominov, oziroma spominov nn mladost, ki jih deloma zapisujejo stnr-ši, deloma otrok sam, ko vstopi v ljudsko šolo in že laliko beleži svoje prve vtise. Zbirke fotografij, za katere je določen prostor na straneh, samo dajo še lepši okvir tem polnim stranem. Tako je slovenski knjižni trg zn eno lepo knjigo o otroku bogatejši, bogatejši pa tudi za poseben nov tip albuma. Namenjen je otroku zn celo življenje kot spremljava mladosti, zato tako razkošna oprema ni odveč. Knjiga je gotovo najlepše darilo botrov ali botre h krstu novorojenčka, nli pn tudi otroku za god, za Miklavža ali božič. Tudi naknadno pride otroku prav, da vlepi v knjigo sličice iz svojih prvih let ter podobe svojih staršev, botrov itd. ali pn vpiše datume svojih pomembnih dogodkov v življenju- rojstvo, dan prvega sv. obhajila, dan sv. birme, imena botrov in botre, ter imena svojih součencev ob koncu šolske dobe. Lepa knjiga staršev o svojem otroku zn svojega otroka! Koliko užitkov jim lahko daje taka knjiga in koliko lepih spominov bo vzbujala v otroku, ko bo stopil v življenje in si v težavah starosti poisknl utehe v spominih nu svojo vedro mladost! Razpis literarne nagrade Literarna nagrada založbe KLAS zn leto 1944 v višini 6000 lir. — Kakor jc javnosti že znano, se je letos ustanovila nova knjižna založba K I a« (knjigarna žužek, prehod nebotičnika), ki si je postavila v svoj program načelo, da bo izdajala snmo izvirna domača dela. V letošnjem programu «o Magaj-na: Oživeli obrazi, Dular: Krka umira in Narodopisje Slovencev v dveh delili, ki so deloma izšla, deloma izidejo v prihodnjih mesecih. Založba sedaj razpisuje vsakoletno januarsko literarno nagrado za najboljši roman nli zbirko novel slovenskega pisatelja v višini 6000 lir. Zbirkn novel mora ob -egnti 16 tisknnih pol in roman vsnj 20 pol. Velikost pole oziroma tiskn se računa po Dularjevem romanu Krka umira, ki bo v kratkem izšel. Rokopise je predložiti v dveh tipkanih izvodili najkasneje do 15. januarja vsakega leta. Poleg dela. ki ga bo ocenjeval od-v, P°(' v°dstvom g. prof. Franceta Vodnika, je pripravljena znln/ba odkupiti tudi ostain dela |>o običajnem 1 honorarju. Nagrada sc izplača tnko j nn predlog odbora, običajen hoaorur pa po dogovoru z založbo. te novice Novi grobovi + Rajmund Marin. V Mirni je umrl Rajmund Marin, posestnik in krojaški mojster. Njegovo truplo počiva na farnem pokopališču pri Sv. Heleni. Sveta maša zadušnica za pokojnika ho v petek, 19. novembra, ob pol osmili zjutraj v tiršulinski cerkvi v Ljubljani. Naj počiva v miru! Zgodovinski paberki (8. listopada: 1. 1787. se je rodil v Coimeillesu na Francoskem slikar Louis Ja— Uprava policije. Ost. župnike, kl prihajajo z deleže v Ljubljano, naprošamo, da Be čimprej oglasijo v naši pisarni v dopoldanskih urah (Miklošičeva cesta 7-1.). Škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani. Svarilo! Vsakogar svarim pred nakupom triciklja St. 791 kakor tudi pred nakupom raznih delov, ker jo bil isti ukraden. VIŠJI treovski tečaj v Ljubljani sprejema kot redno slušatol je(-ice) one dijaket-njc). ki so dovršili višjo razrede srednje Sole ali pa rodni Enoletni trgovski točaj. Vpisovanje so vrSi Se naknadno. Prospekt na razpolago. Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. 1'člte se strojepisja! Nov| eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni In večerni — prično 2"- novembra. Največja moderna stro-jepisnlea: raznovrstni stroji. Desetprstna metoda. Pouk jo dopoldne, popoldne ali zvečer, učno ure po žolji obiskovalcev. Učnina zmernn. Vpisovanje dnevno. — Posebni tečaji tudi zn knjigovodstvo, korespondenco, jeziko itd. Izbira predmetov po želji. — Informacijo, nove prospekito daje: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska IS. Zasilni izhod iz zaklonišča mora biti zgrajen tako, da je podana čim največja možnost za rešitev iz zaklonišča, čc bi se hiša sesula. Srednješolcl-ke, kl nimajo letos rednega pouka, lahko koristno uporubljo svoj prosti čas, da so priučijo praktičnih strokovnih predmetov: strojepisja, stenografije, knjigovodstva, korespondence, jezikov Itd. Novi tečaji se prično v ponodoljek, '.''2. novembra. Izbira prodmetov po želji. Učnina nizka. Vpisovanje dnevno. Podrobno informacijo: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Važno opozorilo: Dljakl-lnje vseh srednjih, strokovnih In meščanskih Sol, kl letos nimajo rednega pouka, lahko nemoteno, redno In uspešno nadaljujejo svojo Šolanje, da posečajo nnS specialni »Korepetitori j Napredek« In to v središču mosta na liongros-nem trgu, ki je priznano najboljši po svoji organizaciji In odličnem pouku. Pouk se vrši v ločenih skupinah za vse šolo in razrede, za vse ali posamezno predmete, tudi za jezike. — Zahtevajte naS nov brezplačen prospekt: Vodstvo specialnih instrukclj v prostorih Trgovskega učnega zavoda Kongresni trg S. — Središče mesta. — Pazite na naš pravi naslov. Tvrdka Everest sporoča vsem ljubiteljem moderne glasbe, da jo za letošnjo zimsko sezono pripravila vočjo množino novih gramofonskih plošč najnovejših posnetkov, kn-lore so namenjeno izključno za Izposojanje. Izposojajo se tudi gramofoni. Posojnina je zelo ugodna. Poslužujte se te izredne prilike, katera vam omogoča brez nakupa posest gramofona In poljubne količine novih gramofonskih ploSč za zaželeno dobo. EVE-liEST, Prošornova 44. Dramsko gledališče Četrtek, 18. novembra, ob 1G.30: »Cvetje v Jesenic. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Petek, 19. novembra: Zaprto. (Ooneralka.) Sobota, 29. novembra, ob IG: »Kovarstvo in ljubezen«. Rod Sobota. Operno gledališče Četrtek, 18. novembra, ob 16: »Tbals«. Rod Četrtek. Petek, U. novembra: Zaprto. Sobota, 20. novembra, ob 16: »Orfrj In Evrt- dlka«. Ited B. Nedelja, Sl. novembra, ob 16: »Travlata«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Radio Ljubljana dnevni spored za 18. november: 8..10 Jutranji koneort — n Poročila v nemščini in slovenščini — 12.20 Glasboni uvod — Do 25 cm visok sneg Slnbo vreme z dežjem in snegom jc vladalo dobre 4 dni. V lem času jc dežo-mer na univerzi nameril do 0>5.9 mm padavin, množina, ki žc presega padavine, zaznamovane v letošnjem oktobru. V torek je začelo okoli 10 dopoldne snežiti. In neprestano so padali gosti, težki, mokri snežni kosmi nn ravna polja in travnike. Padlo jc do 25 cm snega v ljubljanski okolici. Prav kratka poročila pa navajajo, da je v kočevskih gozdovih padlo žc do 1 m snega. Temperatura pada, zračni pritisk se dviga. V torek jc bila najvišja dnevna temperatura +2° C, v sredo jutranji minimum +0.2° C. Barometer, ki jc v ponedeljek dosegel najnižje stanje 752 mm, se jc dvignil nn 761. 