60100200 0 13 j ce ^ 0 julil 0 n*|J I lPTlV PRIIV 85*54- A OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER JKI DNEVNIK ™ ,J «e rr^ Kljub težavam, s katerimi ™Piwra. vsakodnevno soočati, daje S ij0^’ predsednik vlade Andreot- il, h* plačana v gotovini % 1)08 tale 1 grupi*. Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 43 (9955) TRST, torek, 21. februarja 1978 PRIMORSKI ONEVNIK je začel izdajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SESTANEK S PODTAJNIKI SESTIH STRANK KLJUB DOLGOTRAJNIM RAZPRAVAM ŠE NI SPORAZUMA !čeraj OPTIMISTIČNE IZJAVE ANDREOTTIJA Sklepni dokument KEVS > SKORAJŠNJI REŠITVI VLADNE KRIZE še v ospredju razprave 0sPodarska vprašanja in javni red predmet včerajšnjih pogovorov J jej, ,“aJ optimistične izjave. V svo-11 r intervjuju govori o zbli- li|ifnihmed stal'šči posameznih postil, L- sd ter zavrača obtožbe ti-. tl’dijo, da so pogajanja po-. 'n da obstaja nevarnost, da adna kriza zaostri. Andreotti i (j'' strani priznava, da je to res, . HiV pa trdi- da Pri Poga.ianjih i£l» kn,c° Zavlačevanj, da pa je, konec tSe ®V’ najpomembnejše to, da se tujj aRljudi pozitivno. Ukvarja se odnosom sindikalnih organi-t VJ do svojega programa in tu-H0jn2vezi s tem ocenjuje pozitivno ^ ast sporazuma s sindikati. «Kar •Jli je rPIa nadnjo sindikalno platformo,* .A «ne bi smelo biti težko do- Razuma. Gre samo za to, da 'siimo učinkovit mehanizem ^1 vt°Va.nja.» itj| rai zjutraj se je Andreotti se-tt) s Podtajniki strank in njihovi-Hijsaspodarskimi izvedenci, popol-Htip So hila na dnevnem redu poti^ ®a sestanka Vprašanja javnega 1 sn"1 sodstva. Jutranjega sestanka r? ude,ežili za KD poleg mini* "andolfija še Galloni, Ferra-;ladi, Andreatta, za PSI Signo-'n Saba, za KPI Napolitano, t, j* |n Colaianni, za PRI Terra-a, za PSDI Liberalci se iei.^a ' niso udeležili, baje zato, n.)ihova delegacija ni utegnila H^ ^avočasno v Rim zaradi vre-'s jf’h razmer. Ob koncu pogovo-■tap socialdemokratski podtajnik to ® d«jal, da se čedalje bolj jas-tr!6ž_ :!'ažaj° osnovne zahteve posa-HfJ” strank. PSDI je predvsem :i pri tistem delu programa, W?vnava naložbe na Jugu in lo r^ltev- O javni financi pa bo-Itrj^Pfavljali na ožjem zasedanju L ut' ki bo danes in jutri. *^nist Napolitano je predvsem bj^ari‘. da med [»govorom niso i, navali davčnih ukrepov, da pa pa .?OVor o številkah iz bilance, Jltl bodo poglobili na sestanku pravnikov posameznih strank. (i Mnenju socialista Signorileja, K.^ udeležil tako jutranjih kot Panskih pogovorov, je najbolj er Pinelli: Zaslišana r^sodba Milanskega sodišča so žc spet ovrednotili ilvr'.°" da si i« Phielli vzel Mnnie in so ugotovili, da je Ic’ja ravnala z anarhistom zelo človeško — pre(j nekaj dnevi *ai J? Pred milanskim sodiščem I, Jaeila civilna pravda med $tQ 0 Rognini, vdovo po anarhi-,rai ,i- USePP11 Pinelli ju, in no-"V ministrstvom, od kate ie ženska zahtevala po- »kr110 S lbw ' -m rn,. umrl 15. decembra 1969 8» , dca z okna Calabresijeve-lj,j'lr!,da. Prvo površno in do-sj bnniHnjkljivo preiskavo je %,i 0 s*t*en'*° z ugotovitvijo, l rti 'c anarhist vzel življenje, Qer“So preiskavu pa je sodnik “fdo D’Ambrosio prav tale neprepričljivo ugotovil, da KtJneUi padel, ker ga je v >,niem uradu obšla slabost. i‘c*a Rognini, ki je vedno tr- Za po- moralno in gmotno ki jo je utrpela z izgu- ’n°ža. Giuseppe Pinelli je ijVli da je bil mož ubit, je pri-Hja 11 sodišču zaradi sodelovalo k.llr' umoru vse agente, ki l»br .15- decembra 1969 v Cafe es>,levem uradu, obenem pa taj l‘iviln0 pravdo zahtevala, t|J ^dstvo prizna odgovornost j*Vnih organov v zvezi z mo-Dris. 'n so mu ponudili kavo. t(h bollijeva vdova, ki se je v to.n- h vztrajno borila, da bi it i'.ca končno prišla na dan, mb nezaslišani in žaljivi žila "^bi sklenila, da ne bo vlo-krj Priziva. ((Zgubila sem vsa-® zaupanje v pravico — je 'ko priznala — zlasti še ko kol) *a procese, ki na kakršen bk Pačil, zadevajo državno o-bHImela sem vtis, da v teh Hort,’.ar'b tudi najbolj odprti •kiha ne vcdo (bil nočejo) u-jil, "biti vseh sredstev, ki jim pomembno dejstvo, da se je začelo govoriti o številkah iz bilance in da tokrat ne. gre za splošna vprašanja, temveč za zelo točne zadeve. Kar Claudio Signorilc (PSI) zadeva primanjkljaj, je Signorile poudaril, da gre za znesek, ki odločno presega 30.000 milijard lir. Pomemben pa je tudi nov način, po katerem so do teh številk prišli, saj bo končno proračun vplival na javne izdatke, ne pa narobe, kot je bilo do sedaj. Primanjkljaj bo treba zmanjšati, kar naj bi dosegli delno z zaostritvijo davkov, delno s podražitvijo javnih storitev. Popoldne je bil govor o javnem redu ter o vprašanju sodstva. Za demokristjane sta bila tokrat prisotna Galloni in Mazzola, za komuniste Pecchioli, Perna in Chiaromonte, za socialiste Signorile in Balzamo, za republikance Manami in Terrana, za socialdemokrate Longo, Nicolazzi in Cariglia ter za liberalce Biondi. Pogovor je trajal približno pet ur, saj gre za izredno zapleteno vprašanje, glede katerega so si stališča- demokristjanov na eni strani ter komuni- (Naddljevanje na zadnji strani) iiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiii PRED VOLITVAMI 12. MARCA V Franciji uradni začetek kampanje Nesoglasja med zavezniškimi strankami se zaostrujejo PARIZ — Včerajšnji uradni začetek voldne kampanje v Franciji — dvajset dni pred datumom volitev — je potrdil, da je osnovna značilnost sedanjega predvolilnega trenutka naraščajoče nesoglasje med zavezniki. Na eni stkani se je koalicija vladnih pristašev razklala na dvoje, na drugi pa se polemika med komunisti1 :n socialisti Se bolj zaostruje, tako da nekateri postavljajo v dvdm celo možnost volilnega sporazuma Razdor v vrstah sedanje večine se je pokaza' s predložitvijo pravega plazu kandidatur v zadnjem trenutku ter v nasprotju z dogovori, ki so bili sklenjeni med degoli-stčno stranko RPR, ki jo vodi bivši premier Chirac, in tako imenovano «zvezo za francosko demokracijo* — UDF, ki združuje vse ne-' degolistične stranke, vštevši republikansko stranko predsednika Gi-scarda D'Estainga. Zgodilo se je namreč, da je UDF predstavila svoje kandidate tudi v številnih volilnih okrožjih, ki naj bi jih po sporazumih prepustili degolistom. To je menda reakcija na dejstvo, da jq Chirac že v prejšnjih dneh postavil svoje kandidate v okrožjih UDF-. Generalu' tajnik Giscar-dove republikanske stranke Soisson se je včeraj sestal s premierom Barreom, da bi skušal odpraviti sedanja nesoglasja. Njegova izjava ab koncu srečanja, da je namreč pripravljen umakniti kandidate svoje r.t-anke, toda le s pogojem, da tudi druge stranke storijo isto, daje razumeti, da je spor še vedno vse prej kot rešen. Nesoglasja pa se pojavljajo v zvezi s kandidaturami celo znotraj posameznih strank, kot se je na primer zgodilo v Versaillesu, kjer se je degolistični RPR znašel kar z dvema kandidatoma, od katerih je enega izbralo centralno vodstvo, drugega pa krajevni voditelji. Še vedno odprt je v isti stranki problem ravnatelja časopisov «Figa-ro» in «France Soir* Roberta Her-santa, ki ga je Chirac vsilil za kandidata v okrožju Neuilly, na zahodni periferiji Pariza, namesto gospe D’Arcourt, dosedanje poslanke RPR za to okrožje. Gospa D’Arcourt pa je sklenila kljub temu kandidirati, tudi glede na dejstvo, da so ji dosedanje ankete napovedovale gotovo izvolitev. Prav ta primer bo verjetno zaostril odnose med degolistično stranko in ženskimi ter feminističnimi gibanji, ki očitajo tej stranki, da ima premalo posluha za ženske probleme. Dokaz za to je na primer izjava kandidata RPR za okrožje Oise, znanega lastnika francoske letalske industrije Marcela Dassaulta, po katerem bi morale ženske ostati doma, ne pa delati, ker bi to pripomoglo k reševanju vprašanja brezposelnosti. V plačanem propagandnem oglasu čez celo stran pariškega dnevnika «Le monde* Dassault trdi, da bi ženske imele veliko koristi od tega, da bi ostale doma, med drugim tudi to, da bi «ustva-rile bolj ugodno družinsko ozračje za moža, ko se vrne domov z dela*. Tudi v levem taboru je položaj napet: rezultati okrajnih volitev, ki so bile v nedeljo v Val de Marne, so dali povod za novo polemiko med komunisti in socialisti. Glasilo KPF je v včerajšnjem uvodniku, ki ga je napisal član CK Charles Fiter-mann, v bistvu obtožilo socialiste, da so odgovorni za zmago večinskega kandidata, ker niso dovolj jasno podprli komunističnega kandidata. Vsedržavni tajnik PS Claude Estier je zelo ostro reagiral: kandi- dat KPF je bil poražen ne zaradi stališča socialistov, ki so ga javno podprli, ampak zaradi stališča samih komunistov na vsedržavni ravni, ki preprečuje popolno mobilizacijo levičarskih volivcev, (tm) Danes nov sestanek ustavnega sodišča o afen Lockheed RIM — Danes zjutraj se bo ponovno sestalo ustavno sodišče v razširjeni zasedbi, da bi pregledalo potek preiskave o aferi Lockheed. Današnji bi moral biti predzadnji sestanek pred formalnim zaključkom preiskave, ki je predviden za konec februarja, medtem ko naj bi se javna sodna obravnava začela tri tedne pozneje. Na današnjem sestanku bo preiskovalni sodnik Gionfrida poročal o najnovejšem razvoju preiskave ter o zasliševanju bivšega Tanassijevega tajnika Palmiottija in bivšega načelnika generalnega štaba gen. Guilia Fanali-ja, sodniki pa bodo morali odločati tudi o zahtevi po začasni svobodi, ki so jo vložili branilci Ovidia Lefebvra Danes bo na plenarnem zasedanju govor o vprašanjih Sredozemlja, jutri pa bodo obravnavali kontinuiteto KEVS (Od našega sodelavca) BEOGRAD — Včerajšnji dogovor,! ki so ga dosegli udeleženci beograjskega sestanka KEVS, kaže, da je naposled le začelo prevladovati resnično delovno ozračje, čeprav za zdaj seveda še ni jasno, ali bodo številne razprave obrodile sadove. Včeraj so namreč delegacije 35 držav Evrope in Severne Amerike na plenarni seji potrdile delovni program za današnji dan in za sredp. Dogovor predvideva samo plenarne seje, in sicer dopoldne in popoldne, pri čemer se bodo na popoldanskih sejah dogovarjali, ali je potrebno, da v plenumu zasedajo tudi zvečer. Na popoldanskih sejah danes in jutri bo edina tema sklepni dokument beograjskega sestanka. torej besedilo, o katerem se delegacije, kljub dolgotrajnimi razpravam, še niso sporazumele. Poleg tega je za danes dopo'dne predvidena razprava o problemih Sredozemlja, jutri dopoldne pa lx>do obravnavali kontinuiteto KEVS. Glede na to, da sedanji delovni program pokriva le tri dni, se bo do morali jutri dogovoriti tudi o tem, kako bo delo v centru «Sava» potekalo od srede naprej. V. B. 1 V pogovorih bosta državnika slej ko prej namenila veliko pozornosti delovanju in akcijam neuvrščenih, sicer Pa v beograjskih • političnih krogih poudarjajo, da je Daudov obisk dogodek, ki je pomemben za nadaljnji razvoj tradicionalno prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Afganistanom. Jugoslovanska delegacija pri podpredsedniku kitajske vlade Ku Muju PEKING — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Berislav še-fer, ki vodi jugoslovansko vladno delegacijo na obisku v Pekingu, je začel včeraj uradne pogovore s podpredsednikom kitajske vlade Ku Mu jem. Kot je izjavil Šefer, je namen teh pogovorov prispevati h krepitvi pobud za vsestransko, stabilno in dolgoročno sodelovanje med državama. Z obiskom predsednika Tita lansko jesen v Pekingu so odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko dobili izredno pomembno spodbudo z najvišje ravni. Od takrat, pa se posamezne delegacije dogovarjajo za konkretizacijo načelnih dogovorov o bogatem sodelovanju, za kar so vse možnosti. V okvir teh dogovorov sodi tudi o bisk podpredsednika ZIS Scferja v Pekingu. Afganistanski predsednik Daud na obisku v SFRJ BEOGRAD — Afganistanski predsednik Mohamad Daud bo prispel danes na uradni obisk v Jugoslavijo, kjer bo imel pogovore s predsedni kom Titom. To bo drugo bivanje Dauda v Jugoslaviji. Asad v Moskvi MOSKVA — Včeraj je prispel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo sirski predsednik Hafez El Asad. Na letališču sta ga pričakala tajnik KP SZ Leonid Brežnjev in predsednik vlade Aleksjej Kosigin. Istočasna prisotnost v Moskvi predsednika. libijske vlade Abdela Salama Džaluda bo omogočila uresničitev ma. lega vrha med Libijo, Sirijo in Sovjetsko zvezo. Razplet dramatičnih dogodkov na Cipru Po zaključku silovitih spopadov na ciprskem letališču Larnaka med egiptovskim komandosom in ciprsko narodno stražo so pripadniki ciprske varnostne službe zajeli arabska terorista (prvi in tretji z leve), ki sta v soboto ubila bivšega člana egiptovske vlade Sebaja (telefoto UPI - ANSA) llllllllllllHlllllllllllllIHIIIIHIIIMIIIIIllllllllllllllllllllMIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt lllllllllllllllllllllllllllllll»HII»HIIIIIIIIIIIIII*IHII||H||||»||||HHHIHHIH»llUIIIIHIIIIIIIIIIMIIMHI»l*M*HtM4IHMIIHMs< PREŽIVELI ČLANI KOMANDOSA ŽE NA POTI V EGIPT NAPETI ODNOSI MED CIPROM IN KAIROM PO SPOPADIH NA LETALIŠČU V LARNAKI V egiptovskih vrstah 15 mrtvih in 15 ranjenih, v ciprskih pa sedem ranjenih - Arabske države in PLO obsojajo teroristični atentat in egiptovski poseg NIKOZIJA — Prost povratek v domovino za preživele člane egiptovskega komandosa in sojenje na Ci-pi*u arabskima teroristoma: tako je sklenila ciprska vlada, ki je vse od sobote, ko sta Arabca s talci odletela z otoka, pa do dramatičnega zaključka dogodka, ko je egiptovski komandos skušal zajeti letalo s teroristoma in talci, zasedala na letališču v Lamaki. S svojo odločitvijo so Ciprčani samo polovično ugodili egiptovskim zahtevam, tako da se odnosi med državama v kratkem verjetno še ne bodo pomirili, vsaj dokler ena od strani ne odstopi od svojih stališč:. Egipčani si še vedno lastijo pravico, da lahko «v sili priskočijo nespretnežem na pomoč* Ciprčani pa krivijo Kairo, da je z nepričakovanim napadom na leta lišču v Lamaki kršil ciprsko suverenost. Obračun celotnega poteka krvavih dogodkov, ki so se od sobote o- vzkrižnem streljanju na letališču v Larnaki pa je bilo ranjenih približno petnajst egiptovskih vojakov, sedem ciprskih in nemški novinar, medtem ko sta arabska terorista, vseh enajst talcev in vsi člani posadke ciprskega letala, ki se je po postanku y Džibutiju vrnilo na Ciper, ostali nepoškodovani. Kakor se 'je pripetilo že z«*»potek sobotnih dogodkov, ki so sledili u-moru egiptovskega pisatelja m novinarja Sebaja v nikozijskem hotelu «Hilton». kroži tudi o nedeljskih več verzij. Največ sporov je seveda o tem, kdo je na ciprskem letališču začel prvi streljati — egipčanska izborna četa ali ciprska narodna straža. Po najverodostojnejših po datkih naj bi se dogodki razvijali takole: «DC 8» ciprske družbe, na kateičm sta bila terorista s talci se je po čalgem letu nad arabskimi državami, ki mu niso dovolile, da bi pristalo na njihovih letališčih. poldne do nedelje zvečer odigrali končno lahko ustavilo v Džibutiju, na Cipru je težak: umoru Sadatove-[od koder je po euajsturnih pogaja ga svetovalca Sebaja je treba doda- njih z nekaterimi arabskimi vladati še petnajst egiptovskih vojakov, I mi in s ciprsko, odletelo spet na ki so padli v nedeljskih spopadih sredozemski otok. Približno pol ure s ciprsko narodno stražo. V na- Med tričctrturiio bitko s ciprsko narodno stražo je bilo ubitih petnajst egiptovskih vojakov, petnajst Pa je bilo ranjenih, medtem ko je bilo med Ciprčani sedem ranjenih. Na sliki mrtev egiptovski vojak sredi pristajalne steze na ciprskem letališču (telefoto UPI - ANSA) kasneje (okoli poldevetih v nedeljo zvečer po italijanskem času) je nekaj sto metrov od ciprskega, pristalo egiptovsko letalo «Hercules», na katerem naj bi se po uradnih i-zjavah pripeljal egiptovski minister za kulturo, v resnici pa tamandos, ki je štel 71 mož. Medtem ko so med ciprskim letalom in ko.itrolnim stolpom, kjer je bil ciprski predsednik Kipriatiu in člani ciprske vlade, tekla pogajanja, je iz egiptovskega letala skočila skupina o-boroženih mož, ki se je približala ciprskemu «DC 8» in začela streljati nanj. Ciprska straža, ki je v velikem številu obkrožila letališče, je skupino v nekaj sekundah pokončala. Takoj nato je med egiptovski mi in ciprskim vojaki, prišlo do pravega ognjenega spopada, med katerim je ciprska narodna straža tudi razstrelila «Hercu|es*. Ciprčanom naj bi šla zasluga še za- osvoboditev talcev in seveda zajetje obeh teroristov — 28-letnega Samira Mohameda Kadarja, kj ima jordanski potni list in 26-letnega Huseina Ahmeda ai Alija, ki ima kuvajtski potni list, za katerega pa Kuvajt trdi. da je gotovo ponarejen. Terorista sta'včeraj že prišla pred ciprsko sodišče, ki je dredilo, da se bo razorava pričela že čez teden dni. Prav tako včeraj zjutraj pa je na britansko oporišče na Ci- pru Akrotiri prispel pomočnik egiptovskega zunanjega ministra Bu-tros Gali, ki se je sestal s ciprskim predsednikom Kipriatiom. Sporazumela sta se za odhod preživelih članov egiptovskega komandosa, za nadaljevanje razgovorov in razvijanje prijateljskih odnosov, ki pa so se precej skalili. V Egiptu namreč odkrj*®( - čeprav samo preko tiska/ napadajo Nikozijo, češ da je ravnala nespretno in bila preveč popustljiva do «palestinskih teroristov», s katerima se je med drugim v nedeljo zvečer tik pred egiptovskim na padam že skoraj sporazumela, da jima v zameno za talce in posadko nudi možnost, da se zatečeta v kakšno arabsko državo. .Ciprska vlada pa zatrjuje, pri tem se sklicuje na mednarodne sporazume in zadnji dogovor o preprečevanju letalskih preusmeritev, da o prihodu egiptovskih vojakov ni bila obveščena in je zatorej Kairo kršil njeho suverenost. Egiptovskim stališčem je glasno, dasi neuradno, pritrdil Izrael, ki hvali Egipčane, da «so hrabro in odločno ukrepali*. Njihove odlike pa niso bile poplačane, ker so to preprečili Ciprčani, ki «so se tudi tokrat izkazali kot verni branilci palestinskih teroristov*. Dogodke na Cipru je Tel Aviv izrabil tudi za napad na palestinsko osvobodilno gibanje, češ da gre izključno za «te-roristično tolpo* in ponovno pribil, da bi bila ustanovitev samostojne palestinske države smrten udarec za izraelsko državo. Veliko nasprotovanje do vseh palestinskih organizacij pa so ciprski dogodki sprožili tudi v Egiptu čeprav je edino »narodna fronta* radikalnega Habaša, o-dobravala početje arabskih teroristov, medtem ko ga je PLO odločno obsodila. Že po umoru bivšega