INFORMACIJSKI V3STNIK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA . MO V. ŠT. 17. 5. JTILIJA -(944. CENA 2 LIRI /LOvAN/ K A - BkATA IN - NA7A- BOP BA-Z NEArmi - omjALC i ¥ veličastni borbi naprednih narodov sveta za človecanske pravice dela velikih duhov na novo oživljajo in pridobivajo na pomenu. ^Se nikdar nismo poslusali Prešernove zdravi jice s takim razumeva = njem kot danes, ko sami ustvarjamo njeno slovensko in cloveČansko vse= Mno. Še nikdar nismo praznovali Cirila in Metoda s taki". uavdui£en jem kot danes, ko zmagovito dokončujemo bcrbs slovanstva z nenštvaru ki sta ji otoadva na kulturnem toriju postavljala temelje. Tisoč let sta bila slovanska apostola simbol botbe z nemškim nasi ljem, krutostjo, zvitostjo in verolomnost jo. Njuno delo danes tik pred razcvetom slovanskih narodov zanje kontne sadove. Posvečeno je s krvjo miljonov naših borcev, ki trohns od Ersta d© bregov Volgo v sveti slo= vanski zemlji, na katero ne bo nikdar vec stopil tujec. Delo Cirila in Metoda pada v dobo, ko so si Slovani na vzhodu Nem 6'ije okušali ustanoviti lastno države, ko so v neenaki borbi podla^li . To je doba, ko so Nemci prvič z veliko silo, z zvijačo, s podkupovanjem slovenske reakcije in izrabljanjem vere v esvajalske namene hoteli zbri sati slovanska ljudstva s sveta. Do Cirila in Metoda Slovani nismo imeli svojo abecede In knjige. Ciril in Metod, po rodu Grka iz Soluna, sta ustvarila slovanskim jozi= kem prilagojeno abecedo ter prevedla sa bogoslužje potrebne knjige v ma kedonskr narečje, ki je bilo je, ki je bilo razumljivo tudi drugim Slovanom«. Moravski knez Rastislav , ki je poskušal postaviti trdne t emu j Ije samostojni državi, ju je poklical na svoj dvor, da bi ustanovila slo uansko "bogosluzje1' in Moravsko tudi v verskem cziru osamosvojila od TTem= cev. Do tedaj so po slovanskih deželah sirili vero z ognjem in meČemiem ski duhovniki v ljudstvu nerazumljivem nemŠken jeziku. *£elika ..zasluga _al ovanskih^ap o s t ol ov _v_temA _ .bo t o la jz graf ikunoiafki ~e nakovr e dno'" >ul tur o* "7 ^§-gj^._dvignila prapor svobtdnega ra z v o j a" si ova ns kih _1 jud n tov a jz_do« Ig^^Jralfogge^cgi^ napore" tedanjih "slovanskih, kno § tislava _in_Koc 1 ia^za _££li t itfno _osamo gojitev 7 T dobi Cirila in Metoda vidimo v 3lovanskih~drzavih tudi začetek tistega zla, ki je borbo slovanskih narodov spremljal dr> ^nažinje^ dne. Ko so se pričeli nemi&i napadi na Moravsko se je Ras-uielav nedak Svcto= polk zvezal z osvajalcem in omogočil poraz domovine. Svetopolk, simbol slovenske reakcije se je .zaradi trenutnih osebnih koristi zvezal s nem Štvom in pomagal uničiti veliki politični napor Rastislavn in mogočno kulturno delo Cirila in Metoda. Prav tako kot današnja je ti:di tedanja slovenska reakcija sodelovala z okupatorjem pri izrabljanju /ere v pro t^narcdne namene* opolk je m nemško zahtevo namesto .Metoda pred= I.agal za moravakega škofa \Tlchi riga, zaupnika nem&ke države, ki je !Joto dette aeence izgnal iz Horavske in na tem delu slovanske zemlje -uničil Metodove kulturne napore» -a reakcija se vleče kot črna nit skozi ves zgodovinski razvoj. Sloi?anov, Danes pada boreč'im se narodom v hrbet v obliki poljskega^ifco lL-i.Lazi.ka, človeškega Tuke, češkega Hache, srbskega NediČaf hrvatskega Pave lica in slovenskega Rupnika o Le tista slovanska država, ki j a pra- vočamio uničila svojo reakcijo - Sovjetska Zveza - je "bila zmožna raz= viti vse svoje sile in zmagovita povesti slovansko narode v zadnji ,od= ločilni boj z nemškimi, osvajalci. Slovenstvo zmaguje 6 Nemški koles» tisočletni dedni sovražnik slo vansiva bo kmalu na tleh* Ni vac daleč dan, ko "bo s . pomočjo zave zrni = kov nemškemu esva jalnemu zmaju odrezana glava* ko se bodo po slovans » kem svetu prvič v zgodovini razcvetele močne politične tvorbe in onogo Čile širok ramah slovanski kulturi, katere temelje sta soustvarjala Ciril in Metod. Plevel slovanskih narodov - Svetopolkovi nasledniki - pa bodo iztrebi jeni s svojimi nemškimi gospodarji vred* Tisoč let je trajala borba za izpolnitev d od i s Si a Cirila in Me toda 3 tisoč let sno se Slovani up črno, neumorno rvali s zahrbtnim, zlo finskim pangermanštvon. Že se svita dan? ko bo zmagoslavna "vstala slo^ vatiska pravica, prvič v zgodovini oprta na slovansko rod'. Doslej smo Slovenci Črpali iz dela Cirila in Me1 ida samo navdih 3a kulturno in prosvetno dele® Danes se ju spominjamo v znamenju oboro žene borbe za na&o politično samostojnost, v kateri t? 3 bosta tudi na s a kultura in prosveta prvič resnično razmahnili. Nismo več samo kulturen smo tudi juna&ki narod, in spomin na delo, ki sta ga začela . slovarska brata, nas če bolj podžiga na končni obračun z nemškim osvajalcem. ^ Marija Vilfan. i i LJ.-ff * tmm hasmm P.deČa armada je prekosila sano "3 obe. ' Dne 24. junija 1944-« je šlo v svet Stalinovo povelje, da so čete I Bal o •:.šfca, I.',IX* in III, beloruske f rente pričele z ofenzivo na 400 km ^olgi fronti o Kom j 6 dni je poteklo od tega jja vsakodne no večkratno grmenje topov v Moskvi naznanja sovjetskemu 1 juaa-fcvT* ;r. vsemu sveta,3a se rde zastava zopet vije jo v Vitebsku, Orsi, 1 ^ileva, Slobinu, Bo= bru; .