8 mm. Od torka zjutraj do srede zjutraj je bilo 24.5 mm padavin. Nad 21 milijonov vknjiženih na posestvu Zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ljubljani podaja za letošnji september poučno in značilno sliko o splošnem stanju na ljubljanskem denarnem trgu. Denarni zavodi so dovoljevali primerno visoka posojila in kredite proti vknjižbam zastavne pravice na razne nepremičnine, ležeče večinoma v okolišu nicsinc občine ljubljanske. Tako jc v septembru zemljiška knjiga zaznamovala 40 predlogov za vknjižbo zastavne pravice v varnost posojil, ki so dosegla skupni znesek 924.857 lir. Najvišje vknjiženo posojilo je znašalo 12.1.000, najnižje pa 1300 lir. Zelo redke so intabulacijc posojil na kmetska posestva v okolici. Kmet sc skuša nasprotno rešili vseh vknjiženih bremen. Dalje je bilo v septembru zaznamovanih 36 predlogov za zaznambo vrstnega reda, s katerim sc zavarujejo razni visoki lii-polcčni krediti, dovoljeni od denarnih za- Za današnji dan Koledar Četrtek, 18. listopada: Odon, opat; Posveč. cerkva sv. Petra in Pavla. Petek, 19. listopada: Elizabeta Tirinšku, kraljica iu vdova; Ponci-jun, pupež in mučenec. Lunina sprememba: zadnji krajec 19. listopada ob 23.43. llcrschcl nupoveduje lepo vreme. Dramsko gledališče »Cvetje v jeseni« Izven. Ob 16.30. Operno gledališče »Tliais«. Red Četrtek. Ob 16. Kino Union »Žensko niso angelčki«. — Predstavo ob 15.30 in 17.30. Kino Sloga »Valček s teboj«. — Predstave ob 13 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 3, mr. Deu-klanjšček, Cesta Ariclle Uee 4, in mr Bohinc, ded,, Cesta 29. okt., 31. Praktični nasveti Za četrtek: ugodneje za zunanja opravila in sušitev perila. Za petek: za vse opravke je ugodno, doma zukuriino dobro peči in se pripravimo za luruz. 12.30 Poročila v nemščini In slovenščini — 12.45 Koacort za razvedrilo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanee — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Popoldanski koncert — 17 Poročila v nemSčlnl in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Narodopisno prodavanje — 19 Slovensko narodno glasbo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanee — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporoda za naslednji dan — 19.45 Mala medigra — 20 Poročilu v nomščini — 20.10 Zvoki Puesto — 21 Pesmi za razvedrilo — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. Poizvedovanja Oseho, kl ,1o odpeljala triclkelj iz veže Cojzove hiše, Breg 20, naprošam, da ga vrne lastniku, ker gro na račun ia škodo uslužbenca. vodov in veljavni za eno leto. Taki hipo-tečni krediti so dosegli v septembru rekordno vsoto 20,358.000 lir. Dovoljeni in vknjiženi so bili milijonski krediti, tako kredit 11,400.000 lir, dalje dva kredita po 1,500.000 lir in peki kredit po 1,200.000 lir. V septembru jc torej zemljiška knjiga zaznamovala 76 primerov hipolečnih posojil in kreditov v skupnem znesku 21 milijonov 282.857 lir. Do 5 vagonov zelja v Ljubljani Ob sredah so doslej navadno na živilskem trgu prodajali zeljnalc glave, kakor tudi oh sobotah. V najhujšem sneženju v torek so z glavnega kolodvora vozili lepe zeljnalc glave in jih spravljali v mcslne lope ob Mahrovl hiši. Pet mestnih lop so z zeljem do vrha napolnili. V sredo so hitele gospodinje na trg, da bi si nakupile nekaj zeljnatih glav. Lope so bile že zaklenjene. Povpraševale so okrog po vzroku, zakaj ne prodajajo zelja, pa so navadno dobile kratek odgovor: »Zelje bodo jutri, v četrtek, prodajali. Bo nekoliko dražje, ker jc uvoženo.« Kakor zatrjujejo je prispela iz Italije večja pošiljka zelja, do 5 vagonov. Zelje je bilo na glavnem kolodvoru razdeljeno med posamezne zavode in za živilski trg. Tudi iz okolice je bilo za Gospodarsko zvezo pripeljano več voz lepega zelja. Zaradi slabega vremena in velike brozge jc bil živilski trg v sredo bolj mrtev. Malo je bilo zelenjave. Branjevci so prodajali jabolka na otroške živilske nakaznice. Kronika nesreč Reševalna postaja je včeraj zaznamovala več prevozov bolnikov v splošno bolnišnico. Nesreč ni bilo. Na Starem trgu št. 32 stanujočega trgovskega pomočnika Ilada Koželja jc zadela kap. Prepeljan jc popolnoma obubožane konzumente odirati in izkoriščali brez mej. Samo en primer. Razni ljubljanski gostilničarji so hodili zadnje tedne nakupovat vino v Vipavsko dolino direktno k vinogradnikom. Plačevali so na debelo po 8 do 11 lir za liter. V Ljubljani pa točijo to vino po cenah od 25 do 30 liri In bog ve, če ni ponekod še več ali manj krščeno. Naj veljavni predpisi ne ostanejo le na papirju! Skrajni čas je, da nastopijo z vso energijo in strogostjo za pobijanje draginje poklicana oblastva. Cas vojne je, ko se mora vsak žrtvovati, vsak sorazmerno s svojimi močmi. Vnebovpijoča krivica bi bila, da bi v teh težkih časih brezvestni konjunkturisti, ki imajo žc od prej prepolne mošnje, iz ljudske bede in iz izrednih razmer kovali še težke ka-pitalc, med tem ko si mora večina ljudi najpotrebnejše pri ustih pritrgovati in pri tem porabiti za golo borno prehra-no vse eventualne prihranke in vse dohodke, tako da je lačna in neoblečena. Ne sme biti, da bi tisoči trpeli pomanjkanje zato, da more nekaj desetin dobro živeti in še velike kupčke na stran devati. Ce se mora ogromna Večina delavnih ljudi zadovoljiti s takimi zaslužki, da se z njimi najbolj borno preživlja, potem je pravično, da se dobro situirane produccnte, trgovce, obrtnike prisili, da se zadovoljijo z zaslužkom, ki ga zakon dopušča in kl zadostuje za sedanjim razmeram primerno življenje. Dolžnost tistih, ki imajo kaj več, je, da sc ne samo zado- bil z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Sneg ovira stavbna dela Novembrski dnevi so bili sprva ugodni za razna stavbna dela zunaj na prostem. Na periferiji mesta je bila stavbna delavnost še kaj živahna. Na dolenjski strani n. pr. so se začela letošnjo jesen na treh krajih stavbna dela. Zidajo manjše stanovanjske hiše. Večjo je sezidal mehanik Romee ob Dolenjski cesti, Sedanje zelo slabo vreme, ko skoraj neprestano sneži, zelo ovira vsa stavbna dela. Zidarji bile, da bi spraviti stavbe v surovem stanju vsaj za silo pod streho. Obsojen zaradi gozdne tatvine Lani meseca avgusta in pozneje so mnogi ljudje zelo opuslošili gozdove nu Bokalcih, ki so last mestne občine Ijub- Slovcnčeva knjižnica III-5, št. 6? Lansko leto smo v 53. številki Slovenčeve knjižnice dobili prvi del Ra-dislava Rudana izvirnega romana o Argonavtih. V njem smo s pisateljem spremljali Ja/.ona in njegove junake iz lesalije in se približali cilju