egip-tov>l(ega ministra Sebaja je izvršni 'oSbor PLO izjavil, da je atentat v nasprotju z intere-i palestinskega naroda, čigar podobi v očeh javnega mnenja lahko samo škodi. Tako početje arabskih teroristov, o narodnosti ali politični pripadnosti katerih še ni dokončnih podatkov, čeprav po še nepotrjenih vesteh naj bi pripadala skrajni skupini, kateri načeluje bivši pristaš organizacije 4Al Fatah*, kakor tudi egiptovski poseg, so obsodile tiste arabske države, kamor sta s« terorista hotela zateči. Tunizija in Alžirija sta še izjavili, da zaradi mednarodnih kritik ne mislita več dovoljevati letalskih pristankov. «iz humanitarnih razlogov*. Obžalovanje nad tragičnimi dogodki sta izrekla tudi sovjetska tiskovna agencija TASS in generalni tajnik OZN Waldheim. ki je skušal posredovati v sporu tned Egiptom in Ciprom. Medtem pa Egipt pozdravlja udeležence bliskovitega in neuspešnega napada na ciprskem letališču kot heroje, predsednik Sadat pa jim je namenil «Sinajsko zvezdo*, ker «so junaško skušali ubraniti egiptovski ugled*, (bp) NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiniiiiiimiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Plaz obsodb na neapeljskem procesu zaradi vohunjenja po naročilu Fiata NEAPELJ — Z obsodbo šestintridesetih od šestinštiridesetih obtožencev se je po poldrugem letu zaključil v Neaplju proces zaradi nezakonitega vohunjenja funkcionarjev policije in vojaške obveščevalne službe, na račun uslužbencev ali morebitnih uslužbencev turinske avtomobilske tovarne Fiat. Proces se nanaša na dogodke izpred skoraj deset let, kj so prišli na dan skoraj po naključju med procesom pred turinskim pretorjem zaradi odslovitve' nekega kurirja, ki je bil zaposlen pri uradu za »splošne službe* pri turinski industriji. Pretor je ■ takrat — leta 1971 — ugotovil, da je v turinski industriji deloval poseben urad, v katerem so bili «holiorarno» zaposleni številni funkcionarji turinske kvesture, SID in SIOS, ki so vohunili na lačun oseb, ki jih je Fiat nameravala namestiti. Vohunjenje je bilo toliko bolj nezakonito, ker je zadevalo tudi politično prepričanje kandidatov za namestitev v Fiatu ter celo njihovih bližnjih in daljnih sorodnikov. Proces, 'ki so ga poverili neapeljskemu sodišču in ki Se je začel septembra 1976, se je včeraj zaključil — kot smo omenili — s 36 obsodba- mi. Šest obtožencev je bilo oproščenih zaradi pomanjkanja dokazov, eden z utemeljitvijo, da ni zakrivil kaznivih dejanj, trije pa zaradi a mnestije. Najstrožje kazni (dve leti in tri mesece zapora ter prepoved opravka javnih funkcij za isto obdobje) je sodišče namenilo bivšemu generalnemu ravnatelju Fiata Ni-coloju Gioii, voditeljem osebja Um-bertu Cuttici, Aldu Ferreru in Gior-giu Garinu ter vodji »splošnih služb* Mariu Cellerinu Obsojeni so bili tudi skoraj vsi funkcionarji policije in drugih državnih organov, ki so vohunili za Fiat. Bivši šef političnega oddelka turinske kvesture Ermanno Bessone je bil obsojen na 2 leti in 2 meseca, bivši šef SID za Piemont En-rico Stettermayer na eno leto in 8 mesecev, bivši šef kabineta turinske kvesture Fortunato Stabile. komisar javne varnosti Aldo Romano in stotnik karabinjerjev Vin-cenzo Di Masi pa 4 mesece in pol. Ostale obtožbe znašajo od poldrugega leta do štirih mesecev zaporne kazni. Obtoženci so bili obsojeni tudi na izplačilo sodnih stroškov ter odškodnine zasebnim strankam, in sicer turinskim sindikatom, (tm) IIIUlMHIimilllMMIttlllltlltliaMIMtllllllllHiillHiiiiliiiuHiinmiHiiiniiiinnuKniunnninnnHHnnDunuuOTi SODELOVANJE MED SZDL SLOVENIJE IN STRANKAMI SOSEDNJIH DRŽAV VODI K BOLJŠEMU RAZUMEVANJU (Od našega sodelavca) LJUBLJANA - V Ljubljani je včeraj izvršni odbor predsedstva republiške konference obravnaval med dnlgim sodelovanje socialistične zveze Slovenije s strankami sosednjih držav. Stiki, med katerimi je vse več delovnih srečanj s socialistično in krščanskodemokratsko stranko, komunistično partijo in Slovensko skupnostjo iz Furlanije - Julijske krajine v Italiji ter Domoljubno ljudsko fronto iz županij Vas in Zala na Madžarskem so pomembna sestavina dobrih sosedskih odnosov med Slovenijo in Jugoslavijo na eni ter sosednjimi pokrajinami in državami na drugi strani. Sodelovanje je izraz politike odprtih meja — so povedali na seji — postalo je nepogrešljiv dejavnik, ki krepi položaj narodnostnih skupnosti kot povezovalcev med sosednjimi narodi. Kot partnerji se pojavljajo tako republiška konferenca socialistične zveze kot občinske in krajevne konference. Razgovori s strankami iz Furlanije - Julijske krajine zajemajo predvsem uresničevanje o-simskih sporazumov in vprašanja slovenske oziroma italijanske narodnostne skupnos(i, pogovori s predstavniki domovinske ljudske fronte Železne županije pa medsebojno sodelovanje. Socialistična zveza Slovenije! nima uradnih stikov z avstrijskimi strankami kar je posledica njihovega protimanjšinskega sporazuma in na njem temelječih pravnih predpisov, ki slabšajo položaj slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji.' _ ......... JURE PENGOV Predlog zakona o izobraževanju v jeziku narodnosti ki živijo v SR Hrvatski ZAGREB — Člani komisije za narodnosti pri republiški korfferenci socialistične zveze Hrvaške so včeraj proučili predlog zakona o izobraževanju v jeziku narodnosti, Id živijo v tej republiki. Zakon pripravljajo že nekaj let jn naj bi ga v kratkem sprejeli. Ugotovili so, da je izobraževanje v jezikih narodnosti doslej v glavnem potekalo uspešno, čeprav je bilo tudi mnogo težav. Predvsem primanjkuje učiteljev in profesorjev pa tudi ustreznih učbenikov, zato si nanovo ustanovljene samoupravne skupnosti za vzgojo in izobraževanje v zadnjem času prizadevajo, da bi predvsem zagotovile dovolj sredstev za delovanje izobraževalnih ustanov in zato da bi pravočasno izdajali knjige, ki jih za svoje izobraževanje potrebujejo pripadniki posameznih narodnosti. Osnovni pogoj bodočega zakona, ki mora biti v skladu z ustavo in določbami reforme izobraževanja je, da pripadnikom narodnosti v tej republiki omogoči še boljši in popolnejši razvoj in izobrazi« v materinem jeziku. V republiki Hrvaški so najštevilnejše madžarska, češka, italijanska, slovaška, rusinska in ukrajinska narodnostna skupnost. / . J. P. NA NEDELJSKEM ZBOROVANJU KPI V AVDITORIJU Samo enoten nastop političnih sil lahko reši Italijo iz današnje krize Govorili so sen. Gerardo Chiaronronte, član vsedržavnega tajništva KPi tajnik tržaške federacije KPI G. Rossetti in sen. J. Gerbčeva V nedeljo je KPI priredila 1 v Avditoriju javno zborovanje, s katerim so se zaključila dela pokra jinske delavske konference kot priprava na deželno konferenco KPI, ki bo v soboto v Tržiču. Glavni govornik je bil sen. Gerardo Chia-romonte, član vsedržavnega tajni' štva KPI. Sen Chiaromonte je uvodoma poudaril velik čut odgovornosti KPI spričo sedan je vladne krize in ožigosal težke deformacije, s katerimi so nekateri skušali prikazati zah tevo KPI po nujnostni vladi kot neutemeljeno. Vendar je predlog po nujnostni Hadi. ie deial sen. Chiarn- nujnostni Hadi, je dejal sen. Chiaromonte, edini, ki bi lahko državo rešil iz sedanje krize. Komunisti si prizadevajo za enotno Italijo, za enotnost demokratov in vseh poštenih in delovnih ljudi. Zato je KPI tudi v preteklosti, ko se .je vzdržala glasovanja za sestavo prejšnje vlade, dokazala dokajšnjo mero odgovornosti. Komunisti se ne kesajo tega dejanja, kajti to je bila njihova dolžnost, da se ohrani v državi demokracija. Danes,-je dejal sen. Chiaromonte, je več vprašanj, ki zaskrbljejo in vznemirjajo državljanje. To so vprašanja javnega reda, šole, zaposlovanja mladine in zunanje politike Italije, na vsa ta vprašanja pa mora dati KD jasne odgovore in to še v tem tednu, kajti ni več mogoče stagnirati na nastalem stanju. Sen. Chiaromonte je nato poudaril veliko vrednost in pomen enotnega gibanja znotraj italijanske družbe, taka enotnost j n solidarnost množic pa je danes potrebna bolj kot kdajkoli prej. Zato je treba obsoditi prizadevanja radikalcev, ki skušajo vsiliti državljanom razne referendume, da bi državo razdvojili. Govornik se je nato zaustavil ob odprtih vprašanjih italijanskega Juga, večkrat polemiziral s KD in zaključil svoj dolg poseg z besedami, da stoji KPI ob težkih, kriznih trenutkih delavcem vedno ob strani in podpira interese celotne italijanske družbe. Pred govorom sen. Chiaromonte-je sta bila še dva krajša posega tajnika tržaške federacije KPI Ros-settija in sen. Jelke Gerbec. Rossetti je vzel v pretres vsa težka vprašanja, s katerimi se spopada Trst. Tako .je govoril o gospodarskem stanju mesta, o naraščanju političnega kriminala in dejal, da se morajo mestni upravni organi v bližnji bodočnosti spoprijeti z važnimi problemi, kot sta na primer izvajanje določil osimskega sporazuma in ustanovitev nove videmske univerze. Vsa vprašanja, je zaključil tržaški tajnik KPI, pa se bodo dala rešiti le z enotnim nastopom vseh demokratičnih strank. Sen. Jelka Gerbčeva je uvodoma nakazala rešitve, ki jih ponuja KPI za izhod iz vsedržavne krize, nato pa je obravnavala vprašanje Slovencev v deželi. Predvsem tržaški Slovenci morajo dati odločilen doprinos, da se Trst izvleče iz svojega obupnega stanja, predvsem pa zato, ker bi se samo z drugačnim gospodarskim položajem v mestu samem in v celotni deželi lahko rešila vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Globalna zaščita Slovencev se lahko izvrši le z demokratično rastjo prebivalstva in z novimi odnosi med strankami ustavnega loka. To pa se lahko uresniči le. če bo začel parlament delovati v najkrajšem času. zato je nujna rešitev iz vsedržavne krize. Deželno tajništvo KD o problemu univerze Vprašanje univerzitetnega študija v naši deželi .je v zadnjem času spet središču pozornosti. 0 njem tečejo živahne razprave. Na to temo se .je včeraj spet oglasilo tudi deželno tajništvo KD, ki v posebni tiskovni noti obvešča, da bo o tem argumentu pisalo v današnji številki glasilo stranke «11 Popolo*. KD v bistvu poudarja, da je vselej zagovarjala stališče o ustanovitvi avtonomnega univerzitetnega sedeža v Vidmu ter okrepitvi tržaške univerze, zlasti na področju znanstvenih raziskav. Z novimi problemi, ki jih je' odprl potres ter zahtevami, ki jih narekujejo osimski sporazumi, postaja potreba po uresničitvi nekdanjega sklep« deželnega sveta o univerzi v deželi še očitnejša. Deželno tajništvo KD pri tem navaja vsa prizadevanja, da bi se to zapleteno vprašanje zadovoljivo razvozlalo, zlasti pa se sklicuje na člen 26 državnega zakona 546, ki zadeva ravno reševanje vpra šanja tržaške in videmske univerze v luči novih velikih potreb za razvoj dežele. KD ob tem tudi ostro polemizira s komunisti, češ da da ne prispevajo s konstruktivnim deležem k splošni razpravi o tem vprašanju, ter zavrača njihove o-čitke. Svojo noto pa zaključuje s px)zivom vsem političnim silam po bolj konstruktivnem sodelovanju. Delegacija komisije za mednarodne odnose skupščine SRS na obisku v naši deželi tml 1 Bi Včeraj popoldne je prispela na obisk v našo deželo delegacija komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije, v kateri so predsednik Edo Brajnik, tajnik Drago Mirošič in član Vlado Uršič. Komisija, ki ------— se je srečala s ..........................................Mi.M.mmimimiininmi.imii. POČASTITEV SPOMINA RICCARDA PALME V TRŽAŠKI SODNI PALAČI Tudi z uveljavljanjem sedanjih zakonov je mogoče zatreti nasilje in terorizem ■v _ •> a M a> m m m _ ■V Številni predstavniki deželnih in krajevnih oblasti zagotovili sodstvu podporo v boju proti terorizmu - Za dve uri prekinjeno delo v vseh sodnih uradih Tržaški sodniki so včeraj dopoldne za dve uri prekinili delo in so se zbrali na skupščini, na kateri so počastili spomin zadnje žrtve te. rorja, sodnika Riccarda Palme ter potrdili zavzetost za nadaljnji boj proti terorizmu. Skupščine so se udeležili najvidnejši predstavniki krajevnih iri deželnih oblasti ter političnih strank, ki so ,s svojo prisotnostjo izrazili solidarnost z italijanskim sodstvom ob ponovnem napadu na to inštitucijo. Skupščina se .je začela s posegom predsednika združenja sodnikov iz dežele Furlani,je-Julijske krajine dr. Itala Visalli.ja, ki je poudaril, da je skrajni čas, da se državne inštitucije z enotno in z odločno akcijoUprejo tej kriminal ni dejavnosti in da zastavijo vse sile, da jo dokončno zatrejo. Za to, po mnenju dr. Visallija, niso potrebni posebni zakoni ne kakršnikoli drugi ukrepi: zadostuje strogo in takojšnje uveljavljanje obstoje- •Cllllllllttlltllllllltlllllllllll 1111111*1 lllllllltllltlHlttliillilllMrvifraillllfHIIIIIIIMMIIIttllMIIIIIIMM It IMIItllllllllll MED MANJŠO SLOVESNOSTJO V ANCONI Predstavniki Tržaškega Lloyda prevzeli novo ladjo «Sereno» Ladja bo plula na trgovinski progi Jadran-Daljni vzhod V maju se bo «Sereni» pridružila enaka ladja «Triestc» Ladjevje Tržaškega Lloyda ie bogatejše za novo sodobno enoto: predstavniki družbe so namreč včeraj med manjšo slovesnostjo prevzeli v obratu «Cantieri Navali Riu-niti* v Anconi 12.825-tonsko motorno ladjo «Sereno». Ladja je opremljena za prevzem 680 kub. m kavčuka, 430 kub.( n- rastlinskega olja in 16.000 kub. m sipkega tovora (ali 227 kontejnerjev, od tega 30 kontejnerjev - hladilnikov). Pri polni obtežitvi bo «Serena» plula s hitrostjo 22 vozlov. Ladja razpolaga s petimi žerjavi: med temi sta dva z nosilnostjo 50 ton, dva z nosilnostjo 20 ton in eden z nosilnostjo 10 ton. V isti ladjedelnici je v gradnji druga enaka motoma ladja «Trie-ste». Tržaškemu Lloydu naj bi jo izročili že v letošnjem maju, tako. da se bo lahko v kratkem pridružila «Sereni» na novi progi za Daljni vzhod. «Serena» bo namreč odplula na krstni vožnji okrog 6. marca: z Jadrana bo plula na Tiren-sko morje, nato pa proti Indoneziji, Tajski in Filipinom. Pozneje bosta ladji pluli tudi v nekatera kitajska pristanišča, in sicer v okviru novp trgovinske proge Italija -Kitajska, ki jo predvideva nedavni gospodarski sporazum med obema državama. • Sekcija KPI «Che Guevara« od Magdalene bo imela drevi ob 19.30 svoj sekcijski kongres. Prisostvovala bo članica vodstva tržaške federacije Bruna Braida. 0 Drevi ob 18.30 bo na sedežu tržaške sekcije «Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo* v Ul. Torre-bianca 13/1 predaval Pietro Caputo, docent na konservatoriju Marini v Bologni. Tema predavanja: »Simfonična glasba v ruskem baletu*. Javno zborovanje o problemih mestne knjižnice Drevi ob 18. uri bo v avli «Fer-rero* v Ul, Universitš 7 javno zborovanje, ki so ga sklicali uslužbenci mestne knjižnice. Na zborovanju bodo vzeli v pretres probleme, ki tarejo to mestno kulturno ustanovo, in sicer: knjižnica kot j a ima služnost, uprava knjižnice, profesionalno usposabljanje in osebje, nezadovoljive plače ter sedanje stanje knjižničarskega gradiva. 0 Drevi ob 19. uri, bodo v konferenčni dvorani muzeja za prirodopis v Ul. Ciamincian 2 predvajali barvni film Murdocka Heada »Pozor na veter*, ki ga bo komentiral tržaški u-niverzitetni profesor Franco Pisani. • Nadaljuje se ciklus predavanj, ki jih prireja tržaška sekcija Mednarodnega sklada za varstvo narave WWF. Jutri, ob 18. uri bo v Ul. Trento 1 predaval prof. Franco Chersi na temo: «Jedrsko vprašanje*. V Kami ji se je zemlja spet silovito tresla Naprave tržaške poskusne .geofizikalne opazovalnice so včeraj ob 13.13 spet -zabeležile močan potresni sunek. Epicenter naj bi bil nekje v Kamiji, severno od Mog-gia Udinese. Včerajšnji sunek, ki je bil četrte stopnje po Richterjevi lestvici (to je 6. stopnje po Mercalliju), je že 425 po vrsti od. tistega katastrofalnega, ki je 6. maja predlanskim povzročil toliko gorja. Sunek so precej razločno občutili na vsem potresnem območju Furlanije in Beneške Slovenije ter v zahodni Sloveniji, ni pa imel hujših posledic. Obvestilo izletnikom na Kitajsko Izletnike na Kitajsko naprošamo, da v ponedeljek, 27., ali v torek, 28. februarja, med 9.30 in 12.30 izročijo na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 svoj potni list skupaj z dvema fotografijama in da OSEBNO podpišejo formular za kitajski vizum. Primorski dnevnik čih zakonov, ki jih je treba tolmačiti v duhu ustave. Dejavnosti teroristov ni mogoče opravičevati, kdor jih opravičuje je soodgovoren za njihovo dejavnost, včasih kazensko, vedno pa moralno. Za njim je spregovoril tajnik sindikata uslužbencev tržaškega sodišča dr. Maione, ki je poudaril, da bo mogoče zatreti val nasilja le z uvedbo velikih reform poleg »malih*; treba je odpraviti «plevel». ki obdaja mladino: po eni strani revščino, odpustitve, brezposelnost, po drugi strani pa egoizem, nepoštenost, podkupovanja, davčne u-taje, privilegij?; ' korporativizme brez nikakršnega nadzorstva. Sledili so posegi predstavnikov političnih, organizacij. Župan Spaccini je poudaril zavzetost tržaškega prebivalstva za boj proti nasilju in proti terorizmu; predstavnik sindikalne federacije Degrassi je naglasil, da se delavstvo zaveda, da naraščanje nasilja ruši demokracije in hoče zatreti vrednote odporniškega gibanja; predsednik deželnega sveta Pittoni je dejal,- da si prav v teh dneh vladne krize stranke prizadevajo, da poiščejo inštrumente, ki bi lahko privedli preiskovalce na sled teroristom; predsednik tržaške po krajine Ghersi je poudaril, da je prišlo do stično točke med fašističnim terorizmom in terorizmom izvenparlamentame levice in da je treba prav v zvezi z vprašanjem nasilja in terorizma zavzeti enotno stališče, s katerim bodo soglašali predstavniki političnih strank, sodstva. sindikatov in varnostnih sil ter vsi državljani; poslanec Belci je. še izrecno naglasil, da se moramo zavedati, da so vse te teroristične akcije naperjene proti u-stavnim'oblastem v državi; senatorka Jelka Gerbec, ki je zadaja Dosegla v razpravo, pa se je nekoliko dl.je zadržala pri problemih fašističnega nasilja v našem mestu in poudarila, da je bilo v na,- j šem mestu v zadnjem času preveč j dejanj političnega nasilja, ki so globoko razburila tržaško javnost' tudi glede na obmejno lego Trsta. | Senatorka Gerbčeva se je zato o-dločno zavzela za nadaljnjo akcijo zveze in Coltivatori diretti; sestanek je vodil pokrajinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk, na njem pa so razpravljali o. možnosti; da bi zalogo moke iz soje porabili v živinoreji. V zadnjih dneh je namreč neko brazilsko podjetje nakazalo možnost, da bi v tržaškem obratu proizvajal: semensko olje, vendar pa bi morali najti kupca za moko iz soje, ki jo pri taki proizvodnji pridobivajo v zelo veliki količini. V ta namen bodo v prihodnjih dneh navezal: stike tudi z deželnim odborništvom za kmetijstvo. • Center za kulturne Izmenj&vf obvešča, da je še v teku opisovanje za štirimesečne, in letne tečaje ' srbsko-hrvlSkega jezika. Tečaji se bodo pričeli še ta mesec, na sporedu pa bodo v popoldanskih in večernih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu u-stanove v Ul. Valdirivo 30 vsak dan, razen ob sredah in sobotah, od 17.30 do 20. ure. Hi* i redsednikom deželnega sveta Ar-naldom Pittonijem, bo danes, na uradno vabilo predsednika videmske pokrajine Turella, obiskala po potresu prizadeto območje v Furlaniji in Beneški Sloveniji. Čeprav je imel obisk, kot je v krajšem razgovoru s časnikarji poudaril vodja slovenske delegacije Edo Brajnik, zasebni značaj, pa vendarle spada v sklop srečanj in 'sestankov med sosednjima deželama in državama, ki so zlasti pogosti in tvorni,, od kar sta Italija in Jugoslavija z osimskimi sporazumi rešili odprta mejna vprašanja in postavili temelje za še bolj plodno sodelovahje. Prav zaradi tega ie bilo snočnje srečanje med Pittonijem in gosti iz Slovenije priložnost za poglobljeno izmenjavo mnenj o vseh vprašanjih sodelovanja med deželo Furlanijo - Julijsko Krajino in SR Slovenijo. V tem okviru so namenili posebno pozornost zlasti gospodarski in kulturni problematiki. «V vseh naših odnosih — je poudaril tov. Edo Brajnik — je prevladal osimski duh, kar je veliko več l ot črka osimskega sporazuma. Odnosi so zato zelo dobri in bodo še boljši, ko bo začela 'delovati industrijska cona in ko bo meja med Italijo in Jugoslavijo postala vse bolj meja, ki združuje.