-ku in v tisočih drugih krajih v Beli RuBi;ii, -:'.nqte R^eče Aras.de pc so ze daleč naprej na zepadu in se bliža jo finska ? Vratom, ki voci= Z o v Kčn^^berg, Varšavo in Berlin. Titebsk, Orša in Mogilev so bile 2 leti u';rjevane trdnjave, ki jih je se letos nemški general Dittmar imenoval ir mzars-ji-e*"oi ključ k nenskenu vzhodncn.orskecu prostoru Ta ključ' ja nedaj v sovjetskih ro kah in DittmaSjeva napoved se "bo dobesedno Nek ruski general označuje ta poraz in div3£ nemških divizij v Beli Basi ji kot največji poraz v zgodovini vojska® I amce je na Bore= zini? ki so jo sovjetske čete dosegle, doletela usoda Napoleona. .i Titebsku je bilo v 40 urah uničenih 5 nemških divizij, nadaljnih 5 i? zmlel general E.okosovski pri Bobrujsku. V o t.i pada ogromno Število uje tnikov. CHERB0UR3KI POLOTOF. OČIŠČEN. Po treh tednih uspešnih bojev v Franciji so Amerikanalce 6ete zav= zele važno pristaniško mesto Cherbourg, Pri Caenu se vr^e hude tank-ovske bitke. Čim pade Cean, pravijo londonski komentarji, "bodo bolj odprta vrata v notranjost Francije in proti največjemu francoskemu pristanišču Le Havre. V Franciji je doslej samo en armadni zbor invazijskih &et. Ogrom= na sila se 6aka na Britanskih otokih in general Montgomery ."bo v kratkem pokazal Nemcem vso moc zavezniškega bloka. V ITALIJI PROTI LIVGRNU IN SIENI . 5« amerikanska armada nevzdrzno prodira ob sapadni obali in 3e lili za Livornu. Severno od Tras ime nekega jezera lomi srdite jSi odpor Nem= cev in se odloc.no pomika proti Sieni, Na Jadranski obali ima 8. angles= ka armada najtežji teren in najbolj žilavo obrambo Nemcev. Toda tudi tu sq Nemci samo umikajo. • iMA-mmrmk Se nedavno je finska vladajoča klika poskušala dajati izraza raz= burjenju, kadar so jo imenovali hlapca fasiati£r/; Hemcije. Finski "de s mokrati" so poskušali dokazovati, da vojskuje Finnka svojo vojao neod = visno od Hitlerja in različno od njega« Zdaj so padle krinke z obraza finskih vladajočih tolp. Soglasje med iinsko vlado in Ribentropom, ki so je z njo pogajal v Helsinkih, je jjrisl o do izraza v komunikeju, ki pripoveduje o popolnem razumevanju v vseh točkah. Kakor javljajo iz St.ockholma, so nemško čete £e vkorakale v Helsinki in je to rezultat pogajanj .Na ta na&in so finski Hitlerjevi hlapci popolnoma stopili v njegovo službo. Značilno jo priznanje finskega lista "Suomi Sozial-de= mokraten", da je Finska proti svoji volji zašla v vojno. Da, vladajoči finski krogi so išli v vojno proti volji naroda t Kako se bo končala ta avantura, ni nobenega dvoma« Finsko čflka kat^gtrgf in ftOBplno vml^enjo kakor njene berlinske gospodarje * Nemci ne morejo vec pomagati svojm "inskim podrepnikom. Pri Vitebsku so pokazali, kako malo možnosti imajo pomagati Finski« V najboljšem primeru bodo gostapovci branili vladno kli *o pred razburjenim prebivalstvom« ki so ga končno veljavno prodali Hi lerjevi Nemčiji«, POLJSKA REAKCIJA - ZVEST UČENEC G0BHEL8A. "Izvestja" z dne 29* junija pišejo; Ves svet z napeto pozornostjo in občudovanjem opremlja zmag«- pro= dirajob'ih sovjetskih Čet« Nezadovoljni pa so s tem prodiranjem krogi o* krog emigrantske poljske vladq v Londonu. Dne 24-» juri: j a je podtalni ra dio u SWIT M, ki predstavlja politiko enigratske poljsko vlade,odkri = to pokazal,'da je zvest učenec Gobbelsa? Povoda. C?e, da ima danes nem= ška vojska se mnogo svobode manevriranja in dal j v ugotovil, da se vrši jo vojne operacije na nezadostni količini front, pcedvsem pa, da se &u= ti neaktivnost na vzhodni fronti. Poljski pani, izza Zaglobe še v svoji nezadovoljnosti pritožujejo nad nezadostno aktivnostjo Rdeče Armade. Za ros prizor, vreden bogov. SMRT NEMŠKIM OKUPATORJEM IN DOMAČIM IZDAJALCEM ! Zj AJ PKIPRAVLJAJC PREESEMISKE VOLITVE. I»ne 26. junija jo bil v Chikagu shod republikanska stranko, na ka terom jo bil izvoljen za kandidata pri bodočih predsedniških volitvah ncwyorski guverner Dowi3. Shod je ostro kritiziral notranjo politiko Iloosovelta, kandidata demokratsko stranke. V okviru republikansko stran ke so je pojavila struja, ki zahteva takojšen mir in kompromis 3 hitler jevsko Nemčijo. Ta struja pa ni javno nastopila na shodu, ker se je za= vodala, da milijoni amerikanskih volileov zahtevajo vojno do zmagovite® ga zaključka in popolno izvedbo sklepov teheranske konference-. Tudi bor ba za predsedniškega kandidata v ZDA bo pomjnila samo utrditev zaveznic Škega bloka. PRIMORSKA DOŽIVLJA GPOIODtjSTVA Žvabi in njihovi hlapci zo nekaj časa znašajo svoj 3rd na Primor- sko. Morilske in pozigalsku tolpe krvnikov, ki so baje v večini prime.. = rov ene in iste, upadajo v jrimorske kraje in vasi zdaj na severu,zdaj na vzhodu, zdaj na zapadu. Spremljajo jih ogenj in kri, grozote brez pri mere. Ukloniti hočejo borbenost primorskega ljudstva za svobodo. Zagoto viti si hočejo prometne žile, ki tečejo skozi dežele za umik svojih po= raŽenih armad. Hkrati pa se za vse poraze, ki jih dobivajo oc! rrr+izan=s ov kruto mai^ujejo nad mirnim prebivalstvom* Ti "junaki" nimajo toliko