Poštnina platema v gotovini _ LJUBLJANA, 28. NOVEMBRA 1984 LEft) 47 - štev. 48 UOMOLJJJJ* Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 2V49. Prostor ene drobne vrstice v inseratuem delu stane tO Din - Naročnino Stane W Din m celo leto, za inozemstvo 60 Din. Polamezna Številka I Din. inserate in reklamacij« sprejema uprava »Domoljuba« - Telefon 29-92 Katoliškim vernikom v Jugoslaviji! V smislu sklepa katoliških škofov v Jugoslaviji vas najtopleje vabimo na v EVHARISTICNI KONGRES ki $9 bo za vso kraljevino vršit v Liubiiani v dneh 28., 23., 30. junija 1935. Pridite, da skupno izpričamo svojo vero v Boga in Gospoda našega v presvetem Režnjem Telesu! Pa sedanji čas, ko je na svetu tako malo miru, srčne zadovoljnosti in tihe sreče a toliko negotovosti, temnih sluteni io mračnih skrbi, ali ni kaj malo pripraven za tako veliko zunanje slavlje? A vprav sredi težav in tegob teh težkih dni stoji naš Odrešenik Jezus Kristus kakor nekoč med trpečim ljudstvom ter nas vse, ki so nam oči kalne od skrbi in ušesa naglušna od tarnanja, ljubeznivo vabi: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil« (Mt 11, 28). Sluš&jrao ta sladki glas, ki nam obljublja olajšanje in moč zberimo se kakor ovce okrog svojega Dobrega Pastirja in s sv. Petrom vdano recimo: »Gospod, h komu poidemo? Besede večnega življenja ima.f in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Sin božji« (Jn 6, 68, 69). Slej ko prej je resnično, da je tudi v časnem ozira rešenje narodov le v Kristusu, Odrešeniku sveta. Zakaj »srečno ljudstvo, ki mu je njegov Bog Gospod« (Ps 32, 12). To srečo iščemo sebi in svojemu narodu v krizi naših dni. Našli jo bomo le pri Kristusu. Kajti ni toliko krize kruha, saj ga je v obilju. Ni toliko krize dela, sai nas delo povsod kliče. Kriza duš je, zato nered in ob krivični obilici stradež milijonov. Kriza duš je, zato r.eedinost, nemir in sovraštvo. Iz krize duš vodi ie en izhod, Oni, ki je ob sebi dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14, 6). Kristus v presvetem Rešnjem Telesu je naše življenje. Iž njega zajemamo pogum v težavah, veselje v presku*njah, upanje v brezupu, veliko vse premagujočo ljubezen do Boga in do bližnjega- Iz takšne ljubezni vzklije mir v narodu in med narodi. Iz takšne ljubezni se bo našla prava pomoč v tolikeri bedi in prava rešitev zamotanih vprašanj. _ Moramo in hočemo pripomagati, vsak po svojih močeh, da se svetovna stiska olajša vsa) v našem narodu in to po Jezusu, našem edinem Rešitelju. Zato pridite vsi, ki verujete v Jezusa Kristusa, v presvetem Rešnjem Telesu med nami živečega. Vabimo vse stanove, pred vsem vse delovne stanove, ki jih je teža naših dni £ najbolj zadela, da v Jezusu najdejo pot iz stiske. Vabimo katoliško inteligenco, da v Jezusu najde resnico i sredi sedanjih zmot. Vabimo zlasti mladino, da v Jezusu najde življenje, pravo, lepo in osrečujoče. Pridite, (f priredimo Jezusu, našemu Odrešeniku, zmagovito slavlje! Pridite, poklonimo se v molitvi in ljubezni našemu J Bogu, ki ima svoje bivališče med nami! ...... l. • • Pridite, združimo se z Jezusom, ki je kruh življenja, zedinimo se po N(em v medsebojni ljubezni m v j trajnem miru^ ^ prjPravljajmo svoja srca z molitvijo, sv. daritvijo in žrtvami na velike dni kongresa, da bodo i res dnevi, ki po presv. Evharistiji odprejo našemu narodu vire nadnaravnega življenja v blagoslov naši domovini. V Ljubljani, na praznik Kristusa Kralja 1934. h „ . f JOSIP dr. SREBRNič, h t Dr. GREGORIJ ROZMAN, škof kršk- ( škof ljubljanski. predsednik stalnega odbora za evharističnc kongrese. ") Stran 5S6 •DOMOLJUB*« dam 28. novembra 1834 Štev. 48, RAZGLED PO SVETU Protikomunistični dnevi V Kanadi prirejajo to jesen takozvane .ifotikomunistične dneve. Pripravila jih je ka-cdiška socialna šola v Montrealu. Med govor-liki je nastopil tudi sam kardinal-nadšfcof ie »jaefcecs VrHeneuve. On je govoril o modro-lovni osnovi boljševizma. Kanadski poštni mi-lister Saue ie omenjal teekoče današnje krize, ii je predvsem kriza poštenja in vesti in zato todi dobro podlago za" razvratno delo komu- nizma. Nadaljni govorniki so opisovali težke j razmere v Rusiji in veliko agitacijo, ki so jo razvili breabožuiki ne samo v Rusiji, ampak, iudi v drugih evropskih in ameriških državah. Zaključno predavanje je imel škof msgr. De-sohamps. Govoril je o socialni pravičnosti, ki je najboljši jez proti navalu komunizma. Pu-pež je poslal prirediteljem brzojavko, želeč jim mnogo uspeha in posnemovalcev. Prava doba socialne, slovanske Rusije Nemški pkaioli Herman Fehst opisuje v »osebni knjigi vplive židovstva na sedanje- raz- oere v Rusiji. V knjigi navaja imena in z njimi dokaze, da imajo židje-marksisti v rokah {lavne politične urade, vso zunanjo in notra-ijo politiko, zunanjo trgovino, prehrano, kmetijstvo in industrijo, finance in vso politično ipravo vojske iu prometa. Rusi »o samo še teka k zunanji firnež sovjetske hiš«, ki so je zasedli od kleti do strehe samo židje. Med rusko mladino se pojavlja proti Židom vedno hujše sovraštvo in Stalin sam je moral priznati obstoj ruske narodne oporcicije. Nedvomno se bo židovstvo borilo za svoj ofastoj in svojo moč dotlej, da prikipi srd do vrhunca in se bo ruski Slovan otrasel židovskega jarma. Tedaj napoči šele prava doba socialne, slovanske Rusije. ANGLIJA s Pred imenitno poroko. V novembru se poroči angltlki princ Jurij z grško princezo Marino. poroki in sloveči slavnostni pojedini bo navzočih nad i00.000 gostov, med njimi pet kralje? ia dolga vrsta najvišjih dostojanstvenikov. Poročno oblačilo za nevesto izdeluje 240 prvovrstnih grških šivilij. Londonski modni saloni pa delujejo sedaj s polno paro, da zmagajo v ms naročila za poročni dan. Poroka bo 28. novembra v Londonu najprej po obred« anglikanske cerkve, kateri pripada i«nm, in nato po obredih grško-pravoslavne cerkve, ker tako želi nevesta. AVSTRIJA s Minister Fey v nagcti? Dunajski prav-«ik dr. Fric Kreisler, ki je pred kratkim pobegnil iz Avstrije na Češkoslovaško, je spisal zanimivo brošure, ki se peča s dogodki x dne 25. julija 1934 in s tem v zvezi z umorom kanclerja dr. Dollfussa. —- Brošura je vzbudila ogromno zanimanje, ker dolži izdajatelj majorja Feya, ki je bil že takrat minister v Doil-lussovi vladi, da je vedel za nameravam puč m ga vprašuj«, kdo se oddal dragi strel na kanclerja dr. DolUussa, ki je bil smrtonosen. Dr. Kreisler se v svoji brošuri opira na obširen material, ki ga je zbral na podlagi steno-grafskih zapiskov ob priliki sodne razprave iustiliciranA paissfov in trdi, da je pripravljen svoje trditve dokazati pred rednim sodi-Jčetn. ako s« ra,s omogoči, da zamore nemoten pregledati sodne akte na Dunaju m če vlada dovoli, da bodo objavljena imena vseh puči-»tov. Avstrijska vlada je zahtevala od Ceho-aiovaške izročitev dr. Kreialerja in je bil imenovani v Pragi prepeljan v aačaimi zapor, dokler se zadeva ne razčisti. Za brošuro, ki ima nasiov »Kdo je umoril dr. Dollfussa?« vlada ogromno zsnisn&nje, zlasti v Avstriji, kamor jo je bilo mnogo utihotapljene. Praški »Socialdemokrat« poarva Frjra, saj toži, ie ti spe V s Ramo. V Pliberku je državni prosvetni poročevalec ustanovil takozvano »Baucrn-sdtnte« za odrastlo podeželsko mladino. — Božične šolske počitnice trajajo od 23. dec. do vključno 6. januarja. — 80 letnico je praznoval v Inomosiu bivši ravnatelj celovške gimnazije Gottlried Flora, — Cesta čez Podkoren js do maja prihodnjega leta zaprta. — Na novi 'bajtiški cesti je zadelo padajoče deblo Margareto Houtz iz Bele, mater dveh otrok, Nearečnica je bila na mestu mrtva. — V naraslem Volčjem potoku pri Grebinju je utonil 4 letni Avgust Pribemik. — AMERIKA _ s Ran*©, V Anrori Iii. je umrl 62 letni Martin Mlakar iz Prcžgauja. pri Litiji. — Smrtno se je ponesrečil John Vičič iz Celje pri Ilirski Bistrici na Notranjskem — V Roudupu Mont. je preminula 39 letna Neža Komad iz t Kota pri Ribnici. — V Muldana so pokopali Franka Rozana, doma nekje iz Gorenjskega. — V Panama lil. je zapel mrtvaški zvon 54 letni Julijani Goličnik roj. Kovač, nekje iz Gornjega Štajerskega. — V Bradocku pa so pokopali 47 letnega Petra Sedmaka iz Zagorja pri Št. Petra n» Krasa. — V Rayroboultownu blizu Galometa v Michiganu so djali v grob 67 letno Elizabeto Mar alt. V Ameriki je živeli že 47 let. — V Clevelandu je umrl 90 letni Jožef Mestnik iz vasi Liže, fara Krka na Dolenjskem. Na pokopališča je g. župnik Oman v spremstvu g. kaplana J. Slapšaka opravil zadnje obrede. — V Shebbovgan Wis. ja odšel v večnost Leo Majcen iz Polja, fara Sv. Trojica pri Mokronogu. MADJARSKA «ke. Dravska banovina v celoti in del Savske banovine do Zagreb« bi ne pripojile Avstriji, Ostali del Hrvatske s Slavonijo in Dalmacijo bi tvoril samostojno hrvatsko državo pod po. kroviteijstvom Italije, del Bosne s Hercegovino in Črno goro pa bi tvoril • predvojno Srbijo samostojno kraljestvo Srbijo, Bedaki! NEMČIJA » Naglo s« oborožnje Nemčija. Angleški listi poročajo vznemirljiva vesti o oboroževanju Nemčije. V kratkem bo gotova v Nemčiji največja tovarna letal, v kateri bo zaposleno 30.000 delavcev. Manjše take tovarne bodo zgrajene ob Baltiškem morju. Iz tovarne letal v Friedrichshafnu odleti vsako noč po dvoja letal v neznano smer. Trenutno je v Nemčiji zaposleno pri proizvodnji letal 15.000 delavcev. Tki konca leta 1935 računajo, da bi Nemčija mogla razpolagati s 25.000 letali. DROBNE NOVICE Novo egiptovsko vlado je sestavil NefSiaj paša, ki je izjavil, da bo sedanjo ustavo odpravil. VelikisB poneverbam so prišli na sled v rumunskem ministrstvu za gozdove. 100 sni« lijOBOvI 30 milijonov frankov je zapustil umorjeni francoski zonam ji minister Barthou akademiji znanosti in umetnosti. 50 češkoslovaških policijskih uradnikov odpotuje v Posarje, kjer bodo opravljali policijsko službo. Volilne pravico dobe — toršfce žene. Bve sovi torpedovki po 600 toa so zgradili na Reki Najdražji lusk je sedaj v Nemčiji (1 kg skoraj 9 Din). 590 Ijndi je izgnbifto življenje v zadnjem tajfunu {silnem viharju} nad Filipini. Lsiteks ae bafc v Easiji ae more uveljaviti; ta 25 milijonov ljudi jo uporablja polog cirilice. Posebno policijo sa preganjanje beračev imajo v Egiptu. Mejstersko iole sa šaiiicte so otvorili v ruskem Kijeva. Umri je general Teodorov eden najbolj znanih bolgarskih vojskovodij. 388 avstrijskih občin je izvolilo nadvojvodo Otona za svojega častnega občana I 40 bojnih aerepianov j« zgorelo v kitajskem tnestu Nančan. Le tako naprej! Na Angleškem so odklonili španske pomaranče, ker so bile zavite v papir s hitler-jevo sliko, S hitrostjo 12« km na aro bodo vozili nemški brzovlaki. Nogomet se poačej« z letošnjim letom kot obvezni predmet v Nemčiji. Zbogom učenosti Radi napada na italijanski konzulat ni izključena vojna med Italijo in Abesinijo. s Pobofce ž®lj« gospodov Madjarov, Po načrtih aiadjarskih listov bi Čehoslovaška sploh zginila in bi bila razdeljena med Nemčijo, Avstrijo, Poljsko in Madjarsko. Erdeijska bi se odcepila od Rumotnje in bi tvorila posebne repsbliko pod pokroviteljstvom Madjar- iS ®m lAtegejie, psris Odpremlja denar v Jngotlnvlfo najhitreje in po najboljšem dnevnem kun«. Vr5t »ae bančne posle natkuiantneje PoMos uradi v Belgiji, Franciji, Hoiandiji in Luk««' DurRu sprejemajo plačila na naše čekovne račun«' B5L«UA: .