* Predsednik deželnega sveta Pittoni pa je med razgovorom, ki je potekal v prisrčnem in prijateljskem vzdušju, poudaril pomen Braj-nikovega prizadevanja za zbliževanje obmejnih prebivalstev in njegovo angažiranost pri reševanju vrste vprašanj, od varstva manjšin do gospodarske problematike. Slovenska de!egac:ja bo danes dopoldne odpotovala v Videm, kjer se bo sestala s predsednikom pokrajine Turellom. Po ogledu Humina bo delegacija odpotovala v Čedad, kjer se bo srečala s predstavniki beneških Slovencev. lllllliftillHIIIIUIIIIIimillllHIIIIIIIIlIlillllliliiiiiiiiiit Pianistka Giese v gledališču Rossetti ..............imun.................................... PRIZIVNA RAZPRAVA PROTI DEMETRIU CAMP0LU Ponoven psihiatrični pregled za morilca iz Ul. Muraglione le to so se sodniki odločili na zahtevo tožilca, ki je ugotovil, da sta si izida doslej opravljenih pregledov v popolnem nasprotju za zaščito demokracije in svobode.1 Reggio Emilii Ponoven psihiatrični pregled za Demetria Campola, 27-letnega mladeniča, ki ga je tržaško porotno sodišče 6. julija lanskega leta spoznalo za krivega umora 74-letne Norme Cavallarin vd. Monaro, obenem pa razsodilo, da je bil v trenutku zločina nesposoben hotenja ter ga zato obsodilo na 10 let kriminalistične umobolnice. Do te razsodbe so sodniki prišli po dolgi razpravi, med katero je sodišče odredilo dodaten psihiatrični pregled. Kmalu po aretaciji je namreč že preiskovalni sodnik odredil pregled Campola v kriminalistični umobolnici v Za rešitev krize v podjetju Gaslini ! kjer pa so ga psi- hiatri spoznali za umsko zdravega. Včeraj so se predstavniki tovarniškega sveta tržaškega obrata Gaslini na sedežu tržaške pokraji- Prvostopenjski sodniki pa so pove rili drugo preiskhvo dvema tržaškima psihiatrom^; ta preiskava je privedla do popolnoma nasprotnih zaključkov. Medtem ko je bil zdravnik iz Reggio Emilie mnenja, da je Campolova osebnost pomanjkljiva le zaradi nizke inteligenčne stop- ------ «•«* w uuunv [''"ViUji | v« iv- iti/, n. c: IlU-CllgCinjIlt! SlAJp- ne sestali s predstavniki Kmečke | nje, sta bila tržaška psihiatra Z VČERAJŠNJE OKROGLE MIZE V AVDITORIJU NAJVEČ MRTVIH NA LETO ZARADI SRČNIH BOLEZNI Pred nabilo potno dvorano so predavali prof. Camerini, dr. Scardi in prof. Parenzan Pod pokroviteljstvom Združenja tržaških kronistov je bila včeraj v Avditoriju okrogla miza o kardiologiji. Kako je ta problem občuten tudi pri nas, jasno priča dejstvo, da je bil; dvorana nabito polna. Številnemu občinstvu so predavali in svoje besede obogatili z diapozitivi in filmi trije poznani kardiologi, kot sc prof. Fulvio Camerini, dr. Sabino Scardi in prof. Lucio Parenzan iz bergamske bolnišnice. Namen okrogle mize je bil seznaniti tržaško občinstvo o novoustanovljenem Združenju prijateljev srca, ki bo z zbiranjem denarnih sredstev skušala pomagati tržaškemu kardiološkemu centru redno delovanje. Znane so namreč težave, s katerimi se morajo podobni specializirani centri vedno spoprijemati, saj so gmotni stroški vedno večji. Prof. Camerini se je v svojem posegu dotaknil vzrokov srčnih bolezni, zaradi katerih letno umre do 35 od sto vseh bolnikov, torej več kakor zaradi rakastih obolenj in raznih nesreč. Prof. Parenzan je govoril o kardiokirurgiji in o tehnikah raznih operacij, medtem ko se je dr. Scardi zaustavil pri preventivnem zdravljenju srčnih bolezni in o rehablitaciji srčnih bolnikov. Sledila je zanimiva diskusija. mnenja, da so pomanjkljivosti v Campalovem značaju. Ta odločitev je bila osnova za razsodbo prvostopenjskega sodišča in obsodbo na deset let kriminalistične umobolnice. Proti tej razsodbi sta Campolo-va zagovornika vložila priziv, na včerajšnji razpravi pa je tožilec Ballarini povsem nepričakovano zahteval dodatni psihiatrični pregled in zahtevo utemeljil z dejstvom, da sta si doslej opravljena pregleda nasprotujoča in da je prvostopenjska razsodba v, celoti osnovana na izidu tiste preiskave, ki je za ob toženca ugodnejša. Sodniki so po polurnem premisleku osvojili to tezo in odredili nov psihiatrični pregled za Campola; ta pregled bodo morali opraviti vsaj tri.je psihiatri v eni izmed kriminalističnih umobolnic. V pričakovanju tega pregleda je sodišče prekinilo sodni postopek in ga odložilo za nedoločen čas. O krutem zločinu v Ul. Muraglione bo tako verjetno govor v jesenskih mesecih .ali morda šele prihodnje leto. Pianistka Maria Maddalena Giesse iz Trenta je bila sinočnji gost Tržaškega koncertnega društva v Ros-settiju. Lani je v našem mestu o-svoj a prvo nagrado na natečaju •rCata ed Ernesto Month, pa tudi sicer je že kar dobro uveljavljena v Italiji in izven nje. Njen sinočnji spored je v prvem delu obsegal skladbe Berga, We-berna in Schoenberga, v drugem pa Brahmsa in Chopina, torej dva povsem različna dela, saj smo v prvem slišali skladatelje, ki so v prvi polovici tega stoletja bili nosilci nove moderne glasbene govorice, v drugem pa skladatelja iz železnega repertoarja romantike... Takoj je treba reči, da je pianistka pokazala veliko prilagodljivost tako prvini trem kot drugima dvema, mislimo pa, da je v prvem delu pokazala še bolj kot v drugem visoko razvito muzikalično naravnanost zlasti še glede na značaj skladi. ki so lahko tradicionalnemu ušesu sprejemljive samo ob res podoživljanj in tehnično neoporečni izvedbi. To velja zlasti za Schoen-bergove kratke psihološke utrinke, manj pa za Bergovo Sonato in za Wcbemovo *Movimento per piano forte». V enaki meri pa je znala interpretirati tudi Brahmsove «Kratke klavirske skladbice», v katerih je s sproščeno igro poustvarila njihovo poetičnost s tragičnimi prizvoki, kakor tudi Chopinovo Polonaiso -Fantasio op. «1, eno zadnjih velikih klavirskih del velikega čudodelnika romantike, ki pa je prav v tej skladbi segel po nekaterih za tiste čase (1045-46) drznejših prijemih. Za dodate'- smo poslušali še košček J. S. Bacha. Razpisana nagrada «Citta di Trieste» Tržaška občina je tudi letos razpisala mednarodni natečaj za simfonične skladbe «Citta di Trie.de* Gre za sedemnajsto izvedbo glasbene nagrade, ki se iz leta v leto boli uveljavlja. Poleg simfoničnih skladb bodo letos prvič ocenjevali in nagrajevali zborovske sk’adbe. Prva j nagrada obsega 3 milijone lir ter izvajanje izbrane skladbe med prihodnjo glasbeno sezono. Za dru go nagrado bodo podelili milijon lir -a tretjo pa 500 tisoč. Natečaja se lahko udeležijo skladatelji iz vseh držav, brez starostnih omejitev. Podrobnejše informacije daje urad tajništva pri odbomišivu za kulturo v Ul. del Teatro 4. JUTRI, 22. T.M., OB 18.30 SLOVENSKA MODERNA GLEDALIŠKA UMETNOST Predaval bo prof. VASJA PREDAN 4. predavanje cikla v priredbi Narodne in študijske knjižnice «Slovenska gledališka umetnost* PREDAVANJE BO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOM" VSTOP PROST Slovenska kulturno - gospodarska zveza VABI NA SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA ril OTON ŽUPANČIČ: POJTE ZA MENOJ ! v nedeljo, 26. februarja 1978, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana) KOLE ČAŠULE VRTINEC izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER Prevod: Kostumi: Režija in scena: LJUBIŠA GEORGIEVSKI JANKO MODER MARIJA VIDAU V četrtek, 23. februarja 1978, ob 20.30 PREMIERA. Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce, c!., pravočasno rezervirajo sedež. POPUST ZA ABONENTE SSG. Prodaja vstopnic od danes, 21. t.m., dalje pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure, tel. 734265. Gledališča ROSSETTI Od jutri, 22. februarja, Albee: «Chi ha paura di Virginia Woolf?»-v izvedbi Lille Brignone in Renza Palmerja. Izven abonmaja: popusti 30 in 20 odst. za abonent^. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2. AVDITORIJ Od '24. do 28, februarja, Lourdes Castro in Manuel Zimbro: «11 teatro delle ombre*. Samo tri ponovitve izredne predstave. Rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti 2. VERDI Drevi, ob 20. uri peta ponovitev Straussove opere »Elektra*: •SETTE CANZONI* in .PAGLIACCI* Pri blagajni gledal:šča Verdi se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic za premiersko predstavo oper «Set-te canzoni* in «Pagliacci» ki bo jutri, 22. t.m., ob 20. uri za red A/F, Obe operi bo dirigiral Giacomo Zini pod režijo Daria Della Corteja. žrkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Andrea Giorgj. • Jutri in v četrtek, bo zaradi odstranjevanja suhih vej prepovedano parkiranje v Ul, Pieta od hišne številke 2,1 do 2/2. Prepoved parkiranja bo veljala od 7.30 do 17.30. POTOVALNI URAD «AURORA» priredi naslednje izlete: | od 24. do 27. marca z letalom v PARIZ. Cena 178.000 Ur. od 22. do 27. aprila z ladjo in avtobusom vzdolž DALMATINSKE OBALE in v ČRNO GORO. Cena 140.000 Ur. od 22. do 26. aprila z letalom na KRETO. Cena 179.000 Ur. od 23. do 25. aprila z avtobusom na RAB. Cena 39.000 Ur. od 23. do 25. aprila z avtobusom na KRK. Cena 34.000 Ur, Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 60261. Včeraj-danes Vreme včeraj: Najvisja temperatura 4,6 stopinje, najnižja 1,3, ob 13. uri 4,6 stopinje, zračni tlak 1013,8 mb raste, vlaga 50-odstotna, nebo 8/10 po. oblačeno, dežja je padlo 9,8 mm, veter 36 km na uro severovzhodnik s sunki 58 km na uro, moj-j e razgibano, temperatura morja 7,1 stopinje. Danes, TOREK, 21. februarja IRENA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.39. — Dolžina dneva 10.41. —> Luna vzide ob 16.20 in zatone ob 5.46. Jutri, SREDA, 22. februarja MARJETA ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. februarja 1978 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 ljudi. RODILI SO SE: Michela Benevoli, Stefano Bozzi, Chiara Candotti, Paola Candotti, Martina Carli, Gjannet Dri, Matteo Fabris, Pietro Girardi, Fran-cesca Kovačič, Daniela Palazzolo, Maurizio Poltronieri, Giulio Ponte, Katya Scodeggio, Andrej Škerlj, Mara Zuliani. UMRLI SO: 99-letna Giovanna Monta vd. Apollonio, 76-letna Carla Gai-sek por. Schillani, 85-letni Niccolino Niccoli, 83-letni Augusto Cesari, 79-letni Romano La vini, 84-letna Riccarda Vecchiet, 76-letni Cesare Petronio, 54-letni Michele PisciteUi, 66-letni Eugenio Sossi. Koncerti SLOVENSKI KLUB v sodelovanj0 s STALNIM SLOVENSKIM GLEDALIŠČE!" priredi v Ul. sv. Frančiška ^ danes, 21. februarja, ob 20.3 torkov večer MAKEDONSKI KULTURNI UTRIP Književnik Kole čašule, ede" najuglednejših makeddnskih varjalcev, bo predstavil dana*' kulturna prizadevanja in pr°^r me svojega naroda. Vznemirljivo srečanje Do . polnjevala predpremierska >z' # ba odlomkov njegove ^ra' VRTINEC, ki jo za SSG priPra, lja režiser Ljubiša Georgie'8 Aiisk.n 16.00 «AUegro non Risanka Bruna Bozzetta. . Mignon 16.00 «1« scarpetta e 8 sa». Barvni film.. .f Nazionale 16.15—20.40 «Via- cof Z ■ Clark Gable, Vivien ^ 11 Olivia De Hevilland. Leslie H°*»i Grattaeiclo 16.00, 19.00, 22.00 faccia di mezzanotte*. John - j, < Susan Sarandon in Raf j( Strogo prepovedan mladini P0^ letom. Excelsior 16.00 «Io, Beau Ceste legione straniera*. Barvni (i'111' ys Fenicc 16.00 «L'ultima Odissea*. Orge Peppard in Dominique ^ Eden 16.30 «Le notti porno nel ,,v, do*. Laura Gemser. Barvni . Prepovedan mladini pod 18-Ritz 16.00 «Poliziotto senza P* pjr Maurizio Merli, Joan Collins' povedan mladini pod 14. let01;'jji Filedrammatico 16.00 «Le rag***^ ginecologo*. Prepovedan P1 pod 18. letom. Barvni filnt Cristallo Zaprto Aurora. 16.15 «1 nuovi mostri*- V nemškem kulturnem inštitutu bo drevi, ob 20.30 koncert srednjeveške in renesančne glasbe. Nastopila bo godalna skupina Adrian Willaert En-samble Freiburg. Razna obvestila DIJAKI LICEJA FRANtE PREŠEREN, ki s0 na zimovanju v Auronzu, se bodo vrnili danes, 21. t.m.t o-krog 13. ure pred 'šolsko poslopje. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na 6. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 23. februarja t l , ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju društva, obračun za leto 1977 in proračun za 1978, sprememba pravil, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor v smislu čl. 17 društvenih pravil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Člani, ki so zadržani, lahko pooblastijo drugega člana, da zanje glasuje. LEKARNE V OKOLICI • Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sijan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: ^el. 271-124. di, O. Muti, V. Gassman, u' gnazzi. Barvni film. Capitol 16.30 «Quelloscuro getto. del desiderio*. Film ** nuela. S. Rey. Moderno 16.00 «Indians». Barv'1’1 Impero Zaprto Ideale Zaprto Vittorio Veneto 16.30 «11 fi*“°, gangster* Alain Delon, Barvj81 Radio 16.00 «Ilsa la belva de"t Prepovedan mladini pod 18-r Barvni film. Astra 15.00 «Gorgo» Fantastičnj, Volta (Milje) 16.00 «Kid il mone! West» Andrea, Balestri. Barvfl1 V počastitev spomina .. Martelanca darujeta MarUniiš* Vojko Ferluga 5.000 lir za ^ , matico in 5.000 lir za Drustv" venskih upokojencev. ftepi& 1 V spomin na Antona ruje Albina Bavčer 5.000 menik padlim v NOB iz Kolonkovca in od Sv. Ane. V spomin na svoje 1° starše daruje Anica Vitez 26 za pevski zbor Igo Gruden Ob smrti dragega očeta legici Lidiji Sosič iskreno čiteljiški zbor osnovne šole s nim poukom v šempolajn. Ob izgubi dragega očeta ** iskreno sožalje Lidiji So*1" sošolci učiteljišča. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largp Piave 2, Korzo Italia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Korzo Italia 14. Naznanjamo žalostno -vest, da nas je zapustil naš dragi n^ in oče FRANC ČERMEU Pogreb bo jutri, 22, t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne nišnice. bol' Žalujoči žena Marija, sin Edi, ter drugi sorodniki Trst, Beograd, Ljubljana, 21. februarja 1978 GORIŠKI DNEVNIK V SOBOTO V PROSVETNI DVORANI advse bogata in raznolika Vernova proslava v Borštu v° J® priredilo PD Slovenec, nastopili pa so mešani pevski Nba na pihala, recitatorji in domača dramska skupina u . tit^ ' 80 za^e'' letošnje leto na (jjo L Področju zelo zaneseno in ° pr'recklvi praznika vaš-Wii: r?'a sv. Antona, so v soboto 1 “ Preš ičtauuuu i "jf.ji e Posvetno društvo Slovenec *W)o V 'ir°® tistih društev, ki so J .■ ali Pa še bodo, proslavila PHw.. borštu je bila tudi nekakšen so proslavo in to \'^‘eSernov° Potoačimi, lastnimi močmi, S | jubilej. Prešernova pro Borštanskim prosvetarjem gre vsa pohvala za uspešno prireditev in upati je, da se bodo taki večeri v Borštu še stopnjevali. • Tržaško združenje esperantistov prireja ciklus predavanj o fotografiji. Drevi ob 20.30 bo na sedež.u v Ul. Trento 1 drugo predavanje. I^/Prsv popolnoma samostojen, j, .Prednjo proslavo vseh druš-*#ce ifega' ki bo v gledališču k rešeren» v Bol juncu. Huj Proslave v Borštu je odprla K, stnimi besedami Silvana l’e-o *llc*' Povezovala celoten Govornica je poudarila polj ], trenutka Prešernove prosla. 1 veTk°S s stoletnico roj- 1 žun'slovenskega pesnika 0-itjj ^Peiča, s praznovanjem kul-nfva pa tudi Slovenci v t in'1 '2Pričujejo svojo življehj-^'je Pstvarjalnost. Po teh bese-(tS,ast°Pil domači mešani pevski ^0v«ec», ki je pod vodstvom ' tira ga Pelarosa zapel štiri katerimi Prešernovo opo-je ^ ravljico». Nadvse svež. in ^ J. nastop mladih recitatorjev, kličn if * Prešernov sonet «Vrba» tU evropskih jezikih, in sicer Halj. Va^ini, nemščini, angleščini tjjj ®nkčini, nakar so sledile re-Jančičevih poezij, katere je UlK^ ,^'Vo Podoživljalo. Na odru ^ 'h lepo opremljene dvorane tjc Prosvetnega društva so drstili domači godbeniki, o-l1jSj g0^ha na pihala, ki jo se-tij _ Pretežno mladi, a je bila Predavanja d«# ust- ftla^1 *teiLniOŽnosti okrepljena tudi s ■ "t* člani. Pod taktirko Emila So godbeniki zaigrali sedem 1 So sicer prirejene izrazito 'kil ,i'Slco Petje, a so tudi z zvoki “živele uspešno izvedbo. Sre-ornosti pa je bil vsekakor , ®hiače dramske skupine, ki veseloigro «Tuežba». Igro “ sk\ Si S skupine že večkrat uprizorili. V Miljah bodo poimenovali ulico po F. Prešernu V Miljah bodo poimenovali eno od mestnih ulic po pesniku Francetu Prešernu. Tako je vsaj v namenih miljske občinske uprave, kot je na zadnji seji občinskega sveta, v sredo, 15. februarja, zagotovil Willer Bordon, ko se je v svojem uvodnem govoru med drugim spomnil obletnico pesnikove smrti, ki velja za praznik slovenske kulture. Župan je izrecno poudaril pomen proslavljanja tc obletnice v teh krajih, spoznavanja kulture slovenske narodhostfie skupnosti in s tem boljšega medsebojnega razumevanja in sožitja. Od tu tudi pripravljenost občinske uprave, da te težnje po plod nejieim sožitju pretvori v določene vidne sklepe, kot je lrliko tudi sklep o poimenovanju ulice s Prešernovim imenom Na seji je mil.iski občinski svet sprejel še vrsto drugih pomembnih sklepov, med katerimi sklep, da bodo dali v najem zadrugi trgovcev GAMET občinske prostore, ki bodo služili za skladišče. Zadruga se jc namreč obvezala, da bo uvedla prev dajo raznih prehrambenih in drugih proizvodov šToke potrošnje po znižanih cenah. Sklep so podprle vse politične skupine v občinskem svetu razen liberalcev. Občinski svet je nadalje sklenil nakupiti nekaj novih vozil za smetarsko službo, med katerimi vozilo s hidravlično stiskalnico za .Jačevi-naste odpake. S tem naj bi znatno izboljšali smetarsko službo. Na koncu jc občinski svet snglas no odobril tudi sklep pa razpis štirih študijskih štipendij po 250 tisoč lir vsaka za dijake višjih srednjih šol iz miljske občine. HliniilllMllillllllilllIlllIlinllllllKnilllilli,m,imiiiiiiiiiiiiiii Hlinili lllllllllllllll*oilillllllllllllli»*ill,illllllll SPOT vabi na predavanje tržaškega alpinista Berta Iavazza. ki bo predaval na temo: «Od Damavanta do McKinleya». Predavanje bo opremil z barvnimi diapozitivi soplezalca Tonija Klingendratha. Predavanje bo v |>e-tek, 24. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Vabljeni! PD VESNA priredi v nedeljo, 26. februarja, v kriškem Ljudskem domu ob 17.30 III. SREČANJE S SLOVENSKIMI USTVARJALCI Sodelujejo: glasbenik RADO SIMONITI, likovnik ROBERT HLA-VATY in pesnica MARIJA MIJOT. Vljudno vabljeni! ZARADI ZAMENJAVE DIREKTORJA Novi program na polju psihiatrične oskrbe ni bil ugodno sprejet v sindikatu CGIl Sindikat trdi, da niso v tem programu spoštovana načela, ki jih je lani sprejel pokrajinski svet - Polemika okrog te bolnišnice in zunanjih centrov se bo spet razvnela . Pa jo gledalec znova in Htii Užitltom gleda. Toliko komič-1 ,c'Jk Posrečenih likov in ko-ev tudi sodobno sporočilo, *r naslanja na stare vaške jppU1, t Vetlno privabijo posluh občin- ,, , *Pd tabor — občine dj, ^1Ve,1>eni domu na Opčinah Javljal Edvard zajec )( cikla »Logični trenutki v w. I, illotf C ki niso bila še razstav- bo predstavil prof. A. ■ lfil Tie i10 v petek, 24. febru-" ob 20. uri. J/ bo dekliški zbor Igo 'z Nabrežine. BENEŠKI DNEVNIK BENEČANSKI KULTURNI DNEVI Strokoven in pronicljiv prikaz slovenskih narečij v Benečiji Predaval je prof. Pavle Merku iz Trsta - Že Irelje predavanje v priredbi Studijskega centra «Nediža» Prejšnji teden je bilo v Spetru tretje predavanje že tradicionalnih «Be-nečanskih kulturnih dnevov*. O moderni Jtmkciji tradicionalnega izražanja je predaval prof. Pavle Merku iz Trsta. Prof. Merkii je uvodi)-rnci podal široko sliko slovenskih na-rečij, ki se govorijp v Benečiji, vse od Rezije do Nadiških dolin in Terske doline. 7.a določitev mesta, ki ga ima narečje v družbenem življenju, je treba poznati predvsem funkcionalne vidike določenega narečja in pri tem odpraviti vse dvoumnosti, ki so se ob problemu do danes-nakopičile. V samih narečjih Beneške Slovenije je mnogo povezovalnih in razdruževalnih členov, ki jih je treba do potankosti preučiti. Predvsem je treba preučiti funkcijo, ki jo je ____________________________________ imela ljudska govorica v preteklo- ll,,|Ulliii,,i lllllilillli1i,iimiiiiiMiiiiiii,iiiiiiiiiiinniiiiiiiilii'iiill, ki je po krat-ki ne pozna zdravila, za-°Je trudne oči v petek, 17. V h spremljal kulturno - gospodarski razvoj rojstne vasi in se zanj zanimal in je prav zaradi tega bil priljubljen. Dokler so mu moči dopuščale je skrbno delal na kmetiji, bavil se je s cvetličarstvom, ponosen je bil na svoj vinograd in seveda na pridelek, saj je vsem domačinom znano, da pri «Paronovih» točijo pristno domačo kapljico. Pred dvema letoma je Alojz začel bolehati za zahrbtno boleznijo, a še pred dvema mesecema, k0 je slavil 82-letni rojstni dan, ni nobeden Slutil hudega, Dragi Alojz, naj vam bo lahka domača zemlja, katero ste ljubili in za katero ste tudi vi mnogo prispevali za boljšo bodočnost mladih rodov. Prizadeti družini in drugim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. B. R. Izleti sti in ki jo ima seveda danes. Kar zadeva razlike med glavnimi narečji v Benečiji, je dejal prof. Merku, je treba predvsem odpravili napačen pogled glede na rezijanščino, ki so ji mnogi pripisovali, da izhaja iz ruščine. To pa zato, ker ima to narečje posebne fonetične oblike in ker je omenjeno narečje odkril ruski lingvist. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da izhajajo posebnosti rezijanščine. grfid.vsem iz iemlje-pisne lege, kjer se to narečje govori, sgj je rezijanski svet v zemljepisnem pogledu jzppr.t, Prav zaradi tega so se izoblikovali tipični arhaizmi. Glede drugih narečij Beneške Slovenije je predavatelj dejal, da so imela ugodnejša tla za svoj razvoj, saj so bila v zemljepisnem in zgodovinskem pogledu stalno povezana s Slovenijo in se stalno razvijala do leta 1800. Tudi govorica sama se približuje osrednjim značilnostim drugih poglavitnih slovenskih narečij in danes se lahko celo trdi. da se je literarna tradicija okrepila. Dokaz temu so revije Novi Matajur, Dom, Ukve in druge, ki poleg narečja uporabljajo tudi knjižni jezik. Posebnosti je najti v Terski dolini, ki je deloma povezana z Nadi-škimi dolinami. Tu pa ni. bilo aktivnega kulturnega središča, niti slovenske cerkvene uprave, tako da slovenska govorica' v teh krajih ni imela pričakovanega razvoja. Prof. Merku je nato dejal, da i-majo pri valorizaciji slovenskega jezika v Beneški Sloveniji vodilno vlogo predvsem šola, pa tudi rad’o. televizija, časopisi itd. Predavatelj je svoje izvajanie zaključil z ugotovitvijo. da je danes precej možnosti za razvoj slovenskih narečij v Benečiji, ki bodo privedle k razvoju kulture in s tem naslednji stopnji tudi k rabi slovenskega knjižnega jezika. Po predavanju se ie razvila plodna in poglobljena diskusija, ki je živo zaobjela vsa vereča vprašanja okrog rabe slovenščine. Najnovejši ukrepi, ki jih je napovedal novi poverjeni ravnatelj goriške psihiatrične bolnišnice dr, Realdon (nasledil je ob koncu lanskega leta upokojenega dr. Zam-para) niso zadovoljili levičarskih strank, ki sta zavzeli že pred nekaj tedni kritično stališče in o tem tudi obvestili javnost, niti sindikalne organizacije. Iz tiskovnega poročila goriške delavske zbornice-CGIL je razvidno, da so se smdi kalisti sestali s poverjenim ravna teijem in z nekaterimi drugimi strokovnjaki konec prejšnjega tod na. Sindikalisti so na tem sestanku zelo jasno izrazili svoje pomisleke. Sindikat CGIL meni, da je Real-dbnov načrt pomanjkljiv, ker ne upošteva realnosti. Ta se odraža v sodelovanju s krajevnimi upravami, občinami, bolnišnicami, zdrav slvenim konzorcijem itd. Načrt ne upošteva niti tega kar je bilo vse bovano v programu, ki ga je ored razpustom in prihodom komisarja izdelal pokrajinski svet. Program je tudi pomanjkljiv, kor ne upo števa dejstva, da je sedanji poverjeni ravnatelj le začasno na tem 'mestu in da bodo čez nekaj mesecev pokrajinske volitve, ki bodo novi unravi naložile nalogo naj vodi tudi politiko na psihiatričnem področju. Edino kar je bilo dosedai napravljenega je zaprtje dveh starih paviljonov v bolnišnici in usnosobitev novih in prenovljenih. V sedanjem programu, je rečeno v tiskovnem poročilu CGIL, niso sploh omenjeni centri za zdravstveno higieno; število postelj v bolnišnici se bo povečalo, ne pa zmanjšalo; pred videne skupine za zunanje delo so nezadostne; ni jasnih pogledov na sodelovanje z občinama Gorica in Krmin; pomožno zdravstveno oseh-je ni klicano k soodgovornemu sodelovanju. 1 Sindikat CGIL zavrača istočasno obtožbo, da ( želi »imobilizem* in pravi, da je že dal konkretne predloge komisarski pokrajinski upravi. Ta pa predlogov ni upoštevala, niti takrat ko je bilo treba po odhodu prejšnjega direktorja imenovali njegovega naslednika. Ob strani so pustili edinega rednega primarija, na mesto poverjenega rav nateija so imenovali zdravnika, ki je na nižjem službenem mestu. Kot vidimo je politika psihiatrične oskrbe spet jabolko nesporazumov in sporov. Že pred leti je bilo okrog tega vprašanja veliko nespo razumov med krščansko demokracijo in sredinskimi strankami na eni strani in levičarji na drugi; stvari so se potem nekoliko pomirile. Zdaj so spet v ospredju -rov zaradi zamenjave direktorja in tik pred majskimi pokra.jinškimi volit vami, ki utegnejo dati novo vodstvo pokrajinski upravi. ureditev psihiatričnega varstva v pokrajini oziroma dokument, ki ga je stranka predložila na nedavni tiskovni konferenci v goriški psihiatrični bolnišnici. V bistvu gre za smernice, ki s0 bile nakazane že lani v pokrajinskem svetu. PRED RAZPLETOM VLADNE KRIZE NA ZBOROVANJU KPI V GORICI OCENILI POLITIČNI POLOŽAJ Govorili so -senator Valori, tajnik Paiza in Ivan Bratina (v slovenščini) ce in protifašiste, da se polnoštevilno udeležijo goriške protifašistične manifestacije. Na sedežu ANPI v Tržiču so se sestali zastopniki političnih strank ustavnega loka KD, KPI, PSI in PRI, organizacij ACLI, ANPPIA, CGIL, SUNIA, protifašističnih odborov tržiških tovarn in so preučili dokument, ki ga bodo sprejeli na protifašistični manifestaciji, ki bo konec tedna v Gorici. Zastopniki zgoraj omenjenih organizacij so se obvezali, da bodo sodelovali na tej manifestaciji. Brez težav zimovanje licejcev na Nevejskem sedlu Dijaki in dijakinje slovenskega klasičnega liceja «Primož Trubar* j v Gorici, ki so od nedelje na enote-] denskem zimovanju na Nevejskem i sedlu, so nam včeraj sporočili, da ddl zločinski umor kasacijskega I se zelo dobro počutijo. Včeraj so sodnika Palme in drugih žrtev po- imeli zelo lepo vreme in je bilo litičnega terorizma ter izraža že-' zaradi tega smučati užitek, popol-1 jo. da bi kmalu prišlo do take dne pa so imeli pouk v domu CAI, vlade, ki bi upoštevala zahteve i kjer bivajo. Profesorji in dijaki po-demokratičnega prebivalstva. I šiljajo pozdrave sorodnikom in dru Odbor ANPI vabi vse bivše bor i gim dijakom. NA POBUDO PROSVETNIH DRUŠTEV Pokrajinski odbor ANPI vabi na protifašistični shod Pokrajinski odbor ANPI za Goriško je preučil sedanji položaj v goriški pokrajini, ki ga karakteri-zirajo negotovost na političnem področju in brezposelnost ter dopolnilna blagajna v številnih tovarnah. Odbor ANPI izraža svojo solidarnost delavcem, ki se bogijo za ohranitev svojih delovnih mest in izraža zaskrbljenost, ker mladi ljudje ne dobijo zaposlitve. Prav tako je odbor ANPI obso- O položaju v državi, v naši pokrajini ter o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti je bila v nedeljo beseda na zborovanju, ki ga je priredila v deželnem avditoriju v Gorici. Shod je ponudil priložnost, da so komunisti ^ocenili Andreotti-jeva prizadevanja za premostitev vladne krize. Senator Dano Valori, eden izmed podpredsednikov senata ter član vsedržavnega vodstva KPI, je s tem v zvezi dejal, da je krščanska demokracija s svojimi napakami povzročila sedanje kritično politično in gospodarsko sta n,je. Valori je kritiziral Andreottijev osnutek vladnega programa ter je mandatarju očital, da se ni v zadostni meri zavedal resnosti polo-žajo in da ni ponudil ustreznih političnih rešitev. Po Valorijevih besedah se ni v zadostni meri poskrbelo za sektorske načrte, s katerimi bi odstranili krizo v ladjedel-niški, jeklarski in tesktilni industriji. V tem okviru bi bilo potrebno poiskati rešitve za tiste tovarne na Goriškem ki so v krizi. Pokrajinski tajnik KPI Tulijo Paiza je dejal, da je položaj na Goriškem zares zaskrbljujoč in da ga ne smemo opazovati križem rok. Po njegovih besedah je potrebno enotno gibanje vseh ustvarjalnih sil, predvsem pa je potrebno zagotoviti navzočnost dežele. V slovenščini je spregovoril Ivan Bratina. Potem ko .je dejal, da se danji položaj v Italiji narekuje vključitev delavskega razreda v razreševanje odprtih vprašanj, kar pomeni, vstop predstavnikov delovnih ljudi v vlado, je Bratina obsežno govoril o položaju Slovencev. Izhajajoč iz posebne vladno komisije za sestavo globalnega zaščitnega zakona, je Bratina zlasti poudaril, da se (morajo zagotoviti ena-narodnostne pravice za vse Slovence na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Smisel zakona mora biti odprava zgodovinske- resnice, da Slovence v Beneški Sloveniji ni zajel val preporoda. V tem smislu KPI sestavila svoj zakonski osnutek, o katerem se stranka pogovarja z drugimi političnimi silami ter ga bo v kratkem predložila parlamentu. Ker .je sedanja faza razvoja nevarna, je dejal Bratina, so potrebne odločnost, mobilizacija in enotnost Slovencev ter njihova enotnost z italijanskimi demokratičnimi silami. 86 je rodil na Proseku ri je 29. •L' ki Je 1 JV s*a jih imela Ana in Franc B a ..Proseka. Otroška leta je V na Proseku’ kJer ie i/>Vj| .k*l osnovno šolo, nato pa 8tiri leta Simnazije v Tr- A izlila je prva svetovna voj- naši fantje, je moral bi| obleči avstrijsko uniformo JIH *šturmbataljonu». Tik pred 'Nho Avstr>je pa so ga priprli v koijA 8a ujetnika v Monte Grappa. W (ieJ1* v°jni se ie vrnil v r°istno gtve Pa ni našel primerne za-A A NaPotil se je v Jugoslavijo. A ,iU ni bila mila in mu ni pre-iNiJ« u8ega, kot da se doma loti SPDT javlja, da priredi smučarski izlet v nedeljo, 26. februarja, na Zoncolan. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 76304) do vključno jutri, 22. t.m. ŠD Mladina iz Križa organizira dne 26. t.m. smučarski izlet v Ra voscletto - Zoncolan. Vpisovanje vsak dan do 22. t.m. v kriškem Ljudskem domu. Cena 4.500 lir. Združenja staršev nižje srednje šole «Sv. Ciril in Metod«, osnovne šole »Oton Župančič« in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu prirejajo v nedeljo, 5. marca, ob priliki 12. ZŠI avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanje pri predstavnikih staršev pred pričetkom pouka najkasneje do jutri, 22. t.m. Xo se ie spozna' k' tat ^uk° iz Gabrovca, ki mu A »mi povila tri otroke. Dkt^jiJivi in vestni kmetovalec kVl Za razvoj gospodarstva v ve('iJasi in prav zaradi tega je AoAri član in odbornik domače-ij A !arskega društva, ki ga je L.faZvn ;,e^0Ve vel'ke prizadevnosti A J društva odlikovalo tudi z A''0. Obenem je bil Alojz y iudi za častnega člana dru-i/Mi v It ^.obdobju druge svetovne voj-delal A u’1 Alojz zelo aktiven, ena in bil tudi v krajevnem Si Vt več let pa je bil tudi taščite. Po vojni je živo KD sc zavzema za gradnjo talasotorapcvtskcga inštituta v Gradcžu Na zadnji seji pokrajinskega vod stva krščanske demokracije v Gorici so največ pozornosti namenili obravnavi nekaterih vprašanj s področja zdravstva. V okviru zdravstvenega na črtovanja so razpravljali o nujnosti da se v Gradežu uredi talasoterapevt-ski institut, ki naj bi s časom po vsem zamenja! tamkajšnjo krajevno bolpisnico ter nekatere druge ustanove Zgraditev takega objekta v Gra-dežu bi nedvomno mnogo pripomogla k poživitvi specifične vloge, ki jo ima to obmorsko središče na turističnem področju. Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije bo v sodelovanju z gradeško sekcijo sklicalo v prihodnjih mesecih zborovanje, na katerem bodo vprašanje graditve takega objekta obdelali z različnih vidikov. Predmet razprave na zadnji seji pokrajinskega vodstva pa je bila tudi V Štandrežu in v Števerjanu priredili proslavi slovenskega kulturnega praznika Govori o pomoriti F. ProSornn, deklamacijo njegovih pomni tor nastop pevskih zborov S Prešernove proslave, ki jo jc pro svetno društvo »Danica« v petek Pri redilo na Vrhu, kjer Je imel govor predsednik društva Darij Devetak (zgoraj desno) Prosvetno društvo «Oton Zupan-; čič» v Štandrežu je priredilo proslavo slovenskega kulturnega praznika, dneva posvečenega Francetu Prešernu, slovenskemu’pesniku. Zamisel, kako naj prireditev izpeljejo, je dala predsednica društva Nataša Pavlin, ki je pomagala tudi pri njeni izvedbi. Uvodoma je nastopil otroški pevski zbor poa vodstvom Elde Nanut. Dorela Cingerli Ogled osnutka spomenika padlim v Štandrežu člani odbora za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju v štandrežu so včeraj prinesli maje nato prečitala znani govor, ki ga ; osnutka spomenika, ki ga je iz- Mali oglasi UNIVERZ, ITKTNE ŠTUDENTKE, ŠTUDENTI, uudi se vam zanimivo honorarno delo ob večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko. Kolikor vas to vabilo zanima, pišite na p.p. 559 Trst. Navedite sledeče podatke: točen naslov, do končano šolo, smer študija, letnik študija. CARLI V1RGIUO sporoča vsem prija teijem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 60 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Bri ga ta Casale št. 7, tel. 826084. 50 nagrad za vse naročnike primorskega dnevnika ' ki poravnajo celoletno naročnino do 28. februarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je Oton Župančič o Francetu Prešernu imel pred mariborsko mladino. Po nastopu ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Stanko Benko, je skupina mladinskega odseka recitirala nekaj Prešernovih pesmi. Nastopili so Erika Zavadlav, Dorela Cingerli in Miloš Tabaj. Program sta sklenila moški pevski zbor pod vodstvom Aleša Hobana in mešarii pevski zbor, ki ga vodi Stanko Benko. Za to priložnost so oder primerno uredili ter nanj postavili Prešernovo sliko. Dvorano je domače prebivalstvo napolnilo do zadnjega kotička. V števerjanu je prosvetno društvo «Briški grič* priredilo Prešernovo proslavo v soboto zvečer. Prireditve, ki je bila v stari šoli na Vale-rišču, se je udeležilo zelo veliko domačinov. Prireditev je odprl predsednik društva Silvan Pittoli. govor o pomenu Prešerna pri odločitvi, da se njegov rojstni dan proglasi za slovenski kulturni praznik, ter o podelitvi nagrad ob tem dnevu, kakor tudi o prireditvah v po častitev velikega Slovenca pa je imel Ivan Humar, družbenopolitični in prosvetni delavec. Na prireditvi je nastopil moški, z mladimi grli pomlajeni pevski zbor, ki ga vodi Ivan Klanjšček, nadarjeni harmonikar, ki se je nedavno tega odločil, da bo vodil zbor prosvetnega društva »Briški grič*. Dve borbeni pesmi jc z zborom zaigral harmonikar Viljem Gergolet. Prireditev so z recitacijami popestrili domači dijaki slovenskih srednjih šol. Ob tej priložnosti so po stenah tega, vsekakor preskromnega prostora razstavili slike domačina, slikarja prof. Vladimira Klanjščka. Po prireditvi so za nastopajoče in za goste priredili zakusko, med katero so se pogovorili o stanju prosvetnega dela v vasi ter ob tem u-gotovili. kako sedanji prostori, ki jih rade volje dajejo v uporabo Šte-karjevi, ne morejo več pomagati k razvoju .prosvetnega dela. delal akademski kipar Negovan Nemec. Fotografijo makete smo v našem listu že objavili, sedaj pa si bodo člani odbora in domačini mogli o-gledati, kako naj bi ta plastika ogledala v treh dimenzijah. Najprej si jo bodo ogledali člani od bora za postavitev spomenika, ki se bodo sestali v četrtek ob 20. uri Osnutek bodo tudi kritično ocenili. Razna obvestila Glasbena matica obvešča abonen te in druge obiskovalce glasbenih predstav, da bo priredila 5. mar ca v Kulturnem domu v Trstu, izven goriškega abonmaja, gostova nje Opere iz Ljubljane s Smetanovo »Prodano nevesto*. Za to pri liko organizira Glasbena matica, če bo dovolj interesentov, avtobusni prevoz iz "Gorice v Trst. Abonenti Glasbene matice bodo imeli pri na kupu vstopnic popust. Vstopnice so na razpolago vsak dan popoldne na sedežu Glasbene matice v Ul. Malta 2. iiiiii iiiniiiiinmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHMliiinniMMiiiiiiiiiiimMiiiiiiMiimuiliiimiiuiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii NA SEJMIŠČU , Točki sta si razdelila loj, in Napol i. Vsekakor pa, bolj zadovoljni s tem spehom Neapeljčani kot ^ ki st' t.udi v nevarnih- vod ; 11111111111111111111111111111111111111111111 ........ Irjj 2:1 SMUČANJE ITALIJANSKO PRVENSTVO Slavje mladih smučarjev Z zadnjo preizkušno v veleslalomu se je končalo italijansko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Zmagal je mladi Mally in s tem uspehom dokazal, da je trenutno najboljši italijanski smučar, saj je postal prvak tudi v slalomu. Za letošnje prvenstvo .je bistveno to, da so prodrli v ospredje mladi smučarji, ki veliko obetajo in so sposobni v bližnji bo- Aquileia — Primorje (1:1) AQUILEIA: Berti, Benvenuto I„ Carbone, Pinati. Stabile, Benvenuto II.,-Bon, Padovan, Montieo, Pa-squali. Polo. PRIMORJE: Adamič, Blasina (v 85. minuti Verša), G. Husu, Ange-leri, .Race, Tomizza, Franch, Barnaba, Vascotto, W. Husu, Peri STRELCI: v 24. min. Franch. 45. min. Montieo, v 77. min. Polo. SODNIK: Braida iz Latisane GLEDALCEV: 300. Primorje je v Ogleju doživelo drugi zaporedni poraz in s tem se .je že »tak kritičen položaj na lestvici proseške enajsterice še po slabšal. Prosečani so danes stopili na igrišče v popolnoma obnovljeni po stavi. Po zadnjih neuspehih je namreč trener Giovanninj uvedel nekaj sprememb. Res je, da sta bila zaradi poškodbe odsotna vratar Stoka in napadalec Montenesi, branilec Šuligoj pa je bil izključen in iz tehničnih razlogov je nadomestil Bortolottija in Valente.ja. Torej Primorju tudi z obnovljeno postavo ni uspelo preprečiti poraza. Takoj' moramo povedati, da so tokrat «rdeče-rumeni» imeli dokaj smole. Ekipa Primorja je dobro začela in po začetni enakovredni igri so postopoma Prosečani prevzeli podbudo in z odločno in dinamično igro posebno na sredini igrišča dobesedno nadigrali nasprotnika. Terenska in taktična premoč Primorja je rodila svoje sadove v 24. minuti igre po lepi kombinaciji Vascotto, W. Husu. Franch. Vratarju domačinov ni preostalo drugega, kot da je pobral usnje v lastni mreži. Po doseženi prednosti Primorje ni popustilo Vendar so se domačini takoj zbrali in za-1 potezah igre Adamič nerodno pre 1. — 1. Traiano 2. Roinilda 2. — 1. Viarritz' 2. Va Maria 3. — 1. Bergegi 2. Diamante 4. — 1. Tel Aviv 2. Welcome 5. — 1. Dero 2. Regulus 6. — 1. Serpico 2. Pastor KVOTE 12 — 5.466.053 lir 11 — 180.900 lir 10 — 19.900 lir 1 1 X 1 2 1 2 . 1 X 2 1 X čeli masovno pritiskati zato je imela obramba Primorja dokaj de la. Branilci v «rdečerumenem» dresu so bili zelo odločni in niso puščali prostosti domačinom. Kazalo je, da se bo polčas končal v korist Primorja, saj ie že tekla 46. minuta. Vendar je prav v zadnjih V 6. povratnem kolu nogo-metnega prvenstva 1. AL ;e vodeča ekipa Manzanese spet slavila zmago na račun Por-tualeja in s tem verjetno napravila še enega neposrednega tekmeca za končni naslov. Za peta mi Manzanese ja je tako ostal le Stock, ki je v gosteh z visokim izidom premagal nemočno Torriano. Tretje mesto pa ti delita Ponziana in S. Canzian. Tržačane je tokrat na neodločen izid prisilila enajsterica Ron-chi, S. Canzian pa je na domačih tleh s pičlim izidom (tretjič zaporedoma) premagal Pieris. Na spbdHjem delu smo za- beležili pomembno zmago milj-ske ekipe Fortitudo na račun Mosse. medtem ko se Mugge-sana vrača s Coma z zlata vredno točko, je Primorje v Ogleju doživelo drugi zaporedni poraz in s tem je položaj proseške enajsterice postal res kritičen. IZIDI 21. KOLA Ponziana - Ronchi 0:0 Fortitudo - Mossa 3:2 Como - Muggesana 0:0 Aquileia - Primorje 2:1 Torriana - Stock 0:3 S. Canzian - Pieris 1:0 Pro Romans - Buttrio 2:2 Portuale - Manzanese 0:1 LESTVICA f Manzanese 30; Stock 27: Ponziana, S. Canzian 26; Portua-le 25; Aquileia'24; Pieris, Ron-chi, Como 21; Buttrio 20: Mug-gesana 19; Fortitudo 18: Primorje 17: Mossa 16; Torriana 15: Pro Romans 8. Manzanese in Ponziana imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (26.2.) Ronchi - Torriana, Mossa -Pro Romans. Manzanese - S. Canzian, Muggesana . Fortitudo, Primorje - Como, Buttrio -Aquileia, Pieris - Ponziana, Stock - Portuale. B. R. stregel žogo, ki se mu .je izmuznila iz rok. tako da Montieo nd imel težav, in potisnil usnje v žo -v 1:1. V nadaljevanju je bila igra dokaj izenačena, naio je na sredini igrišča Primorja začelo nekoliko šepati. In prav ob premoči Primorja so gostje izsilili kot. V ka zenskem prostoru se je take znašel sam Polo in Adamič je bil drugič premagan Gol je praktično '.drezal noge nogometašem Primorja, ki niso imeli več moči, da bi reagirali in tako jo bil poraz, čeprav nezaslužen, neizbežen. O tem nastopu Primorja lahko rečemo, da brez Adamičeve napa kc, bi lahko Primorje odneslo vsa točko. Obramba, kjer se je po dolgi odsotnosti spet vrnil G. Husu, ki je solidno zaigral, je bila zanesljiva. Dobro je Primorje igralo tudi na sredini igrišča, moi-da se je proti koncu nekaterim 'pozna la utrujenost. Boleča točka dstaja še vedno napad, saj sta tokrat Franch in Peri imela več uporab nih žog, vendar jih nista -znala izkoristiti, ker sta bila nremalo odločna in predvsem ker nista bila požrtvovalna. B. R. SMUČANJE JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Križaj prvi tudi v slalomu Po zmagi v veleslalomu je Bojan Križaj odnesel prvo mesto tudi v slalomu. Tokrat pa ni šlo tako lahko: po prvem spustu je bil nam-1 reč Križaj drugi za Kozljem. V drugem spustu je Bojan vozi) mnogo bolje in tako prehitel predstavnika Branika. V ženski konkurenci je zmago osvojila Zavadlavova pred Klanjščkom Domigova in Tometova, ki feta bili v prvem spustu tretja, oz. prva, sta v drugem teku odstopili. VRSTNI RED SLALOMA ČLANI 1. Križaj (Tržič) 92’ 19; 2. A. Koželj (Branik) 92”7G: 3. T. Virk (Olimpija) 93"42; 4. Zibler (Tržič) 93"79. PRIHODNJE KOLO (22.2.) Perugina Jeans • Femet Tonic, Brili - Alco, Canon - Emerson, Si nud.vne - Mobilgirgi. Cinzano - Pagnossin, Gabetti - Xerox. A 2 LIGA Gis - Hurlingham 93:94 (82:82; 48:46) GIS; Scodavolpe 17, Pepe, Johnson 23, Erricco 4, Holcomb 21, Di Tella 10, Rossi 14, Abate 4, Tali line. Valentino. HURLINGHAM: Paterno 33, Sco-imi 8, Oeser 18, De Vries 11, Zor-zenon 8, Baiguera 8, Jacuzzo 6, Forza 2, Rilossa, Di Saveri. SODNIKA: Zanon in Bolettini iz Benetk. PROSTI METI: GIS 11:16, Ilur-iingham 20:28. PON: De Vries (33), Zorzenon (39), Errico, Scodavolpe, Holcomb, Abate (44). Hurlingham je že drugič zaporedoma zmagal po podaljšku: tokrat pa ne moremo govoriti o uspehu. saj jim je stala nasproti ekipa, ki sodi med najresnejše kandidate za izpad. Tržačani so zaigrali dokaj slabo v obrambi, medtem ko je bil kot običajno Paterno v napadu skoraj neustavljiv. Po izključitvi De Vriesa je on prevzel odgovornost za mete in tudi privedel svojo ekipo do zmage. Zanesljivo je zaigral tudi Oeser. IZIDT20. KOLA ITALIJANSKA > NOGOMETNA PRVEN^H . 1 A LIGA IZIDI 19. KOI-A Atalanta - Verona Bologna - Foggia Fiorentina - Perugia Genoa - Napoli ‘§a i im ! h , ib 11). Komentar Mirka Novosela Presenečenje na Reki Gis - Hurlingham 93:94 Eldorado • Chinamartini 86:87 Pintinox - Mecap 92:85 Jolly - Sapori 64:63 Vidal - Scavolini 84:91 Althea • Mobiam 92:82 LESTVICA Althea 36, Mecap in Sapori 28, P intim« 24, Jolly in Chinamartini 20. Mobiam in Hurlingham 18. Sca-volini 16, Eldorado 14, Vidal 10, Gis 8. PRIHODNJE KOLO (22.2.) Scavolini - Althea, Chinamartini -Gis, Mobiam - Jolly, Mecap - Eldorado, Sapori - Pintinox, Hurling-hsm Vidal. Marko MINIBASKET ČLANICE 1. Zavadlav (Olimpija) 94”66; 2. Klanjšček (Branik) 96’'24: 3. Jerman (Olimpija) 100"26: 4. Zajc (Olimpija) 102”03. TROFEJA Z »V H Don Bosco B - Sokol B 34:21 (17:4) SOKOL B: Trampuž 2, Grilanc, Ivan Legiša 4 (0:2), Bertok, Bu-san 8 (2:6), Marko Legiša, Bandelj, Fabio Pahor 5 (1:6), Braida 2. SODNIK: Lugnani. PROSTI METI: Sokol B 3:14, Don Bosco B 4:12. Druga Sokolova ekipa je odigrala verjetno najboljšo dosedanjo tekmo v prvenstvu Zini & Rosenvvas-ser. Po slabem začetku (nasprotniki so vodili s 17:4), so bili naši predstavniki domačinom povsem e-nakovredni, saj so celo neodločno zaključili dingi del tekme (17:17). Ponovno so torej Sokolovi košarkarji pokazali lep napredek, še po V 18. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je prišlo do dveh večjih presenečenj. Na Reki je domači Kvarner po dramatični tekmi premagal Jugoplastiko, ki se še ni opomogla od napornega srečanja v pokalu prvakov z Real Madridom. Spličani igrajo «non stop» in tekma na Rek je pokazala, da je prenasičenost igranja prav tako škodljiva kot premalo tekem, če dodamo še, da so košarkarji Jugoplastike v zadnjem času naleteli na dva usodna spodrsljaja, in sicer v jugoslovanskem prvenstvu (poraz doma z Bosno) in v pokalu prvakov (prav tako doma z Real Madridom), potem nas poraz proti Kvarnem ne preveč preseneča. Rečani so morali seveda igrali na vse ali nič. če se hočejo še boriti za obstanek v ligi. Vseeno pa jim bo sobotni podvig le malo pomenil, saj je njihov neposredni nasprotnik v borbi za obstanek v skupini najboljših, Rabotnički iz Skopja, nepričakovano v gosteh premagal zagrebško Cibono. Gre pa omeniti, da so Zagrebčani igrali brez izključenega Knega in to se je seveda v borbi pod košema zelo poznalo. Tako alj drugače postaja borba za obstanek v ligi še zanimivejša od samega boja za državni naslov. Na vrhu je. namreč že vse odločeno. Za najboljšega v Jugoslaviji se bosta letos borila Partizan in Bosna, ki sta v tem kolu brez večjih težav odpravila svoja nasprotnika. Zelo verjetno bo o letošnjem prvaku odločalo srečanje predzadnjega kola. ko se bosta v Beogradu spo-prijala Partizan in Bosna. Vseeno -pa bosta morali vodeči ekipi paziti na možne spodrsljaje na nevarnih 'gostovanjih. Obe ekipi bosta namreč morali gostovati v Zagrebu, kjer bosta igrali takrat proti popolni Giboni. Pa vrnimo se k borbi pred izpadom iz lige. Dalvin je že v nižji ligi. Tej ekipi se bo verjetno pridružil še Kvamer, ki 'ima tež ji razpored tekem od Rabotničkega. Sedaj pa postaja izredno zanimiv boj tudi za tiste ekipe, ki bijejo ogorčen boj, da bi se izognile kvalifikacijam. Nikdar prej pa se ni pripetilo. da bi bile zapletene v takem boju kar tri beograjske ekipe (Radnički FOB, Beko in Crvena zvezda). Ko je že vse kazalo, da se bo Crvena zvezda zlahka prerinila pod sam vrh lestviče, pa so Beograjčani odigrali nekaj medlih tekem in so trenutno na dokaj neugodnem položaju na lestvici. Tud■ Beko je v zadnjih nastopih zadovoljiv in zbral več zlata vrednih točk. v soboto pa so Rajačičevh varovanci zopet igrali brez Zižica in so taku izgubili v mestnem derbiju z Radničkim FOB. Inter - Torino Juventus Lazio Vicenza - Milan Roma - Pescara LESTVICA i n k >i$t Hi Juventus, 28; Milan. i cenza 23: Inter 22; Ni gia 20: Roma 19: Atah rona, Lazio, Genoa 17: "V""®u 14’ “ i Foggia 15; Fiorentina ra 12. PRIHODNJE KOLO ^ Fiorentina . Juventus, -z-m* ter. Milan - Roma. Nap°u pf* lanta, Perugia - BoiolFi’L ra - Vicenza, Torino - t*®6 rona - Genoa. B LIGA IZIDI 23. KOU Avellino - Monza Como - Brescia Cremoncse - Sampdotia Lecce - Cesena Palermo - Pistoiese Rimini - Bari Sambenedettese - Mode«8 Taraiilo - Catanzaro Tomana - Ascoli Varese - Cagliari »n ji' H i S '"i! •; V LESTVICA Ascoli .37; Ternana, Palermo. Avellino in Sambenedettese. Bari. Brescia, Monza 24; Sarni K jit» - ki: Cagliari, Rimini. Cremn"®^ rese 21; Cesena, Como na, Pistoiese 14. PRIHODNJE KOLO Catanzaro . Avellino, Sac ,j.C Bari, Cagliari-- Como, Asc pi/ Tudi košarkarji Metalca so v letošnjem prvenstvu začeli na vso paro. Posebno dobri so bili na svojem igrišču. V' soboto pa so prav pred svojim občinstvom proti Brestu povsem odpovedali in tako so tildi oni v skupini, ekip, ki se bodo borile, da se izognejo kvalifikacijam. Brest je prav v Valjevu, pa čeprav z okrnjeno postavo, odigral eno svojih boljših tekem. Ljubljančani so v tem srečanju dokazali, da upravičeno merijo na končno tretje mesto, kar bi bilo zanje, po začetnih slabih tekmah, zadovoljiv uspeh. IZIDI 18. KOLA V VALJEVU : Metalae - Brest Ljubljana NA REKI ; Kvarner - Jugoplastika Split V SARAJEVU : Bosna - C. zvezda Beograd V BEOGRADU : Radmčki FOB - Beko Beograd V SPLTIU : Dalvin - Borac čačak V ZAGREBU ; Cibona - Rabotnički Skopje V BEOGRADU : Partizan - Zadar 84:96 93:92 99:88 107:94 94:99 87:89 117:100 LESTVICA Bosna in Partizan 30; Brest 26: Jugoplastika 24; Cibona in , Zadar 20: Borac 18: Radnički FOB. Crvena zvezda 16; Beko 14; Rabotnički. Kvarner 10; Dalvin 2. PRIHODNJE KOLO (22. in 23.2.) Cibona - Metalae, Rabotnički - Dalvin, Borac - Partizan, Zšdar - Radnički, Beko - Bosna, Crvena zvezda - Kvarner, Jugoplastika - Brest. "7 pis" 6 monese, Brescia - Palernoo*. Jp se - Rimini, Lecce - * teše. Modena Tarari0-Ternana, Cesena - Varese- C LIGA IZIDI 23. KOLA Audace - Alessandria Biellese - S, Angelo L1,c'; Juniorcasale - Pro Patri* Mantova - Pro Vercelli Novara - Pergocrema Padova - Omegna Sepegno - Udine.se Trento - Piacenza Treviso - Lecco Trieslina - Bolzano € i'1? LESTVICA Udinese 33; Juniorcas* . cenza 31; Novara 28; Tl'e',i||J Mantova, Biellese 24: T1'1^ 'f1' Padova 22; S. Angelo to 21; Lecco, Bolzano - '/ir crema 19; Pro VercelFp ,(jj 18; Alessandria 17: P1'0 Omegna 15; Sercgno H- PRIHODNJE KOLO Alessandria. „ r . Sere!*d Bolzano šale - Treviso, Lecco - S®‘crci"š megna - Mantova, Per- pr« ■ Trento. Piacenza - Novara tria . Padova. Pro Verce*^ lese, S. Angelo Lod. ' Udinese - Audace. r JANEZ VIPOTNIK RODNA 42. LETINA JZk. «Nekaj smrdi,» je komisar vjhal nos. Peter je brskal po oltarju, predalih. Zaman. Razen kamna, lesa in svinca ni bilo v cerkvi ničesar. Zaman bi iskal cerkvene plašče, obšite z brokatnimi trakovi, iz katerih so izrezavali zvezde, ki jih je bilo treba našiti na rokave vojaškim in političnim funkcionarjem, da so se razlikovali od navadnih partizanov. Običajno se je tistih zvezd iz brokata še dolgo držal mrtvaški duh po kadilu, preden jih je prepojil zadah po znoju, smodniku, tobakovem dimu, krompirju. •Mašo bi šel brat! Ti si najbližji župniku,« je Slavo hudobno svetoval komisarju in se zarežal na vsa usta, da je votlo bobnelo po praznem prostoru. Peter se je 'povzpel po stopnicah na kor. Na orumeneli steni poleg vrat je nekdo z ogljem napisal: NAJ ŽIVI JEZUS KRISTUS Pod tem je bilo z drugačnimi črkami pripisano: LE ZAKAJ, in spet z drugačnimi; SAJ VEŠ KAKO ia dalje: DOL S FARJI In čisto spodaj KURAC. Verjetno isti človek ga je poizkušal tudi narisati. Strah božji je' bil očitno že zdavnaj pregnan iz hiše božje. Nobeno prekletstvo ni več grozilo. Nobenega brevi-• rja, nobenega zadaha po kadilu, po vosku. Duh po križu je zamenjal duh po trohnobi. Strogi bog se je odtihotapil skozi razbita okna, skozi priprta vrata. Zbežal je! Koliko solza, gorja, krivice, grehov je vzdržala cerkev? Tradicija, zvitost, premetenost in prilagodljivost so ji pomagale, da je vladala vasi. Vladala in se od nje redila. Vendar ne preveč. Vas ni bila bogata, toda zato cerkev ni bila nič manj zvita in nič manj zvesta domači cerkveni in vatikanski razka-čenosti nad grešniki. Zdaj je prišel konec. Preobilica, lastnih grehov je cerkev strla. Počasi se je sesipala. Čas se je ustvaril in zakrknil vase. «Le kaj tako smrdi?« je spet vprašal komisar. •Saj menda res,« je Slavec pogledal komisarja, «po crkovini.« Skozi okno je svetilo sonce in vžigalo po tleh bleščeče vegaste pravokotnike, da so zacveteli kamniti sivi kvadri. Veter je zavijal glasno kakor muzikantje na pogrebu. Skozi polomljena okna je silil v cerkev. Njegovi sunki so se rezali na razbiti šipi in presunljivo ječali Slike na stenah so bledele. Za oltarjem je kraljevala sveta družina. Osrednja podoba je mali Jezušček z debelimi nogami in belim velom čez rejeni trebušček. Mati božja ga drži v rokah, mirno, neprizadeto, odsotno. Bržkone ta trenutek misli bolj na pčeta kot na otroka. Sin božji ima narisane velike, kakor encijan temno modre oči. V njih je že opaziti pogled potomca stvarnika nebes in zemlje, modrega, odločnega, strogega. Poleg njiju sedi Jožef, brez- izraznih lic, z mizarsko žago čez ramena, zadovoljen, da ga čaščenje sina božjega odvrača od dela. Nad srečno družino plava cel trop angelčkov, pravzaprav njihovih glav, ki tičijo na velikih golobjih perutih. Telo imajo ovito v pleničke. Angelčki srečno plahutajo med velikim številom zvezd, ne da bi zadevali vanje. Okrog družine raste bujno zelenje kakor v tropih. Na vejah visi veliko zelo različnega sadja, rumenega, rdečega, zelenega, rjavega. Letina je, kot kaže, doživela pravi blagoslov božji. Po grmovju sedi in se veseli življenja cel kup ptic, velikih, majhnih, visokih, slokih, dolgih, kratkih in pisanih, da se vrti v glavi. Ubogi otroci, je pomislil komisar, le kam so razporedili te čudne ptice, ko niso podobne nobeni vrsti, o katerih se učijo v šoli. Na stropu je iz rjavega trikotnega okvira strmelo v cerkev eno samo veliko, debelo modro oko in spremljalo vsak korak vernikov. Iz okvira so na vse strani plamenele rdeče strele razjarjenega, Mojzesa. Še eno sliko je imela cerkev. Na stranski steni. Pogani kamnajo Stefana. Trije silaki s strašnimi mišicami mečejo orjaške skale na mučenca. Štefan pa z očmi, zavitimi v nebo, z radostnim, veselim nasmehom z zanosom pričakuje udarce, češ Je dajte, neznansko mi je všeč. Usta ima odprta, da se vidijo sijajni zobje; nagubano čelo, kosmata brada. Na pol golemu dere kri iz številnih ran, kakor bi odprl vodovodne pipe. Okrog pasu ima ovito rjuho in na tleh se nabira velika luža tople človeške krvi, rdeče kakor prve redkvice spomladi. Skozi, cerkev je vleklo. Rahli zračni vrtinci so dvigali prah in ga spet metali ob tla. Zidovi skrivajo pisane spomine. Bučne maše: z duhov- niki v ornatih, trebušastimi in polnimi milosti božie’ ^ nistranti in njihovim zvončkljanjem, ki je dram'10 s cerkvenimi banderi in nebom, ki je v težkem bfO^^ii' K# getalo v rokah cerkvenih mož; s farani, ki so v oblekah v tihi, pobožni zamaknjenosti klečali v ce‘ ^\l trkali na prsi; s papeško zastavo, ki je z zvonika f‘" vetru. 