poproma, da bi se z .na3imi borci spoprijeli v odkritem boju. V dobrih treh tednih so zagreSili toliko grozodejstev,da mi jih ja na tem mestu nemogoče našteti. Toda vsa so zapisana do podrobnosti, do poslednje žrtve in pozgano hiŠe, glas o njih gre v širni svet. DoŽi veli so svoj Žrni dan Brkini, kjer je bilo oplenjenih in do tal požga = nih 6 vasi: Gaberk, Huje, Zajolžje, fominje in PodbeŽe, vsega 27^, hiŠ z gospodarskimi poslopji. In to Še ni najhuje. Padlo je tudi 66 žrtev , med temi starci in otroci. Ne samo pobite,tudi Sive ljudi so motali v o gen j plamteČih domov. V Gornjem Cerovem v Brdih so Nemci postrelili 10 taloev. Med temi tudi nekega kmeta pred očmi njegovih otrok, Nemci in la&ki kvesturini iz Trsta so požgali vas Gabrovec in pobili 9 ljudi. 0= plonjeni in dc tal podgani sta bili va3 Volšcica in Sela .na Kr asu. V go riŠki okolici je bila upepeljena vas VenišŽe, 2 5 hiŽ z gospodarskimi po slopji, v Prva6ini pa je zgorelo 7 his s hlevi in živino vred«Na ~ minskem so neinžke zveri požgale vasi: Šebrelje, Jager^e, Reka, Otalez, Lažno in Pljučno ter pobile veliko ljudi. IstotanL so dvema ujetima par= tizanoma živima izkopali o&i in jima na to s sekiro odrobili glave. V RenSah so zagrenili bogoskrunstvo, o katerem smo poročali žo v zadnji številki. Oskrunili so tudi cerkev v Jager^Žah in Sebreljah. I'r± vt-h teh pohodih so odpeljali s seboj mnogo ljudi, povečini mladih deklet. Strahotna so ta dejstva, grozotne te številke! Pred menoj ležijo fotografijo, ki so jih partizani zaplenili išvabom. Ti dokumenti dokazu= jejo, da so ti razbojniki niti malo ne sramujejo svojih dejanj. Nas. = spi^otno - se ponašajo so z njimi. Cinično so se fotografirali med svojim zverinskim dejanjem. Ena izmed fotografij kaže čšvabskcga divj"V., ki 3toji na pragu nizke hiSo in podtika ogenj v streho, pred his o pa lezi na j)0l razgaljena mrtva Ženska. Z grozo se vprašujemo, kako je ac^rSo, da človek pade tako globoko? Ali 30 Žo ljudje? Ic po imenu in vnanji po dobi so že ljudje, v resnici pa so divje zveri in jih bo dolutol" usoda divjih zveri. Obtožujemo jih. KažOJ ■ ±. 'ju.zcn pri do! Zavezniki 30 na moskovski konferenci lanskega oktobra slovcsmo izjavili, da bodo "oni nemški vojaki, oficiriji in (Slani fasisticne stranice, ki so Lili odgo vorni za storjena nemška grozodejstva, uboje, in ropanj?. , ali so pro = 3t0v0lj.n0 sodelovali pri njih, odvedeni v deželo, v katerih so bili ti zločini storjeni, kjer bode sojeni v skladu z zakoni osvobojenih do žel in njihovih svobodnih vlad.« Ta izjava je bila gromek, svarilen opomin v/5m razbojnikom. Ako ga ti niso hoteli slišati, tem slabse za nje..Mi smo ga slišali. Trpimo, a zbiramo gradivo za dan sodbo.Ta pri de, zakaj ze se bliža z naglimi koraki. Z velikim udarcem, ki ga do=» bi j o Nemci, smo bliže, svobodi, bliže dnevu l:o bomo predložili račun : Plačaj, krvnik, za svoja grozodejstva! Primorska zemlja I Primorsko ljudstvo! Težko mi je za nju, von = dar me^ navda jata s ponosom. Primorci ne klonejo kljub strahotam, ki jih doživljajo. No nasedajo zlobni propagandi, ces, da so partizani krivi njihovih .nesreč, ostajajo zvesti osvobodilnemu gibanju.Trdno ve rujojo v skorajsnjo svobodo, za katero prenašajo tudi najtežje žrtve. Bili so'vedno dobri Slovenci, bili so vneti jugoslovani, in so se bcilj danes, ko vedo, da gre za boljšo Jugoslavijo, boljšo kot jo bila prej snja. Zavedajo se, da je njihova svojoda in sreča zagotovljena v tesni povezanosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Se bo morda pri= 6el kak vihar nad deželo, a to bo zadnji. Na nas i zapadni meji ze sto ji mo&na vojska maršala Tita,ze lesen branik nabili pridobitev za ee.no toliko žrtev. France Bevk. Jv Ciril h Metod vzornika shvavsRe duhovščino. V apostolskem delu Cirila in Metoda, ki ju enako oasti Vzhodna in Zapadna Cerkev, je podanih za vso slovansko duhovščino toliko vs= gleclov pravilnega in uspešnega delovanja pravih narodnih duhovnikov , da nikakor ni odvečf 60 slovenski duhovniki, člani velike slovanske družin^, ob njunem prazniku v skromnih besedah pregledamo svoje duhov niSko delo za slovenski narod. Puhovnik^ora^ sv2A .•limiti'' ^a3i otn, bila Ciril in Metod ne slovanskega, grčkoga rodu, sva v svoji apostolski gorečnosti In v pravilnem umovanju duhovniškega poklica tako spojila s slovanskim na= rodom, 'da ju po pravici štejemo med največje slovanske narodne duhov= niko. Vse njuno delo preveva taka ljubezen do ljudi, katerim sta bi = la poslana, da morimo r^či; bila sta vsom vse, bila sta del tistih,ka tere sta z besedo in vzgled uc:l.la in katerih nista zapustila ne v nesreči, ne v žalosti« I11 v ccm je ta njuna vulika in prava dn = hovni&ka ljubezen do svojegr naroda, katera naj bo vsom v vzgled? Y $2 £ fe. iir-P£1)1$i k jurkoli ^in _kadflrkoli. , In na vprašanje kako naj duhovnik pomaga, je pravilen odgovor fdi:ic ta da jo prav ljubezen vselej in povsod tako iz-najdljiva, da najde pot in naSin k pravi pomoli«.. Iz življenja svetih bratov vidimo, d^. k j le ljubezen do zaupane mu erede potisnila Cirilu v r )ko pisalo, s k-to = rim je zapisal