*> BraiHi«. »KASCIM: H* U17-M f««- »4IJ* »UA V« Ui« >*t ntMui. fJTl&SSttRlIRti- *»M*J lil"1"* iS* ifiltavo pašjjMgg bmptačne aa&eeafe. M*«*"0* Najbogatejši bodoči prestolonaslednik. Na sliki vidimo ženo prestolonaslednika Sahiba-Zada-Azama Jaha iz Hajderabada v Indiji. V rokah drži svojega najstarejšega sinčka, ki bo bodoči prestolonaslednik. Slnri oče tega fantka je Nizam v Hajderabadu la ie najmogočnejši ter najbogatejši knez v Indiji braiov v Šnsjjmi rodni ponos so. Vse, vse hočemo žrtvovati, da »i jih ohranimo. Tujina nam jih ne sme zastrupiti, pomendrati v blato 1 Vsega tega nas hoče opomniti danes teden izseljenska nedelja, praznik naše krvi na tujem. »Družba sv. Rafaela« in »Društvo za varstvo dekleti vabita vso Slovenijo, da se ta dan pridruži ostalim škofijam Jugoslavije in praznuje doma, v cerkvi in dvorani ta lepi dan. Zlasti prosita: 1. da se po vseh naših cerkvah danes teden spominjamo vseh naših zdoma v pridigah, s prejemom sv. zakramentov domačih za svojce zdoma, s skupnimi molitvami zanje, z darovanjem malih darov za »Družbo sv. Rafaela« Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi aa zajtrk sko-del r.o kakaoa Posebno slasten in teien ie Mlrtm hakoO, ki ga dobite pri vsakem trgovcu Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1'-. »BOGOLJUB« je najlepši slovenski nabožni list s slikami v bakrotisku. Naslov: Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. in »Društvo za varstvo deklet«, ki vršita v ime nu naroda skrb za nje. 2. Da naj bodo v vseh dvoranah predavanja o izšeljenstvu, zlasti o vprašanju našii i slovenskih deklet in naših po diaspori. H. Starši, bratje in sestre, sorodniki, naj i ta dan, ali kdaj v adventu, gotovo pišejo svojcem z doma skupno tiskano pismo, ki sta ga j založili »Družlia sv. Rafaela« in »Društvo za ! varstvo deklet«. l'a tudi sami naj jim v lepih | besedah dostavijo svoje opomine za zvestobo do Boga, cerkve, družine, naroda iu države. | Pošljejo naj jim knjižico »Ce greš na tuje ...« I (stane 2 Din, 100 izliskov 90 Din). Pismo se deli brezplačno, prosimo samo darov za kritje tiskovnih stroškov. Po pošti naj se pošlje dar v znamkah. Oboje se naroča pri obeh društvih. Družba sv. Rafaela. S cerkvijo hočemo živeti m trpeti Cerkveno leto se bliža svojemu koincul Ob koncu leta pa je primerno, ozreti se nazaj v preteklost. Kakor na silvestrov večer... Posebno še zato, ker cerkveno leto sega globoko v našo duševnost, spaja tostranstvo z onostranstvom, v naše vsakdanje življenje vpleta nebeške misli. Ali si pretečeno cerkveno leto obrnil svoji duši v prid? Si iskal Kristusa in ga našel? Si živel s Cerkvijo in z njo veroval? Si nauke svete katoliške Cerkve sprejemal z odprtim srcem? Si ostal zvest? Si postal čistejši, vest-nejši, 8vetejši? Si izpolnjeval zapovedi? Te je glas zvona in cerkvene pesmi kaj dvigal k nebu? Si sprejemal milosti, ki jih Bog Judi grešniku daje? Da, sama vprašanja... Toda resna. Talko resna, da odgovor sega preko groba. Nismo ustvarjeni za ta svet. Pot v našo pravo domovino nam kaže Cerkev v svojem cerkvenem letu. Zato za sklep naša odločna volja: Še z večjo ljubeznijo, še z večjo zvestobo hočemo s cerkvijo živeti in trpeti, bojevati se za pravice nebeškega kraljestva in zmagati pod poveljstvom Kristusa Kralja! Reven naseljenec v majhni kanadski vasici v Ramore, Severni Ontano, je na svojem posestvu nase} žHo zlate rude. Geologi so na podlagi te najdbe ugotovili, da je tod okrog dosti zlata. Ko se je a novica raznesla po Kanadi, so v ta zapuščeni kraj hiteli ljudje z vseh vetrov. Zemljišča so začela silno rasti v oenah; ponekod celo na 150.000 do 200.000 dolarjev. Na stihi (na levi) vidimo geologa ki preiskuje izkopani kamen, v katerem je zlato. Na desni so skromne naprave s pomočjo kateriB hočejo kopali zlato d1 Spomnimo se Prihodnja nedelja bo zopet po vsej drŽavi posvečena spominu in ljubezni do onih naših stotisooev bratov in sestra, ki so zdoma in se po tujih mestih, državah in delih sveta pehajo za svoj ljubi kruhek. Zapustili so svojo domačo hišo, svoj dom in se razkropili Sirom sveta. Voda ali so s tem prenehali biti člani svojih družin? Prenehali biti naši? Ne! Ce nas ločijo gore in doline, morda široka morja, vendar smo z njimi ena družina, en narod, ena država. Pesnik lepo pravi, da so »Slovenija, Jugoslavija na tujem«. En narod, ena družina 91110 ostali. Zato pa mi ne smemo pozabiti ua nje in oni ne na nas! Vez družinske in narodne ljubezni mora ostati med njimi in nami! Ne sme ae pretrgati! Ker se nismo o pravem času zavedli te aaše skupnosti in dolžnosti, ki so z njo spojene, ker je domovina pozabljala na nje, potapljali in se še potapljajo naglo v tujih morjih in se izgubljajo za nas versko, narodno, še »aj>bolj pa družinsko. Drugi rod na tujem je že zvečine polujčen. To nas danes boli. Tu d»h:a žive še starši, še otroci, še bratje in sestre, pa ----pozabljeni. Od dragih iz tujine ni več glasu. To nas danes vse peče in skeli. Domovino to boli in kesamo se svoje nemarnosti. Toda ne! V prihodnje se to ne sme več zgoditi! Tu doma, ali kjerkoii zdoma, naša kri mora ostati naša, cela naša, po srcu in duhu, po veri in narodu, po družini. Ena družina hočemo ostati, pa naj na« stane kolikor hoče! Na tisoče imamo zadnja lela zlasti slovenskih deklet, rožic našega naroda, zdoma po svetu. Kako nas boli srce za nje! Kako nas skrbi njih moralni, verski in narodni obstanek! Zlasti teh ne smemo pozabiti! Naš na- KAJ JE NOVEGA Ne odimaite! Naročnike, Id imajo še kak zaostanek ss® naročnini za tekoče leto, vljudno vabimo, da ga tako; poravnajo bodisi naravnost »a opravo ali pa v roke poverjenika, pri katerem prejemajo »Domoljuba«. Ob skle- pa leta mora sprava poravnati vse obveznosti v tiskarni Tega pa ne more storiti, dokler naročnikt-%amndmki ne store svoje dolžnosti. — Zato ponovno prosimo: Ne odlašajte! Novi državni proračun Finančni minister dr. Djordjevič je predložil Narodni skupščini predlog državnega pro-sra&Hia za leto 1935/88. Novi proračun znaša skupno 9967,8 milijonov Din in je za 183,3 milijonov Din nižji od letošnjega. Pred tog proračuna splošne državne uprave predvideva za 6850,18 (milijonov Din izdatkov in je za 64,16 milijonov nižji od se- j da njega. Proračun državnih podjetij pa znaša i 8137,6 milijonov, na 119.2 milijonov Dia manj 1 ho letošnji. j Novi proračun je najnižji proračun, kar jiii je imela Jugoslavija v zadnjih 11 letih. Skoraj vse postavke so v proračunu zaaižaue, razen naslednjih: pokojnine in invalidske podpore so povišane za 11, iosdatki ga pravosodje za 6,8, za vojsko in mornarico m 56,7 ist sa socialno politiko za 0,5 miiijooov Din. Znižani pa ao tudi proračunjeni dohodki. Posredni davki bo znižani za 134 milijonov. Novih davkov ali poviSkov starih davkov proračun ne predvideva. Premato ie Premalo je, rojaki, če ne berete slabih časopisov in umazanega tiska. Vi morate brati dobre slovenske liste. Vsakdanja izkušnja uči, ikoliko vzgojno moč imajo dobri vzgojni listi, ki so glasniki krščanskih in narodnih načel. Slab tisk pa je neizmerno zlo, posebno mladi- , ni. Zato je nujno potrebno, da m elabemu tisku | ustavljamo z dobrim. Dober list mora najti vrata v vsako krščansko družino. Plemenite sile | vsega naroda se morajo adružiti za prospeh ; obče koristi. Širjenje dobrega tiska je ena ! najvažnejših nalog Katoliške akcije. ZAHVALA Dne 25. novembra je meni, podpisani, pogorela stanovanjska hiša. Z njo vred mi je pa ogenj uničil tudi večji del moje obleke in mojih živil, ki sem jih imela spravljene pod streho. Bila sem v hudi stiski. Denarnih sredstev nisem imela pri rokah, da bi mogla začeti s pripravo za obnovitev potrefonega stanovanja, zinia je pa pred durmi. Kaj naj začnem uboga stara ženska v tej eadregi? Kot večletna naročnica na »Domoljuba« sem poslala sporočilo o moji nesreči in revščini upravi tega časopisa; čez teden dni sem že prejela vsoto 1000 Din (tisoč dinarjev). O, kako sem bila razveseljena in potolažena! Bog povrni stokrat, je ponavljalo moje hvaležno srce! Naš priljubljeni tednik »Domoljube pa vsakomur prav toplo priporočam v naročbo. Voklo pri Kranju, 22. novembra 1984. Marija Stempihar, g. r., po dom. Andrejeseva. DOMAČE NOVICE d 30 let ie vedi Katoliško društvo roko delskih potnoftukov v Ljubljani g. kanonik Alojaij Stroj. Naj preizkušeni in požrtvovalni gospod jubilant še dolgo vodi slovenski rokodelski naraščaji d Barf enega le.uea. Tako se imenuje človekoljubna akcija v Nemčiji za zimsko pomoč siromakom in nezaipoalenim. Na ta dan, to je bilo 18. novembra, so pod označenim geslo 28. novembri im Stran m po 6 Din za kg žive teže. Če bi se uvedla v Angliji iii>va zvttana carina, potom ksvoz v Anglijo n« bi več izplačal. S tem bi bilo zlasti hudo prizadeto hrvab&o Zagorje, ki j« vedno izvažalo velik« količine puranov v Anglijo. Ker »o dovood puranov v Anglijo silno veliki, je nevarnost povfflanja carin tem večja. Treba bi bilo zalo nujno nekaj ukreniti, da se reši naš fevoa puranov v Anglijo. — Konkurirati pa nam je začela tudi Japonska. d Več dijakov in dijakinj, osumljenih ko-n Mini sna*, je v zaporih maritKsrekcga sodišča, .lame posledice vagoje — brez Boga, zaradi katere bo tnpel, če pojde tako dalje, najmanj on rod. d Za podpiranje brezposelnih uvode občinski svet v Splitu rarjie davščine, ki bodo dale 1,300.000 Din. d Zlato in srebro. Kr. namestnika dr. Pe-rovič in dr. Stankovič sta se na Oplencu poklonila spominu velikega kralja. Di. Stankovič je položil na grob venec iz fisie^a srebra, dr. Perovič pa maujši venec iz 103 listov iz suhega zlata. d Orel v Herccguovesn. Na mestu, kjer je pokojni kralj Aleksander zapustil jugoslovan-ako zemljo, v Hercegnovem, hočejo zgraditi spomenik v obliki velikega orla z razprostrtimi krili. d .100 litrov agiuija s« popili v teku šestih dni kmet S. Kapetanovič iz Dugoga Brda in jim spisom ni obtožila nobene države, temveč samo zahteva mednarodno preiskavo. Madjarski in italijanski listi se preiakavi upirajo. To pove marsikaj. Zadnja poročila vedo, da je jugoslovanski zunanji minister predlagal, naj se naša pritožil):! obraviiava v januarju. Zastopnik MaJjarske pa je želel, da ae o mar-sejskem zločinu in njega vzrukih govori že na izrednem zasedanju Zveze narodov v deoeun-bru, na kar je jugoslovanski zunanji minister g. Jeftič pristal. d Novo šolsko polikliniko (zdravilišče) prično graditi apamladi v Ljubljani. d Padanje monopolskih dohodkov. V primeri s prvimi šestimi meseci lanskega proračunskega leta so padli dohodki monopolske uprave za 18,03 milijonov Din, in sicor: tobačni so padli od 719,7 na 696,07 ali za 23,8 milijonov, dohodki od vžigalic od 47,7 na 48,2 ali za 1,5, dohodki od cigaretnega papirja od 31,3 na 28,0 ali za 3,3, in razni dohodki od 4,2 na 3,8 ali za 0,9 milijonov Din. Povečali so se dohodki od soli, in sicer od 112,9 na 120,9 ali za 7,9 milijonov ter dohodki od petroleja od 37,0 na 40,5 ali za 3,5 milijonov Din. Ce upoštevamo, da ima monopolska uprava tako velike predpravice, kakor nihče drugi, in da bi morali njeni dohodiki zaradi stalno večjega števila prebivalstva tudi stalno rasti, potem se pač ne moremo pridružiti onim dobrogledom, ki se tolažijo, da so padli dohodki samo za še dva njegova prijatelja. Kapetanovič je kuhal žganje in so »proti popili vso tekočino, kolikor jo je priourljalo na dan. d Francozi so sklenili povzdigniti svoje poslaništvo v Belgradu v veleposlaništvo. To pa zato, da pred vsem svetom priznajo, da ima Mala zveza značaj velesilo. d Ko smo idravi, ne znamo nikdar zdravja prav ceniti. Sele, ko zbolimo, si delamo očitke, zakaj se nismo pazili iu preprečili bolezni. Ce redno pijete Radensko, se lahko zanesete, du ne boste aboleii po nobeni od bolecaii, zoper katere deluje Radenska, ker jih. že v naprej preprečuje. Radenska pomeni zdravje! d Zaradi poneverb so laprli načelnika in blagajnika davčne uprave v Kosovski Mitrovi-ci. — Ko je Napoleon gospodoval v Sloveniji, so vsakega malega in »velikega«, ki je ukradel več kot pet goldinarjev, poslali na drugi svet. Tatovi so izginili in cele no5i bo bila lahko brez škode odprla važna vrata. d Veliko škodo »o povzročile sadnje poplave okoli Slovenske Bistrice, St. Jurija ob južni železnici in drugod. d Pri is hi j asu sledi na kozarec naravne »Prans-.Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdalno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. d V vsofe političnih krogih vlada velik« nutimanje zaradi pritožbe naše vlade v pogledu niarsejakega atentata, Jugoslavija s svo- nepolna dva odstotka. Je že to slafc znak, da so sploh padli. d Kmetje vračaj® dolgove. Od 15. novembra dalje so^zaželi vojvodinski kmetje v smislu uredbe o zaščiti kmeta vračati svoje dolgove. Po poročilu vojvodinskih bafflk so plačali vojvodinski kmetje že prvega dne okoli 60% svojih dolgov. Pri neki veliki vojvodinski banki, ki je imela nmogo kmetskih dottnikov, je bilo plačanih deset milijonov dinarjev dolgov. V gospodarskih krogih 90 mnenja, da bi moglo vračanje kmetekih dolgov spraviti gospodarsko življenje zopet v tok. d Malenkostni ljudje. Vlada je že pristala na to, da se zgradi nova ljubljanska vseučili-ka knjižnica po osnutku arh. Plečniika za ane-sek 7,5 milijona Din, V novi proračun je tudi že vnesena potrebna vsota v višini pol milijona Dim. Tem bolj je zato nerazumljivo, kako more v »Politiki« načenjati nekdo iz Ljubljane boj proti Plečnikovemu osnutku! Ali se moramo Slovenci res proslaviti, da smo najbolj malenkostni ljudje na svetu? d Na skoraj pol milijona dinarjev globe je bil obsojen oderuh Bogdanovič v Velesu, ki je posojal denar proti 1200% abreatim, d Najmodernejše bolnišnico ima Suša k. Zgradb« je stala ifi milijonov Din. Koliko pa še druge naprave! d Okrajno načolstvo v Kočevju je obsodilo g. Pogorelca Antona, posestnika v Pod ta boru. »f tur in Vam nudita zunanjo zaščito proti mrazu in vetru. Občutljive sluznice dihalnih organov pa Vam najbolje zaščitijo 11 O prsti e kara #jev£ triele 3 jelkami p. Struge, na 1000 Din katani, češ, da je v taiefc-ski posojilnici na Vidmu brez dovolitve priredil političen posvet, na katerem da se je govorilo o sestavi kompromisne kandidatne listo za občinske volitve. Kr. banska uprava Pogo-relčevi pritožbi ni ugodila, le kazen je znižala. Upravno sodišče v Celju pa je nadaljnji Pog»-relčevi pritožbi v celoti ugodilo ki Pogorele* popolnoma oprostilo. d Proti mišji in padgaaski nadlegi, ki dela v zadnjem času vsepovsod veliko škodo, hočejo prebivalci okraja Kula v Vojvodini skupno v boj. Naprosili bodo tudi ministrstvo za potrebna sredstva. NESREČE d Ognjeni sublji so uničili veliki dvojni kozolec posestnika in župana Ivama (HofoevnU k& v Skocjaom na Doksujafceua. d Do tal je pogorelo gospodarsko poslopje posestnioe Jere Medved v Dragonji vasi psi Cirkovcih. d P« delo na sirknlarid v rudninj v Hrastniku je odletela v trebuh teržka doska 18 letnemu tesarju Alojziju Legvartu iz Lok. Srrnir nenevarne notranje poškodbe. d Vlak je do snuSi povesil progovuega desetarja Jane«?, RomeSa iz Zaloga. NOVI GROBOVI d Umri je senjsko-modniški škof dr. Ivam Starčevič. Odlikoval se je po svoji potoožnosti in po aociaLuem delovanju. Naj počiva v miru! d Ia Medvedjeka pri Velikih Laščah nam poročajo, da so pokopali oni četrtek blago in dobrosrčno ženo in mater Nežo Praznik, roj. Adamič. Pokojna je bila rojena v Zlebiču pri Ribnici.. Dosegla jo častitljivo starost 81 let. Rajna je bila sestra pred dobrim tednom umrle Marije Maležič iz Ribnice. Naj počiva v miru dobra žena! Preostalim sorodnikom naSe sosaljol d Pomlad še prišla ho, ko ie na sveta na ae... Na Planini je umrl posestnik Frano V«rwega. — V Ptuju so pokooali velelrgovca Egona Sohwaba. — V Ljubljani so umrli: Lovrenc Sattler, Josipina Brzin, Marija Kopač, roj. Lenarčič, prodajalka v trafiki >Union« Marija Debeijak, znani gostilničar Franc Kavčič in inšpektor dri. železnic v p. Ivan Arhar. — Naj počivajo v miru t RAZNO d Duhovne vaje za dekleta pred božičnimi jrrasatikš se bodo pričele 15. dec. zvečer in končale 19. dec. zjutraj. V adventu pripravite z duhovnimi vajami svoje duše za svete božične dneve, pa bodo prazniki za vas tako veseli. Priglasite se na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihana p. Domžale. d Kmečki inagszm, nova manuiakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Ako hočete dobro blago in poceni, potem ohiičite nas in prepričajte se. Naie geslo je: Mal dobiček — velik promet! DOBRO ČTIVO k Umna reja domačih zajcev. Spisala sta knjižico strokovnjaka dr. A. Jenko in A. Inkret, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, stane nevezana 16 Din ter ima 89 strani. Kunčjereja je postala v teh težkih časih, ko si navadni delovni človek s težavo oskrbi dražjega — telečjega, govejega ali svinjskega mesa — jako važna panoga našega gospodarstva. Iz te zadrege pa ga reši — zajčjereja, ki se d« gojiti z malimi stroški, brej? truda saj je znano, da se zajci najhitreje plode od vseh domačih živali. V teku enega leta prirediš z lahkoto celo čredo te koristne domače živali. Meso jc lahko, zdravo in okusno in popolnoma nič ue zaostaja za teletino. Sam si lahko postaviš na HtOB mri tudi boljšega, prostornejšega za to skromno živalico. Zajci so s hrano kaj Kdo je prvi mporssbljal sirupe me pline Znano je, da so bili Kitajci tisti, ki so lz-naSli smodnik. Ali manj znano je, da so bili oni tiidi prvi, ki so uporabljali strupene pline za to, da so uničili svoje sovražnike. Sicer so tudi Japonci v davnih časih uporabljali v bojih s Kitajci prav drobno anlet poper, ki so ga eipaii v bližini, stoječim sovražnikom v oči. Toda Kitajci »o že v davnih časih uporabljali ta ko zvane smrdeče lonce, ki so se izkazali kot najbolj strašno bojno sredstvo zlasti na morju. Ti lonci so bili napolnjeni z neko čudno tekočino, iz katere se je razvijal strupen plin, ki je, če že ne usmrtil, pa vsaj omamil precejšnje število sovražnikov. Teh loncev so se Kitajci posluževali zlasti takrat, ko so bili njihovi morski roparji na višku. Hitro »o namreč spoznali, da je škoda ladje, katero so mislili izro-pati, uničiti z ognjem ali s streli iz topov in so zato rajši iz precejšnje bližine iz svojih urnih in okretnih roparskih ladij zmetali na napadeno ladjo nekaj takih loncev, ki so razvili toliko strupenega plina, da je moštvo napadene ladje bilo takoj razorov,eno. dvorišču ali kjerkoli pri hiši mal hlevček bo! •o. Zaje kmalu zadovoljni in ti ne delajo glede prehrane posebnih preglavic, zadovoljni so z odpadki jedi in krmo, katero lahko sam pripraviš. Knjižico krasi več slik, ki ponazorit i< _ vzorce hlevčkov, zajčjih pasem, poleg tega pa ima brošurica polno navodil i.n praktičnih nasvetov o pripravi zajčjega mesa, kožuhovine, ploditve, križanja, o zdravju in boleznih zajcev. Knjižico vsakemu, ki ima veselje do zajč-jereje toplo priporočamo. sodo. Ko jc gospa Novoporočena prvič pomila po- V Chieagi se bliža svojemu koncu ogromna pravda za kako milijardo dinarjev. Lastniki avtomatičnih telefonskih govorilnic so tožili telefonsko družbo v državi Illinois, češ, da jim je računala predrage pristojbine ter eo zahtevali, naj jim preveč izterjane zueeke povrne. Ti zneski pa znašajo za dobro milijardo dinarjev. Sodišče je tožbi ugodilo. Sedaj je treba izračunati zneske, katere bo družba dolžna vrniti. V ta namen so najeli 500 kontoristinj, ki bodo vse to izračunale. Na sliki vidimo to armado računaric v ogromni dvorani 6' Program Radio Ljubljana od 29. nov. do 6. dec. Vsak dan: 12.15 Plošče, 12.50 Poročila, 13 Čas, nato plošče. Četrtek, 29. nov.: 12 Prenos iz Londona: Poroka Nj. Vie. princa Jurija in princese Marine, 18 Smuška ura, 18.30 Radijski orkester, 19 Srbohrvaščina, 19.30 Nacionalna ura, 19.55 Jedilni list, program za petek, 20 Prenos iz Belgrada, 22 Čas, poročila, Radijski orkester. — Petek, 30. nov.: 11 šolska ura, 18 Preproste pesmi, 18.20 Radijski orkester, 18,40 Predavanje, 19 Radi jski orkesier, 19.25 Nacionalna ura, 19.50 jedilni list, program za soboto, 20 Preti '« iz Zagreba, 22 čas, poročila. Radijski orkester. — Sobota, t. dec.: 9 Šolska aakdemija, 10 V kraljestvu Zlatoroga, 16.30 Slovenske narodne, 18 O zedinjenju, 18.20 Radijski orkester, 18.50 Plošče, 19.20 O zedinjenju, 19.35 Zunanji politični pregled, 19.55 jedilni list, program za nedeljo, 20 Prenos iz Belgrada, 20.40 Prenos iz Zagreba, 21.20 Pev. društvo »Ljubljana« poje, 21.45 Radijski orkester, 22 čas, poročila. 22.15 Radijski orkester: Jugoslovanska glasba. — Nedelja, 2. decembra: 7.30 Plošče, 8 Telovadba, 8.30 Izseljenska nedelja, 9 Versko predavanje, 9.t5 Prenos iz franč. cerkve, !0 Prenos zborovanja obrtnikov, 11.15 Viol. koncert, 11.40 Mladinska ura, 16 Kmet. posvetovalnica, 16.30 Ljudska igra, 17.30 Narodne pestmi, 20 Nacionalna ura, 20.25 Čas, .jedilni list, program, 20.30 Vo-kal ni koncert, 21.15 Radijski orkesiter. — Po# nedeljek, 3. decembra: 18 Predavanje o mladini, 18.20 Radijski orkester, 18.40 Slovenščina, 19.10 Nacionalna uira, 19.35 Plošče, 19.50 Čas, jedilni list, program, 20 Zdravniška ura, 20.30 Prenos opere iz Belgrada. — Torek, 4. decembra: 11 šolska ura, 18 O prehrani za otroke, 18.20 Otroška ura, 18.40 Nemščina, 19.10 Nacionalna ura, 1935 Plošče, 19.50 Čas, jedilni lisi, program, 20 Prenos z Dunaja, 21.15 Plošče. — — Sreda, 5. decembra: 18 Miklavž v študiju. 18.20 Constanza, 18.40 Pogovor s poslušalci, 19.10 Nacionalna ura, 19.35 Plošče, 19.50 Čas, jedilni list, program, 20 Vokalni koncert Pavle lovšetove, 20.45 Pevski zbor »Tabor« poje, 21.30 Klavir in harmonij, 22.15 Radijski orkester. V vsako hišo »Domoljuba«! Mestni svet v Melbourneju v A\- raliji je v opomin na stoletnico Avstralije dal speči največjo torlo na svetu. Ta torta je težka celih 10 ton (10 tisoč kilogramov). Za njo je pek porabil 1.5 Ione masla ter ravno toliko sladkorja in moke, 4.5 tone suhega sadja, 15 centov mandljev in 30.000 jajc. Kajpada tudi v Avstraliji nimajo take peči, da bi v njej mogli speči tako goro. Pekli so jo v poea-mejnih kosih. Zato je sestavljena iz 630 kosov, težkih po 35 luntov, ki so vsakega posebej epekll. Torta ima pet nadstropij in v vsakem nadstropju so vdelani reliefi iz zgodovine Avstralije. Naša slika nam kaže to torto, ki je visoka več ko 5 m RADIO fttev. 