5t«I Kakor danes so tudi takrat vdirali skozi barvast*^ oken brezštevilni trakovi sončnih žarkov do b°le ,-jlr vzporedni in med njimi se je lovil prah kakor zlatet0n v akvariju. Cerkveno petje se je prepletalo s šep^ /«l spovednika in lesenimi molitvami vernikov, ki so / ranjem mislili na njivo, preklinjali, ker ni bilo dežlV" bali, ali bo krava pravočasna povrgla, se sladkal' |((/!, na sadjevec, ki človeku razširi notranjost, da jo kož* f drži skupaj, mlaskali z jezikom ob misli na radost daje pogreta postelja. . ^ Neštete župnikove pridige so bile podobne nju potočka. Niso koristile, škodile pa tudi ne' Blažev žegen. bile so dolgovezne pripovedi o bogu. . - tv , dopadljivo pobožno življenje vernikov, o smrtneh1 ki je kakor Damoklejev meč nenehoma visel nad v tf o desetih božjih zapovedi, o nuji dajati bogu. kal 1 j/ jega, in cesarju, kar je cesarjevega, o spoštovani0 kajti vsaka je od boga, o posmrtnem življenju in \r$, PrV tako naprej. Ljudje so dokaj mirno jemali njegove . p, rotenje in grožnje. Brezbrižno so čakali, kdaj boci0 ifl; na vrsto, da jim bo smrt odkosila glavo. Nasploh s°p0F mislili na zadnjo uro in na to, kaj jih za, njo čaka' j/ vseeno jim je bilo, ali bodo po smrti sedeli tih desnici ali na zadnjem mestu nebeškega kraljestvft' V PRVENSTVU C LIGE riestina ob točko 'o krivdi sodnika pb boljšem sojenju bi Tržačani vsekakor (zasluženo) osvojili obe točki (j 28« icf- j "L, ti L. S's''ia - Bolzano 1:1 (0:0) |W ti (5LCA: Dri v 53. min. in Sco-f tR»tmetrovka) v 85. min. foJ^INA: Bartol j>, Schiraldi, ta j ' P°litti, Salvadori, Fon-jf rjiiiyndreis’ Mitri’ Dri’ Franca' ■ a !t Paese, Busnardo Con- ' ti i«eflturi- Capelloni (Federici), ' ■«! i (v Veritura, Odorizzii, Sarto-Vora». 1 ffpALCEV: 4000 %/ VQiren’ nekompetenten, ne-(t^: n> besede, ki bi pravilno tane • obnašanje gospoda Ma-flllL.12 Ercolana, ob nedeljah no-( Vfa sodnika!?), ki je pri ise| z namenom, da opravi Hi ** si ga je .svobodno izbral ijj je tam okoli sredine dru-j ij0v i^časa iz nerazumljivih raz-, L.j sPrelevil v namero, da bi • ljub n' ^ivzel zmago, ki bi si jo (ij P°Prečni igri vsekakor zaslu- V'71 list‘-minuti sodnik ni dosodil e-Plovke po očitnem prekršku ..^reisom (Madonna je b:l na tst SniJ’ v'del je torej gotovo!), pet *J*d koncem pa je dosodil lj( j 1° kazen gostom z narav-A 1 j z l~te izvito odločitev, potem 1 % ^aPadalec Scolati že izgubil 1»' (J'teveda je tako ravnanje spro-!jj ^ »ek-V-arno reakcijo med gledal-" i: navijačev pa je celo vdrlo 1(1)1 '.s lese? z Slavo premagal vratarja JijJ® 'o se domačini dejansko ! "tj| Bolzano je nekoliko razil« £<**mbne vrste in Triestjni je organizirati vrsto nevarnih (C ki se le za las niso končale \glrn zadetkom, ki bi bil vse ^?v*dno Plači'0 za domače ’ H ‘1 S 'i [&anina ael (NDR) Q0va (SZ) ■ i *0" <šve-> A. K. a St> KLASIČNIH disciplin na 5 km ^vojile Finke Si Na svetovnem prven- .klasičnih smučarskih disci-- , j ,le v teku na pet km zmaga-koj^ka Takalo, ki je premagala ? je roiakinjo Riihivouri, tretja tvu t*ila Sovjetinja Smetanina. f vr P° letu 1976 se je zgodilo, da \ , tekmovanja ni osvojila no-t °vjetska tekmovalka. I gTVKA je fe‘° (Fin > I s‘°nvouri (Fin.) je sledeča: 18’53”50 po 5”49 17”30 21”49 27”23 30’’12 34 lh. - 37” 1 uplo (Fin.) 43”27 V rrhal (Nor.) 52”31 1 Jllv^elj0 se je začelo tudi tek-f J je ie, za klasično. kombinacijo, \v .krat privabila le 31 tekmo-1'^elh-12 D držav. Na vrhu J tl«; e so no skokih, kot je bi . Pričakovano, Finci in tek- ?i>>' Fine' 2. Zimajatov (SZ) 3. Luszczek (Pol.) 4. Pitkanen (Fin.) 5. Beljajev (SZ) 6. Dundback (Šve.) 7. Mieto (Fin.) 8. Eriksen (Nor.) 9. Braa (Nor.) 10. Limby (Šve.) 14. Caoitanio (It.) KOŠARKA PROPAGANDA Bor - Breg NOGOMET V ŠESTEM POVRATNEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE Samo Brežani so tokrat slavili zmago (nad Rosandro) Med ostalimi našimi ekipami sta Juventina in Zarja osvojili točko, Primorec in Gaja pa niti te KADETI Bor - Breg MINIBASKET 51:34 74:66 Breg — Rosandra 1:0'(1:0) BREG: Ghersinich, Rodela, Poro-pat, Dagri, Peroša, Križman, Bržan, Samec, Klun, Bonazza, Mikuš. ROSANDRA: Morisani, Rozza, Hlača, Taddeo, Veglia, Grezar, Per-langeli, Colavecchia, Sodomaco, Tommasi, Grahonja. STRELEC: v 3. min. Perqša. SODNIK: Glavina. Po daljši dobi neuspehov je v dveh zaporednih nedeljah Breg pospravil tri dragocene točke, ki ga oddaljujejo od nevarnega repa lestvice. Vsa nevarnost ni še mimo, vendar če se bo še nadalje * boril kot v zadnjih srečanjih (in posebno kot v tem proti Rosandri) bo razveselil svoje številne privržence. Trener Mondo je tudi tokrat poskusil vključiti (kakor z vetrom v hrbet in po začetni uravnovešeni igri pritiska «plave» na njihovo polovico, s tem pa se izpostavlja protinapadom, ki jih Samec, Klun in Bržan ne znajo izkoristiti. Rosandra je silovita in neizčrpna, toda pred sabo ima «bunker», ki je neza-vzeten. Končni žvižg je za vse igralce odrešilen, saj so še komaj podobni ljudem, tako sta jih tekma , (in še prav posebej dež z burjo) ter igrišče, spremenjeno v «riževo polje*, spravila v nezavidljivo stanje. v Tekma je bila korektna, za kar gre zasluga tudi pozornemu očesu izvrstnega sodnika Glavine. JOLO Ruda — Juventina 0:0 JlrVENTlNA: Spessot, Tomažič, ZINI TROFEJA & ROSENVVASSER Breg — SGT 20:42 BREG: Peter Žerjal 2, Kofol, Zobec, Boris Žerjal, Klabjan (k) 2, Robert Žerjal, Slavec 2, Štrajn, Ga-brielli, Pregare 5,'Bavčar 9. SODNIKA: Purelli in Pečar. V drugem povratnem kolu so Brežani po predvidevanju izgubili z močno peterko Ginnastice Triestine. Naši zastopniki pa v tem sfečanju niso razočarali, saj so se na trenutke enakovredno upirali razigranim gostom. Med boljšimi v Bregovih vrstah sta tokrat bila Andrej Bavčar in David Pregare, ki se je požtrvoval-no boril pri lovljenju odbitih žog pod obema košema. *, # » Pokal S. Sebastiano Kontovel - Breg 3:80 že v Nabrežini) mlade sile, ki so | Taučar Nanut, Zin, Devetak, Ples popolnoma zadovoljile v tej tako zah- _ ... tevni tekmi, kjer je bilo poleg močnega nasprotnika treba premagovati težke vremenske razmere. Mladim Poropatu, Peroši in Klunu gre priznanje, da so opravili z odliko «zre-lostni izpit*. O gostujoči Rosandri se lahko izrečemo samo pohvalno, saj je zaigrala na vso moč in dopadljivo, še posebno v drugem polčasu, ko je bila neizčrpna v iskanju vsaj delitve točk. Nad vse lepi so bili dvoboji Rodela - Grahonja, Dagri - Perlan-geli in Klun - Tommasi, v katerih so Brežani potegnili daljši konec. Tekma se začne s hitrim napadom Brega, ki ima v 3. min. na razpolago strel iz kota. Strelja Bržan in Peroša je z glavo najhitrejši ter povede. Breg obdrži igro v svojih rokah 'o 30. m nute, nakar Rosandra vrača pritisk in prevzema vajeti igre v svoje roke, vgndar je v tem delu srečanja Breg nevarnejši s hitrimi protinapadi. V drugem polčasu igra Rosandra ničar, Tabaj, Radikon, Lorenzon, Gomišček, 13 Marcolina. RUDA: Ulian, Sgubin, Di Bernardo, Oblach, Lepre, Cecot, To-masin, Rivolt, Politti, Balaminut in Tosoratti. SODNIK: Dreon iz Vidma. Juventina je kljub okrnjeni postavi, saj so manjkali Mikluš, čev-dek ter diskvalificirana Marvin in Russo, odnesla iz Rude zelo dragoceno točko. Lahko celo rečemo, da se je ekipa Juventine dobro odrezala'in bi z nekoliko več spretnosti lahko tudi zmagala. Trener Marson je imel tokrat s sestavo ekipe precejšnje težave ter je poslal na igrišče postavo, ki naj odnese vsaj točko in to mu je tudi brez večjih težav uspelo. «Be-lo-rdeči» so v prvem delu igre lepo nadzorovali napade domačirfov, ki niso bili nikoli nevarni. Nasprotno, so se Štandrežci z dolgimi žogami spuščali v hitre protinapade in so imeli dve izredni priložnosti za gol, toda najprej Plesničar (če- prav vratar je odlično igral desno krilo) in potem Radikon sta za las zgrešila zadetek. V drugem polčasu je bila igra še vedno odprta in obe ekipi sta skušali priti do zadetka. Domačini so pritiskali nekoliko bolj, a so bili pri zaključevanju izredno netočni. Obramba Juventine se je do zadnje minute srčno borila. Tako je ostalo pri belem, pravičnem izidu, ki nedvomno zadovoljuje obe ekiri. Tokrat moramo pohvaliti vse nogometaše Juventine, ker so se res zelo potrudili. Bip Zarja — Libertas 1:1 (0:0) ZARJA: Puzzer, Križmančič, Žagar, Samese, Metlika, Križmančič, Lupidi, Cecchi, Terčon, Marc in Ia-copino. LIBERTAS: Ulcigrai, Cozman, Mo-tica, Ellini, Delise, Cadelli, Cigiiani, Lacota, Brainich, Azzolin (Franco-la), Corsi. Na tekmi Breg - Rosandra so mladi Brežani povsem izpolnili pričakovanja svojega trenerja Monda IBgmi V 3. AMATERSKI LIGI Krasova enajsterica zaigrala proti Esperii SA zelo dobro Naši goriški ekipi tokrat svojih navijačev nista razveselili NDR. Po skokih vodi ,-ic - ‘uec Mietinen, ki je na S pporu osvojb srebrno kolaj-3ltie®d Predstavnikoma 'iz NDR k1 miJerT' >n dvakratnim svetov-\ Celinskim prvakom Schieder S ntrai je bilo tekmovanje v te-j?% km za kombinacijo: prvo \ Je osvojil Norvežan Gran-1 Američanom Galanesom A‘^Hihi Nemcem Langarjem. Ki res odlično, saj :eni skoraj minuto ima jgtelovanska zastopnika * tUgD^nikar sta zasedla 52. 1, ŠSa1CA teka ^Ve)jev (S2) Djuri-oz. na 30, km je 1.32’56” Esperia SA — Kras 1:2 (0:2) KRAS: Bogateč, Škabar, Verša, Blažina, Košuta, Trampuš, Colja, Rebula, L. Milič, M. Milič, Šegina. Krasova ekipa je tokrat. v Trstu zaigrala dobro in uspešno. Že v 3. minuti je prišla po zaslugi Miloša Miliča do prvega zadetka in ko je devet minut kasneje Ljubo Milič izid podvojil je bilo že bolj ali manj očitno, da merijo Kraševci tokrat odločno na obe točki. Čeprav je kazalo, da gre Kras v tej tekmi razmeroma visoki zmagi naproti, pa so se odtlej dogodki na igrišču le zasukali nekoliko drugače. Res je sicer, da so slovenski nogometaši zastreljali vsaj štiri veli ke priložnosti (v drugem polčasu), toda mreže kljub temu niso več u-speli zatresti. V 83. min. so zadetek dosegli domačini in ko je sodnik (iz nerazumljivih razlogov) tekmo podaljšal za tri minute bi skoraj prišlo celo do izenačenja. Pri tem ne moremo mimo ponovnega primera žaljenja Slovencev s strani nekaterih posameznikov med občinstvom, saj ni manjkalo niti vzklikov «ščavi», kar navijačem domače enajsterice vsekakor > ne dela časti. Lib. Kopriva — Sovodnje 3:2 (2:1,) SOVODNJE: Uršič, Podveršček, Florenin, Batistič), Ferfolja, Gergo-let, Batistič, Corazza, Florenin, Marson, Tomšič. STRELCI: v 20. min. Tinel, v 28. min. Corazza, v 44. min. Coceani, v 32. min. d.p. Grian, v 41. min. Florenin. SODNIK: Paolo Borghes. Sovodnje so šle v Koprivo brez u-panja na točko (zaradi odsotnosti treh igralcev: Kovica, Petejana in Butkoviča). Domačini so že od vsega začetka skušali priti do gola, toda Sovodnje so s hitrimi in redkimi akcijami dvakrat zaporedoma ogrožale vratarja. Obramba Sovodenj pa je imela tokrat slab dan. Domačini so že v 20. min dosegli gol. Spočetka je kazalo, da bodo Sovodenjci gladko podlegli, toda začeli so pritiskati ter so čez osem minut z lepim zadetkom izenačili. Akcije so se vrstile na obeh polovicah igrišča, minuto pred polčasom pa so domačini zopet povedli. V drugem delu srečanja so Sovodenjci prevzeli vajeti igre v svoje roke, toda namesto da bi izenačili, so dosegli še en gol domačini. Kljub temu Sovodnje niso mirovale. Šliri minute pred koncem tekme so zrušili Marsona v kazenskem prostoru in S. Florenin je 11-metrovko spremenil v gol. Ostale minute pa niso zadostovale, da bi Sovodenjci izbojevali remi. Vermegliano — Mladost 5:2 (2:0) VERMEGLIANO: Balzarini, Frau-sin, Mattiussi, Chioehiolo, L. Zanut-tig, Ferfolja, Cechet, Zanuttig, Lo-gozzo, Ballaminut in S. Frausih. 'MLADOST: S. Ferfolja, Faccio, Bettini, Barbana, Pahor, Marizza, K. Ferfolja, Rusin, Gergolet, Nar-don in Fcrletič. STRELCI: v 30. in 45. min. Ballaminut, v 47. min. Cechet (ll.metrov-ka), v 55. min. Nardon (11-metrov-ka), v 70 in 90 min. S. Frausin in v 80. min Ferletič. SODNIK: Cufilippi iz Tržiča. V šestem povratnem kolu je enajsterica Mladosti iz Doberdoba v gosteh visoko klonila ekipi iz Vrbovlja-na. Že sam izid srečanja je jasen in ne potrebuje-pripomb. Gostje, čeprav so igrali na enaki tehnični ravni kot domačini, nisp znali vsiliti nasprotniku lastnega tempa igre. Poleg tega je tokrat izredno slabo zaigrala obramba, saj je dobila pet golov od ekipe, ki navadno ne doseže niti z najslabšimi ekipami toliko zadetkov. V obrambi je popolnoma popustil Pahor, ki je dobesedno pusti! nasprotnemu napadalcu, da je dela) kar je hotel; tudi vratar Silvan Ferfolja se tokrat ni dobro Odrezal. Pohvaliti pa moramo sodnika, ki je sol'! skoraj brez napak. Tudi tokrat je bil najboljši v naši enajsterici Karel Ferfolja, ki je skupaj z Ferletičem utvaril izredno močan napad. Na sredini Igrišča se je dobro odrezal Marizza, ki je posredoval napadu nekaj uporabnih žog, medtem ko sta Rusin in Nardon tokrat popolnoma odpovedala. Začetek srečanja je bil enakovreden in obe ekipi sta predvajali lep in hiter nogomet. Tempo igre je bil hiter, zato so fantje kaj kmalu klonili. Domačini so povedli v 30. minuti, ko je popolnoma sam Bahami nuti brez težav z glavo premagal negotovega Ferfoljo. Fantje so skušali seveda remizirati, a pred koncem polčasa so Lahi povišali z Ballami nutem, ki je sam preigral vso na sprotno obrambo, ki .je tudi tokrat «sladko spala*. V drugem polčasu smo videli na še fante skoraj vedno v napadu, domačini pa so odgovarjali s hitrimi protinapadi, ki so bili tudi precej rentabilni. Domačini so povišali prednost že v drugi minuti drugega dela tekme, s povsem upravičeno enajste metrovko. Doberdobci pa so skrajšali razliko s popolnoma darovano enajstmetrovko, katero je realiziral «specialist* Nardon. Domačini so nato še dvakrat povedli, medtem ko so naši fantje dosegli edini čisti za detek s Ferletičem, ki je tudi tokrat bil dober. F. G. Vesna — S. Vito Zaradi neuporabnega igrišča v Križu te tekme, ki bi morala biti na sporedu v nedeljo popoldne, niso odigrali. Po šestem' povratnem kolu nogometnega prvenstva v 2. AL imamo spet dvojico ekip na vrhu lestvice. Predstavniki Campanell so v anticipirani tekmi s Costalungo izbojevali remi in s tem jih je dohitel Libertas’, čeprav so tudi Tržačani zapustili bazoviško igrišče, kjer so naleteli na razigrano Zarjo, le s točko v žepu. Vendar je Libertas med tednom v zaostali tekmi prav tako osvojil točko proti Zau-lam, ki so tokrat s klasičnim izidom presenetile Aurisino. Do presenečenja je prišlo trdi v Trebčah, kjer je domači Primorec (sicer s pičlim izidomj klonil Opicini, ki je s tem uspehom dohitela Costalungo na drugem mestu lestvice. Pomembno zmago je osvojil tudi S. Marco, ki je morda zadal Flaminiu usodni udarec, saj Tržačani res nimajo možnosti za rešitev. Glede boja za obstanek v ligi moramo v prvi vrsti omeniti pomembno zmago Brega na račun Rosandre. S tem u-spehom so namreč Brežani pustili za seboj Op. Supercaffe, ki tokrat zaradi zasneženega igrišča ni igrala. Do dveh točk je prišla po devetih nedeljah tudi Edera na račun Gaje (ki pa je z zmago v zaostali tekmi dohitela Zar- . j°>- IZIDI 21. KOLA Costalunga - Campanelle 1:1 Primorec - Opicina 0:1 "Edera - Gaja 2:0 1 S. Marco - Flaminio 3:1 Op. Supercaffe - Edile Adriatica (odg.) Zarja - Libertas 1:1 Breg - Rosandra 1:0 Zaule - Aurisina 2:0 LESTVICA Campanelle in Libertas 28, Costalunga in Opicina 26, E. Adriatica 25, S. Marco 23, Zaule in Aurisina 22, Primorec 21, Zarja in Gaja 20, Rosandra 18, Breg 16, Op. Supercaffe 14, Edera 13, Flaminio 8. (Breg, Edera, E. Adriatica, Oo. Supercaffe, Rosandra in Zaule tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (26. 2. 