prvo azbuko in knjigo, le ljubezen ju je gnala na dolga misijonska pota, na pota v Rim, le ljubezen je dala Cirilu odločno ne ustraSenost, s katero je svojim Slovanom branil v Ogleju in Hinu bo ^ goslu&je v narodnem jeziku, iz ljubezni do dus j^ Lil nadškof iletod^a prt v jeci skuro tri leta in se in se bi mogli naštevati. Dovolj vzgle dov za.nas vse slovenske d Jiovnike, obenem pa tudi razločen opoiiiin,ka tera in kakšna je nasa dolžnost v teh velikih dneh, ki jih' preživlja nas narod. Globoko sem prepričan, da bi danes živel nadarjeni in učeni Ciril in spretni organizator prve slovanske nadškof i je Metod, da bi ji v.oa ljubezen do trpečega slovenskega naroda pokazala pot med narod in za narod, čeprav trpljenje in bridkosti teh dni, zato pa tudi z naro ° dom v veselo veliko nedeljo Vstajenja. In mi slovenski duhovniki? Ne v/ y samo da vršimo to, kar sicer moramo, nic manj brez srca in smisla za korist svojega naroda kot sitni in nepriljubljeni uradniki, temveč de= lamo in počenjamo tudi stvari, ki so narodu v škodo, da ne rečem hujšo ga* Na^ nam V3em slovenski duhovnikom vzgled svetih bratov in njuna priprosnja v nebesih uravna vsa nasa pota in dela njegovo ko ris t in srečo. Iz naroda nas je namreč veliki Bog vzel in za narod nas je postavil, je.._delsvojega naroda in kot tak dolzan narodu tudi ^oko ro, Do popolne zmede in mnogih dejanj nevrednih slovanskega duhovnika, je pripeljala prav napačna misel', da je duhovnik zaradi vzvisenosti in svetosti svojega poklica vzvišen nad narodom. Iz tega naj bi potem sle dilo dejstvo, da duhovnik za usodo svojega naroda ni odgovoren, ali pa, da je edino on prvi in poslednji poklican narodu kazati pot, in to tak ono kakršna se zdi samo njemu prava. Ne tako! Duhovnik ;je kot Človek del svojega naroda in kot tak dolzan^slediti pravilnim željam, strem = ljenjem in zahtevam svojega naroda, željam, ki so v skladu z "Lozjo in nf-,r£vno postavo, pa bodi njemu kot človeku vsec ali no. In slovenski narod se danes bori za svobodo izpod jarma nemškega suženjstva, saj sta ze sveta brata pravilno pokazala našim pradedom, da jo tak ;jareiii nu clo ves-ki in sta se proti njemu tudi borila* Brez vsakega pomišljanja je odšel sv. Metod v Rim, da pridobi svojim Slovanom samostojno slovan = sko nad&kofijo in jih s tem reši duhovnega in telesnega suženjstva no mskih osvajalcev* pa čeprav v ijiadskof ovskii in škofovskih oblačilih, In ce je to storil človek, ki ga častita ob'e veliki Cerkvi kot svetnika, ali je danes boj proti tistemu nemškemu zasuznjevalcu našega naroda du hovnika tako nevreden, ali celo ni v skladu z njegovim poklicem, t'a je današnji slovenski duhovnik morda dolžan te borbe se vzdrzati, jo ovi= rati, ali dajati s svojim vzvišenim poklicem cclo moralno oporo fasi = stičnemu osvajalcu?! _Gloven3lra_d\i}ao-va cirLa k o sv ob odi t v i ŠLO v enskcga_nar oda? *~Ce~ob~prazniku slovanskih apostolov, velikih in pravih borcev za osamosvojitev slovanskih narodov Volike Morave in Panonije izpod nem« skega jarma, hočemo narediti se to bilanco, pridemo do žalostnih in z° slovensko duhovščino naravnost poraznih zaključkov. No samo, da cclektip na slovenska duhovščina ni storila ničesar za osvobojenje naroda tem - več mu ;je tudi v neštetih primerih skočila v Jhrbet s svojim izfltjal= skim početjem. Ce motrimo vsa ta izdajska početja slovenske duhovščine z narodnega p" tuai strogo moralnega gledišča, se njihova izdaja, kot po drugi strari n^jinova nedelavnost, brezbrizno3tvin narodna nezavod=» nos t ne da opr av i c i i i prav z nobenim agrumontom. Ce dane 3 vsi ti izda= jalci ta svoje početja skusajo opravičiti in utemeljiti so tako z vor= skega in bogve kakšnega 3talisca oe, je to samo dokaz, da jin vest so o?ita in da bodo za vse to morali dajati enkrat tudi pred narodom kcc pred Bogom težak odgovor! Ce namreč človek dela prav, mu vest ne Ccite frvo^. po&=rt-jo tudi no- vpo^trebraje nobenih izgavo = rov. Lo kakšno mesto "bo tem prodanim in nevrednim dal v bodoče slovenski narod, ki stoji danes na pragu svojo svobodne domovino, katero pa si je priborilJarez_njih in kar jo še huje, moral si jo je priboriti__ tudi £roti_njim. Kaj bi se ob tem slovanskem prazniku vprašali vsi ti na= redni izdajalci - slovenski duhovniki tudi to, kdo bo popravil vso veliko škodo, ki so jo s svojim početjem prizadejali tako svojemu narodu kot ka= toliŠki Cerkvi na Slovenskem. Slovenski narod gre v svobodo in kam boste £li vi, izdajalski slovenski duhovniki? Dovolj vzgledov in pobud za življenje pravega narodnega duhovnik?, najdemo s slovenskimi duhovniki v življenju sv. bratov. Naj pa ne ostane= jo samo knjižno, ne življenjsko lepo branje, tenveČ stopimo na njuno si = cer teŽko, a za slovenskega duhovnika edino in pravo pot! Dr. Metod Mikuž, verski referent ^ ^ f f pri glavnem Štabu NOV in POS . Sbce ,cL& ooxjcitzzja xio$ se vršili v zapadni Bosni med VII. nemško ofenzivo. Objavljeni rezultati jasno kažejo, zakaj je propadla zadnja ofenziva nom= Ških Žet. 8*000 ubitih Nemcev, ustašev in Četnikov, velik vojni plen in mnogo uničene sovražnikove vojne