48-_____________ »DOMOLJUB«, dne m novembra 1934 PO DOMOVINI Praraik krščanske prosrete. (Bloke.) Kar neverjetno «e sliši, pa je vendar res: Na Blokah so v nedeljo slovesno izročili svojemu namenu nov prosvetni dom. Ne morda kako skrpucalo, ampak stavbo, ki e« e svojo prostorno dvorano in z velikim odrom lahko postavi v vrsto boljših prosvetnih domov po naši deželi. Cela nedelja je bila praznik za bloško taro, praznik, katerega 60 se odkrito veselili ve i pošteni larani. Saj ima sedaj Sara evoje skupno zavetišče, kjer se bo s pomočjo Cerkve gojila prava srčna kultura, ki jo zla-[ «ti v naših časih mladina tako potrebuje. Prav pri-! erčna je bila otvoritvena elavnoet. Množice so dvorano napolnile do zadnjega kotička. G. dekan We-eter Alojzij je dom blagoelovil in ga 7. lepim nagovorom izročil svojemu namenu. Na odru pa je že nastopila bloška mladina: pevski zbor, močan tam-buraški zbor in živahna skupina naših najmlajših; vsi so svojo nalogo prav lepo izvršili. Predsednik škofijske Katoliške akcije dr. Miha Krek je imel globok govor o nalogah krščanske mladinske pro-evete. Tudi g. župnik etarotrški, Jernej Hafner, je podal v svojem govoru marsikatero kleno misel. Najbolj so pa vžgal« besede domačega g. župnika Viktorja Sviglja, ki se mu Je ta dan izpolnila srčna želja, imeti prosvetni dom v svoji tari. Na njegovih ramah je slonela peza dela, vendar pa je lahko uspeha iz srca vesel. Bog daj tudi v bodočnosti njegovemu idealnemu delu obilnega blagoslova! Bloški fari pa izrekamo naše iskrene česlitkel Gospodarske sadove. (Muljava.) Z ozirom na dopis v zadnjem »Domoljubu' podam podpisani v okviru resnice nekaj pojasnil. Naša občina ima svoje lastno posestvo v izmeri 13 in po! hektarov, ali okrog 24 johov. Torej nima »šum«, kakor navaja dopisnik, ampak sta dve mali gozdni parceli poleg njiv in travnikov. Ker ee je naša občina združila s Stično, ee je izvolil nov odbor za I upravljanj« tega pofleetva, ki gospodari po svoji previdnosti in v sporazumu z večino gospodarjev-polastnikov. Novi odbor je uvide!, da je treba zanemarjeno hoeto očistiti: izsekati nepotrebno in pregoeto drevje, da bo drugo lepše rastlo, csobito smreka, ki tvori pretežni del gozda. Ni šlo tukaj za napravo drv, ampak za to, da se hoeta otrobi. Polovico gozda »mo dali otrebiti tukajšnjim izkušenim ljudem proti dnevni plači 16 Din ob svojem. Ta drva eo se potem dala na dražbo in ree niso vrgla več, kakor so delavci zaslužili. Pa kaj zato! Saj so zaslužili naši domači revni ljudje. Pa ne eaino tol Drva so pokupite ter poceni dobili revni gospodarji, kar se jim mora vendar privoščiti. — Drugi del gozda ee je dal razparcelirati in eo kupci sami trebili, zopet za malo ceno, sami revni gospodarji. Prvič se je hosta očistila nepotrebnega drevja tn ima »šuma« eedaj večjo vrednost, drugič so pa dobili poceni drva revni ljudje. Kdor jim tega ne privošči, ni za reveže. Nespameten je nasvet, da bi dali drva za tukajšnjo šolo. Dotični dopisnik bi ee moral malo poučiti o odnošajih med šolo in občinskim posestvom. Posestvo je last občine Muljava, šola pa je last združene občine Stična in nimamo prav ničesar skupnega. Poleg tega je pa občina Stična že itak stavila v proračun tudi postavko za vzdrževanje naše šole v znesku okrog 9000 Din, torej tudi za drva, ki so ža kupljena. Ui 1932 so podjetni Muljavci in drugi eoeešča-nje naredili lepo, enonadetropno cerkveno hišo za duhovnika. Na tej hiši je pa še precej dolga. Gospodarski odbor in večina pametnih gospodarjev je mnenja, da je treba ta dolg čimprej plačati, kar je v interesu vseli. Ves preostali denar ee misli obrniti v ta namen. Na zadnjem občnem zboru se je dovolilo in stavilo v proračun 1963 Din in polovico tudi že izplačalo. Mnenja sem, da ee e tem podpira cerkev in da gre denar za dobro stvar. Končno ša omenjam, da je v dopisih brez podpisa večinoma zavijanje resnice. Da pa resničnost mojih navedb podprem in javnost odvrnem od takega dvoma, ee podpišem e polnim imenom. — Anton Lampret, starešina. Gospodarske vesti. (St. Vid pri Stični.) V nedeljo, 25. novembra smo imeli v Domu lepo predavanje e filmom. Ravnatelj podružnice kalijevega sindikata v Zagrebu je prinesel filmske slike, ki naj nazorno kažejo, kako je treba oekr- bovati travnike, kako jih gnojiti, kako spravljati krmo. Slike je pojasnjeval g. Fr. Kafol. Mnogoštevilni poslušalci eo pazljivo poslušali poučno predavanje. — Več gospodarjev je letoe pri nm napravilo jame za kisanje zelene krme (silos). Ti so v podobi gledali, kako po drugih krajih tako krmo pripravljajo. Saj pa treba, da si kmetovalec pomaga, sicer ne bo imel obstanka. V našem kraju eo kmetovalci dobili največ iz prašičereje in za mleko. Prašiči-peršutniki so pa eedaj po 4 Din kg. Še pred dvema meeeceina so bili po 6 Din. Pred petimi leti pa po 15 Din. Za liler mleka plačujejo mlekarne 90 par. Krave bi na sejmih mesarji plačevali najraje po 2 Din. Slanino prodajajo pa po 16 Din. Zato ni čudno, že v marsikateri družini neslano jedo. Otroci še vedno bosi v šolo pridejo, pozimi pa mnogi eploh ne bodo mogli v šolo. Jubilej. (Polhov gradeč.) Nedavno je imela svoj 80. god Elizabeta Zalaznik, po domače Pratkarjeva mati. Vsa vrhniška in velik de) ljubljanske okolice jo pozna in spoštuje: ne samo zato, ker je 40 let izvrstno gospodinjila na sloviti Praktarjevi (Grašičevi) gostilni, marveč še veliko bolj radi njene izredne dobrodelnosti. Kolikim revežem je ta žena pomagala! Če bo kdo pisal o dobrodelnosti v polliograjski fari, bo ime Pratkar-jeve matere na odličnem, če ne na prvem mestu. Vsa njena velika darežljivo«* pa ima korenine v veliki ljubezni do Boga in do bližnjega; ne poznam žene, ki bi vse svoje življenje tako posnemala zgled svoje patrone sv. Elizabete Turinške, kakor ta izredna žena. Skrita in svetu odmaknjena kneginja je to, ki si je s svojim bogastvom, ki ga je imela, pridobila zakladov, ki jih rja in molj ne uničita. Zarto ji ob njeni osemdesetletnici iskreno čestitamo vsi, ki smo bili deležni njene radodarnoeti, in ji želimo, da jo ljubi Bog ohrani v krogu njenih hčera in vnukov zdravo in čilo, kakor je sedaj, do skrajnih mej človeškega življenja! Ob 500 letnici (Sv. OSbolt nad Skofjo Loko) Pred 500 leti eo naši predniki postavili na prijaznem hribčku našo cerkev. Veliko zgodovino ima stavba za Seboj. Vaščani svojo cerkev ljubimo in zanjo mnogo žrtvujemo, da je vedno lepo urejena. V elarih čaeih so se naši pradedi zatekali v varstvo Marije Snežnice tn ev, Ožbalta, kadar je divjal »Kak grad ga je pičil?« se spogledajo osupli glavarji. »Kakor da nimata vsak čas obvezane glave in rok. Zaspani smo...« »Kratko, Mališ! Ne klobasaj!« opomni Robert. Toda. Mališ je užival v govorjenju. Očital je tovarišem, da ima pač tako srce, da ne moTe udariti človeka in ne videti krvi, da je pa prav tako koristen ud njihove družbe in da ,ie treba tudi v njihovem poslu nekake uglajenosti. Opomnil jih je, da je bil njegov stric ljubljenec vseh Pari žari k. Ko bo ga trli s kolesom, so krči popadli ženske. Tudi njega, Mališa, ne bodo preklinjale vdove in sirote... Nato preide Mališ na zdravje svojih tovarišev. Zaspanost jih kar mine. Vsak toži in stoka, da ne more do zdravnika, kar pa dajo konjederke, ni za nič. »Na vsakem zborovanju se čudimo, kako se krči naša družba,« pripomue Mališ, »naš posel nas meče v večno nevarnost iu smrt ,je posledica prisada in prehlada. Kaj bi rekli, ko bi vam jaz staknil plemenitega moža, ki bi bil revežu Erpušetu vsak čas na razpolago? Ali ne M vsa.k rad obilno nagradil takega dobrotnika?« »Nagradili ga bomo obilno,« odgovorijo vsi v eni sapi, »samo pokaži nam takega gospoda in priseže naj nam,« Vsi razvneti šo sprejeli mladega zdravnika. »Pobratimo se!« zahteva Krikon. »To je naš sprejemni obred,« pojasni plalio Mališ Didjeru. Didje zardi. Pobratiti se z roparji in morilci... Verban, Metka, mu stopita prod oči... oče in mati ga gledata resno. Pa stopnice zijajo in račun s starši je končan ... Tačas, ko je obupaval Verban in se j« Didje prodajal Eniušetom, tačas, ko je slbala Zgode in nezgode slikarja Verbana Priredila Le a Fatur »Kaj molčiš?« se obregne ob Mališa Robert. »Kmalu pridejo tovariši, treba je, da se gospod odloči, kaj bomo hodili okoli vrele kaše? Torej, gospod Didje, vaša dosedanja služba vam ne prinaša zlatih gora? Dobro. Stopite v službo poštenjakov! Pravijo, da smo roparji — kaj so pa drugi? Visoko plemstvo, finančniki? Če ti ue znajo ceniti vaše pomoči,-jo znamo ceniti mi. Kaj pravite k palači sredi vrta, kočiji, slugam? Cim imate to, postanete slavni. In zlat honorar, ki vam omogoči, da vabite svoje prijatelje? Da, nam je mogoče vam vse to preskrbeti. Lo nič strahu! Marsikdo iz visokega plemstva je tajen ud naše družbe. In varni ste kjerkoli, opolnoči kakor opoldne, v mestu in na vasi. Da, še to: nocoj sem prišel »ia sled spletki, v katero je zamotano najvišje plemstvo. Pri sv. Mavru. Je, kakor da naju je pripeljala, usoda vkup in tja. Doktor, tam so milijoni in čast... »Nehaj že!« zarenči Robert. »Povej, da smo tatovi in roparji, da smo Emušeti, Gospod naj sprejme ali pa naj gre po stopnicah.« »Ne tako divje, Robert, saj smo vendar izobraženi ljudje. Gospod doktor, sprejmete našo ponudbo? Prisežete?« , »Ze trkajo,« se vznemiri Robert in smeh Sta posili. Svareče pogleda Mališ Didjera. »Kaj se pravi po stopnicah,« jeclja Didje, Mališ pritisne na gumb ob vratih in pokaže na praznino, ki zija pod vrati. Stop-nioe se umaknejo, voda grgra, tod izginja, kar je Emušetom na potu. »Prisfižem!« jeclja na smrt prebledeli Didje. »Nn. vašo srečo! Dobili ste zveste prijatelje!« mu stiska Mališ roko in pokaže na steklena vrata v tleh. »Opazujte od tam.« Prišlo je šest inož. Vse pozdravi Mališ po imenu: Debelž. Berdavs, Gozdan, Tesar; Klobavs, Krikon. Didje posluša in opazuje. Spozna, tla ima pred seboj osem glavarjev roparske družbe, da je Mališ nekak tajnik, ki ima prvo besedo v posvetu, Iz pogovora teh mož razpozna, da načeluje vsak četi sto mož in da ima vsak še svojega podnačelnika. Pozne.ie mu je pojasnil Mališ, da ima družba vsako leto enkrat veliko skupno zborovanje in vsaka četa dvakrat na leto še po-sebe, Podnačelnik prinaša četi glavarjeva povelja. Vsako soboto po polnoči se shaja četa in vsako nedeljo prinaša podnačelnik glavarju poročila. V nedeljo opolnoči poroča vsak glavar Mališu. kar je »pridobila« njegova četa, v ponedeljek proda Mališ naro-pane predmete, kar bi utegnilo biti nevarno, zgine Iritro preko meje; v četrtek deli Mališ deleže. Razmere so bile sijajne, nikdo Tli mogel izkoriščati tovariša, vse je bilo I preraču njeno do pike. Glavarjeva poročila so bila v redu. Mališ zataknit gosje pero za uho in se smehlja.: »Bil je dober teden. Na vsakega pride 200 zlato v!« »Izborrfo!« zagrmi po sobi. »Želi kdo pogledati v knjige?« »Beži. beži, Mališ!« branijo glavarji in Mališ si otre solzo ponosa. Podpisali so pobotnice in spravili denar. Hoteli so oditi. »Gospoda moja, še trenutek!« stopi Mališ pred vrata. »Poglejte, kako smo posuro-veli! Obvezano glavo imam, Robert roko, a kdo nas vpraša: »Kaj ti je prijatelj? Smo kakšni divjaki ali uglajeni Pa.rižani?« Turek po deželi. Cerkvic« je bila včasih sloveča božja pot. Pozneje je cerkev dobila nov ivonik, pred vojsko pa ^mo jo še za on meter povišali, tako, da je sedaj res v ponos celi soseski. Velike sasluge za cerkev imata ključarja naše cerkve, ki sta skrbela, da je cerkev zbrala potrebno vsoto za nove bronnate zvonove, s katerim! nam je prav dobro postregla ljubljanska zvonarna. Mars i kak tujec pride gori na naše višave, odkoder je prelep razgled »a vse stkani. Vabimo vse tudi za prihodnje, da bi radi prihajali k naši cerkvi, kjer bi po igledn naših pradedov: Moli !n delaj — proedi boljših časov. Biserna poroka. (Sv. Jedert nad Laškim.) Veseli se, »Domolfubc! Tvoja »vesta naročnika in bravca, Zorinec Martin in Marija, sta učakala 60 letnico zakonskega življenja. Dne 16. novembra 14(71 ju je poroSiJ nevestin ujec, takratni tukajšnji župnik Vinko Bizjak. Niso bila vsa ta leta rožnata. Nemila smrt jim / je pobrala štiri sinove. Ostal ie eden, Jože, ki živi v Ameriki, in hči Marija, omo-žena Kačič v Laškem. Sama živita biseraoporočena n& malem posestvu, nedaleč od cerkve. Rejenec Tinča jima dela družbo, uba sta zdrava, zlasti žen-ka je še krepka. Najljubša zabava jima je čitanje »Domoljubac, »Bogoljuba« in šmoborskih knjig. Ob nedeljah rada dajeta Bogu, kar je božjega, tudi ob ! delavnikih ju pot privede večkrat v cerkev. Naj v j miru in zadovoljstvu preživita dobo, ki jima jo je odmerila božja previdnosti Moižu je 85, ženi 82 let. Njena sestra Franca Vošnjak, omožena Petek, je lani obhajala zlato poroko. Miklavžev večer. (Ig,) ■ Miklavžev večer priredi tudi letos našo prosvetno društvo v dvorani v sredo, 5. deremfbpa ob sedmih zvečer. Na sporedu je kratka otroška igrica s petjem, deklamaoiie, prihod sv. Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok. Upamo, da se leto« sv. Miklavž ne bo zakasnil ze 24 ur, kakor lani, in bo prišel gotovo In točno v sredo zvečer, 5. decembra. Miklavževi večeri so v dvorani najlepša in najprisrčnejsa prireditev in emo prepričani, da bo tudi letos dvorana polna. Darovi, katere prinese sv. Miklavž, naj se dobro zaviti in z naslovom pri-neso v sredo, 5. decembra od pol šestih do sedmih zvečer v garderobo. Z* otroke nI vstopnine, za od-rastle po navadi! — Prosvetno društvo pripravlja za letos p(wet>no lepo bošičnico, ki bo v dvorani na eveti večer. -f- Žnidarjev oče. (Šmarje.) V svojem 88. letu ee jo preselil v boljše življenje Matevž Kern, po domače Žnidarjev oče t Gor. Slivnice. Mož je žo pred vnjno prodajal rcfno-trobce, peharje in drugo po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Tirolskem, Salcburškem, Niije-in Gornje Avstrijskem, Ogrskem, Bavarskem, po Wiirtemt>erškem, Saškem in drugod. Ko je bi! še močan, je ves tovor nosil, zadnjih 20 let pa vozil »na kulcih«. Po vojni se nm je zlasti priljubila Gorenjska. »Dvakrat sem bil zaprt,« pravi, »enkrat deset dni, enkrat pa osem, in sicer po nedolžnem, pa sem se priporočil Mariji Pomagaj, da mora priti resnica, pa je prišla res kmalu.« Bil je dvakrat oženj en ter je imel vsega skupaj osem otrok. Vse kraje je prehodil peš, z železnico ni bil prijatelj, I z avtom se je peljal samo enkrat iz Šmarja v Ljubljano, pa je rekel, da preveč trese. Ležal je samo štiri dni pred smrtjo, pa še takrat je šel večkrat k peči sedet. Bil je veren, dober, krščanski Slovenec. Ce niso lepo molili, je domače takoj pokaral. »Toliko sveta peš še nobeden ni prehodil, kakor sem ga jaz,« je še rekel, »zdaj pa bom vendar doma umrl, sem zelo bolan.« In res je v petek, 18. novembra umrl, v nedeljo pa smo ga položili k večnemu počitku aa šmareko pokopališče. Počivaj mimo, dragi starček! Razno. (Šmartno pri Litiji.) Minulo nedeljo smo igrali znamenito igro »Quo vadiš«. Igra je privabila toliko občinstva, da je zmanjkalo vstopnic, kajti šmars&i igralci in oder slavi daleč naoioli. Igralci so svoje vlogo rešili v veliko zadovoJjnost občinstva, užitek je pa tudi gledati krasne scenerije, ki so za posamezne igre posebej prirejene. Na splošno željo bomo igro ponavljali v. nedeljo, 2. decembra ob treh. Dobrodošli in vabljeni m> k ponovitvi tudi iz okoliških župnij. — V sredo, 5. decembra zvečer ob 6 pride v društveni dom Miklavž. Upamo, da bo tudi leto« — kot druga leta — obdaril otroke., zlasti revnejše. — V ne- deljo, 16. decembra I«) po prvi »v. maši v bon,, važno gOBjx>diirsJco in zadružno predavanje Predavatelj iz Liufcljane.! To predavanje naj bi zadružno misel in zavest poživilo, da bi ^ člani, katerih jo nad 4tX>, bolj spoznali zadrugo in njene koristi. Saj je to 9pWno znano. k«t'0 ugodne cene so v Suiartnem, zlasti v zadrugi. Vabljeni so k temu predavanju vsi stanovi, m 6aiiio možje, tudi fantje, gospodinje, iene in dekleta. Smrt f »ornega duhovnika (Zapuže pri Ribnici) Kot smo pororali v zadnji številki »Donio-ljuba«, se je v nedeljo, 18. novembra, na svojem rojstnem domu poj Sv. Ano, v 28. letu starosti preselil v boljše, neminljivo življenje Selanov gnepod Anton Oberstar. Pred dvema letoma, p«| leta poprej, ko bi imet nastopiti avojo duhovniško službo, v kateri j» tako zelo želel delovati v čast božjo in blagor ljudstva, ga je priklenil« na posteljo kruta jelik«, dokler m ni po trpljenju preskušeneniu. in dobro pripravljenemu smrt odprla vrata večnega življenja pri Bogu, kateremu je ves živel. K&ko zelo je blagega pokojnika zaradi njegove duhovniške gorečnost: in dobrotne priljudnosti cenila in «pi>Movala vsa širna ri.bnwk« in struška dolina, smo videli pri njegovem pogrelm. Trumoma so ga ljudje od nedelje do torka hodili kropit, čeprav vodi pot k Selanu uro daleč strm« v hrib. Množica ljudstva in dvajset duhovnikov ga je v torek spremljalo na zadnji poti. Ribniški dekan g. Skubic je v govoru krasno poudaril da driigi duhovniki vse življenje darujejo Bogu, pokojni pa je v skrajšani daritvi storil nič manj. V imenu sošolcev se je ob grobu v globoko občutenem govoru poslovil od njega g. kaplan Caserman, v imenu ljubljanskih bogoslovoev pa domačin g. Berka. Pokojni Tone Oberstar Je Študiral gimnazijo v zavodih. Kot bogoslovec ljubljanskega semenišča se je z vso vnemo poglabljal v bogoslovno učenost, vse le zato, da bi od svojega znanja mogel nekoč da isti tudi drugim. Osrednja misel vsega njegovega življenja, ki jo je razodeval v besedi in dejanju, je voda Pavletov« truplo, tačas je pričakovala grofica Furtin nestrpno svojega sina. Z njo so ga pričakovali nestrpno njeni posli. Od vratarja do kuhinjskega pomagača so" hodili nemirno po veži in dvorišču, so postajali po hodnikih, si pripovedovali različne do-misleke. Mana, grofičina hišna in zaupnica, pripomni mimogrede, kako je uboga gospa razburjena od veselja, nobena obleka ji ni dovolj lepa, noben upletek las ji ni dovolj visok; zdaj pokliče svojega svaka, da jo tolaži in zabava, adaj ga pošlje na vrt. k oknu, ki gleda ua ulioo ... Okrog poldan pride Kriška kuegiuja s hčerko in z ono žensko — Suzano. Ko odideta, pripoveduje Mana, kako sta se udarili mlada kneginja in grofica. Ko je grofica vprašala gospe, če je dovolj lepo napravljena, jo vseka mlada kneginja: »Čudno se mi zdi, da je materi, ki pričakuje sina-edinca, prvo obleka iu ne sin, ki ga ni videla toliko let,« Naša grofica pa usekne mlado knegi-njo: »Meni se zdi še bolj čudno, da vodite I>ovsod s seboj to kmečko žensko. Tega ne bom trpela od žene svojega sina.« Saj veste, tiste Suzana... »Suzana ostane vedno pri meni,« pravi kneginja. Posli so pretresali to čudno razmerje med kneginjo in kmetico iu občudovali grofieinega svaka. Njemu bo sel naslov in premoženje, pa potrpi s hišico na vrtu. Odstopil je svoje mesto mladeniču, ki mu še v sorodu ni. Pravi plemenitaši Pa še upravitelja mu je preskrbel, gospoda Martina, ki se je predstavil davi gospe grofici. Besen, dostojen mož! Nekam skrivnosten. Pa ne pride samo mladi gospod, še drugega prebivalca dobi. palača Furtin; gospa grofica bo vzela za svojo noko ubogo nečakinjo. No, saj veste — sirota bo poleg nje. Tako kakor kak psiček ali hišna.« Ura beži, obiski prihajajo, čakajo, odhajajo. Gospod Futi-tt« »ve. da se je zamudila 6* ladja v sinočni nevihti, morda je bUa tudi kaka nesreča vmes. Sploh se ne ve, da bi prišel kak potnik z Murtinika. Dan gre za dnevom, teden mino, Pavla ni. Posli se klanjajo vedno bolj gospodu Furtinu, Martin je raztresen, grofica na žerjavici. Pa ne samo, sli, sedijo v veliki dvorani grofica s svojim svakom in Kriško kneginjo. Go-spoa Furtin pripoveduje, da je zginilo par stražnikov, ki so zasledovali sumljive osebe na mostu Naše Gospe. »Treba bi bilo podreti one hiše,« poudari n namiguje, da se Pavel nemara še ni odločil, da pride, nemara da ima tam vez, ki JO skriva pred materjo...« Zaprepa scena gleda grofica vanj. »Vi veHte — povejte!« sili grofica. »Ne razburjajte se, draga svakinja,« brani Furtin. »Varujte svojo lepoto. Kaj bi rekel Pariz? Saj ne vem ničesar; bil sem pač pri gospodu Sartinesu in ta mi je zaupal, da je mogoče... Tudi ribiči so pravili, da je utonila v Seni neka barka s potniki ...« »Mana!« Hišna priskoči in moli gospe zlato ste-klenicico pod nos, kneginji jo podpirata. »Kaj pa lasje!« se zave grofica v strahu. »So popolnoma v redu,« pravi porogljivo kneginja. »Saj jih je laauljar dobro podložil b pra-divomj vendar hi s«, mi lahko podrl stolp. Koliko trpimo zaradi te mode! Še zblaznela bom.« Voseli vriše pozdravljanja!... Grofica vzklikne, omedli. Mana teč«)... Furtin prebledi — jeclja: »Kdo prihaja!« »Kdo drugi, kakor moj Pavel, moj zlati sin,« se zave grofica, vstaja, širi roke. Furtin stoji, kakor da ga je »»dela strela. Gleda mladega zagorelega častnika, ki poljubuje grofici roko in line, pozabi, da mora objeti nečaka in govoriti. A ko se pozdravlja s kneginjami, zapazi grofica, kak« je bled njen svak. »Ubošček!« pravi, »veseljo vas je prevzelo. Vem, kako čutite z menoj in hvaležna sem vam. Vaše mesto ho zmeraj prvo mesto v hiši. Pa pojdite, umirite se, tudi jaz sem razburjena in Pavlu razkažem palačo.« Kneginji sta se poslovili. »Ako vas hočemo presenetiti s sliko, moramo žrtvovati za slikarja čas,« reče kneginja. »Kdo vas slika?« vpraša raztreseno Furtin. > Verbau Kirgener! Zelo nadarjen umetnik. Upam, da mu pomorein do imena,« odgovori kneginja. Grofica zardi pod svojim mazilom. Furt;in_ je omahoval po stopnicah, tekel po dvorišču in se ustavil pred Martinom, ki je stal v novi pisani obleki — oel upravitelj — pred vrati. Furtin ga strese za ramo. »Kaj praviš?« kriči. »Prav naben, kolikor sem jih kedaj zabodel, se ni vrnil. J« mogoče, da bi se Pavel?« »Prišel je?!« .se čudi Martin. »Kdo?« »No, kdo? Oni, ki sva ga vlekla mrtvega v vodo.« »I, kje pa more?!