78) Camoanelle - Op. Supercaffe Opic'na - Zaule Libertas - Breg Gaja - Primorec Flaminio - Edera Aurisina - S. Marco Rosandra - Costalunga Ed. Adriatica - .Zarja B. R. Čeprav v močno okrnjeni postavi, je štandreška Juventina v Rudi iztržila remi proti solidni domači ekipi. Marso-novi varovanci so tokrat igrali kar brez štirih standardnih i-gralcev (Marvin in Russo' sta bila izključena, Čevdek in Mi-kluš pa odsotna), tako da je vratar Plesničar igral desnega krilca, v vrata pa je šel rezerva Spessot. Kljub tej postavi so Štandrežczaigrali še kar dobro in to še posebno v pi-vem polčasu, ko so ustvarili nekai priložnosti za gol. Na vrhu lestvice se* ni nič spremenilo. Lucinico je z zmago v gosteh obdržal prvo mesto, Torre in Itala pa mu sledita s točko zaostanka. REZULTATI ZADNJEGA KOLA Sagrado - Terzo 4:4 Isonzo - Itala 0:2 Malisana - Luclnico 0:1 Ruda - Juventina 0:0 'San Marco - Staranzano 1:1 Mariano - Fiumicello 0:1 V Hesse - Torre 0:1 Moraro - Mobiltre (odg.) LESTVICA LudSnico 31, Itala, Torre 30 "'erzo, Staranzano 27, San Mar co 22, Malisana 21 Ruda, Fiu micello 20/ Villesse 18, Juven tina 17, Moraro, Mobiltre 15 Isonzo 14, Sagrado 13, Maria no 12. (Terzo, Ruda, Moraro in Mobiltre tekmo manj). PARI PRIHODNJEGA KOLA Terzo -, San Marco Itala - Moraro Fiumicello - Villesse '.ucinico - Isonzo . Juventina - Malisana Aiello - Ruda Torre - Sagrado f' ranzano - Mariano Rudi Pavšič STRELCA: v 1. min. d.p. Cigiiani, v 40. min. Iacopino. SODNIK: Semperboni. Ekipi sta na zasneženem igrišču v Bazovici pokazali zelo razgibano in borbeno tekmo. Polčasa sta imela povsem različni lici. V prvem so prevladovali gostje, ko so pa že v 1. min. d p. dosegli vodstvo, so se potegnili v obrambo in vajeti igre je prevzela v svoje roke Zarja. Tej je pet minut pred koncem tudi uspelo (po strelu iz kota) izid izenačiti in s tem odnesti nadvse dragoceno točko. Primorec — Opicina 0:1 (0:0) PRIMOREC: Maglica, Husu, Stoka, Čuk, Sosič, Mauro Kralj II. (v d.p. Krasna), Edvin Kralj, Možina, Križmančič, Denich, Mauro Kralj I„ .t. 12 Pavatič. OPICINA: Papandrea, Paolich, Gaeta, Colonna, Ceiigoi, Distasio, Rozman, Valenti Clari, Verch, Va-scotto, Stradi. STRELEC: v 43. min. d.p. Rozman. SODNIK: Ferri iz Trsta. GLEDALCEV: približno 50. Primorec je na lastnem igrišču podlegel ekipi Opicine v predzadnji minuti tekme. Ko sta se že obe ekipi sprijaznili z remijem, so gostje z Rozmanom povedli. Sodnik je dosodil prekršek izven kazenskega prostora. Medtem ko so Trebenci postavljali živi zid, je Verch hitro podal samemu Rozmanu, ki je z močnim diagonalnim strelom ukanil Maglico. Bila je to hladna prha za domačine, ki so vso tekmo dobro kljubovali tekmecu in bi si nedvomno zaslužili remi. Igrišče je bilo dobro pripravljeno, saj so ga domačini, kar se je dalo, popravili in očistili snega. Ekipi sta se tako na zamrznjenem igrišču spoprijeli zelo koncentrirano. Takoj v začetku tekme so imeli nekaj u-godnih priložnosti domačini, ki pa so splahnele zaradi njihove nespretnosti. Nato pa so bili gostje zelo blizu gola, ko so njihovi napadalci neverjetno zgrešili sami pred vratarjem domače ekipe in ko je Maglica lepo odbil nevaren strel. V drugem polčasu je bila ista slika. Obe ekipi sta skušali priti do zmagonosnega gola, tako da je bila igra lepa in odprta. Obrambi obeh ekip sta bili še precej zaposleni, a sta dobro držali. Ko pa je vse kazalo, da se bo tekma zaključila pri belem izidu, so gostje izkoristili napako Primorčeve obrambe in povedli. Minuto kasneje je tokrat dober sodnik odžvižgal konec tekme in s tem so splahneli še minimalni upi domačinov, da bi poskušali remizirati. Bruno Križmančič Edera — Gaja 2:0 (1:0) EDERA: Carmeli, E. Bacci, Pa-gnut, De Marchi, Gardel, L. Denich, Starace, W. Denich, Petagna, D. Bracci (Vattovani), Bonnes. GAJA: Olivieri (Kante), Olenich, Botti, Čermelj, Vižintin, Rismondo, Vrše (Iztok Grgič), Branko Grgič, Zuzich, Bolcich, Zippo. STRELCA: v 1. min. p.p. D. Bacci in v 37. min. d.p. Vattovani. SODNIK: Aldrigo iz Fiumicella. Gaia je proti Ederi dobesedno odpovedala kajti proti vsem pričakovanjem je tekmo izgubila z ekipo, ki zaseda zadnja, mesta lestvice. Da '"o tekma z Edero za «zeleno-rumene* naporna, je bilo sicer pričakovati, toda nihče od navijačev ni pomislil na poraz. Naši predstavniki so stopili na blatno, toda še kar dobro igrišče prepričani, da bodo odnesli vsaj remi, a na to že v začetku ni kazalo, saj so domačini že v prvem lltllMIIIUUIIIIHHIIIllllllimlllllllllHliMlIlUlUMlIlHMMIIIHIIIHIIlllllllllMIIIHIIIIHIIIHIIIIIIIIIIHHIMIIIIIIIMl ODBOJKA V ZENSKI B LIGI NABREŽINKE SPRAVILE NASPROTNICE NA PLEČA V MBL je okrnjeni Bor podlegel že drugič zaporedoma Sloga v ŽCL nemočna proti favoritinjam - Neoporečen uspeh Krasa v 1. moški diviziji napadu (in sicer, v prvi minuti) nepričakovano povedli. Obrambna vrsta Gaje je praktično podarila ta gol. Že od začetka je tako morala Gaja ponolnoma spremeniti takfčno razporeditev na igrišču in to ni bil * več obrambni sistem igre, kot je mislil v začetku Kozina, pač pa izrazito napadalna igra. Remi je v nadaljevanju praktično že vsel v zraku, toda domačini so se zelo dobro branili in vratar Carmeli je dvakrat odlično posegel ter je tudi preprečil že gotov zadetek. S tem je tudi omogočil svojim napadalcem, da so opravili nekaj nevarnih protinapadov, ki vsekakor niso ogrožal-' vratarja Olivierija. Blatno igrišče, dež in mraz so po odmoru še bolj ovirali že trudne napadalce Gaje, ki niso ,mogli priti do remija: vse preveč so preigravali, manjkali pa so streli y vrata. Ko pa so se skoraj vsi pomaknili v napad so domačni, ki so pretežni del tekme igrali v o-brambi, postajali v protinapadih zelo nevarni ter so večkrat resno zaposlili vratarja Olivierija, ki j« moral po odločilnem posegu (zaradi udarca) zapustiti igrišče. Tudi zamenjava, Vršeta s svežim Iztokom Grgičem in vratarja Olivierija s Kantejem ni preprečila poraza, nasprotno so domačini osem minut pred koncem tekme izid podvojili. d. gr. ODBOJKA Paoletti odičen tretji ASSEL — Italijanski odbojkarji Paolettija iz Catanie so dosegli dober uspeh v finalu evropskega pokala pokalnikov prvakov. Zmagala je Ruda zvezda iz Prage, toda tudi druga ekipa in tretja sta zbrali enako število točk. O zmagovalcu je zato odločal količmh v setih. Zanimiv je bil razplet teh prvih treh šesterk. Poljaki iz 01sztyna so premagali Rudo zvezdo s 3:1, z istim izidom pa je Paoletti premagal poljskega pokalnega prvaka. Najslabši zastopnik tega finala je bil Eczacibasi iz Istanbula, ki je moral priznati premoč vseh treh nasprotnikov. ŽENSKA B LIGA Sokol — Marzotto 3:0 (15:13, 15:8, 15:8) Nasprotnika, .ki ne kaže prav nobene volje do zmage, je treba brž položiti na pleča! To so kaj kmalu .usotovila tud,' dekleta Sokola, ki sp z dobro igro — tu mislimo predvsem na dobre servise in dober sprejem napadalčeve žoge — odločno ustrašila nasprotnika. Veseli smo take i-gre, še prav posebno veseli, da je to eden postednjih in odločilnih korakov v boju ra obstanek v B ligi. Dekleta Sokola so vse tri sete odločila v svojo korist z igro, ki mogoče ni največ, kar v odbojki lahko vidimo, je pa prav 'gotovo največ, kar nam dekleta Sokola na tej ravni telesnih sposobnosti lahko dajo. Kljub neodločnosti (in zlasti neraz-novrstnosti) pri tolčenju, so dekleta imela igro vseskozi v svojih rokah in presenečenja niso dovolila. Da bi tako zaigrala še kdaj! I. Pertot MOŠKA B LIGA Bor — Volley Legnago 0:3 (-3, -14, -6) BOR: Neubauer, Plesničar, Zadnik, Žerjal, Ugrin in Požar. Odbojkarji Bora so morali drugič zaporedoma / doma položiti orožje pred nasprotnikom, ki bi moral biti, glede na pokazano odbojko, neposredni tekmec ->a obstanek med dru-goligaši. To pa se na igrišču ni zgodilo. Vsekakor pa imajo Tržačani za ta drugi spodrsljaj opravičilo. Bili so samo v šesti'- in bolezen je prisilila v posteljo kar štiri odbojkarje, od katerih kar tri iz prve postave. V takih okoliščinah je imel nasprotnik mnogo lažje delo, kar najbolje potrjuje izid v prvem in zadnjem setu. Presenetljivo dobro so borovči zaigrali v drugem nizu. To pa je Noila samo reakcija «smrtno rrnjene živali*, Svoj čas smo že pisali, kaj čaka letos Bor: nazadovanje nižjo ligo. Po sobotnem neuspehu pa sedaj obstajajo samo minimalne teoretične možnosti, da bi naš edini drv.goligaš preprečil najhujše. Do konca prvenstva, so preostala še tri kola, toda Damoklejev meč že dolgo visi na izredno tanki niti, ki se lahko utrga vsak trenutek. Verjetno je po tem porazu že tudi ta strah odveč. G. F. ZENSKA G LIGA Sloga — Libertas Schio 0:3 (14:16, 2:15, 5:15) SLOGA: Mira in Neva Grgič, Šva-gelj, Debenjak, Tieijana in Milena Križmančič, Hrovatin. Proti enemu od dveh favoritov za prestop v B lige je morala Sloga v tem kolu nastopiti močno okrnjena. Zaradi službenih in šolskih obveznosti in nazadnje še zaradi bolezni so v vrstah «rdečih» bile tokrat odsotne čukova, Ariačeva, Suzana Grgičeva in Ražmova. Naj'povemo le to, da je morala najboljša Slogina vezna igralka Mira Grgičeva v soboto igrati v vlogi tolkačice. Kljub vsemu, pa nas slogašice niso povsem razočarale. Posebno v prvem setu, ki bi ga z malo več športne sreče lahko celo osvojile, so bile boljšt/nu nasprotniku povsem enakovredne. V naši ekipi je zelo dobro deloval blok, pa tudi ostali igralni elementi so bili dobri. V nadaljevanju pa je le prišla na dan boljša pripravljenost gostujoče ekipe in pa dejstvo, da je imel nasprotnik na razpolago večje ^število igralk. Kljub porazu je Sloga torej zapustila dober vtis, kar je pa tudi najboljše jamstvo za uspešne dobre nastope. INKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Kras — Libertas Sacile 3:0 KRAS: Grilanc, Budin S. in L., Bitežnik, Vesnaver, Marušič, Milič B. in L. Kras je v soboto brez velikih težav odpravil predstavnike iz Sacil. Gostje niso bili dorasli domačinom prav v nobenem odbojkarskem elementu. Igrali so nepovezano in ne-zagrizeno. Krasove vrste je ta teden pestila gripa in samo srečnemu naključju se lahko zahvalimo, da je dobil tako ekipo za nasprotnika, drugače bi mu gotovo trda predla. Kras je začel tekmo s precej ..spremenjeno postavo, saj nista igrala v prvi šesterki niti Živec niti ^rrilanc. Kljub temu je ekipa brez težav hitro povedla. Predstavniki Sacileja se morajo za zbrane točke bolj zahva liti nepazljivosti domačinov, kot svojim lastnim sposobnostim. Drugi set je potekal po enakih tirnicah kot prvi. V tretjem setu je Grilanj ukazal svojim varovancem, da čimprej zaključijo set. To so tudi storili, saj so nasprotniku prepustili le boro število točk. M. I. NA MEDŠOLSKEM PRVENSTVU Naše dijakinje doslej igrale še kar uspešno Tudi ženska ekipa slovenskih šol, ki nastopa v medšolskem prvenstvu mladink, se je v teh prvih nastopih do sedaj še kar pozitivno odrezala. Naša dekleta so namreč prejšnji teden odigrala dve tekmi in sicer prjvo proti ekipi tehničnega zavoda Fermi, drugo pa proti strokovnemu zavodu. MLADINKE 1. kolo: Fermi - Slovenske šole 2:0 2. kolo: Slovenske šole - Tee. Femminile 2:0 Po dveh odigranih kolih (na štiri ekipe) zaseda ekipa slovenskih šol 3. mesto. POSTAVA SLOVENSKIH ŠOT ; Silvana Perše, Lučka Uršič, Marta Vižintin, Tatjana Kosič, Franka, Jarc, Manuela Primožič, Jolanda Srebrnič, Vida Cijan, Manuela Černič, Doriana Devetak. Do konca prvenstva manjka le še eno kolo, ki bo na sporedu danes. V tem kolu se bo ekipa slovenskih šol spoprijela z ekipo šole Abruz-zi. Tekma bo v telovadnici AGI (Largo "uliat 2, Gorica) s pričet kom ob 14.30. L K. Jugoslovanski pokal ZAGREB — Od petka pa do nedelje je bil v Zagrebu zaključni turnir za 12. jugoslovanski pokal. Pravico igranja na tem turnirju so imeli: dorrlača Mladost - Monter, Partizan iz Beograda, VGSK iz Velikega Gradišča ter Ribnica. Sam turnir je bil izredno kakovosten in prikazana odbojka več kot odlična. Končna odločitev je padla že prvi dan, ko je Mladost - Monter premagala Partizan s 3:2. Ti dve ekipi sta v naslednjih dveh nastopih premagali ostala dva nasprotnika. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Diviš - član Mladosti - Monter, za najboljšega tokača pa 'Beograjčan Šljegovič. Kot zanimivost naj povemo to, da je večkratni jugoslovanski prvak prvič osvojil prvo mesto tudi v tej konkurenci. CIKLOKROS Državno prvenstvo v Trevisu Član KK Adria Toni Cerasari petnajsti Na državnem prvenstvu v ciklo-krosu v Trevisu je v nedeljo lo-njerska Adria spet zabeležila zadovoljiv uspeh. V konkurenci preko devetdesetih cikloamaterjev B in C kategorije se je «belo-niodri» kolesar Toni Cerasari uvrstil na nadvse zadovoljivo petnajsto mesto. Na prvenstvu je nastopila elita kolesarjev — ciklokrosistov iz vse države, zmagal pa je Luigi Del Blanco jz Tarčenta, ki je 21,500 km dolgo progo prevozil v eni uri in štirih minutah. Lonjerski kolesar je bil na tem prvenstvu v doslej podrejenem položaju, saj je bila proga izpeljana popolnoma po ravnini, brez naravnih ovir. Zaradi tega so se uveljavili prej sprinterji kot pa pravi krosisti, saj je bil skoraj kilometer proge na vsakem izmed sedmih krogov izpeljan po asfaltu. Na vsak način pa se je Cerasari na svojem zadnjem letošnjem nastopu v ciklokrosu dobro odrezal in do konca branil barve svojega društva. VRSTNI RED / CATEGORIJA C 1. Luigi Del Bianco («Pividorl» Tarčent), ki je 21,500 km dolgo progo prevozil v 1.04’; 2. Moro («Spumadoro Silvellese* Padova); 3. Lazzarini (Ventuore PD); 15. Cerasari (Adria Lonjer). KATEGORIJA B 1. Fantin (TV); 2. Zamprogna (PD); 3. Bettiol (TV). R. Pečar MINIBASKET TROFEJA ZINI & ROSENWASSER CAMB ~ Breg 62:33 BREG: Bavčar 14, Klabjan 14, B. Žerjal, M. Štrajn 1, R. Žerjal 2, P. Žerjal, Pregare 2, Gabrielli, Kofol, Baruca, Korošec. V nadaljevanju prvenstva v minl-basketu za trofejo Zini & Rosen-wasser je Breg v gosteh izgubil z e-kipo CAMB, ki sodi med boljše peterke v tej tolažilni skupini. Razen Bavčarja in Klabjana ostali naši zastopniki niso igrali najbolje in tako je bil poraz neizbežen. I Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 36 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina zo inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi DZS • 51000 Ljubil01* Poštni tekoči račun za Italijo Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 «ADI7» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 ^ Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ vlš. 43 ^ 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnic, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca Mali oglasi 150 lir Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furianiie-J^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI. . . član italii«"*1?™ IrdajaLJžTT zveze casopi«’lhW in tiska f ^ 21. februarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov PROCES ZARADI SPODLETELEGA BORtillESEJEVEGA DRŽAVNEGA UDARA Delovanje razpuščene obveščevalne službe SID na zatožni klopi General Maletti polrdil obtožbe proti bivšemu načelniku SID Vitu Miceliju RIM — Ko je gen. Maletti zbral prve informacije o Bcrghesejevem spodletelem poskusu državnega u-dara, je brž obvestil Micelij i, ne da bi mu povedal informatorjevo ime (Remo Orlandini), «ker sem hotel iti zadevi do dna*. S to izjavo je bivši načelnik oddelka D, k: je pričal na procesu proti Bor-ghesejevim pajdašem, znova poudaril, da ni zaupal nekdanjemu predstojniku. Maiettijev odnos do Micelija ne preseneča, saj je izjavil že preiskovalnemu sodniku, da je gen. Mice-li ravnal v mafijskem slogu. Včeraj pa je pripomnil, da je šefa začel sumiti, ko je Oriandirt: spregovoril o svojih stikih z Micelijem. (Le t : je bil še načelnik pehotne obveščevalne službe SIOS.) Čeprav je bil imenovan za načel nika SID, je še poudaril Maletti, Miceli ni prekalil svojih stikov s SIOS, pač pa se je posl užil častnikov te službe za preiskavo o prevratniškem rovarjenju Vetrovnice. Na ta način je ustanovil neke vrste »vzporedni urad D», ki je deloval izven SID. Zaradi vsega tega — je pribil še Maletti — nisem seznanil predstojnika' z istovetnostjo obveščevalca. Sodni zbor bo vsekakor nadaljeval z zasliševanjem bivšega častnika obveščevalne službe še danes in najbrž tudi jutri, ker mora razčleniti celoten potek preiskave SID. Sprva obveščevalna služba ni dosegla vidnih rezultatov in šele, ko je Maletti prevzel vodstvo oddelka D, je bilo vsaj delno razkrito o-zadje Borghesejevega rovarjenja. V procesu zaradi prevratmškega delovanja »nacionalne fronte* sta si Miceli in Maletti zamenjala vlogi. ki ju imata na procesu v Ca-tanzaru. Zaradi tega je ugotavljanje resnice težavno in zap’eteno in najbrž bo sodni zbor v kratkem soočil častnika. Ne glede na izid soočenja, pa ni dvoma da je v obeh procesih (v Rimu in Catan-zaru) na zatožni klopi predvsem nenadzorovano in nenadzorljivo ravnanje razpuščene obveščevalne službe SID, pa čeprav ga ni v seznamu obtožencev. FULVIO CASALI stavnikov društva ter kakih trideset pisateljev, časnikarjev in kulturnih delavcev obravnavalo zadevo in oce- Nadstični razbijači povzročili požar v liceju v Cagliariju CAGLIARI — V nedeljo so neznan ci vdrli v prostore znanstvenega ii-1 ceja »Pacinotti* v Cagliariju in zažgali fizikalnico in kemični laboratorij. Po zidovih in tablah učilnic so z rdečo barvo napisali gesla nacistične vsebine, s poveličevanjem Kappierja in s sramotilnimi gesli proti Židom in «rdečim» ter narisali kljukaste križe. V svojem bolezenskem vandalstvu so uničili zapisnike in redovalnice,, poškodova- li učilnice in upravne prostore. Največja škoda pa je v obeh laboratorijih, kjer je požar popolnoma uničil vse znanstvene naprave. Da ne bi bilo nobenega dvoma glede pripadnosti »političnih* razbijačev je v nedeljo zvečer neznanec telefoniral v redakcijo nekega dnevnika iz Cagliarija in se predstavil kot član nekega «arijskega bratstva*, ki si lasti odgovornost za atentat. Na kraj požara so takoj prispeli agentje političnega oddelka in gasilci, ki -so po eni uri dela pogasili požar. Po prvih ocenah naj bi bilo nad 300 milijonov lir škode. Licej «Pacinotti* je bil tokrat že sedmič tarča neznanih razbijačev, ki iskoriščajo priliko, da šola nima v nočnih urah in praznikih paznika. V nedeljo so za seboj pustili tudi šop ključev, ki so jih izmaknili lansko leto pri podobnem podvigu. Komunisti v palači Chigi ■ ., / im m ■■■■■■■■M Colajanni, Napolituno in Barca, člani komunistične delegacije, ki se je včeraj zjutraj udeležila pogovorov z An- dreottijem ob prihodu v palačo Chigi (telefoto ANSA) aiifiiiioi9fliiiiiiii>aiiiiiiti9itaiiiiAiii,ft,Miliaiiiiiiiiilitivltiiiii,ilfli,if4iiit(iiiiaiiii,i,liilii,il,iall|l|lttli,lii(iill|lllaa S PETKOVO ARETACIJO SEDMIH KOLOVODIJ V LEGNANU specializirane sejemske prireditve v zagrebu Zavrnjena pobuda Litrskih duhovnikov proti objavi Tomizzovc knjige REKA — Kot poročajo nekateri ponedeljkovi italijanski listi, je reška SZDL zavrnila poskus društva Cirila in Metoda iz Pazina, ki združuje nekatere katoliške duhovnike iz Istre, da bi preprečilo objavo zadnjega romana italijanskega pisatelja Fulvia Tomizze v Jugoslaviji. Podpredsednik društva msgr. Kaiac je zahteval od SZDL, naj prepreči objavo romana »Boljše življenje*, ki naj bi »škodovalo prestižu naših narodov, naše pre-’ teklosti. naših ustanov in našega samoupravnega demokratičnega sistema*. Po mnenju duhovnikov naj bi roman vseboval »izkrivljanja, zlohotna podtikanja, žalitve in obrekovanja proti osebam, inštitucijam in narodom*. nilo, da je mnenje istrskih duhovnikov neutemeljeno. Po pobudi društva Cirila in Metoda je reška SZDL sklicala sestanek, na katerem je ob navzočnosti dveh pred- • Andreottijeve izjave (Narlai mt trme » l. strani) stov in socialistov na drugi popolnoma različna. Pred zasedanjem je socialist Accame, predsednik obrambne komisije pri poslanski zbornici dejal, da po njegovem mnenju proces demokratizacije policijskih sil ne gre na račun njihove učinkovitosti. še več, reforma policije je pomemben korak k splošnemu razvoju družbe. Komunist Pecchioli pa vztrajno trdi, da je treba policijo demilitarizirati, kar bi prispevalo k okrepitvi njene učinkovitosti. Komunistični predstavnik je poudaril, da je stališče KD j)ilo doslej zelo dvoumno, saj je julija lani pristala na načelo demilitarizacije, nakar je to svojo obvezo preklicala in uradno predlagala delno demilitarizacijo. Zadnje