tehnike, vse to je moralo dovesti ti o zlo ma nemške ofenzive, ki se je vršila na ozemlju Bosanske Krajine. Boji, ki so se vršili v zapadni Bosni in ki 3e Ša nadaljujejo so zahte/ali od na = ših borcev veliko vztrajnosti, hladnokrvnosti in požrtvovalnosti. NaŠe bii gade in divizije so tudi tokrat pokazale, da imajo vse te lastnosti in da se znajdejo v vsakem položaju. Naše enote, ki se bore v zapadni Bo3.ni, so podpirale tudi enote, ki se bore na drugih frontah v Jugoslaviji. Da so zadajale sovražniku velike izgube ter preprečevale premeščanja in koncen= tracije sovražnikovih Čet .na enem mestu. Poleg tega je nudilo uspešno po= mo£ našim enotam v zapadni Bosni zavezniško letalstvo, ki je napadalo so= vraŽnikova oporišča in kolone na pohodu. Po polomu nemške ofenzive se je položaj v zapadni Bosni spremenil, ker so naše enote vzele na veČ krajih pobudo v svoje roke in niso pustile sovražniku, da bi 3e utrdil na ozemlju, katerega se mu je posrečilo za#a= sno zavzeti. Glavni boji se vrŠe v frontnih odsekih KraŠevo - ro.inica &or, Vakuf in na komunikaciji BihaČ - Bos. Petrovac - Drvar. I* odseku Kraševo - Fojnica - Gor. Vakuf je sovražnik z močnimi silami poskusi zav zeti položaje naŠih enot in se prebiti na osvobojeno ozemlje. Vsi ti napa di pa so bili zaman, ker so se naŠi borci močno upirali in prizadejali so vraŽniku velike izgube. Tako so samo na frontnem odseku med Prozorjem in Ramo pustili na bojiŠČu 230 mrtvih vojakov in oficirjev. Prav tako občut= ne izgube trpi sovražnik zaradi napadov naših enot, ki neprestano drže pod ognjem odsek Drvar - Bos, Petrovac - BihaČ. Samo pri enem napadu na nemško motorizirano kolono, ki se je pomikala proti Drvarju, so naši borci uniči li^.16 tovornih avtomobilov, 2 tanka, 2 topova, 1 oklopni voz in mnoge mu= Borba.-za ifia jevioc-s^. nadaljuje Z boji v^sapadal. Borili so ozko povezane operacija ^a&ih dni Bosni.* Čeprav razpolaga tukaj sovražnik z močnimi silami, je primoran dovajati nova ojacanja, ker so naše enote dosegle celo vrsto resnih uspe= hov. Po zavzetja Vlasenice, Srebrnice in Drinjače ter drugih mest na levi obali Brine so nase enote likvidirale vsa sovražnikova oporišča med Tuzlo in Zvornikom in so zapletene v uspešne boje na Majevici. Poleg tega sodru ge naŠe enote ponovno zavzele Po£o, Cajnice in 'Ustikolino, S tem so z ju= žne strani spravile v nevarnost nemško - ustaska oporišča na progi Saraja vo - ViŠegrad, V vzhodni Bosni polaga sovražnik največjo važnost na Maje= vico, kajti Če nase enote likvidirajo vsa sovražnikova oporišča na l a^evi ci, bi brez vsake težave očistil© vso Posavino in Semberijo. Nemci in usta ši, katerim pomagajo cetniki Keserica, krčevito drže svoje položaje na Tfla jevici in, da bi se obdržali, dovažajo nova ojacanja. Zato so tulca j sov.*a žnikove izgube največje. V šestdnevnih bojih so naši borci uničili na Ma= jevici 1 .500 nemških vojakov 1 n oficirjev ter arhiv in dokumente Ž ta1,"i 27 nemškega polka. Srbija vedno močneje udarja V Srbiji dobivajo, potem ko so se formirale .nove divizije in v. Je c= note neprestano naraščajo, boji vedno večji razmah, zaradi česar so okupa torji, Nedic in Miha j lov i 8 primorani metati v boj svoje glavne i J. e . T \o so bili bolgarski okupatorji primorani premestiti eno celo divizilo . = seka Užice - Cacak na Jablanico, kjer se sedaj vršijo najsrdi o ; 3i boji . Lep uspeh je dosegla neka naša enota, ki je pri Lajkovcu uničila sovražni kovo letališče, in na letališču pet letal, 10,000 1 bencina in 20 kamionov, V bojih pri Leskovcu je bilo ubitih mnogo sovražnikovih vojakov in oficir jev in zaplenjena izvostna količina sanitetnega materiala« V 'Pžanisu na progi i is « Sta las je bil uniSen vlak in Železniška postaja« Pri tem je bilo ubitih 3.5 sovražnikovih vojakov, doŠim je bilo veliko Število ranje= nih* V vzhodni Srbiji se prav tako vršijo srditi boji. TuJ; j so :iaČe eno- te pri nekem spopadu uničila 500 sovražnikovih vojakov in oficirjev in za plenile 25 težkih strojnic, minomet in drug vojni material. Pri ifzicu so .naŠi borci iztirili vlak in osvobodili 40 mladincev, ki so takoj vstopili v vrste Narodnoosvobodilne Vojske. Sovražnikove sile, ki so v Srbiji, so Že zelo demoralisirp.ne. posebno po izkrcanju zavezniških 6et v Franciji. Demoralizacija se poeeh.no l-^e.v ČetniŠkih vrstah ier med bolgarskimi vojaki in oficirji, letniki, ki so hi li prisil!no mobilizirani, Žele preiti na stran Narodno Osvobodilno Vojske zaradi Čoaar rodvzema MihajloviČ najstrožje ukrepe proti letnikom, k j. ona huje j o pli poskušajo preiti na stran NOV. Vojaki nekega bolgarskega bata= Ijona in 70 bolgarskih oficirjev se je predalo naši 24 srbski diviziji. V Slavoniji in Sremu minerji na delu V Slavoniji in Sremu nadaljujejo naše enote z uspešnimi operacijami na sovražnikove komunikacije. Samo v enem tednu so nasi bore" uničili na progi Zagreb ~ Beograd 9 vlakov in 30 lokomotiv. Pri Pakracu pa so uniči. = li 5 lokomotiv in 65 vagonov. Uničenih je prav tako 7 Železniških mostov in proga je porušena na 267 mestih. Poleg tega se vršijo v Slavoni^- ...i pri Vinkovcih in na Bilogori. Brigada "BraČa Radica" je tu uničila 80 u = staŠev. Prav tako se vrše boji pri Slavonskem Brodu in pri Da ravan:. V mu so naše enote v odgovor na napade Nemcev na Drvar uničile 10 vlakov, 9 lokomotiv in 103 vagone. 