« se začudi Martin ia premišljuje: »Kaj pa, če bi bil oživel v vodi? lake reči se dogajajo...t 8iov. »DOMOLJUB«, dne 28. novembra 1634 Str ar; bila otroštvo boije. H te resnice ves živel Vprav lo ga jo delalo prikupnega in ljubega pri sošolcih in ljudeh. Ce je po človeški sodbi prezgodaj končal, Je p« pred Bogom spolni! veliko let. — Veseli se večno v Goepodu, blagi Tone I Naj te Kristus fet »eiiko postavi, ki «i mu bil zvest služabnik ln oskrbnik božjih skrivnosti! Miklavž prihaja ... (Dol pri Ljubljani) Zopet bo prižel sv. Miklavž pred hropeneža otroška srca. V ta namen bomo imeli pri nas Miklavžev večer že v nedeljo 2. decembra ob 6 zvečer v cerkveni dvorani. Nastop sv. Miklavža kot običajno, nato obdarovanje naših malSkov in razdelitev daril tudi za odrasle, ki naj se le dobro nauče molili, ker to Miklavž v svojih zahtevah neizprosen. Zatorej pridite pogledati Jubilej. (Plosko iuk! Trbovljami.) Na Martinovo nedeljo po zgodnjem sv. opravilu nem dohitel domov gredo Pusta Martina, ki ga v celi fari poznajo pod imenom »Spattčev očka« iz Ploskega. Pa kaj ga ne bi, saj je najstarejši kmet, ki jc ravno na Martinovo obhajal svoj 80. god. Kljub visokim letom še čvrsto koraka v nedeljo v bližnjo farno cerkev, ki je posvečena njegovemu patro-nu. Se sednj v tej visoki starosti najraje s svo-io kobilico okrog fura. drva in stefjo pripravlja. Ob nedeljah popoldne pa prebira brez očal »Domoljuba«, katerega naročnik je že dolga lota. Cvrtji slovenski korenini še mnogo zdravih dni v pozni jeseni njegovega življenja. Spominjamo se jih... (Moravče) Zadnjo nedeljo v mesecu, ki je posvečena spominu mrtvih, so se pri nas bojevniki iz svetovne vojne spomnil: tovarišev, ki so padli v svetovni vojni. Nekaj izrednega, kar je na vse navzoče naredilo silen vtis, je bilo prekinitev govora v cerkvi, ki ga je imel bivši vojni kurat g. Bonač. Med pre-kjnitvijo so pevci na koru zapeli v spomin padlim »Zbogom duša plemenita? in po odpetju je priili- far nadaljeval, tako iz srca, kot zna samo on... n kot posmeh ljubezni in edinosti, katere ideal naj nam bodo mrtvi, je omenil ovaduštvo, kleče-plaztvo, denuncijantstvo, ki ima, žal, ludi pri na3 globoko korenine ... Spored se je nadaljeval pred spomenikom padlih z molitvijo in petjem žalostink. Alf m pUuine boleini ozdravljive! iiiUnlen t dob« od nas To»sd vsi srnino vprnUnlo jotilma naravno v s s, ki bolehalo na jutml, katarja m plja. Ivan Novak. V Ojstrem vrhu nad Danarni je g. Novaik. čakal jelena. Sodeč po nenadnem lomastenju, da prihaja jelen, zagleda prod seboj »tarega medveda. Radujoč se lepega plena, sproži oba strela na zver, ki pa ni obležala, .marveč se dvignila na zadnji nori in hiropeč divjala proti lovcu. V svoji lovski Tiladnokrvnosti nabaše g. Novak prazno puško s kroglo, »[»roži in zver-medvedka se zvrne. Tehtala je 86 kg. Meso so vzeli reveži, lepo kožo pa ohrani g. Novak za spomin na ta dvoboj. Isti dan je pa v Dolenji vasi v Vrtačah znani lovec g. Franc Kromar z enim strelom ustrelili srnjaka in srno. Čestitamo k izredni sreči. n Skupina bojevnikov Selške doline ima v nedeljo, 2. decembra v Solcih svoj spominski dan. Ob 10 bo sv. maša s pridig«) in molitvami za padle in umirle tovariše, kar opravi g. bivši vojni kurat Franc Bonač. Po cerkvenem opravilu se pa vrši v Krekovem domu redni letni občni ssbor skupine. Vsi toraršSi, člani »kupine vabljeni. n Na Krekovi gospodinjski šoli v Šiški pri Ljubljani se prične drugi tromesečni Iruharsko-gospo-dinjsld tečaj dne 2. januarja 1905. Priglasiti se je do Božiča. Notranje plačajo Din 6G0 mesečno za vso oskrbo; vpisnina za ves tečaj 160 Din. Zunanja učenke plačujejo po dogovoru. »Moj mod ga je prebodel,« ugovarja Fur-tln in prebada z očmi Martina. »Kaj pa, 6e je vodomec? Dostikrat se je že zgodilo, da se je vrnila duša in se maščevala nad morilcem.« »Že mogoče,« se roga Furtin, »ali ta vodomec je pokazal listine, ki si jih vrgel ti v ogenj. Saj si jih vendar sežgal, Martin?« »Sami ste videli, da so gorele. To je co-pernija aH pa je res oživel mladi grof v vodi in je imel listine po dvoje, ali pa sploh ni bil oni, ki je prišel, grof sam, ampak kdo drugi, ki ga je poslal grof k vam, ker vam ni zaupal.« »Ali, ali... Prinesi mi hitro moje kaplje, ne morem več...« Martin teče v Furtinovo hišico. Furtin gleda grozeče za njim. »Pazi se, stari 1 Ne odneham. Moral sem odstraniti brata, moral sem umoriti Pavla, potegnil bom krinko z obraza tega sleparja. Grofija in lepa nevesta morata biti moji. Par ubojev vež ali manj, popravil bom vse z darovi za reveže. Ko bi le dognal, kaj ima kneginja s tisto kmetico. Nji, grofici, nI Prav, da je njen nečak pri kneginji. Za vraga! Meni tudi ne. Verban je umetnik in kiieginja polna muh.« 6. »Pozor!« vpijejo pariški kočijaži. Raznovrstne kočijo hite po blatni oesti, blato brizga v pešca, jezdec ga udari z bičem, voz fa sune v blato. Pariz leta 1780 nima še tlu-a, nima hišnih številk. Kar je boljših, se vozijo ali najamejo pooblaščene nosače. Seveda so nesreče pogoste. Gospod marki, gospod grof, se vendar ne bosta umikala pro-etaku? In če ni komu kaj prav, si poišče lahko pravico. Natančno je določeno, koliko dobiS za poškodovano oko, za zlomljeno no-to ali zvrnjen« roko. Med kočijami in jezdeci hodi kaJkor v sanjah Verban Kirgener. Večkrat zakriči kočijaž nad njim. Pa Verbanu sije sreča iz oči in sreča ga spremlja. Ej, to ni tisti Verban, ki smo ga videli spomladi popoldan pil s v. Mavru, in smo ga opazovali t i s ti ve -čer. In prav na tisti večer obupa in na jutro misli Verban. Prišla je ereča iz nesreče. Kako sta. ga karali Metka in Kata, kako mu je očital Rado... »Ti grdi bratec!« se je solzila Metka. »Misliš, da bi te zapustila radi svilenih oblek in čipk? Imam še polno materinih oblek, pa si jih predelam. Grofici teti pišem še danes, da odklanjam hvaležno pomoč, ki mi jo nudi za ceno, da bi s« odpovedala tebi. ln glej, Verban! Tacaš, ko si obupaval, nam je poslal ljubi Bog že pomoč.« In mu je pravila o Belecu in njegovem sinčku, pokazala mu je »delež ljubega Boga«. Kata je menila, da je ogledoval Verban orožje in se je sprožila pištola po nesreči. Pobrala je vse orožje s stene in kazala Verbanu: »Krogla je šla v okvir očetove slike... Noč ima svojo moč, ne veste tega? Pa poglejte, kako rdečo liso imate na čelu!« Dala mu je zrcalo in Verban je zagledal znamenje. Tam je gorelo, kjer se ga je dotaknila očetova roka. Sele pozneje se je domislil, kako je vzdihoval Rado: »Ubogi moj oče! Skoraj bi bila zahtevala tvoja nesreča novo žrtev.« ■.»Nje obupno dejanje vam bo takoj razumljivo, če vam povem, kakšno je bilo pri nas,« pripoveduje Verban. »Njuna očeta sta bila soseda. Veste torej, kak poštenjak je bil moj oče. Hiša moje matere je bila bolj ošabna kakor bogata. Materi niso dali nič dote, ker se je poročila s slikarjem. Moja teta, grofica Furtin, je podedovala pp očetu in po svojem prvem moža. Sramuje se nas. Srečno smo živeli, dokler ni zaupal očo svo- jih prihrankov nekomu prijatelju, Gagežu, ki je zginil... Oče je prodal posestvo in se naselil v Parizu, kjer sem se šolal in seznanil z Didjerom. Mati je umrla. V palači Furtih so bile vsak dan pojedine, pri nas smo stradali. Oče si je vzel življenje. Mislil je, da bo vendar bogata grofica skrbela za nas. Pa je hotela zdaj, ko sem se obnil nanjo, samo Metko. Omoži 30 in zbriše sled prosta-škemu imenu Kirgenerjev.« Rado je poslušal Verbana ves v solzah. Ros plemenit mladenič, vreden Metke. Spat so ga spravili tisto noč, osramote-nega in skesanega. A komaj je zadremal, že ga je prebudila Metka: »Sreča te išče, Verban!« In Belec, ki je ves žarel od veselja, mu je prinesel naročilo. Zdaj gleda vsak dan obraz angelske deklice, ki je bila tako daleč za ubogega, nepoznanega slikarja, kakor je daleč zvezda od zemlje. Pomagati mu hoče do slave. Njene oči mu pravijo, da je vendar zanj sreča mogoča... Pa oce mu je napovedal, dn ga bo poklical Bog, kadar mu bo sreča zvrhana. Kdaj bo to, oče? »Pozor!« zakriči kočijaž. »Verban!« kliče nek glas. Verban se vzdrami. Glej Didjera, ki mu maha iz čedne dvovprežne kočije. Didje! kje je neki bil toliko mesecev? Verban smukne mimo jezdecev in skoči k prijatelju. Konjička peketat«, blato škropi na vse strani, Verban se čudi: »To ni več tisti, ki je prihajal k Kirgenerjevim na skromno večerjo. Olpke, zlata ura, fino sukno. Drži se imenitno in oblastno. Vendar ima nekaj v sobi, kakor da nI srečen. »Kaj so te zaprli ln prihajaš iz Bastllje? Vpraševal sem starše, pa niso vedeli nc kam ne kje.« (Dalje sledi) (Nadaljevanja.) Ker je doživela država v naslednjih štirih letih po proglasitvi prve ustave globoke notranje in zuuanje izpremembe ter je bila ustanovljena »Zveza soc. sovj. republiki (SSSR), je bilo treba posebno ustavo še za to. Izdana je bila dne 6. j u 1 i j a 1. 1923 ter deloma izpo-piMena, oziroma izpremenjena še v letih 1924, 1925, 19SSP8« 1931. Njenih določil ne bomo vnovič podrobno navajali, kajti tako ustave posameznih zveznih republik, kakor tudi skupno zvezno ustavo preveva duh, ki veje že iz te prve ustave, le s to razliko, da je povsod še bolj poudarjen razredno bojni in diktatorski značaj države, da je odpravljena večina v prvi ustavi obljubljenih svoboščin (n. pr. svoboda zborovanj, združevanj, verske propagande itd.) in da je urejeno še razmerje posameznih republik do skupne zveze. Ravno ta del tudi najnazornejše kaže, da je vse govoričenje o federativnem značjau SSSR in o avtonomiji ter o državni samostojnosti posameznih ozemelj in narodov prosto varanje nepoučenih, kajti boljševiška Rusija danes ni mnogo manj birokratično-centralistična kot je bila pa carska. Ze ob izpremembi ustave 1. 1925 so bile pridržane zvezi sami naslednje pravice: vodstvo zunanje politike, urejevanje meja med posameznimi zveznimi republikami, sklepanje pogodb in vstop novih držav v zvezo, odobravanje vseh notranjih in zunanjih posojil, vodstvo zunanje in določevanje sistema notranje trgovine, določevanje smeri vsega gospodarstva, vodstvo vsega prometa in armade, sestava in uveljavljanje proračuna, ki vsebuje tudi proračune vseh zveznih držav, določevanje davkov in doklad za vse dohodke zveznih republik, določevanje denarja in kreditnega sistema, določevanje načel za izrabljanje vseh prirodnih zakladov in zemlje same, zakonodaja glede preseljevanja prebivalstva v druge zvezne republike, določevanje načel zn vse pravosodstvo, za delo, za zdravstvo in za prosvetno politiko, določevanje mer in uteži, vodstvo vse statistike, zakonodaja o državljanstvu, pravica amnestije, razveljavljanje sklepov sovjetskih kongresov in izvršilnih odborov posameznih zveznih republik, ki bi kršili ustavo ic poravnava sporov med posameznimi republikami. 2e iz tega je razvidno, da o samostojnosti posameznih republik skoraj ne more biti govora, toda v praksi — kakor bomo še videli — gre njih popolna odvisnost od zveze še mnogo dlje. V Rusiji je vladala ž« od nekdaj tiranija in tudi povojni oblastniki so znali vedno brezpogojno uveljaviti svojo voljo navzdol s kakršnimikoli sredstvi. Prav skromna avtonomija se izraža le v prosvetni upravi in pa v resnični in popolni jezikovni enak op ravnost i. Zunanjim oblikam puščajo večkrat nekaj svobode, toda misliti sme v Rusiji samo Moskva, kjer je sesedež vseh osrednjih uradov ter ustanov in duh mora biti povsod popolnoma enoten. Za mnoge narode je pa seveda že to znatno izboljšanje napram razmeram v carski Rusiji. V tem pogledu je Rusija nedvomno pred mnogimi evropskimi »kulturnimi« državami, kajti narodnostne nestrpnosti tam res ne poznajo in sovjetske odredbe se tiskajo n. pr. v nad 50 jezikih. Le napram Ukrajincem, ki še slej ko prej stremijo za resnično osamosvojitvijo od veliko,-iisov, izvajajo ti tudi močan narodnostni pritisk. Vprav smešno je tedaj, če priznavata člena 4 in 6 zveznim republikam »s uv e r e n o s tc , ki gre tako daleč, da lahko celo izstopijo iz zveze ln se popolnoma osamosvoje. To se pa lahko zgodi le tedaj, če so s tem amiovoljne — vse ostale republike, ali z drugimi besedami —■ nikoli. Ker popolnoma in neomejeno obvladuje vso neizmerno državo komunistična stranka, ki je že po svojem lastnem ustroju najstrožje centralistična, je že ta sama dovolj trdno jamstvo, da se posamezne »suverene« republike ne morejo niti ganiti brez izrecne volje oblastnikov v Moskvi, zato zveza »a nekatere redke panoge res lahko izdaja le splošne določbe, ki jih potem samostojno, a strogo v njenem duhu izvajajo sovjetske oblasti posajneznih republik. Tako sta vkljub federativnemu licu države danes nazunaj neomejena gospodarja SSSR sovjet ljudskih komisarjev in CIK (dejanski diktator je pa seveda Stalin sam), kajti tudi vseruski sovjetski kongres se ne sestaja več po dvakrat na leto, kakor je določala prvotna ustava, temveč niti vsako drugo leto ne več (zadnji trije kongresi so se vršili 1. 1927., 1. 1931. in 1. 1934.) in še tedaj le za nekaj dni. Tudi ustroj sovjeta ljudskih komisarjev se je od 1. 