TO IN ONO O TRŽAŠKI
Nadaljnja obnova in dopolnjena prometna ureditev
Od starega cestnega bogastva je Tržaška cesla ena od najbolj zanemarjenih cesl in prav gotovo najgršaljubljan-ska vpadnica. Napovedana obnova dodatnega dela Tržai-ke ceste od Viške ceste do mostu čez Glinščico je nafc bralce vzpodbudila k postavitvi števiinih vprašanj, ki v prvi vnti zadevajo prometno areditev, dostope do javnih objektov in zasebnih hiš, prehode za peščce... O vsem tem in o oboovi Tržaškc cesle nasploh smo vprašali pred-sednika delovne skupnosti sisa za 10-letno izgradnjo cest v Ljubljini Jožeta Jenka.
Z razširitvijo in ureditvijo odseka Tržaške ceste od križišča z Viško cesto do mostu tez Glinščico bi morali kai najhitreje začeti, saj bi radi delo končali najkasneje do 15. julija, ko se začne višek turistične sezone. Priprav-ljen je denar, pripravljeni so načrti in delavci Cestnega podjetja Ljubljana, vendar se je zataknilo tam, kot se pri aas toUkokrat zatakne - pridobivanje zemljišč. Stanoval-ci v biši na Tižaški 95, ki je predvidena za rušenje.
Zapleti okrog odškodnin zavirajo gradnjo
Zapleti pri pridobivanju zemljišč, ki so potreb-na, da bi lahko obnovili teh nekaj metrov Tržaš-ke ceste, človeka zbodejo v oči. Tako je, kot bi poslušal dobro znano staro pesem, ki se ponavlja ob vsaki taki in podobni priložnosti. Vemo, da porabimo za odškodnine in oadomestna stano-vanja ogromno denarja. Ne bi mogli reči, da želi družba »rušence« prinesti naokoli, marsikdaj pa to velja za sicer prizadete občane. Zapleti okrog odškodnin in nadomestnih stanovanj zavlaiujejo začetek načrtovanega dela, vsako zavlatevanje pa spet pomeni ogromno denarja. Tako z zamu-do začenjamo graditi ceste, objekte iz progra-mov samoprispevka, stanovanjske soseske ali vsaj posamezne bloke v njih...
In tako smo vsi dvakrat oškodovani. Prizadete stranke prav tako, čeprav tega nočejo priznati. V tokratnem primeru bo hiša ostala, ljudje v njej ne bodo dobili niti dela pretiranih zahtev, cesta bo ostala neobnovljena. Vse to samo zato, ker družba ne bo hotela »ustreči« prevelikim očem posameznikov, ki pa so, kot mi vsi, del te druž-be. In če kaj ni prav je dejstvo, da še nismo našli učinkovite poti, da bi brez dolgotrajnih postop-kov in težav uveljavili širše družbene interese pred pridobitnilkimi interesi posameznikov.
namrei postavljajo družbeno nesprejemljive zahteve v zvezi z nadomestilom za porušeno hišo. Ce se pri sisu z njimi ne bodo mogli dogovoriti pravočasno, bo obnova tega 350 metrskega dela ceste izvzeta iz programa sisa do takrat. ko bo prišia na vrsto temeljita obnova Tržaške ceste do Trga mladinskih delovnih brigad. to pa bo šele v srednjeročnem obdobju 1991 do 1995.
Če bodo pri sisu uspeli odpraviti omenjene probteme, bodo z obnovo začeli takoj. Obnovljeni del bo nadaljeva-nje do zdaj urejene vpadnice. To pomeni, da bo cesta imela enak profil kot ga ima zdaj odsek do križi&a z Viško cesto.
Cesta bo imela Stiri vozne pasove, široke po 3,25 metra, na obeh straneh bo kolesarska steza, široka 1,60 metra ter dva metra širok pločnik. Poleg vtnesnih zelenic bo narejen tudi 9,10 metra širok pas za bodoči tramvaj, ki bo po sedanjih načrtih speljan od Viča do Šentvida.
V križišču z Viško cesto bo iz vrhniške smeri tnogoče zavijati levo na Viško cesto. Postajahšči za avtobus bosta umaknjeni od voznih pasov. Postajali&e v smeri proti Brezovici bo pred modro hišo vrtca Malči Belič, postaja-liSče iz brezoviške smeri pa bo tam kot zdaj - pred cerkvijo. Pri sisu za ceste razmišljajo o začasni rešitvi levih zavijalcev v križišču TržaSke ceste z Gregorinovo. Vo bi pomenilo, da bi bilo treba zožati pločnik pred srednjo šolo za usmerjeno izobraževanje računalniške
smeri (nekdanjo viiko gimnazijo). Ob tem pa pripomi-njajo, da je taka prometna ureditev sicer predvidena za takrat, ko bo prižla na vrsto celovita obnova Tržaške ceste. Naj povemo še to, da bo v okviru prenove odseka do mostu iez GlinšLico obnovljena tudi vss komunala v cestnem trebuhu.
Čemu podhodi niso priporočljivi
Prehodi za pešce &z Tržaško cesto bodo še naprej na tistih mestih kot zdaj in sicer pri urejenih semaforskih križišfih. Bralcem, ki sprašujejo o morebitni gradnji pod-hodov ali nadhodov, naj povemo, da za zdaj le-ti niso nafrtovani. Poleg tega je v zvezi s tem še ena težava: pri nas teh prehodov ne »znamo« uporabljati. Da je to res, kažejo izkušnje na obnovljeni Celovški cesti, kjer ljudje prečkajo cesto na prepovedanih mestih, čeprav podhod ni daleč. Enako se je dogajalo tudi na novi Prešernovi cesti - Cesti VII. korpusa, kjer je bilo treba postaviti dvometrsko ograjo na mestu, kjer so ljudje najpogosteje prečkali cesto - seveda zato, da bi preprečili prometne nesreče. Da se podhod ne da narediti na vsakih nekaj metrov, pa je seveda jasno. Pri Tržaški cesti obstaja v zvezi s tem Se en problem. Zaradi visoke podtalnice oziroma talne vode poglobitev ni možna, tako da bi prišli v poštev le nadhodi ali nadvoz.
V času delne zapore Trfaške ceste - ieboz obnovo dela do Glinščice mogoče začeti - bo promet urejen drugače. Zapora ceste bo polovična, nato bo promet usmerjen na Viško cesto ter preko novega dela Tbilisij-ske ceste spet na Tržaško. Taka ureditev bo veljala za promet iz obeh smeri. Tako kot med dosedanjo prenovo Tržaške ceste, bo tudi tokral zaprt železniški prehod na Viški cesti, železnico pa bo mogoče prečkati na preh:du po Gregorinovi cesti.
O eeloviti prenovi Tržaške ceste do Trga mladinskih
delovnih brigad v Ljubljani tudi na naši obfini ie dolgo časa razmišljamo. Vsi, ki bodo v to prenovo vključeni, se zavedajo, da v prvi vrsti uresničitev teh načrtov ne bo poceni. Tržaška cesta do Trga MDB bo imela namreč enak profil kot do sedaj obnovljeni del. To seveda pome-ni, da bo treba poruSiti številne stare objekte in obenem
poskrbeti za njihovo nadomestitev oziroma zagotovitev prostorov za vse načrtovane dejavnosti. Seveda bo obno-va ceste tako mogoča le v primeru, da bodo obenem reševane tudi vse te dejavnosti. Pogoj za obnovo je časovna uskladitev obeh programov. Enega brez drugega ne bo mogoče uresničiti.