5 železniških mostov in porušile mnogo kilometrov - 9 - ' -proge , Pri teh'akcijah jo bile uh.it sovražn^ovrii v-oiak-' ir c-Acir jGV. V Gorskem Katar ju zopet borbo Ha Hrvatskem, so naše enote ponovno očistile od sovražnika Koraun in Bani i i in vrže bo;je z mo.oni.mi sovražnikovimi silami v Liki in Gorskem ICo= tarju, V Gorskem ICo t ar ju je XIII* hrvatska divizija pregnala sovražnika iz Delnic, Lokev in Mrzlih vodic, kamor so Nemci pripeljali nova o jahanja, da bi ponovno vdrli na osvobojeno ozemlje* Prav tako nadaljujejo Ncmci s koncentracijo svojih bet v severni Dalmaciji. Zavezniško letalstvo je v zadnjih desetih ftne^ Izvršile celo vcc:o uspesnih napadov na sovražnikova oporišča v nas i deželi, na kolone, lad = jevje in oporišča ob Dalmatinski obali. Aia-sh/enstih bojiščih srd 112 borbe 5im bolj jih stiskajo zavezniške čete Nemce iz Italije, tem večjo vi •'most dobiva zanjo Slovenija« /omimikac.i jo v Sloveniji .posta jajc aanje življenjsko važne Zato so se v zadnjem času z besom rar.jj.no zveri vi\,li proti našim enotam, ki so jih prikovale v njihove maloštevilne brloge. Ne Dolenjskem .je XV, brigada 21, junija po o= gor&nih celodnevni}: borbuh "i. rvie.irala penf ojanko Križ} * o? s nad TiŽnjo , goro. Junaški borci' :.v plen veliko v o;, ne ga m-vt..-r-al.-. V tej borbi so j vi posebno odlikoval z 6 sobne Iv ibrošt 'jo komandant XV divizije pod rcl= kovnik J-Iocerar Franc - Ciril, I'jegev silknjic in Skorc* ji :.o bili aad 20 krat prestreljeni. Vzdolz komunikacije Ljubljana - Grosuplje - Novo mesto se borno z vero srditostjo nadaljujejo, J-omci in £vabc,bra»e i J v,.., i »pada jo iz Grosu plja, Stilne in St,Vida, prihajajo 'iz Litije, pro. o oje mino Leskovoanad Višnjo goro in po Temenici do', tni. Toda ene te XVII ;n XV, divizijo jim no dajo do sape. ■» Na_Notranjskem sta N JtraajokiL odred ..Ln IV' bo o.: la '.Matija Gubec11 po 5 dnevnih težkih borbah, v katerih, je sodelovalo 4- - 5*00O Nemcev in :1va= hobrancav s tanki in oklepnimi vozilo iz vseh postojank (Rakek, Vel.Ls&oc, libnica, Kočevje, llir.aka Bistric » razbila vso njihovo p vi z uso, da 1 c „ novali .novo postojanko v Kov i vasi na Blokah in jih prisili a k begu na= .aj v postojanko, V teh borbami j3 imel sovražnik okrog 200 m *tvih in ra = onih. Naši hrabri borci so zaplenili s 5 težkih min omotov., 6 težkih stroj lic, 9 lahkih strojnic, 120 puok :i.n mnogo drugega vojno ga masoriala. Posebne poliva.'.o za >e cd1, io.no operacijo sta zaslužila komandant No = tranj^ke/ja odreda kapetan Furla i Ivan - Drago, ki je junaŽko padel na c'"lu svoj i. Ji borccv in štab Gubčove brigade, ki nU napeljuje major Hribar Jan , . ITa^Primorskem. se rušijo železnico in ceste naprej. V'Vipavi je bila Vipavskem grada uničena nemško - svabobranska posadka. TTa_Croronjskem 3COII, divizija hrabro odbija vse poskuse Nemcev, da se. •obijejo na Jelovico in na Šolsko planino. Proga Ljubljana - Jcscnicc je neprestano prekinjena. Tako so bili mod ._ahjem in Podnartom uničeni tri je mostovi. Tudi na Čitaj££Sk<«E niso Nemci na vlakih varni. Bat al jen XI, "Zidan L-oovo brigade" je tik pred Mariborom med Falo in Rusai-i napadol vojaški \lak, pobil 32 in ujel 12 ITemcev, večinoma oficir jov in pod oficir jev. DO \- o (i r/"^..I KK ^jj i Izvrsni Odbor llSS je gorovrio obhodil Hacka» >'rc3 kratkim e i.-^l Iz= vršni Odbor HSS svojo drugo sejo* Ta seja je zelo važna, ker je r a~cisti= la mnogo vprašanj in zavzela odložilno stalisco do nazadnjaških •'■' n sabo = terskih elementov okoli Mačka,. 10 HSO s* t; ji ca"'.. > c J-j cct a.,,uno-li= ni ji Narodno Os* vo ji resoluciji ob3oja Mačka,. ki je - 29.9.1939. *>rez vprašanja ljudstva in pristanka G-lavnega Odbora HSS skle= .nil sporazum s princem Pavlom ne pa s srbskim ljudstvom, poost.iil • zakon za zaščito države, uvedcle preganjanje' delavstva in koncentracijska tabo»: rišoa na Hrvatskem. Za tem je podpisa?- trojni pakt ter se tak*" i na to oko ristil s prevratom, ki je bil izveden proti trojnemu paktu, 3\ jo nekaj dni na to moral• izročiti oblast ustr.seia* Mačkov poziv k sodel;//nn ju\z a. = sta&kimi oblastmi ni bil usoden semo za HSS, katero je v tem času zapustili marveč tudi za obstanek hrvatskega .naroda in za nadaljne slairno življenje s Srbi. HSS je v NDH ostala brc z besede in vpliva na politiko življenje. Tedaj je nastopila Komunistična Partija in organizirala ljudski in narodno osvobodilno gibanje. Po sklepu 10 v Pr&kem 12.10.1943» irsi sodelu je v narodno osvobodilni borbi v vseh njenih .manifestacijah ii slednjič v edinem narodnem predstavništvu Hrvatske' ZAVN0H~u« Sodelovala je tudi pri II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu*. V resoluciji .nadalje 10 povdarja, da v vatskem ljudstvu krepi sodelovanje v narodno osvobodilnem gibanju, tol= ma£i njegove ideje z načeli bratov Badica ter bratsko sodeluje s Sr"->i _.n Komunistično Partijo. 