čase pa sta demokristana Segni in Zolla trdila, da mora po licija v bistvu ostati vojaško telo. Komunisti so proti temu, kot so tudi proti delni demilitarizaciji. Signorile je dejal, da so proučili možnost, kako bi rešili vprašanje zakona Reale ter njegove spremembe, kar je seveda povezano s problemom referenduma. Poleg tega je bil govor o vprašanju demilitarizacije policije ter o ustanovitvi sindika ta policije. Po njegovem mnenju so včeraj izdelali delovni načrt, ki naj bi danes in jutri privede) do razlastitve v zvezi z rešitvijo vladne krize. Ob koncu današnjih pogovorov je Andreotti sporočil, da bodo danes popoldne ih v sredo zjatraj na vr sti drugi pogovori o gospodarskih vprašanjih, v sredo popoldne pa bodo obnovili pogovore o javnem redu in o sodstvu, (if) KARABINJERJI ZADALI NO V HUD UDAREC SICILSKI «N0VI MAFIJI» Med prijetimi tudi predstavnik ameriške «cosa nostra» - Zloglasni Gcrlando Alberti se je zopet izmuznil pravici - Nova eksekucija v mafijskem slogu pri mestu Ferrara MILAN - Karabinjerji so včeraj seznanili tisk z nekaterimi podrobnostmi operacije, med katero so minuli petek v Legnanu zajeli sedem kolovodij sicilske nove mafije. Iz njihovih izvajanj je moč ugotoviti, da glavnega smotra sicer niso dosegli (prijeti so hoteli zloglasnega gerlando Albertija, ki pa se jim je izmuznil), kar pa nikakor ne zmanjšuje uspešnosti podviga v sklopu širokopoteznejše čistke v krogih ponovno razraščajočega se organiziranega zločinstva. Tudi zato, ker je v nastavljeno past zašel zastopnik ameriške «cosa nostra*. ki je v tesni povezavi z južnoitali-janskimj skupinami razpredla široko gangstersko mrežo v mednarod nem merilu. V večstanovanjski luksusni vili v Ul. Ciro Menotti- 4 v Legnanu so orožniki nataknili lisice Antoniu Barbagallu iz Catanre, Salvatoreju Montaltu iz Villabateja v palermski pokrajini. Luigiju Pelullu iz Foggie, a bivajočemu v Turinu, Francescu Rinelli iz 'atanie s stalnim bivališčem ravno tako v piemontskem središču, Robertu Baciulliju, rojenemu pri Catanii in stanujočemu v Gallavateju (Varese) in Johnu Richardu Li Votiju, 50-letnemu Sicilijancu iz Montelepreja nedaleč od .Palerma, ki pa je ameriški državljan in biva v New Yorku. kjer se ponaša z dokajšnjo vplivnostjo nad pripadniki «cosa nostra*. Poslopje so karabinjerji nadzorovali dobrih petnajst dni iz nasproti stoječe stavbe, potem ko so zvedeli, da je vilo najel pod lažnim imenom Pino Marabella »Pippo* iz Bel-passa v catanijški pokrajini; proti njemu je turinski preiskovalni sodnik podpisal zaporni nalog pod obtožbo združevanja v zločinske namene ir sodelovanja pri uboju komisarja javne 'arnasti Romana tumor so izvršili člani tolpe, ki so jo sestavljali zločinci iz Catanie in Foggie in ki so jo orožniki deloma v Firencah, deloma v Abrucih skoraj docela strli). V vilo so možje postave vdrli pred začetkom «summita», na katerem bi se morali mafijci domeniti glede načina, kako naložiti milijarde od ugrabitev, izsiljevanj in zlasti prekupčevanja z mamili, predvsem pa naj bi zapolnili vrzel v mafijskih vrstah po trojnem hladno krvnem umoru z dne 15. t.m. sredi Palerma. Tedaj so neznanci z «Ju-parama* in pištolo ustrelili mlada mafijca Rosaria Vitaleja in Girola-ma Siina ter «mammasantissimo* Ignazia Scelt-a, ,71-letnega naslednika ondotnega nespornega mafijskega voditelja Pietra Torretta, ki je vedril in oblačil do konca preteklega desetletja. v Ko bi Karabinjerji v petek vsaj nekoliko počakali z vdorom v poslopje, Li bil obračun akcije brez dvoma ugodnejši, saj bi stopili na prste tudi enemu najvplivnejših vodij nove mafije. Gre za 50-letnega Orlanda Albertija z vzdevkom «zu-paccare*. ki je zadolžen za tako i-menovano severno sekcijo mafije, delujočo skoraj izključno na področju osebnih ugrabitev. Prizadeti je izginil 14. oktobra lani. in sicer je pobegnil iz neapeljskega sodišča, kjer se je moral zagovarjati pod obtožbo združevanja v zločinske smotre, tihotapljenja in prekupčevanja z mamili. Alberti in več drugih mafijcev se ni udeležilo »sestanka na vrhu* v Legnanu, ker so očitno zaslutili nevarnost ali celo opazili karabinjersko zasedo. Okoliščino, da je bil »summit* na menjen tudi zamenjavi ubitega Scel-ta, potrjujejo sledeča dejstva; v le-gnanskem stanovanju , so orožniki zaplenili pištolo 38 special, torej o- rožje, s kakršnim so streljali na palermsko trojico, razen tega še letalski vozovnici za relacijo Palermo Rim - Milan, naslovljeni na Montalta in z datumom 16. februarja — .dan po trojnem uboju. Pri Li Votiju pa so našli vozovnici Nevv York Palermo in Palermo - Milan z datumom istega dne. ko so ma-lijci podlegli atentatorjem. Kaže torej, da so aretirani ali vsaj nekateri od njih izvršitelji «eksekucije». Tej je ravno včeraj sledila še druga, kj pa,je naravna posledica pet kove karabinjerske operacije. V kraju Santa Maria Codifiume kakih 20 km od Ferrare je bil s šestimi svinčenkami v glavo treljen 45-letni Baldassare Garda, viden mafijski predstavnik iz Monrealeja (Palermo), ki je bil vpleten v številne u-bo.ie na Jugu ter se po «konfinaciji». v Emiliji nastanil v pokrajini Ferrare, uradno kot neposredni obde- lovalec zemlje. Očitno so mu »zašili usta*, preiskovalci pa sedaj skušajo ugotoviti, kdo in čemu. (dg) FILADELFIJA - Urad za prehrano iz Filadelfije bo izvedel vrsto analiz južnim sadjer.i, ki ga ZDA uvažajo iz Izraela. Ta u-krep so sprejeli, ker obstaja sum, da bi lahko bilo sadje zastrupljeno z živim srebrom. TEL AVIV — Namestnik zunanje g.a ministra ZDA Atherton je včeraj dopotoval v Tel Aviv, da bi obnovil svojo posredovalno misijo med Izraelom in Egiptom. Tik pred njegovim prihodom se je izraelska vlada sestala na izredni seji, na kateri je obravnavala problem novih naselbin na zasednem Sinaju, vendar zaradi sporov med' ministri ni zavzela dokončnega stališča. V marcu pa bo na vrsti sejem «lntergrafika 78» ■ Med razstavljavci iz Italije tudi Založništvo tržaškega tiska ZAGREB — Na zagrebškem sejmišču bo od danes do petka, 24. t.m. 27. mednarodni teden kože, obutve in oblačil. Razstava zavzema šest pa viljonov za skupno 50.000 k v, metrov površine. Na njei nastopa okrog 200 razstavljavcev iz Jugoslavije in iz tujine, med Slednjimi tudi več proizvajalcev iz Italije. Prireditelji računajo, da je obiskovalcem na ogled nad 8000 r azličnih eksponatov, 0d najnovejših modelov ženskih, meških in otroških oblačil do izdelkov Sz kaže in krzna, od galanterije do strojev, od sodobne obutve do surovin in kemikalij. Poleg večjih in srednjih tovarn nastopa na razstavi tudi več obrtniških delavnic. Za časa prireditve bo n? velesejmu orl 22. do 24. februarja 5. nacionalni kongres proizvajalcev kožarskih izdelkov in obutve- iz vse Jugoslavije. Prisotni bodo tudi strokovnjaki iz tujine, med temi predstavniki Mednarodne zveze kožar- iiiiiii m i um mi iiiii mi iiiiiiii iiiiniii 11 ii i it m im im mi n 11 iiiiiiiii imiii ii iiiii mi i«"'lin n iiiiiiHiuiiiii m mni umi mi iii iiiii 1111111111111111111111111 ih itiui umi m n ii ii m Evropa v objemu sibirskega mraza Najbolj kritično stanje v jugozahodnih območjih Velike Britanije in v Normandiji LONDON — Položaj v jugozahodnih območjih Velike Britanije se je po nedeljskem sneženju še poslabšal. O-bilica snežnih padavin in hud mraz so skoraj v celoti ohronile južna območja Anglije in Walesa. Predsednik vlade James Callaghan je poveril ministru Howellu nalogo, da koordinira in nadzira vso pomoč prizadetim območjem, ki ga je prizadelo neurje, kot ga ne pomnijo že celih trideset let. O izrednem položaju priča že vest. da je policija v grofiji Dorset obkolila večja središča in preprečila vsako potovanje prebivalcev. številni industrijski obrati so prekinili proizvodnjo, potem ko je policija svetovala delavcem naj ostanejo doma. Drugod po Evr.pi ni stanje nič boljše, če izvzamemo Sovjetsko zvezo in skandinavske države, kjer je mraz nekaj običajnega, je položaj najhujši v Franciji in Nemčiji. Normandija je v objemu ledu in mraza, prometne povezave so prekinjene, led, sneg in veter so podrli številne električne daljnovode. V severnih območjih Nemčije je pravi sibirski mraz s temperaturami do 23 stopinj pod ničlo, na Bavarskem pa sneži. Prav tako poročajo o obilnih snežnih padavinah iz Romunije, kjer v glavnem mestu že 24 ur sneži in piha močan veter. Italija se je tokrat izmazala, napovedi za prihodnje dni pa so kar se da črnoglede za dobršen del Evrope. (voc) Sestanek med Forlanijem in somatskim ministrom RIM — Somalski predsednik Siad Barre skuša izkoristiti sleherno priložnost, da' bi si pridobil simpatije zahodnih vlad v težkem konfliktu, z Etiopijo. Potem ko je prepotoval arabske dežele, da bi od njih izprosil pomoč v orožju, je naročil zunanjemu ministru, naj predoči stališče mogadiškega režima do ogaden-skega vprašanja tudi italijanski vladi. Minister Abdurahman G. Barre se je na poti v Tripolis, kjer bo prihodnje dni zasedanje Organizacije afriške enotnosti, najprej ustavil v Kairu ter izročil egiptovskemu kolegu Galiju predsednikovo poslanico za S a data. Včeraj pa se je na rimskem letališču »Leonardo na Vinci* sestal z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Forlanijem. Pogovor je trajal dobro uro. Več o razgovorih ni dano vedeti, brez dvoma pa je Forlani zagotovi. Barru posredovanje rimske vlade za mimo poravnavo etiopsko-somalskega spora na podlagi pogajanj in nevmešavanja «tretjih držav*. Forlani je nedavno obsodil sovjet-sko-kubansko pomoč Mengistuju, s čimer Pa je posredno podprl Somalijo. Ne gre namreč pozabiti, da so bile etiopske čete v Ogadenu lani na robu razsula in da gre uspeh zdajšnje etiopske ofenzive pripisati prav vojaški pomoči iz SZ in s Kube; ko bi somalske sile zmagale in zasedle etiopsko pokrajino, bi s tem kršile načelo OAE o nedotakljivosti afriških meja in sprožile verižno reakcijo na vsej celini. V Izraelu medtem plamti polemika o uradnem Dajanovem priznanju, da njegova vlada vojaško podpira Etiopijo, zaradi katerega je UŽengistu izgnal iz dežele skoraj vse izraelske državljane. Pristaš »demokratskega gibanja* Akiva Nof je v parlamentu zahteval odstop zunanjega ministra, češ da je s samovoljnimi izjavami v Ženevi oškodoval izraelske interese na «afrišketn rogu». Nof pa ni omenil dejstva, da je Dajan omogočil Izraelu, da se izvleče iz neprijetnega položaja, ko se je namreč te-lavivska vlada znašla na isti strani barikade s Kubo in članicami Varšavskega liakta. . . (dg) Pobude mednarodne CISL za izpustitev priprtih tunizijskih sindikalistov TUNIZ — Po prvih vesteh naj bi bila misija delegacije mednarodne sindikalne organizacije CISL za izpustitev aretiranih tunizijskih sindikalistov po krvavih dogodkih 26. januarja brezuspešna. Predstavniki mednarodnega sindikata CISL zahtevajo namreč kot prvi pogoj za pričetek pogoiorov s tunizijsko vlado sestanek z aretiranim tajnikom tunizijske zveze delavcev (UGTT) Habibom Achourjem. Do te odločitve so prišli po pogovorih s svojci sindikalistov, kj izjavljajo, da naj bi oblasti aretirance mučile. V primeru, da bi tunizijska vlada odbila to zahtevo, bi sindikalisti pretrgali pogovore in tožili tunizijsko vlado mednarodnemu uradu za delo. skih kemikov in tehnikov (IULTCS). Ves čas prireditve bodo na vrsti razne modne revije. Predvidene so tudi številne nagrade za najboljše razstavljene izdelke. V marcu, in sicer v času od 14. do 18., pa bo na zagrebškem sej mišču druga specializirana prireditev, in sicer 4. mednarodni sejem grafične industrije in industrije papirja »Intergrafika*. S svojimi proizvodi bo nastopilo okrog 300 razstavljavcev iz Jugoslavije in iz 13 tujih držav (Avstrije, Italije. Belgije. Češkoslovaške, Vzhodne in Zahodne Nemčije. Francije, Nizozemske, Sovjetske zveze, Švice, švedske. Združenih držav Amerike in Velike Britanije). Razstava bo obsegala stroje, a-parate in pribor za grafično industrijo, stroje in tehnične naptave za industrijo papirja, surovine in reprodukcijski material za grafično industrijo, surovine, kemikalije in druge potrebščine za industrijo papirja, proizvode grafične industrije in proizvode industrije čelu lože in papirja. Proizvajalci iz Velike Britanije bodo na tem sejmu nastopili s kolektivno razstavo, v okviru katere bo prikazalo svoje proizvode štirinajst podjetij. Zagrebška organizacija «Grafoimpex» bo prav tako uredila kolektivni prikaz na razstavni površini okrog 2000 kv. metrov, proizvodov okrog 60 svojih članic. Tudi to razstavo bodo spremljale strokovne pobude, med katerimi naj posebej omenimo strokovni sirrtpo-, zij, ki ga bo priredila Višja gra fična šola iz Zagreba in na katerem bodo strokovnjaki razpravljali o načrtovanju in organizaciji delovnih procesov, o kvaliteti v «ra-fični industriji ter o zaščiti naravnega okolja. Na letošnjem prikazu »Intergrafika* bo nastopilo tudi Založništvo tržaškega tiska, (el') ana/noU 0 OPU5T TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro ju tro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Glasbena kronika; 9.30 Naši nepoznani znanci; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Koncert sredi jutra; 10.35 Pisma Marie Isabelie Marenzi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba: 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Motivi iz filmov in revij; 15.35 Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Operna sezona v gledališču Verdi; 17.40 Glasbena panorama; 18.05 Pravorečje; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 10.30. 12.30, 13 30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Zbori,in baleti iz oper: 9.00 Glasbeni svet; 9.32- Najlepše ljubezenske popevke; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 U-čimo se slovnice; 14.10 Popevke; 14.33 Poje Astrud Gilberto; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Popevke; 15.30 Glasbeni spored; 16.05 Folk orkester Tullio Fred-dolini; 16.20 Glasbeni trenutek; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci z.abavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 Večerni sestanek; 21.32 Komorna, glasba. RADIČ 1 7.00, 3.00, 10.00, 12.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.00. 21.00 Poročila; 6.00 jn 7.30 Glasbeno prebujenje; 9.00 in 10.35 Glasbeno govorni program: 12.05 in 13.30 Vi in jaz 78; 14.01 Popevke; 14.30 Romani in poezije; 15.05 Prvo Nit); 17.10 Radijska igra; 17.55 Love mušic; 18.30 Nenavadna potovanja- 19.35 Večerni orogrami; 20 30 Kulturna oddaja: 21.05 Jazzovska glasba; 21.35 Komorna glasba; 22.00 Popevke; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00.' 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00. 18.00, 19.00. 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 7.30 1-/, naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 . Po domače; 13.20 Zabavna glasba: 13 30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni inier-mezzo; 15.45 Družba in čas; 16.00 «Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; : 18.05 Obiski naših solistov; 19.20 j Narodna. glasba: Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, j otroci!; 19.45 Minute z ansam- j Zagreb blom Ati Soss; 20.00 Slovenska ; ?00n Aktualna oddaia zemlja v pesmi in besedi; 20.30 , 2o,50 Akcije. Varstvo pri ^ Radijska igra; 21.10 Zvočne ka- ; 2I.00 MARNIE, film skade: 22.20 Jugoslovanska glasba; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Popevke se vrstijo; 0.05 Dixielanc.-parada; 0.30 Popevke za vse; 1.03 Koncert po polnoči; 2.03 Rezervirano za reprize; 3.03 Majhni ansambli; 4.00 Paleta a-kordov. , ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna 13.00 Filo diretto: Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika af 13.30 DNEVNIK in Danes v P lamentu 17.00 Ob petih z __,n ROSANNO SCHIAFFINVjj 17.05 HETDT, risanka • v naGiw 17.30 V svetu stvarnosti 17.40 VLAKEC: . |Ce Pravljice, pesmice in Kj) 18.00 Sv. Frančišek na zna7ja|a 18.15 Argumenti, vzgojna 00 18.45 Dnevnik 1 - KRONIK*' 19.20 FUR.IA , Na sledi roparju. TV 19.45 Almanah, Vremenska s 20.00 DNEVNIK TllJ. 20.40 VELIKA BALZACOVA ^ BEŽEN, 3. nadaij. 21.45 PRETORI D’ASSALTO Filmske premiere eS Ob koncu DNEVNIK, v narlamentu in Vrem®" slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim . 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. 13.30 Pogovor s protagonist® Riccardo Muti 16.15 Kolesarstvo 17.00 Program za otroke BARBAPAPA'. risanka 17.10 Mladih trideset minut 18.00 Otroci danes m Kako vidijo odrasli ot,Tj 18.25 Iz parlamente in Dnev111> - ŠPORTNE VESTI 18.45 Dober večer s... KVAB)f' TOM CETRA ris BRACCIO Dl FERRO. ^ Družina ROBINSON. Vremenska slika mlO 19.45 Dnevnik - ODPRTI STut“ 20.40 Dnevnik 2 . ODEON m0 21.30 SI RIPARLA DELL’Lu;u OMBRA, film Kino jutri -»n- Ob koncu Dnevnik 2 NJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30 - 10.00 - 14.30 TV v šoti 16.05 Šolska TV 0 \ 16.50 SVETOVNO PRVENSTEV,, SMUČARSKIH TEKIH 1 15 KM 17.50 OBZORNIK 18.00 Pisani svet (jc 18.40 Jugoslovanska trimska vizija 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Diagonale 20.55 G. E. Clancier: ČRNI KRUH, nadaij. 21.40 Jazz za izvor: Jože Privšek 22.10 DNEVNIK K°per ' -»j. 18.30 Lahti; SVETOVNO STVO V SMUČARSKIH KIH NA 15 KM 19.30 Odprta meja 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Aktualna tema «0 21.20 PO SLEDEH MARCA LA. 6. in zadnji del 22.20 Turistični dokumentarec iiarouna glasna: f Slovenski alpski kvint®1 23.15 DNEVNIK ŠVICA 19.25 Dokumentarec o 20.30 DNEVNIK 21.15 Film iz serije AG ROCKFORD 22.05 Dok. film EU Ct>'4 e ENTE NAZIONALE PER L/ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO IMETNIKOM OBVEZNIC 10% POSOJILO NA OSNOVI OBVEZNIC 1975 -1982 ZA 300 MILIJARD LIR Po izžrebanju-13. februarja 1978 ter v smislu zakonskih določil in pravilnika bodo s 1. majem 1978 izterljive na sedežu Enel in pri običajnih poverjenih bančnih zavodih spodaj navedene nagrade, ki se nanašajo na naslednje obveznice: ' 300 nagrad po 2.000.000 lir vsaka na" 'obveznico št. 957711 300 nagrad po 1.000.000 lir vsaka na obveznico št. 976668 300 nagrad PO 500.000 lir vsaka na 'obveznico št. 169619 300 nagrad PO 500.000 lir vsaka na obveznico št. 418182 300 nagrad PO 500.000 lir vsaka na obveznico št. 729631 300 nagrad PO 500.000 lir vsaka na obveznico št. 827257 ' Nagrade se bodo izplačevale proti predložitvi kuponov «C», ki se bodo odtrgali od obveznic z izžrebanimi številkami.