njihovega iKipotovanja — mestu A j i v Kol-liidi, Kjer naj bi Argonavti dobili zlato runo in tako izpolnili svojo nulogo, ki so jo dobili od kralja Pelija. Medtem ko je bilo to popisovanje poti grških junakov v prvi polovici le preveč samo popisovanje, je sedaj iz-lšli drugi del mnogo prekosil prvega. V drugem delu je skoraj vsa prva polovica romanu prav napeta z godna, kakor se dogaja v sami Kolhidi vse dotlej, dokler Jazon ne doseže zlatega runa in dobi povrh še kraljevsko hčer Medejo za ženo. Posebno veliko se mora J a zon bojevati s temnimi silami kralja Ajeta in njegovih goljufivih svečenikov, toda končno vendarle dobro zmaga, zlasti še tedaj, ko priskočita Juzonu na pomoč zaročenka Medeja in plemeniti svečenik Argo-mcd. Druga polovico drugega dela romana nas pa povede z Argonavti na pot domov v Tesalijo — po četrti teoriji — j io poti čez naše slovenske kraje v Jadransko morje, v severno Afriko in šele nato mimo Krete zopet proti severu v Tesalijo. Ta mnogo daljša pot kot je bila iz Tesalije do Kolhide, je seveda vsa polna pustolovskih dogodkov, zopet vsa polna čeri in nevarnosti za naše junake, ki pa vse ovire srečno premagajo, dokler se Ja-zon ne vrne z ženo Medejo v Jolk in tam zavlada ter s svojo vlado začne novo dobo v zgodovini Grške, ko začne delovati za zedinjenje vseh posameznih grških držav in državic. Nas v drucem delu posebno privlačijo dogodki Argonavtov na Savi, knko ustanove Medijo — Izlake in kraj imenujejo po Jazonovi ženi in po Sarmatu Izlaku, ki se jim je pridružil v zaroti proti kol-liidskemu kralju, ter na poti po Donavi in Savi, Zanimivi so tudi opisi popotovanja Argonavtov po velikem jezeru — sedanjem Ljubljanskem barju, pričujoči smo pri ustanbvitvi El-bane — Ljubljane, nato pa spremljamo junake, ko prenesejo svojo razdrto ladjo čez Kras v Vipavo in jo v Soči spet sestavijo ter se spuste po nji v morje. Drugi del ima leda j že na zunaj v svoji zgradbi dve veliki odliki pred prvim: odličen popis vrhunca vsega popotovanja v Kolhidi in pot Argonavtov skozi naše kraje, tako da smo Slovenci tudi kar neposredno zvezani s to zanimivo grško bajko. Sicer je tudi v tem delu morda malce preveč s superlativi govorjeno o grških junakih, tudi tu je zgodba deloma preveč idealizirana, saj se Argo-navtom prav vse posreči in iz vseh spopadov tako rekoč vsi odnesejo cclo kožo, postane na nekaterih mestih tudi pripovedovanje nekoliko dolgočasno, zlasti na poti po Donavi, vendar vse te pomanjkljivosti sedaj odtehta izredno napeto dejanje v Kolhidi, zanimivost popisa naših kra jev v stari dobi, obisk pri Kirki in popis potresa in izbruha ognjenika, kar dožive Argonavti na morju tik pred vrnitvijo v domovino. Tnko se je Radislavu Rudami na temelju stare grške bajke posrečilo napisati prav dobro in zanimivo, v drugem delti tudi napeto ljudsko povest, Vsa zgodba je zasnovana — kot voljijo s čim najbolj skromnim dobičkom, temveč da še nekaj žrtvujejo od svojega imetja na korist skupnosti. Niso sedaj časi, da bi smel kdo bogateti, grabiti na račun trpečih in stradajočih. Predpisov za zaščito malega človeka je nič koliko. Pod italijansko oblastjo je bilo videli, kakor da so paragrafi le za nekatere, kakor da ima oblastvo eno oko zavezano. Čl-vek se je spomnil na znani nemški rek: Die kleinen hangt man auf, die grossen last man laufen. Sedaj imamo zopet domače ljudi na merodajnih mestih. Upamo in prosimo, da se pripomore zakonom do veljave. Zakon bodi za vse enak. Obubožano ljudstvo naj se zaščiti s strogimi in brezobzirnimi ukrepi proti vsem navijalcem cen in sličnim oderuhom in krvosesom. Zlasti naj se za-tre verižništvo, ki naibolj podraži vsako stvar. Smernico je dal že der Oberste Kommissar v svoji naredbi z dne 26. oktobra t. 1., kjer ie v členu 2 določil strogo kazen, v težjih slučajih tudi smrt, za kopičenje blatfa in za skrivno kupče-vanjc, kakor tudi za vsako ravnanje, ki bi škodilo skupnosti. Časi so taki, da bi se vsak pošten človek moral zavedati, da je njegova sveta dolžnost, da pomaga gorje lajšati, ne pa da ga s svojo brezvestnostjo še množi. Naj bi Bog dal vsem, zlasti onim, ki imajo kaj več, ludi več soela!n»tfa čuta in nrave krfč.nnske ljubezni do trpečega bližnjega I —1— ljanske. Sekali so vsevprek. Vozili so domov cele hlode, hrastove, smrekove, bukove in borove. Nekateri so se na tu način dobro založili s kurivom. Bilo jc žc več oseh zaradi gozdnih tatvin, izvršenih na škodo mestne občine ljubljanske, klicanih na odgovor pred sodišče in tudi obsojenih. V torek jc prišel pred kazenskega sodnika - poedinca nn okrožnem sodiču oženjeni tesar France, stanujoč na Viču. Z nekim svojim znancem je lani avgusta posekal v bokavških gozdovih mestne občine dva hrasta, bukev in najmanj 10 smrek. Skoda je bila cenjena na 3400 lir. Hrastov in bukov les je porabil za kurivo, smreke jc prodal za 2000 lif. Zaradi prestopka tatvine je bil lesar Erancc obsojen na tiri mesece strogega zapora, lo nepogojno. France jc pred sodnikom tatvino priznal. je to pomembno za vse prvinske epske pesnitve — na etičnem načelu dobrega in zla. Zlo je gonilna sila vsega popotovanja Argonavtov, kajti Jazonov stric je hotel, da bi bil Jazon čim dalje od domovine, čim dalje od prestola, do katerega je sicer po očetu imel pravico. Zato je želel, da bi se na ti dolgi poti poeubil. In res — v neštete zanke je zašel, toda nn koncu zmaga dobro. Vsi, ki delajo hudo, so kuznovani, dobro pa je poplačano. Rtidan pa je poleg same zgodbe hotel podati tudi življenjske ra/merc v 13. stoletju pred Kristusom v Grčiji in prikazati tudi življenjske nazore naših junakov. Tudi v tem se drugi del zelo dviga nad prvim. Odstavki, ki v njih naši junaki razmišljajo tudi o globokih življenjskih vprašanjih, o duši in nesmrtnosti, da, cclo o vprašanju enega samega Boga, so pogosti posebno od tistega časa. ko sc Jazonu pridruži lepa in po svoji volji močna Medeja. Poleg duhovno kulturnih vprašanj se je pisatelj posrečeno dotaknil tudi širjenja materialne kulture in civilizacije, ki je z njo v tesni zvezi popotovanje Argonavtov. Saj so na dolgi noti spoznali premnogo novih stvari, ki so se potem doma z njimi okoristili, pa tudi sami so divjim plemenom po naših krajih prinesli svojo višjo omiko in nje sadove. Prav lepa so mesta, kjer junaki razmišljajo o vladanju in nalogah vladarjev, o razmerju med možem in ženo, o slogi in sovraštvu. Izvrsten je tudi opis potresa, veličastnega prizora i z narave, in prikazovanje, kako ta naravni pojav doživi pre-rosti človek, izobraženejši Grk in ka-o pesnik — Orfej namreč spremlja Argonavte na vsej poti. Tako smo z