10 HSS y, novoizvoljenim predstavništvom na celu bo krepil delo HSS povsod, kjer žive Hrvati, da zadnji njen pristas stopi-v vrsto Narodne osvobodilne borbe, • Skrb za _zdravstvo med civilnim prebivalstvom na Hrvatskem. ZAVNOH je takoj spoSetka ustanovil poseben zdravstveni odsek. Posebne zarr.vstvpne; e . kipe. na terenu so skrbele za pobijanje nalezljivih bolezni, : ambulantne preglede, za brezplačno zdravljenje ? za izvodto teoajev, ki naj 'oje sa nitet.no osobje po okrožjih itd* Te ekipe, 15 po številu, so v za-^gih 6 -mesecih cepile v Liki, Koraunu in Banji okrog 10,630 ljudi proti trebušno mu tifusu, ozdravile 13.430 ljudi srbečice, izvršile nad 9-500 ambulant = nih pregledov in 803 hI?ne ob iske 1 ime- i.o 2.00 nastankov s 7 900 osebami in razušile 6.500 ljudi m 1.258 bi s* .Vendar te ekipe ris o.. mo^Ao zadostovati za vse osvobojeno ozemlje, ICo so narodno osvobodilni odbor: -Ino trdneje prijemali za delo, so prevzeli tadi skrb za ljudsko zdravje- Okrajni in o krožni odbori so ustanovili posebno zdravstveno odseke, ki s pomočjo rtre kovnjakov rešujejo vsa zdravstvena vprašanja* Ti odseki 30 tu u\ v Havo= ni ji ustanovili ze tri bdnice za nalezljive bolezni in 8 ambulant, .imeli 28 higijenskih tečajev, -'izvili ve.liko propagando z letaki S.n atenskimi časopisi itd. Tako se je utrdila mlada organizaci ja civilnega zdravstva na Hrvatskem in zanjo uspehe v dobro našemu civilnemu prebivalstvu in voj ski. agitira po Italiji za Mihajlovica. France Svctek, predsednik "Splošne delavske strokovne zveze za Slovenijo" in olan SNOS-a, je dal za RS J izjavo v kateri med drugim pravi: Topalovi= . eeva družba je ves cas po prvi svetovni vojni storila vse, da odrino V"ud stvo od vpliva na državno oblast, zatre njegovo samozavest in skratka uga si domovinsko ljubezen in s tem smisel za njegovo obrambo. Sccialnj d«mo= krati smo se od prvega začetka priključili narodno osvobodilnemu gibanju. Prave svobode narod nikoli ne dobi v dar in mu je nikoli ne pokljni dipl o macija. Zato je jugoslovansko ljudstvo ustanovilo NOV pod Titom in irvr = - 11 - v ^ V «/ &lo vse, ki so mu preprečevali in se skusajo preprečevati, da se uveljavi v njem zavest človeškega dostojcjistva in državljanske časti. Žrtve narodi 10 osvobodilnega boja, v katerem sodelujemo kličejo vse res iskrene social lne demokrate v borbo in na na pota, £>o katerih hodi Topalovic. Vdor v Evropo ter ofen siva v Italiji in na vzhodu so zamajale Nedicevce in cetnike. Iz Hediceve vojske je doslej ob prvih vesteh iz Francije dezertiralo nad 500 vojakov in oficirjev. Deloma so se vključili v KOV, deloma pa so storili samo pol koraka. ProobleSeni v civilne obleke čakajo v Beogradu ali v svsojih doma Sih krajih, da mine vojna, RS J jih poziva, naj si vzamejo za vzgled tiste srbske oficir je t ki so ze tri leta borijo v vrstah Titove vojske za osvo«= boditev Srbije. Iz Istre. Ko se je 1 . aprila na gori TTcki vršilo zborovanje mladincev in mladink, katerih je prišlo nad 800 iz vseh istrskih krajev, je bila u~ stanovi jena I. hrvatska Istrska brigada. Imenovali so jo po Vladimir ju Cortanu, ki so ga ustrelili fašisti po obsodbi izrednega sodisca. Ta hrt« gada rusi ceste in proge, napada okupatorja in izvaja široko robilizacijo. Dve mladi Italijanki iz Buj, ki sta se udeležili zborovanja na Uoki, so fašisti zaprli in mučili in ko nista ničesar izdali, obe ustrelili. Njuno junaštvo navdihuje borce in vse ljudstvo Istre z enakim duhom nezlomlji- ve vztrajnosti v borbi prati fašistianemu nasilju, V okviru tekmovanja VII« korpusa vodi v izvajanju splosne mobilizacije Istrski Odred in Komanda me sta Koper. NAD BERLIN . Ilija Erenburg je v moskovski uPrav= di" objavil cla.iek, iz katerega pri= našamo ta izvleček. Inozemski dopisniki z radovednostjo opazujejo nas položaj. Rdeča Ar~ mada se pod vodstvom Stalina pomika naprej in osvobaja mesto za mestom dirajoc na zapad. Sedaj ne gre za Minak, Bobrujsk, Litvo, ne, sedaj bojev nik ve, da koraka nad Berlin. V treh letih smo se naučili korakati in na= Sa ofenziva se ne bo ustavila. Mi korakamo družno z našimi zavetniki. Tre ba je dokončno uničiti nemškega okupatorja. Ni objestnost kar nas žene na prej, ampak solze otrok in mater. Za nas je prav tolikšna radost iti v Littvo kakor v katero koli rase mesto, Tan vidi-io m ulicah in hišah ve9 nizkotnost Nemcev, v Berlenu pa se bo odražala n .jc. zmaga. Opazili jo bomo aa vseh predmetih, le na sovražnikovem obrazu ne. v Mi ne vemo, kedaj se bo končalo nase napredovanje, vemo pa, da se bo končalo z zmago. Mi vemo, da bo junij 1944. kakor julij 1941. zapisan v zgodovini, Oldnncb /iorrioho/rvz&rri Vase rtonaie skrbi, kaj bo z vami. Ko ste jo pred meseci potegnili z uoma in odšli v nernSke postojanke, so že mislili, da ste si s tem rešili življenje. Bili so pod vtisom nemške ofenzive, menili so, da bo nemška voj aka do kraja pokončala na&a partizane. Skrivali so vas pred nase mobilize cijo, končno pa vam napolnili nahrbtnike ter vam voScili srečno pot, upa= job, da se boste najceneje prebili 3kozi to težke čase v domobranski un ki ji pošiljajo veliko pomo? v orolju in materialu in v kate ro pozivajo vse domoljubne jugoslovane, tudi vas, domobranci! In vrhu vso ga je konec vojne vedno bližji. ZaČel se je ze zadnji odločilni napad v Hitlerjev tabor v katerega so vključili tudi vas. Pred tem napadom ste ee lahko odlašali, še ste s^ lahko tolažili z upanjem, da se boste rešili Hitlerjevega smrtnega objema ter £££2to£ili_ ik^S-i8 m°rda je""to~~zadnji"tre.nutek7""zadnja pri. ložnost, zakaj tudi va^i gospodarji Nemci vedo za vase skrivne name,ne.Ne oni vas niso oblekli in oborožili zato, da jim zadnje dni skočite v hr = bet, ampak zato, da vas do skrajnosti izrabijo v. lastno korist. Oboroži= li so vas, da se zanje berite, da zanje padate. Sim_ve?