1918. ponovno iz-p r e m i n j a 1, L. 1932. so obstojali v njem komisarijati za zunanjo politiko, za vojsko, za trgovino, za promet, aa delo, za finance, za nadzorstvo delavcev in kmetov, za gospodarstvo in za politično upravo (t. j. zloglasno GPU, o kateri bomo še govorili). Politični ustroj današnje SSSR si bomo predstavljali najnazornejše, če pregledamo njegovo stavbo od spodaj navzgor. Osnovna edinica so krajevni sov-jeti, katerih zgodovina sega v revolucijo 1. 1905. Ker je Lenin sovražil demokracijo in parlamentarizem, se je že tedaj oklenil sovjetske misli kot temel jne celice za zgradbo proletarske diktature. Tudi v revoluciji I. 1917. so boljševiki zmagali z geslom »Vso oblast sovjetom«. V o 1 i v n a pravica v krajevne sovjete je na videz jako široka. V začetku so jo imeli le delavci in revni kmetje, nato so jo dovolili boljševiki še sovjetskim uradnikom, vojakom, zdravnikom in nekaterim drugim izobražencem, 1. 1926. gospodinjam in naslednje leto še kočijažem. Tako Je bilo že 1. 1927. brez volivne pravice le 3-7% odraslih moških in ženskih državljanov, med katerimi so bili vsi večji kmetje, trgovci, bivši carski uradniki in častniki ter plemiči. Zakon o volivni pravici je pa tako raztegljiv, da jo vlada lahko poljubno dovoljuje in zopet odvzema. V zadnjih letih je bila mnogim res zopet odvzeta, vendar ima še sedaj videz precejšnje demokratičnosti (1. 1927. je bilo vseh volivcev 58 mijljonov). Toda ta volivna pravica Izgubi takoj ves zmisel, kakor hitro pogledamo volivni postopek. Volitve v najnižje sovjete (na kmetih so to vaški sovjeti, v večjih mestih pa sovjeti za posamezne mestne okraje) so namreč javne ln se vrše na zborovanjih, ki jih sklicujejo strokovne organizacije. Po nekaterih propagandnih govorih predlaga predsednik shoda kandidatno listo in pozove zborovalce, naj dvignejo roke oni, ki so zanjo in nato še oni, ki so proti. Takih kandidatev, ki bi bili režimu neprijetni, se seveda ne upa predlagati nihče, če se pa to vendarle pripeti ln kak tak kandidat tudi zmaga, ima stranka na razpolago dovolj sredstev, da take volitve kratko in malo razveljavi, zlasti če bi propadel kak vodilnejši boljševik. V mestih moraja biti na kandidatnih listah le boljševiki (večkrat razen redno pripadajočih še dodatni, tako zvanl »častni kandidatk), na kmetih pa pridejo v sovjete tudi ne-strankarji, ker tam ni dovolj komunistov, da bi izpolnili vsa mesta. RAZNO Mussolini zs 40 urni delovni teden. Predsednik italijanske vlade j« napisal članek, v katerem se zavzema za uvedbo 40 urnega delovnega tedna. Po Mussoiinijevem mnenju bodo vse države, med njimi tudi Velika Britanija LAngllja), prisiljene, da pff zgledu Zedinjenih držav Amerike, uvedejo 40 urni delovni teden. »Pohod« je nedavno priobčil uvodnik, v katerem podčrtava pisec tale stavek: »Vsaka diktatur« izziva revolucijo.- Na zgledih Avstrije in Nemčije dokazuje, kam vodi diktatura (samodržštvo) in izraža željo, da bi Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij v Utrechtu (Ho-landija) je imela novembra meseca t. I. konferenco, na kateri se je proučevalo vprašanje neza-poslenosti delavske mladine. Na konferinci, katere so se udeležili voditelji delavskih mladinskih organizacij, se je sesla-vila prošnja, ki se ie poslala mednarodni Konferenci dela, ki se bo vršila prihodnje leto. Namen te prošnje je, konferenco dela prisiliti, da se bo z vso vnemo zavzela za pereče vprašanje nezaposlenosti delavske mladine, Nadalje se je na konferenci razpravljalo it o podaljšanju šolske obveznosti delavske mladine, izgraditvi poklicnega pouka, posebnih delih za mlade brezposelne delavce ter o počasni uvedbi mladih brezposelnikov v delo z upokojitvijo starej. ših delavcev in skrajšanjem delovnega časa. Zaščita vajencev v Avstriji. Znano je, da ima Avstrija vajeniško zaščito zelo dobro izvedeno. Tako imajo vajenci poleg drugih ugodnosti tudi pravico do odškodnine. Toda ne samo pravico n> papirju, kakor ta obstoja pri nas, marveč to odškodnino dejansko tudi dobe. Vajenci, zaposleni pri dunajskih obrt. združenjih dobijo odškodnino za delo po času zaposlitve in značaju stroke. V ortopedsko - mehaničnih delavnicah prejemajo vajenci od 1 do 6 mesecer učenja 5 šilingov (40 dinarjev), od 7 do 12 mese-ccv 7 šilingov (57 Din), od 13 do 24 mesecev 9 šilingov (72 Din), in od 25 do 37 mesecev 13 Šilingov (124 Din) odškodnine na teden. ZA KRATEK ČAS__________ Ur«, — Za rojstni dan sem dobila tudi uro. — In kako teče? Dobro? — Imenitno, ti rečem. Za vsako uro porabi samo 50 minut. Potrdilo bi rad, Gospodar: »Načeloma ne dajem nobene miloščine. Sem član proti beračenju in tam redno plačujem prispevke. - Berač: »Ali bi lahko videl potrdilo.« K« Ni treba obupati. — Moj razum je moj kapital. — Le nikar ne obupuj, fant, siromaštvo ni sramotno. Sovražniki. — Mi, zdravniki, imamo mnogo sovražnikov na tem svetu. — Seveda, še več pa no onem. Strašno! — Tatovi no mi pobrali vse, uro- verižico in denar. — Saj si imel pri sebi revolver. _ to je edino, česar pri meni niso našli. Brez skrbi Gospodinja: »Kai vidim, Nežka! Kako morete vtikati prst v juho?« — Kuharica: »Brez 6k/rbi, gospa, saj ni vroča.« Prebrisana glava. — >če veš, kdo ti j« ukradel avto, zakaj ga pa ne ovadiš?« — »Ker čakam, da bo kupil nove pnevmatike.« Ah tako! »Marička, zakaj ne ometete t« pajčevine?« — »Gospa, mislila sem, da spada pajčovina k radioaparatu.« B—zM: Oh d&njaetietinici sv&Š&vam morije (Nadaljevanje) Najprej dve, tri o reki Ob. Njen dom je v Altajskean pogorju. Ob nastane Iz dveh rek, ki se imenujeta Katun fn Bija. Kaitun pomeni moS-Jega, Bija pa žensko, — Nekaj kilometrov od mesta Bijsk se Bija rn Katun združita in se nato imenujeta Ob (»Oba«). Ko sta Katun in Bija že davno v »zakonu«, tečeta še vedno vsaksebi. Katun je namreč moten, umazan, dočim Bija čista »hči planin«. Traja precej dolgo, da postaneta Katun in Bija »enega duha in enega srca«. — Od Novega Nikolujevskega teče roka Ofo dalje proti severu in je pri izlivu v Severno Ledeno morje najmanj štirideset kilometrov široka. Pač velikanska reka! Že pri Novo Nikolajevsku mer; železniški most črez Ob kakšne 4 kilometre. Vendar naj na tem me stu pripomnim, kar naši študenti gotovo vedo, da Ob Bi največja sibirsko reka, saj jo v vsakem oziru prekaša Lena, ki ji poišči izvir tam okrog Zabajkalskega jezera. Že prej sem omenil železniški most črez Ob. Naj popravim, da eta tam dva mosta in ne eden. Prekofitbirsku železnica ima namreč dva tira in čresz vsako večjo reko vodita — najbrže iz varnostnih ozrirov — dva mosta, oddaljena drug od dragega, ne vem koliko, recimo 100 m. Na vsakem mostu je položen po ea tir. Če en most popravljajo, se po drugem lahko vrši neoviran, promet. Novo Nikolajevsk ni staro mesto, kar pove žc njegov o ime. Ko sejo ga imel čast videti, je bilo mestu komaj dvajset let. Trna poleg drugih »ol tudi realko in je nu splošno čedno sibirsko mesto s prijaznimi prebivalci. Na kolodvoru v Novo-Nikolojersku etno se mudili precej dol^o. Resnično sem pozabil, kaj smo tam počeli. Spominjam se le Avstrijca, ki je prosil ruskega oficirja, naj mu zamenja nekaj kron v rablje. To zameno je oficir odklonil, pač pa je, kar je bilo za ujetnika še l*»ljSe, prosilcu daroval rubel. Dobili smo zopet po 23 kopejk, nato pa amo odkorakali z novoisik&lajskega kolodvora navado! v pristanišče. Povedali so nam, da nas ponese ladja po reki Ob na jug, tja do Bar-BauAa, Ni trajalo dolgo in ukrcali so nas — po večkrutneiu štetju seveda — na »p a rob od« (pa-rahro4) »GulleU. Ko sem stopil na ladjo, sem bil precej — v jugoslovanščini povedano — »zaprepaščen«. Ali ne bo še konca te vožnje? Kam nas neki 8txlaj ženejo? Nn drugi svet? Ali na.ni hočejo Rusi res pokazati, kako veliki so, in kakšni ubogi pritlikavci smo mi, ki smo se spustili z njimi v boj. Globoko v i r upo naše ladje, kjer je običajno prostor za blago, so bile postavljene dvonadstropne prične, na katerih so se malo prej pripeljali v Novo-Nikolajevsk vpoklicani ni«ko-sihirski vojaki iz krajev blizu in daleč t ara ob južnem Obu. Nazaj pu smo romali na istih pričnah mi avstrijski ujetniki. Pred odhodom iz Novo-Nikolajevska mi je nekdo pripovedoval, da reka Ob zamrzne že novembra in dn potem vzdržujejo med prizadetimi kraji promet s kouji m sanmi. Takrat železnica iz Novo-Nikolajevska v Barnanl, oziroma v Bijsk še ni biila popolnoma dovršena. — Neprevreta voda roških zemljaitih rek na splošno ni pitna. Voda Oba pa je sicer več ah manj blatna, vendar užitna tudi v surovem stanju. Zvedel sem tudi tisto popoldne, da so ujetnike nemške narodnosti odpravili iz Novo-Nikolajevska po Obu dalje proti severu. Nn steni naše ladje sem opazil lepak s pa-robrodnimi postajami v Sledečem redu: Novo-Nikolajevsk, Kamen, šelaboHka, Barukova. Barnanl, Legosiajev, Pristan, Bistri fstoik in Bijsk. In zažvižgala jc parna piščalka. Stroji so za ropotali. Zaasukuli ste se obojestranski Široki kolesi, premaknila se je ladja in zavzela smer v ietnno noč, tja proti Altajakemu gorovju. Okrog 7 zvečer nas je rečni parol)rod »Gulleit« odpeljal po Obu navzgor. Legel sem »a prič no in poizkusil zaspati. Ni šilo. »GuUetu« nisem bogvekaj zaupal, saj se še vse drugačnim ladjam, kot je ta »lupina«, pripete nesreče. J trupu — ladjincm namreč — so bile dober •eciaieter široke luknje za svetlobo, zaprte aicer z debelim steklom. Če bi ee pa taknalitako ktero okence ubilo in bi voda nrtrla v skladišče, patrdon, ▼ nsMi »psinico, kako saj ee nv šim? Par plavalnih pasov sem videl, ko tem se vkrcal m tndi dva Bials čolna za dvajset Hudi sem opazil. Nas pa je bilo nekaj sto. se v radaiiici utoneš, pa ni v Obu ne! Večina nas je bila plavačev, ampak Ob je širok, da komaj vidiš z enega brega na drugi breg in njegova voda je sedaj v pozni jeseni že strupeno mrzla. Pu še bogve kakšni morski volkovi in druge strašne vodne zveri komaj čakajo v tej aibiibki reki na »žlahtno avstrijsko človekivocl Iu dajal sem si pogum z Aškercem in si šepetal: Se tam pri Lvovtr bitke bal ee nisem, zrl ji v oči, pa tukaj mar ko dete bi trepetal, če val Somi? — Kaj pa se mi sploh more zgoditi brez božje volje? V spalnici je gorela električna luč. To priliko so izkoristili štirje Srbi in so menda vso noč igrali karte. Pa kadili so na vse pretege. Gosti oblaki dima so se valili od prične do prične. Če pojde tako naprej, sem si mislil, se do Barnaula osušim ko polenovka. Pa temu treba se privaditi, čeprav sprva težko gre. Nazadnje sem se cigaretnega diima lako nadihid, da sem hočeš-nočeš zaspal. Dne 24. septembra 1914 je bila prva noč na Obe za mano. ro dolgem času sem se zoipet enkrat pošteno urni!, eaj je bila na parobrodu na razpolago gorka in mrzla voda. Nato pa urno na krov, da vidimo, kje smo. Parnik plava deloma po levi, de!on»a po desni strani široke struge, Bregova sla od 7 «o 10 m visoka. Srečujemo večje in manjše peščene otoke. Neki mornar meri od časa ao časa na sprednjem koncu ladje z dolgim kolom višino vode. Za nami plava večji ostlMii parnik. Ob 8 zjutraj se ustavimo v pristanišču Kamen. Neki Rus mi pojasnjuje, da Kaineu sicer ni mesto, vendar ima mestni značaj. Opazim nekaj tovarniških dimnikov. Ob bregu, mi pade v oči velika zaloga kmetijskih strojev, več sto sani in drugih izdelkov. Prašiči so iiaš tudi tu svobodno »poedravljAli«. Povedali so1,mi tudi. Rusi namreč, da ne !