obema deloma Argonavtov dobili Slovenci novo izvirno povest, ki se zlasti po široko zasnovani zgradbi in po idejnih in psiholoških globinah v resnici že kar približuje romanu, kakor je pisatelj delo tudi naslovil, o je morda tuk naziv vendarle malo previsok. Epske širine delu sicer res ne manjka, o za roman bi vsekakor moral pisatelj seči še nmo-go cloblje in v marsičem tudi še na šir. Jezik in slog sta zadovoljiva v povesti, tu in tam je slog malo pregosto-beseden, jezik pa preknjiževen, celo papirnat na nekih mestih. Prav z ži-vulinejšim slogom bi bil tudi prvi del boljši, tako pa precej zaostaja za drugim. Celotnega dobrega vtisa posebno, ko si prebral drugi del, pa tudi manjše jezikovne in slovnične nedoslednosti, ki bi jih lahko več naštel, ne motijo. F. J. BBBBB3BBBCBS83GESBS3SSRCKEIB Razburljiv dogodek v Šelenburgovi ulici Ljubljana, 16. novembra. Šelenburgova ulica je bila nekoč promenada znane ljubljanske »zlate« mladine. To promenado je le sem in tja motil kak voz. S senom ali z gnojem naloženi vozovi sploh niso smeli po tej ulici. Bila je tudi prva ulica v Ljubljani, ki je bila tlakovana z asfaltom. Ko pa je stekel skozi to ulico tramvaj, je bilo promenade konec in preselila se je na sosednjo široko cesto. Ulica pa je seveda sedaj odprta za ves promet in nič čudnega ni, da je v tej ulici dosti prometnih nezgod, ker neprestano švigajo vozila in vozijo tramvaji. V torek, kmalu oo opoldanrki uri, se je v tej ulici pripetila mučna nezgoda, zaradi katere je za pol ure zaostal ves promet, le vojaški avtomobili so si s težavo utirali tik ob hodniku pot skozi razburjeno množico in mimo vzroka te nezgode. Ob tej uri je namreč neki hlapec gnal težko kobilo po Šelenburgovi ulici. Kobila je v zadnjem stanju brejosti in ji je bilo videti, da bo kmalu žrebila. Tik pred kazinskim poslopjem pa je na mokrem, sneženem asfaltu kobili spodrsnilo in se prevrnila. Kadar kje pade na asfalt konj, vedo vozniki, je ko-nia, naj bo še tako lahek, težko dvigniti. Na deželi bi v tem primeru šlo lažje, pritekli bi kmetje in dvignili nesrečno kobilo. V mestu pa je malo moških, ki bi hoteli in znali kobili pomagati. Morali so priti poklicni gasilci, ki so s težavo dvigali kobilo. Vrgli so pod njo vrečo, da bi lažje vstala; kobila je hroplo, tolkla z nogami krog sebe in malo je manjkalo, da ni ranila tega ali onega gasilca. Prišel je tudi 6am gasilski inšpektor inž. Dolenec, ki je prevzel poveljstvo nad reševanjem kobile, dokaz, da ie bila nezgoda zelo resna. Kobila sama je bila tudi ranjena ob kopitih. Z največjo 'težavo jo je osem mož dvignilo zopet na štiri noge, tako ,da je mogla nadaljevati svojo pot z gonjačem. Ves čas so morali potniki na tramvaju prestopati z voza na voz, druga vozila, razen vojaških, pa so morala voziti po bližnjih sosednih ulicah. Pri vsej nezgodi ie najbolj čudno to, da je lastnik kobile sploh pustil žival v takem stanju in takem vremenu iz hleva, saj bi se utegnilo zgoditi, da bi kobila skotila — sredi ceste! Malo več razumevanja za stanje živali bi bilo res na mestu! Dosedanji predpisi so še v veljavi Zaradi prevrata v Italiji je nemška oborožena sila zasedla del italijanskega imperija in tudi našo pokrajino, ki je bila priključena upravni enoti »Jadransko Primorje«, ki ga tvorijo po členu I. naredbe des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« 7. dne 1, X. 1943 province Furlanija, Gorica, Trst, Istra, Ljubljana in Kvarner z vključenimi ozemlji Sušaka, Bakra, Ca-bra in Krka. Citirana naredba določa v členu II.: Do sedaj v pokrajinah veljavno pravo ostane v moči, v kolikor ne nasprotuje ukrepom za zavarovanje prostora ali pa v kolikor se od mene izrecno ne spremeni. S tem je izrečena kontinuiteta vseh do sedaj veljavnih zakonov in predpisov z zakonito močjo. V bodoče ne bodo veljavni samo oni predpisi, ki jih pristojni naredbodavec izrecno razveljavi. Samo ob sebi se razume, da izgubijo veljavo tudi oni predpisi, ki niso v skladu, oziroma, ki ne bodo več v skladu z ukrepi, ki jih izdajo pristojna nemška oblastva za zavarovanje njihovih interesov v tem prostoru. Naravno izgube veljavo tudi predpisi, ki ne odgovarjajo več novo ustvarjenemu državno pravnemu ali dejanskemu položaju prostora, ki je prišel ood nemško upravo. Tako se razume samo ob sebi, da n. pr. zakonite določbe, po katerih so bile najstrožje kaznive žalitve italijanskega kralja in članov njegove hiše, z ozirom na spremenjene razmere v naši pokrajini ne veljajo več. V ostalem pa velja pravilo, da so ostali v moči vsi dosedanji predpisi, to je ne samo zakoni bivše Jugoslavije, ki so pri nas še v veljavi, temveč tudi številne naredbe, ki jih je izdal za našo pokrajino bivši italijanski Visoki komisar, kakor tudi oni italijanski zakoni, katerih veljavnost je bila izrecno razširjena na našo pokrajino, Zato so pri nas ostali še vedno v polni veljavi tudi vsi predpisi bivšega Visokega komisarja, ki urejajo porazdelitev, potrošnjo, cene raznih živil in življenjskih potrebščin ter preskrbo prebivalstva z njimi. Čim se je pri nas stanje spremenilo, so mnogi mislili in tudi delali tako, kakor da je nastala neka luknja, neko na pol brezpravno stanje, v katerem sme vsak delati po svoje in iti preko vseh določenih cen in predpisov. Tako smo morali doživeti v naši itak preveč dragi Ljubljani tako draginjo, da je naše mesto zaslovelo kot najbolj drago od vseh mest v Jadranskem Primorju Verižniki, črno-borzijanci, pa tudi ljudje, katerih bi pričakovali več trgovske soiidnosti, poštenosti in človekoljubja, so smatrali, da je napočila zanje zlata doba, ko smejo že Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Radislav Rudan: »Argonavti« IL del Tgitii ladje imajo svojo usodo Zaplenjeni oceanski parniki »No rmandie«, ponos francoske trgovske mornarice, ki so jo bili leta 1934 spustili na morje, leži vsa sežgana in zarjavela v njujorškem pristanišču. Ta ladja, velika več ko 85.000 ton, opremljena s turbinsko-električ-nim pogonom, zgrajena povsem za najvišje desettisoče, je bila pravo čudo 20. stoletja. Tretja republika si je z njo privoščila razkošje, da je najvišjim glavam mednarodnih denarni-kov podala nekaj povsem posebnega in čezmernega. Na »Normandiji« nnj bi se milijonarji čutili domače v družbi sebi enakih. Zato je bilo na ladji le 430 prostorov tretjega razreda, 660 prostorov drugega in 900 prvega razreda. Prvi rnzred je imel^a razpolago takšne razkošne prostore, da so ob pogledu nanje še tozadevni strokovnjaki zmajevali z glavo. Višek vsega pa je bilo onih 24 prostorov, ki so bili nn promenadnem krovu in so imeli vsak svojo posebno teraso za sončenje. To prav za prav niso bile več razkošne kabine, ainpak majhne palače, polne sijaja in krasot. Toda — prekmalu je bilo konec tega bahaštvn. Ko je izbruhnila ta vojna, je bila »Normandija« zasidrana v Inki v Nevv Yorku in ni smela nič več nazaj v Evropo. Hkrati so jo dali Američani prekrstiti na ime »La-favette« in jo spremenili v prevozno ladjo za vojaške čete. Med tozadevnimi deli za snrcmenjtev ladje pa je nastal požar, ki je ladjo povsem razdejal. Odtlej tiči ta največja in najbolj gosposka trgovska ladja sveta kot razbitina na odprtem vodovju Hudsona. Včeraj je bila še ponosna kraljica ocennov, dane« pa je staro železje! Usoda tega odličnega oceanskega parnika jo videti kot simbol starega in zahajajočega sveta plutokracije. Jura gospoda nn 56.000 ton Nemško lntljo velikanko, »Vater-land«, ki je biln nekoč s svojimi 56.000 tonami največja in najlepša trgovska ladja na svetu, so leta 191? prekrstili Američani nn ime »Leviathan«. Nemški brzoparnik »Kaiser VVilhelm 11«, ki je bil odlikovan z »modrim trakom«, so spremenili na ime »Monti-cello« in ladja »Kronprinzessin Ciici-lie« je dobila ime »Mont Vernon«. Nn teh najboljših ladjah so Američani v pivi svetovni vojni prevažali svoje, čete v Lvro[)o, dasi Nemčija do leta 1917 nikakor ni mogla verjeti, da bi se Amerika resnično polastila njenih ladij. S tem v zvezi se spominjamo drzne vožnje »Bremena«, ki je I. 1939 navzlic blokadi, minskih zapor in angleških bojnih ladij srečno prispela iz New Yorka v domovino. »Vaterland« je leta 1914 stopila v službo in je kot »Leviathan« zavze- krat so se Američani domislili, da naj bi ladja »Vaterland« ali »Leviathan« služila kot plavajoče nočne zabavišče Njujorčanov. Opremljena naj bi bila kot razkošen hotel, imela naj bi kino, gledulišče in 1000 postelj. A stroški za vse to so bili preveliki in leta 1954 je nekdanji parnik »Vaterland« odplul še enkrat Čez Atlnntsko morje in sicer na Škotsko, kjer je postala razbitina. Slična usoda je zadela sestrsko lad jo »Vnterlandn« — 57.000 tonski nemški parnik »Bismnrck«, ki je bil prekrščen v »Majestic« in je bil do mala do 1. 1929 prvo mesto spričo vse i gradnje »Normandije« in »Qnen Mu-trgovske mornarice. Aele ko stn bili; rvc največja ladja svetn, in je kot po Nemcih zgra jeni ladji — velikanki ! šolska ladja zn pomorščake dobila še »Europa« (1928) in »Bremen« (1929), jc i tretje ime »Caledonin«. Re-nično, tu-postala »Vaterland« nedonosna. To-1 di ladje imajo svojo usodo! Kraljica treh delov sveta Velika in srečna doba Portugalske Prod tedni so po vsej Portugalski slavnostno obhajali »Obletnico narodne revolucije,« ki Jc dne 2S. maja !92t prijela za krmilo ogrožene državne ladje In je deželo privedla lz omcdlevlce In saiiioiiulčevanjn k samospnznnnju Iu redu. Th slavnost Je bila na svoji 17. oblctnlcI povsem v duliu obnovitve velike portugalske tradicije. V pričujočem članku je v obrisih prikazana ta slavna preteklost. »Evropska predstraža v Atlantiku«, so Imenovali ntoške skupine Azorov, Kap Vor-dov, Kannrljskih otokov ln otok Madclro. Razen Kanarskih otokov so vsa ta otočja v oblasti Portugalske. Portugalska Ima vsega skupaj ducat Čezmorskih pokrajin, kl so raztresene |io vsem svetu. Azore In Madclro prištevajo naravnost k Portugalski, a druge Imenujejo kolonije. To so: Kapvcrdskl otoki v Atlantiku, Portugalska Ovlneja In otok S. Thomč1 In Prlnclpo v Ovlnejskem zalivu In Se Angola In Mosamblgue v Afriki. Na zahodnem bregu Prednje Indije jo portugalska last: Hlll, Human ln Ona. V Južni Kitajski, prnv zraven llongkonga. pa Mnknn. Med Stindsklml otok| je kolonija Tlmnr, na Istoimenskem otoku, Cigar zahodna polovica je pripadala Nizozemski Indiji, Skoraj 2,100.000 kvadratnih kilometrov s približno 1> milijoni prcbl vjajd obsegajo te portugalske kolonije. Kakor so razlICna plemena ln šego teli kolonij, tnko jc razlICna zlato In demante. Pa so te velike ln rodovitno pokrajine le povrSno obdelane In preiskane. PortUKulska sama obsega 92.000 kvadratnih kilometrov In Ima 7 milijonov ljudi. Kolonije so skoraj 22 krat veCJe, tako velike kot Nemčija, Italija, Španija, Francija In Anglija akupnjl In vendar je to obsežno ozemlje samo ostanek one mogočne države, k| jc bila nckoC lust Portugalske. Izvojevano ln pridobljeno rta vrtnih vISavah v Clntrl, zahodno od l.lzbone, ao prvikrat v Evropi dozorele pomaranče, prinesene Iz Južne Kitajske; dalje so vzcvetele k a m e I I J e Iz Ja ponske. (u k si Je lz Brazilije In so postale evropske rastline, a modrlCnste c I -p res c Iz Prednje Indije so se razrastle po evropskih gozdovih. Tnko Se dandanašnji govorijo sadeži, cvetleo In drevesa o veliki dobi Portugalske, o pomorskem In knlanlzacljskein duhu davno minulih stoletij. Iz temine zgodnjesrednjeveškth zmagovitih httk proti SaracCnom In Mavrom se blesti Ime prvega krnljn Por t u g a I s k e — Alfonza I., kl je hll hurgundske krvi. Leta 114] Je dnhllu Por tugalska, kl Ima svoje Ime po lukt P o r t o-C a I I o (pristanišče Oatlje, rimska nnsel-hlnu), svoje prve postave In ustavo, kl so spadale k najboljšim v srednjem veku. V nenehnem bojevanju proli afriškim prllia jajočem In prntl ljubosumni Knstllljl, Je tu njih proizvodnja In bogastvo tal. Nn njih ; (|uzut-0i junaškl rod, kl ga Je morala oh pridobivajo Portugalci: kovine ln premog, žito In bombaž, kože In olje, sladkor ln to. bak, kavo ln kakao, les, slonovlno, petrolej. Živali z najboljšim spominom Sloni nikdar ne pozabijo dobrega ali zlega dejanja Ce v cirkusu ali zverinjaku zagledamo slona, to najbolj neokretno in na videz tojioglavo žival, se ne zavedamo, da se ta »nerodna« žival prišteva k inteligentnim živalim. Pa šc neko lastnost ima slon: da ima najboljši spomin od vseh živali. Zgodi sc, da slon s|>ozna človeka še Čez več let in ga prav veselo pozdravi, če je bil ta človek dober z njim: a zgodilo se je tudi to, da se je znal slon še po dolgih letih maščevati za prizadejano mu zlo. V pričujočem sestavku navajamo nekaj zgledov o tem, kakšen dober sjKiinin ima slon. V nekem cirkusu so uslužbencu odpovedali službo. V svoji jezi in v želji, da bi se lastniku maščeval, je i/.lil uslužbenec apno v vodo, ki jo je dal slonu piti. Slon je pomočil rilec v vodo in napravil nekaj |M>žirkov, ki .,ih je pa kaj kmalu izpljunil, v veliko veselje zlobnega uslužbenca. Minilo je nekaj mesecev, in tisti človek je mirno živel v svoji vasi. Nekega dne se je pojavil v vusi cirkus in p cesti so stopali sloni. Nenadoma je neki slon zaostal. dvignil je rilec in je iz skupine ljudi vzdignil v zrak človeka in ga treščil na tla. To je bil tisti človek, ki je bil slonu dal piti apneno vodo! V zverinjaku je dal neki »šaljivec« slonu kos kruha s presnim maslom in s poprom. Slon jc izpljunil kruh in se postavil v ozadje. Pozabil pa tega ni. Čez nekaj tednov je prišel isti člo.ek do pregraje slonov in je hotel .lati slonu sladkor. Slon se je približal, dvignil rilec, srknil vodo iz kadi in je poškropil »šaljivcu«. Tako se je ma-ščeva" ulici, koder so bili bnzari in krošnjnrji, ie prišel vsak dan slon, noseč tovor na hrbtu. Neki krojač si je hotel pošaliti s slonom in ga je z iglo zbodel v rilec. Slon je šel mirno dalje, ne oziraje se na krojača in brezbrižen za bolečino. Minilo je dve leti in spet je šel slon po isti ulici. Dospev.