*o pomote, da je Ka-snea bogat kraj, ki šteje okrog 18 tisoč duš. V bližnji in daljni okolici je baje okrog 6000 mlinov, aajbrže precej tndi takih na veter. V K»mm> stn bila takrat dva paromfin«. Pšenico pošiljajo v tukajšnje mline celo iz Novo-Nikolajevska. Kamen je torej veliko žitno pristanišče. V mestu je med drugimi šolami tudi gimnazija. Zanimivo je tudi to, da je banka v Kamnu bila pripravljena zamenjati v rublje le avstrijski srebrni denar ue pa bankovcev. V pristanišču so nakopičili cele vrhove pšenice. Kakih 30 žensk čisti in zrači zrno in prepeva. Ravnokar je priplul po Obu za nami parnik »Vladimir«, Potniki jo z ladje mahnejo kar po bližnjici črez pšenico. Neki ruski vojak in ena izmed čietilk se zgrabita in pre.meta.TMta po božjem daru. Sramežl jivost pretaka v Rusiji venomer solze. — Tam-Ie ob vodi perejo »fcov-tre«, razbijajoč po njih s širokim lesom. Uboge uši! Na barakah, kjer prodajajo meso, je naslikan velik vol, a sem opazi! prav tam na prodaj indi — kravje vime. Kruh neverjetno bel in zelo dober. Hleb iz sibirske pšenice oziroma moke ima res neki svojski, izredno prijeten okus. Vsem nam se je tako zdelo. Ob pol 12 se javim v kabini (ladijski sobici) ruskega častnika, ki smo mu bili poverjeni. Reklo se je, da dobimo kruh iu vsak za dra dni petdeset kopejk. Čakam in čakam do 4 popoldne, pa ne pričakam ne enega ne drugega. Med tem sin ruski kapitan (stotnik) in neki avstrijski zdravnik-ujetnik lepo v kabini sedela in pila in jedla. Sklenila sta že tedaj — premirje. Pohvalno pa naj omieuim, da je visela v kapitanov! sobici podoba Matere bažje, in da str, gospoda nazadnje tudi meni privoščila čašico čaja. Ko sem se opraariieval, da se ne moreni prime viki zahvaliti, ker ne znam ruščine, me je ruski kapitan »potolažil«; »Imel boš še dovolj časa, da se je priučiš.« (Nadaljevanje.) Poceni perje Preskrbite si za zimo pravočasno in po nizkih cenah perje za blazine in pernice » Trgovskem domu Stermecki. Din 10-86, 17-50, 28'— dobro mcSaao perje Bia 48—, S8-—, 100-— fine čišžesao perje Din 8t'— sivi puli, Din 148*— polpuh Din SS7-— beli puh Tone: »Kako pa kaj e tvojhn spanjem?« Tine: »S trata®. Niti takrat ne morem zaspati, kadar je treba vstati.« .SCHLA-tl •flSLHt Celje št. 19 Zahtevajte vsorce perja, ds se preprifet® o dobri kvaliteti, katera se Vam nadi po gornjih nizkih cenah. Dalje zahtevajte takoj veliki novi ilustrirani cenik z več tisoč slikami, v katerem najdeie vse, kar potrebutete in katerega dobite brezplačno. — Kar ae ugaja, se zamenja ali se vrne denar. DROBTIME Verea človek ne bo nikdar povsem 1*1 c tira« Katoličan živi že kot vernik v stroga urejenem svetu svoje cerkve. KržCantka modrost mu j« zvezda vodnica, ki sveti tudi pri njegovem političnem udejstvovanju in ga nikdar ne prevara. Za varstvo mladine. Policijsko ravnateljstvo v madjarski Budimpešti j« izdalo ukrep, da ne sme nobena slaščičarna, kavarna, restavracija ka gostilna »poslovati natakaric in strežnic pod 24. letom. To odredbo ji je narekovala izkuSaj«, da sc dekleta v teh službah zaradi bežnih znani preživljajo ie na druga nedovoljen« načine. Vseka prodajalka, natakarica in strežnica, ki »luži v podjetjih imenovane vrste, mota dokazati, da je stara vsaj M let, sicer mara sspuatiti svoj* mesto. Radi} na dno morja. Ameriški geologi JaJenje-ki, ki proučujejo zemljo) so imeli nedavno zborovanje, na katerem so ugotovili, da se po zadnjih poskusili na dnu Tihega oceana lahko sklepa, da laza ai morskem dnu plasti, ki aa dvaaajatksrai bogatejSe na radiju kakor skalovitl skladi v z*m-skl kopninl. Največji del radija leži aa najgloboč-}ih mestih oceana, daleč od brega. Učenjaki cenijo, da je tega radija za celo milijardo ton. Zanimiva ugotovitev. Pisali so, da so se ono ieto v jeseni zatekli mogočni tropi iantovfe a« Bavarsko, odkoder so jih * letali odpeljali v fui« nejSe kraje, da »e pogrnejo na nevero. Lastovice ao opremili » posebnimi obročki, da bi se pozneje preverili, če se bodo vrnile spomladi. Mnogi prijatelji živali na Bavarskem so imeli priffko overiti se, da so ee vrnile prav tiste lastovice, ki ao jih bili odpeljali na jug. Kdaj nem spanje koristi. Prof. Stockmann v Dukburgu je dolga leta raziskoval vzroke vedno bolj razširjenih živčnih bolezni lu dospel sto m" ključka, da so posledica napačne razdelftv® dneva in noči. Prepričal se jo po opazovanju v*8 ste oseb različnega spola hi atarosrti, da najbolj osvetf človeka spanje od 7 zvečer do polnoči. Ljusfji*, ki počivajo v teh urah, ue občutijo nobena zaspanost} v teku preostale 1» podnevi Preureditev »a* lega življenja v tem pravno hI kmalu povečal« splošno delavnost, cdjovornost ln dobro voljo. Stran «98 .DOMOI.JITB«, dn« 28. novembra 1S34 Stev. M. Po na&in zdravnikih la idravstvanth In-•titucliah 1« dokazano ta petrjaao, da Steklenic* 20 Din v lekarnah. Po poStnem povzetju 2 »teJtL SO Dia. Poatao KHjl«i»»t 17 poSlj« brezplačno »Fitoist dr.io.1., Zagreb I-7& 8««. ped 8?.tar. mu * m. vu. lw< mm jkcII XIX kremene rane. Dva listna ii* i raapetenim sit en« V nekem •trokovnem listu poroča dunajski zdravnik dr. Petrovič.!! o moiu, k: je 18 dni, torej skoraj dv* tedns. iivel i razpočenim src eni. Srce je utripalo v tem faeu z neverjetno iivljenjabo silo. Pri dviganju nekesra bremena je mladi moi hipoma začutil bolečino v levi strani prsi in dih mu je zastajal. Spravili so ga v bolnišnico. Znaimija ao kazala, da mu je počilo srce. Ko so ga po smrti raztelesili. so videli, da je res tako; iiv pa je ostal toliko 8aea le zaradi lega, ker je kri lahko uhajala v prs-bo duplino in ni ovirala dosti delovanja »iv-a. Oe-pra> gre le ju izjemen, izredno redek primer, v«n-oac (Jokasiije to iilavost ilovekovo. »SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugosiov. tiskarna. Neki zasebni uradnik, ki «e je po zvestem aiuibovanja umaknil v pokoj, je zadnji dan prejel zavitek od svojega gospodarja, ki mu je dejali »Vzemite to kot znak mojega spoštovanja do vas«.. Uradnik j« J«!jno odpiral zavitek v nadi na lepo nagrado, privlekel pa ie ven le gospodarjevo fotografijo. — »No, kaj pravit« k temu darilu?« .To je prsv vam podobno, je dejal razočarani uradnik. * Zakrajnik je dobil novega hlapca in za večerjo postavil predenj skledo gob, ki jih je sam nabral, »kako to, da samo jaz jem gobe?«, je vpraša!, ko je pogleda! krog sebe in videl, da Imajo drugi drugačno jed. »tj mi imamo gobe rajo za zajtrk«, je odvrnil Zakrajnik. Drugo iu-tro je gospodar stopil v soIh>, kjer je spal hlapet- ter ga vprašal, kako mu je. »O. izvrstno«, ie ia odgovoril. »Mica.« je dejal Zak rajnik svojt »eni v kuhinji, »le skuhaj jih. niso strupene-« ★ temniti pokret. — »Drage sestre!« vzklikne v«litelj«-a iesiskeg« pokreta, — »Boj. neizprosen boj za svete pravice ien do popolne zmage našega pokret a i Rada odgovarjam na vsako važno stami5isU> vprašanje. — »iVaga sestra,« zakliče mlada 5W4Wsditna, — ali bi nam mogli povedali, kje «<• kupili svoj krasni klofculc?« Moli ogrlaisnilc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ah vajencev In narobe. PSIBC flipiSFlif Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in ptan-kač katere pošiljam po pošti. Cena kilogram u plankače Din 40 ia sekire Din 20 . Za vsak komad prevzamem garancijo. Trgovci imajo popust MatovI Krmelj, Log, pošta škofja Loka. Oblike, psirtBiiii in usnjene suknjiče najceneje pri Ludviku Slaku v Dobrnič-u. SlatolBja, vseh "met" skih del in ima veseije do iivine, poštena, nad 20 let stara dobi slugbo » župin&ču. — Nastop 1. januarja Ponudbe pod šifro »Krški okraji št. 13.295. fita sisiails, ki poznajo peke In trgovce z moko Pers-sons Ljubljana poštni predal 307 FlVPililil, "suknjiče, obleke Itd. kupit,- najcenejše pri Pres erju. Sv Pelra cesta 14. fiD»šMi orodji kompletno, poceni pr< da Franc Mlakar v Saleku p. Velenje. Ranim 'el" ore-RKjJia hovi sa(,jkj 10—12 cm močni. — Andrej Kregar St. Vid nad Ljubljano 59. filHlfi 'e*"en n,'a" ""C®"i tilnico prodam po nizki ceni. Naslov v upravi »Dcmoliubar pod šl 13.2 » i.... 8 in pol meseca DrSHH, breia, dobra miekarica ss proda. Jakob Novak, Šiška 26. Jubilej »ličnih hodnikov. Meseci junije ijt, 1782 »o v Parizu na centi Rue de 1'Odeon Vu mtt stsme iilni, 'udi. p***'"0 y?dru«e -—-----J kovinske odpadke pla- čuje najvišje Fr. SfsipSca, trleiaiea. UitMgaita Oospojvettka cesta 1. »Povedal sem zdravniku, ds sem raztresen io pmzabljiv.« »In kaj je rekel na to?« »Naprej sem ron moral plaiati.« Nivs Cna Mijt ii m ^ s* fcran 3SLAtm - kjo&liafta, Emesreka it. i prve hodnike za peice, kar je v tistem času bllt prava redkost. Kmalu «o začeli delati obrestuj pločnike tudi po drugih pariAkib cestah, nakar j« ta zgled našel posnemovalce po »evllnih evropskih mestih. Se lela 1780 je odlok francoskega kra-Ija strogo prepovedal metati skozi okno na cwto pomije in umazano vodo. Ješ, da je to za ljudi, i( kaj takega dobijo na glavo, zelo neprijetno. Ta n». vada, metati pomije kar skozi okno ns cesta, jj bila menda v Par.zu aploino razširjena. Povzr«. čala je strašen smrad pa pariških ulicah. Zaradi tega smradu so se francoski kralji tudi preselili ii Pariza v Vereailles. »BOGOLJUB« najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljubi, Ljubljana, Jugosiov. tiskarna. Moi z enim očesom. — Bože moji zavpije rnz-buriena gospa v veliki trgovski hiši, ki je izgubili moža, —. iščem malega gospoda z enim očesom. — Milostiva, — ji seže v besedo vljjden prodajalec, — če j« g oo pod tako majhen, je bolje, da ga ilčeti z obema očesoma. ★ Manca: -Kaj pa kaj s tvojim mladim knjigir-aarjem za katerega se tako zelo zanimal?« Franca: »Oh, velik butec mora to biti. V knjigarni, kjer je zaposlen sem kupila že knjijs »Kako piSem ljubavna pisma«, potem dve kuharski knjigi in pa knjigo »Kako postanem dobra že na«. Pa nuslii, da se kaj zmeni? Prav nič.« * Dobernik je prišel na pošlo in vprašal, č« je morda kaj pisem ranj roštarica je pregledala vse predale, a aič našla. »Ali pričakuje.t« pismo?« ga je vprašala. — »Ne, tega ne, kdo. pa naj mi piše. ampak, zadnjič sem bral, da prida na vsakega Jugoslovana povprečno dvanajst pisem »g leto. In tako mislil, da povprašam sa udneseai domov mojih dvanajst.« Gaci: »Kaki«- vidisi. je iu pri t as prepovedal:'./ dtist: capitcno.s NaiaJtiij .Aapzk, p.-oia gospo«, ! saj ao bila t ranj todi prepovedana jabolka.« HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU - ŠUTtH n - leSTUfi HISfi JaaMtv« preseda reHfratni tnesek Tseh viog. registrovana zadruga t. neomejeno zaveze Sprejema branite« rlope ia jih obrestuje po docovorif d« 5% bini\ : > Ali se sic-er vedno sami brijete?« VlihcKec: »Ne vedno, kadar spim. ali jem, '»kra« gotovo ne.« i»ii mlsdite. srsje. jubečere 11-ritjs. Marpi«, teveriee, kapaje Sdravlt, Mubllnna rienjanife« j> Stanko: »Na. tu imaš, vzemi si dpr«< as«, kajenje sejn popo-lnoma npusiij.« Sitani o: »A. takšioa je ivoja žena?« D^Hjf Popisani Ms.sir.ak Joie. de i« v« v Ra- I rsall«. čiorcij«, s tem preklieujem vse govorice e dogodka v gostilni Kaplja Franceta v Radoralja kZ an(wiK>i)!ij. modela t935 je pra» ista. koi z laiijkiaii.« Pavel: »Kaj y>a?« Peter: » Da si ga ue morem kupiti.« ifr Minca: »Ka j napraviš, kadar vidiš zelo lepo dekle'« Tinca: »Nekaj časa gledam, potem pa ogledi..ce odložim.« Vse potrebščine za smučanje tn zimsko aipinishko Vam nudi: športna trgovin« ___, ALPINA Zahtevajte cenik! VT J ® 3 ~————- ^ižs^ Ljubljana. Tjrrševa cesta 7. Ofai»fct«e naiora^tavo Spornih ». to decembra »»54. izdsiateii: Dr. Urednik: Jože SoSisi: la Ju«o»!ov»asko tiskarno! K»re!