ši do tistega krojača, jc slon pomočil rilec v vodnjak in je izlil veliko množine vode nn krojača in na vse njegovo blago. Ta slon se jP maščeval po dveh letih! V Liverpoolu se je zgodilo, da se je slon ustavil sredi ceste, vzdignil rilec in zarjul od veselja, nato pa je nežno objel z rilcem nekega človeka. I o ie bil moški, ki je bil pred več leti spremljal slona na prevozu v Evr« se je v spominu na svojo veliko preteklost spet povrnilo v narodno zavednost. Čarobna svetilka v rokah raziskovalca Med številnimi raziskovalci, ki so v prošlih desetletjih prerešetavali zakone prirode, je tudi profesor Viljem Konrad Rontgen. vodja Fizikalnega zavoda na wiirzburški univerzi. Pri svojih neštetih preizkusih na področju toplote, odvajanja toplote in elektro-magnetičnih učinkov je leta 1895 slučajno odkril skrivnostne žarke, ki «o omogočili videnje v notranjost mšegn telesa. Riintgen je bil ovil v nepro-/orno lepenko tnko zvano brezzračno llittforjcvo cev in je pri tem opazil, dn so je zasvetil senčnik, ki je stal v bližini pristroja in je bil namazan s posebnimi kemičnimi snovmi. Iz tegn se je dalo sklepati, da od cevi izžareva nekaj, kar prodira skozi gosti, črni ovoj iz lepenke, dasi teh žarkov ni bilo moči zaznati. Hontgen jc še v nadaljnjih poskusili dognal, dn ta novn vrsta žarkov lnliko več nli mani prodre skoraj skozi vsa telesa, ne glede na njih gostoto. S to čarobno svetilko je človeku dano orožje neizmernega pomena. — Riintgen «e je odrekel vsemu dobičku od te svoie iznajdbe in jo je brezplačno izročil znnnstvu. številni borci v službi Riintgenovih žarkov so postnli žrtev te iznajdbe, dokler ni biln izna j-dena še varnostna naprava zoper tozadevne nezgode. Pot do novih spoznanj je odprta. Zdravniki so imeli pred seboj vpogled v notranjost živega telesa. Dandanašnji izkoriščamo Riint-genove žarke za zdravljenje človeka, živali, dalje v botaniki, v kristnlogra-fiji, pri raziskovanju starih slik, pri pregledovanju blaga in živil in gradnji strojev. Prav povsod razodeva ta čarobna svetilka vse, kar je skrito. Obutev )7 ribje kože Na Norveškem je 8 tvornic, ki predelava jo ribje kože. Potrebno surovino dobivajo iz tvornice za konzerviranje rib. Te predelane ko/e so izvrstna snov za obutev. Nezvestoba jc bila kaznovana llude kazni so zndele nezveste može in žene v Babilonu, krog leta 2000 pred Kr. Nezveste zakonske može Kaznovali tako, da so jim odrezali spodnjo ustnico, a ženam, ki so se dale poljubiti od drugih moških, so odrezali uJesa. Danska statistika Na l)nn*kem jc 3.5 milijona prebivalcev. Koles «o našteli 2.25 milijona. Po policijskem seznamu je dognano, dn je vsnko leto pokradenih po 30000 kolt-s in 60(XX) sesalk. Samo v Kodanju pok rade jo na leto po 12.400 koles. aaaaaaBBBBaaBBSBBaBBaEBBac KUPITE TAKOJ eno najlepših kniig letošnjega leta svetovno znani Waltet Scottov zgodovinski roman »IVANH0E« ki ga ie založilo in izdal- uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih kniigarnah in v veži Ljudske tiskarne Broširana izdaja velja 35 lir, v polplatno vezana 45 lir, v celoplatno na najfinejšem papirju pa 80 lir — — Naroča se V UREDNIŠTVU .SLOVENCA«, Na pridelek krompirja gledata kmet in industrijski kemik s prav različnimi občutki. Kmet si upravičeno želj, da je krompir debel in lep in se prav nič ne zmeni, ali se je krompirjevka vrh zemlje lepo razrasla. A kemik, ki dandanes iz-gotavlja iz krompirjevih listov surovino za papir in za blago, si želi bohotnega zelenja. Surovina: krompirjevo zelenje — je v industriji za obdelovanje celuloze poleg lesa in trsja prav vaJnega pomena. Vprašanje pa je, kako da moremo sploh iz ccluloze, torej iz gradbenih snovi rastlinskih celic, izgotavljati vlakna? Narava je dobaviteljica sestavin za vlakna Odgovor je jako preprost. »Zidaki« za rastlinska vlakna niso samo v bombaže-vinastih vlaknih sli v konoplji, marveč jih dobavlja narava v vseh vrstah celuloze že storjene. Ti elementarni »zidaki« vlaken so namreč orjaški ali nitkasti molekuli, v katerih je eden in isti temeljni molekul več stokrat in tisočkrat združen drug z drugim. Sile, ki delujejo v takih molekulovih nitih, so tislo, kar daie vlaknom njih trdnost. Ker se taki vlaknasti zidaki« javljajo zmeraj tam, kjer je pač najti celulozo, bi bilo prav za prav vseeno. ali bi izdelovali umetno svilo in volno iz krompirievke, trsa, slame, smreke 1 ali bukve, če bi ne bilo razlik v gradnji 1 teh celuloznih zalog. Pri tem ima važno vlogo količina fmole nekaterih dreves ali kremenčeva kislina v slami, mimo še drugih svojskih lastnosti. Čeprav so bili v razčlenitvi in obdelavi celuloznih osilcevn doseženi že veliki uspehi in je moči proizvajati zmeraj popolnejša celulozna vlakna, stremi kemija vlakenskih snovi vendar že dolgo za povsem sintetifiiim vlaknom, ki ni več zgrajen iz naravnih vlakenskih edinic, ampak iz najmanjših kemičnih sestavin ali »zidakov«. Pri tem naj bi se združile dragocene lastnosti volne z lastnostmi rastlinskih vlaken. Vlakno naj bi se dalo torej dobro barvati, bilo naj bi toplo in trdno, in naj bi hkrati ne bilo podvrženo kemičnim vplivom, napadom bakterij in hitri gorljivosti. Vlakna in svetilke za kolesa Preden smo se naučili izrabiti elektriko za razsvetljavo koles, smo imeli svetilke s karbidom, natančneje rečeno: s kalcijevim karbidom, ki ie v zvezi z vodo nastal iz njega plin acetilen Ta, dandanes za kolesarje zastareli plin, je postal tista snov, iz katere ie nastalo sintetično vlakno. Acetilen ie namreč zveže s plinom solne kisline v novo snov, iz katere nastane po tozadevni obdelavi smoli podobna raztopina, ln tako je iz gorilne snovi kolesarske svsl:lke nastalo vlakno, ki si je z imenom »PC vlakno« priborilo svetovni sloves. Ta nova snov nima nobenih slabih lastnosti rastlinskega vlakna več. V vodi se komaj malo napne, lahko je po več ur in celo po ves dan v jedkih kislinah, ne da bi se vidno spremenilo, ne gori in ne segnije, tako da je postalo izborno uporabno za varnostna oblačila ali za vrvi in jermenie v delavnicah s kislinami ali tudi za ribiške mreže. Oblek seveda ni moči narejati iz teh vlaken, ker to vlakno spremeni v toploti svojo obliko, in zato je morala kemija vlaken dalje iskati in ie bilo njeno delo tudi zelo uspešno. Obleke iz bcncola in premogovih odpadkov V kemij; ima že skoraj 50 let tako zvani bencolov obroč jako važno vlogo. Ta, v obliki šesterokotnika mišljeni kemični osnovni zidak bencola, je, kot znano, sestavljen iz po šest vodikovih in ogljikovih atomov Ta bencolov obroč, ki se javlja zmeraj spet v neštetih kemičnih spojinah, ie postal glavni izvor novega, povsem sintetičnega vlakna. Uspelo je, da so « kemičnimi procesi razklali bencolov obroč, da so ga nato spremenili v dolg verižmt molekul, ki vsebuje, slično kot živalsko vlakno tudi dušik, ki se da barvati kot norovna volna, in ki po trdnosti prekaša naravno vlakno Seveda pa ni moglo biti cili tekstilne industrije, da bi proizvajali umetna vlakna na škodo gorilnih sredstev. Zato so posebno važni poskusi, da bi pridobivali snovi za vlakna iz premogovih odpadkov, ln zares se je prav izborno posrečilo dobiti vlakna iz takih odpadkov. Ta vlakna prekašajo naravna vlakna in so v tekstilni industriii povzročila pravo pravcato prekuciio Ta vlakna je moči proizvajati kot brezkončno nit ali s kakršno koli površino. Prav za prav so to kristalL Na mednarodnem sejmu v Budimpešti je razstavljeno zdaj najnovejše sintetično vlakno z zvenečim imenom »Perlon«, ki je za 50 odstotkov trdnejše kot najboljša naravna svila Nogavice iz »Perlona«. ki so bile že 70krat nošene in oprane, so videti kot nove. Moške obleke, dežne plašče, kopalne obleke, krtače in blago za dežnike ie moči izdelovati iz tega mnogostranskega vlakna, ki glede na uporabnost in trpežnost prekata vse, kar koli smo doslej imeli Toda znanost še ni zadovoljna. Tako raziskuje dalie gradnjo vlakna. S pomočjo Rontgenovih preiskav so dognali, da sestojijo delci vlakna iz šopov »kristalnih niti«, iz tako zvanih micelijev, ki so sestavljeni iz trdnih, kristalom sličnih zidakov in prožnih vmesnih členov S kemičnimi elementarnimi silami so prepleteni dru* z drugim Ta gradnja je brez dvoma t'di vzrok niih trdnosti in prožnosti Glede na to, kako se posreči dognati 7.1 vsako vrsto vlakna tudi njegovo naidrnbncišo sestavino in zakone, ki v njih učinkujejo, bo kemični industriji tudi omogočeno da ne bo naravnih lastnosti samo posnemala, ampak bo mogla dati sintetičnim vlaknom tudi vse tiste lastnosti, ki so najboljše za različne oblike človeških oblačil Tega pa ne more storiti ne ovca ne bombaževa rastlina, temveč le iznajdljivi človek s pomočjo znanosti. Saj še ne veš... ... da je jazbečevo meso sicer užitno, a je zmeraj nevarnost, da je polno triliin? Iz masti tegn jamarja pa izdelujejo mazilo za čevlje. ... du dobiš v graškem tozadevnem muzeju več ko 30 000 kosov zgodovinskega orožja? ... da so v Parizu po nekem razglasu iz 16. stoletja vsako leto izbrali tri »čednoMne kraljice« in jih opremili z balo za možitev? ... da je bilo moštvo angleških metalcev ognja že neknj let pred to vojno oblečeno v čudne asbestne obleke, ki so bile videti ko obleke potapljačev? ... dn «0 v maju leta 1934 čilsko pristaniško mesto Antofagasto napadli velikanski strupeni pnjki, ki «o se spravili tudi na ljudi in ki so bili njh ugrizi podobni vbodi jn jem / noži? ... dn vsebuje mleko rn/en beljakovin. maščob in ogljikovih hidratov tudi vitamine, soli in vodo? Džingiskanovi Mongoli na pohodu Tako jc dobro vedel, da je obleganje utrjenih gradov ali na.selij vedno združeno s posebno hudimi izgubami. Še hujše pa so krvave izgube bile vedno tedaj, kadar je hotel v naskoku zavzeti trdnjavo. Za take primere je dal spraviti vedno oeromno število ujetnikov. Kadar je hotel naskočiti dobro hranjeno in zavarovano trdnjavo, pa je pred valom svojih naskakujočih čet dal gnati ujetnike kot zaščitni zid, ki naj bi varoval njegove naskakovalce. Krvava in grozovita taktika. V-iak svoj bojni pohod je pripravil kor najbolj natančno, ker se ie dobro zavedel, da je številčno slabotnejši. Zato nikakor ne velja, da bi bili njegovi napadi nekakšne poplave nešte-vilnih divjih in neurejenih pastirskih j rodov, ki so pridrveli samo ropat. Sa- j mo roparski pohodi neurejenih tolp Džingiskanovi vojni nastopi res niso -bili. Nasprotno! Rili so najlepši in vzorni zgledi, kako je treba vsestransko premisliti in pripraviti bojni pohod. Že pri prvih diplomatskih predpripravah se je poznala ta skrbnost. Tnko je Džingiskan že dolgo pred izbruhom sovražnosti dal kar najbolj vestno pretipati sovražnikove slabosti. Ko jih je do dobra poznal, je šele sprožil »diplomatski« spor. Odposlal je unvadno poslanika k tujemu vladarju. Ta je kakor strela z jasnega sporočil tujemu vladarju in njegovemu ljudstvu, naj se po odredbi Džingiskana mirno i'1 brez upora podvržejo vladarju vseli Mongolov. Če je tuj vladar ves prestrašen in ugnan pristni na Džingiska-novo zahtevo, tedaj je moral plačati. »Sovražniki« mongolskega vladarja so morali odšteti hudo kontribueijo. Deset odstotkov vsega premoženja, tudi vseh svojih ljudi, je moral ugnani vladar odposlati Mongolom. Dalje je moral takoj poslati pomožne čete, moral dati podatke o dolžini in o prometnih smereh svojih cesta, moral je izročiti načrte svojih trdnjav ter končno izročiti dovolj talcev. Zlasti pa je moral poslati čim več spretnih in sposobnih vodnikov ter odpreti svoje trdnjave mongolskim posadkam. Taka nesramnost je, prenešena v današnje razmere, več ko barbarska. Pa je Džingiskan prav na njej zgradil svoje svetovno cesarstvo. Če namreč njegovih zahtev niso sprejeli, se Džingiskan tudi ni bogve kako razburil. Nikdar ni cenil in spoštoval poguma svojih nasprotnikov, ki so niti bili nerodna prepreka na njegovem pohodu do gospodstva na vsem svetu. Pač pa so zato njegovi zakoni določali za take nasprotnike uničenje do zadnjega. To uničenje do zadnjega pa je znal izpeljati kot nihče drugi. Ker je moral v takem primeru zasesti le deželo, da jo lahko iz nje prodiral naprej, mu za I jtitli v n jej ni bilo nič. Saj bi pomenili zanj le cokljo pri nadaljujem prodiranju. Prav dobro pa se je zavedal, da mora taka dežela, ki bo v kratkem ležala daleč v zaledju za njegovo prodirajočo vojsko, postati popolnoma nenevarna. Nikdar ne sme ogrožati njegove zveze in oskrbe, kaj šele vojsko samo. Zato je dal v takem primeru pobiti prebivalstvo do zadnjega. Tako so Mongoli iztrebili sleherno živo bilje. Celo pse in mačke so pobili, mesta sama pa podrli, da ni ostal kamen na kamnu, nc bruno na brunu. Prav tako so opustošili polja. »Verjemite mi,c je večkrat dokazoval Džingiskan, »z nasprotnikom, ki gn je bilo treba s silo podvreči, ne more biti nikdar, da, nikdar pravega miru. Zato je mnogo bolje, če takega nasprotnika še preje do zadnjega iztre- bimo, preden nam morda daleč za hrbtom postane nevaren.« Bila je to ijoli-tična modrost, ki je živela le od krvi, spremljalo jo je pa morje solza. Kjer koli so Mongoli uveljavljali njena krvava načela, povsod so ječali ljudje v neznanskem obupu, kletvah iu brezmejni žalosti... Toda kaj to, za Džingiskana je bila to vendarle — modrost. »Nimam časa«, je večkrat pripomnil, kadar so gtjvorili o takih grozodejstvih in o vse preveč trdosrčnih postopkih«, res, nimam, pa nimam časa, da bi kako deželo kar dvakrat osvajali Sčasoma je svojo vojaško državo kar moderniziral. Uvedel je presenetljivo novost. Z vso naglico in z naporom vseli sil in vseh sredstev je dal graditi ceste, ki naj bi vodile od meja proti zaledju. Vzporedno s temi prometnimi žilami je uredil dobro organi-zirnno poročevalsko službo po vsem kraljestvu. Pa ne smemo misliti, da nai bi novozgrajene ceste, ki jih je dal zgraditi od meja proti notranjosti države, služile morda oskrbi njegove vojske z življenjskimi potrebščinami nli preskrbi z orožjem in strelivom. Kaj še! Zgraditi je dal te ceste samo zato, da je na njih čim hitreje lahko premikal svoje armade. Njegove armade so se namreč morale prej ko slej oskrbeti s potrebnimi živili tako, da so jih naple-n i le, kamor so prišle. Evropa je uvedla šele po mnogih stoletjih nekatere od teh novosti, ki ih je Džingiskan žc zdavnaj spoznal iot edino pruvilue. i Na posebnem, velikem državnem zboru je dal nekoč Džingi. fantom in dekletom, ki radi slušajo pe- j sem življenja, kakor nam jo poje Marija in življenje po nji, V prikupni obliki, tehtni besedi in globoki vsebini veje iz vseh sestavkov in iz vsakega posebej dih božji in klic Marijin, pa naj pisatelj govori o posvečujoči ali dejanski milosti v nas, o viharjih mladih življenj ali o vztrajnosti v dobrem. Vsem sestavkom na prvem mestu pa stoji prelep zgled čistosti in zvestobe Bogu — sveti Stanislav Kostka. Za tem zgledom naj bi hodila naša mladina, če hoče biti sprejeta v otroštvo božje! Zaradi globoke in tehtne vsebine naj bi knjižico Pesem življenja brali ne samo študentje in študentke kongreganistinje, marveč tudi vsi drugi dijaki naj jo vzamejo v roke in celo odrasli naši izobraženci jo bodo s pridom prebrali. In gotovo je tudi to: ne samo enkrat, večkrat moraš prebrati takole delo, če hočeš imeti od njega tisto korist, kakor je želel pisatelji V dneh zmede in stisk, kakor so današnji, nam je knjižica Pesem življenja še tem bolj potrebna, kajti le z berivom, kot ga nam nudi Vrtovec, si bomo ohranili našo mladino tako, da bo za vse življenje ostala zvesta Bogu in s'ovenski domovini. Zato p«, slovenski študent, odloži nepomembne in prazne knjižure in vzemi v roke Pesem življenja, saj boš 10 lir, kolikor velja broširana, ali pa 20 oziroma 24 — vezana — lahko pogrešil in kaj dobro naložil v prid svojemu plemenitemu in poglobljenemu življenjul Knjižico je lepo opremil arhitekt Vlado Gajšek, krasi jo pa tudi — poleg Gaj-škovih vinjet — še osemnajst umetniških nabožnih podob. F. J. pa Danica M. Pogorele. — Pri »Gorjana«, lesno podjetje, dr. z o. z., je bil vpisan poslovodja dr. Miloš Krofta. 1'riporočena pisma za inozemstvo v Nemčiji. Pošiljanje priporočenih pisem iz Nemčije v inozemstvo je zavzelo tako velik obseg, da pomeni za obrate in pošlo občutno več dela. Priporočene pošiljke sc ne odpremljajo hitreje kot navadne po-šiljatve. Zato naj tvrdke svoje inozemske zveze opozore na to, da ne pošiljajo nepotrebnih priporočenih pisem, tako da bo lo zmanjšalo število priporočenih pošiljk. Poleg tega so v teku še drugi ukrepi proti prevelikemu naraščanju števila priporočenih pošiljk. Dvakrat je bil brez škode povožen V neki švedski vasi je te dni neki prijatelj vinske kapljice doživel čudno prigodo. Nevede se je bil ulegel na železniški tir med obe tračnici. Prihrumel je vlak in je šel čezenj in nato še dre-zina. Ko se je vodja drezine ozrl in ustavil voz, da bi pogledal, kaj je z moškim, je ta že izginil in ga je šeie čez nekaj časa našel železniški čuvaj. Povoženi prijatelj vinske kapljice ni bil niti malo poškodovan, kar je bilo zlasti v drugem primeru jako čudno, saj so drezine nizko zgrajene in je skoraj nemogoče, da bi bilo pod njo še za človeka kaj prostora. ,EU KINO SLOGA 1,50 »Začetek prve Lkibeznl je bil valček « teboj.« Idila sreči4|;a zakonskega življenja ▼ prelepem glasbenem filmu »Valček s teboj« V gl. vlogi: operetna pevka Lizzi Waldmllllcr in Albert Muttcrstock. Režija: II. Mariselika. PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17. ob nedeljah: 10.50, 15.50. 15.50 in ob 17.5B. Nabavite »i vstopnice Je v predprodajil TEL KINO UNION 22-21 Najnovejše delo znamenitega režiserja VVillija Forsta »Ženske niso angelčki« v glavnih vlogah: Marthe llarcll, Axel v. Ambesser, Rirhard Roinanovskj in drugi odlični igralci, PREDSTAVE ob 1S.JO In ob 17.10. MALI OGLASI TRICIKELJ siv, z rdečim napisom, je bil odpeljan včeraj, 16. nov. - med opoldanskimi urami -iz veže Breg 20. Oseba, ki bi o tein kaj vedela, se proti nagradi naproša, da to sporoči lastniku. Šoki ič Franc, Breg 20. t UGODNO PRODAM X vodno sesalko na jer-| menski ali ročni po-> gon, zelo pripravno za J napajalnike uli druga ' podjetja. - Ogled pri rigovcu, skladišče Stane. PRODAM temnosivo zimsko suknjo, žensko temno obleko in rjuhe. Stross-mayerjeva 4-1., desno. GALOSE, SNE2KE Vam popravi v 24 urah lepo in trpežno: Ci-ril-Metodova št. 71 — prej Tyrševa št. 71. OGRIZEK ki je dvignila popravljeno punčko pri Bsi-celj. Mestni trg. naj takoj vrne dežnik. BREZOVE METLE držaje za lopate, orne-la itd., dobiie pri Gospodarski zvozi - Bleivveisova 29 in Maistrova 10. PARNI KOTEL 10 Atm., stoječ, malo rabljen, kupim takoj. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Kotel« št. 7791. MIZAR. POMOČNIKA izurjenega, sprejmem. Zorman, Breg št. 14 -Ljubljana. STENICE, podgane in ščurke zanesljivo uniči: Zavod za pokonČevanje mrčesa in golazni. • Zor Atlolf, Tavčarjeva 4. III. nadstr., levo. (r KRMILNO PESO prodaja Gospodarska zveza v svojih skladiščih v Maistrovi ulici it. 10. GUGALNEGA KONJA lepega, prodam. Nasl. v upravi »Slovenca« pod št. 7843. SLIKE domaČih mojstrov kuni trgovina »Ogled« «» Mestni trg 3. PISALNI STROJ »Continenlnl«, v dobrem stanju, prodam. -B. Gušiin, Vodnikov