_vaŠih_grobovJLtem manj nemških, 6jjirveČ vase krvi bo^relite^ tem_veS_si_bodo_obra.nili _syog je. O, Nemci so mojstri v prebrisanosti in hudo se je zmotil vsakdo, ki je mislil, da jih bo ukanil. Nemcu prideš do Živega samo na en način: a neusmiljenim udarcem. Ko ste odhajali v domobrance, ste se tolažili z upanjem, da boste na ta način ostali vsaj v domaČih, krajih,, da vam .ne bo treba bogve kam v nemške tovarne ali celo na fronto. Tudi zvitorepi Nemci so vam to ob = ljubili _ in to celo isti^trenutek^,..ko_so_oblj3^yali^^ vas pošljejo na fronto. Če pristanemo na premirje do konca vojne. Vede= li smo, da Hitler~ne~bo~niti tre,nutek""pomišrIjaI7"^""ia""bo""stiska na = gnala, da vas pošlje na fronto. In danes se je to začelo dogajati. Prvi J?®2, .Š? PEi8?.0.-^ na francosko fronto. In čim večja bo nem&ca stiska, tem ved vas bodo,"natlačJSh v Sivinskc vago= ne, pošiljali umirat za zavrženega Hitlerja na svetovna bojišča. Zaman se tolažite z upanjem, da boste ob koncu naŠli priložnost za prestop k zaveznikom. Preden pride ta priložnost, bodo vaša trupla morda že troh.ne = la na svetovnih bojiščih, vafše postojanke v Sloveniji pa bodo zasedli ti sti, ki so na Življenje in smrt pripravljeni boriti se za Hitlerja, SS oddelki in gestapo« • Res upravičeno jokajo danes vaši domaČi, ki jih tare skrb za vnčo usodo, upravičeno si vi pulite lase in premišljate, kako bi se rešili smrtnih vezi, s katerimi 30 vas povezali Nemci in njihovi izdajalski hln pci, krivoprisežni general Rupnik in drugi. Upravičeno se vprašujete kje je rešilni izhod s potapljajoče sg Hitlerjeve ladje, na katero so vas priklenili. Ali je rešitev sploh mogoča? jreŠituv_je_nogoČa — toda samo na en naČin : Če_t§koj[_zapustite 3voje_nen?ke_£0s|)0dar je ter se pridružite zmagovitim zaveznikom, ce__se pridružite^edini zavezniški armadi v Jugoslaviji, Narodno Osvobodilni____ Vojski. Druge poti k zaveznikom ni, druge rešitve ni. Sa£odao_03vobodilnaj:o^^ ----- i - 13 - tako posameznika, kakcr cule oddelke, pripravljena vam je omogočiti ro ** iitev iz vašega sedanjega obupnega položaja, in to tembolj, ker hoČe vsaj zdaj, ob zadnjem naskoku, združiti vse Slovence v enotno udarno si* lo, ki bo pognala naše največje narodne sovražnike s slovenska zemlje lep zaŽrtala severo-zapadno mejo svobodne južno slovanske države. IJarodno 0s=« vobodilna Vojska ne bo postavljala vprašanja o vašem dosedanjem početju,- oe stopite v njene vrste ter se borite kot zavedni slovenski in jugoslo vanski vojaki. Tukaj, domobranci, je rešitev pred pogubo; to je pot, po kateri nt ra vsak svobodoljuben Slovenec ne glede na prepričanje in strankarsko jrt» padnost* t Bežite se, domobranci - Čas odločitve je nastopilf Od vaše odlooi® tve je odvisna usoda vačSih zapuščenih družin in domov, odvisno je vaSe Življenje. Vrata, ki vam jih odpira Narodno Osvobodilna Vojska, pomenijo rešitev vas in vaših družin. Skozi ta vrata boste prišli do izgubljene Časti,skozi ta vrata boste stopili v svobodno in častno Življenje. Svobc- • da je pred durmi, ura usodne odločitve je tu t Tone Fajfar. . domobranci prihajajo na pravo pot . / . . • • ; Položaj, 24. VI. 1944. Zadnji dogodki na svetovnih frontah so porazno uplivali na domo « brance. Kjer le morejo, teže iz svojih postojank ter se priključujejo na Ši vfcjski. Po belogardistiČnih vojašnicah in postojankah se pojavljajo napisi naperjeni proti Nemcem in Rupniku. v Gorici so Nemci aretirali ne' kega domobranca, ker 'so ga zalotili pri taksni napisni akciji« Iz večje postojanke so nasj/oblasti prejele pismo domobrancev, v katerem občuduje . jo naŠo vojsko in njene uspehe. Obljubljajo, da se ne bodo borili ^protl • partizanom in da bodo ob priliki pobegnili. Svoje voditelje imenujejo krute• Pismo se glasi: "Zmagoslavni tovariši! Srečen je za nas trenutek, k6 vam lahko spe roČimo zvesto novice od nas vseh, ki smo po kruti usodi in nesreči obl* ■ Ženi v domobrance. Ali v naših srcih je še vedne doher duh, ki hrepeni samo po svobodi. ' • Torej, zvesti tovariši poslušajte: Skoraj vsi smo ene misli inr s&O raj vsi se zavedamo, da je zmaga vaŠa. Ker smo vasi tudi mi, delamo, kar nam je lo mogoŽe, da bi bili v najkrajšem Času z vami v zveti. Ali to so godi Čim dalje težjo. Hudo pazijo na nas naši kruti voditelji. Ko se nam j bo pokazala prilika pridemo k vam. Iz naših pusk ne bo poŠil strel, ako nismo kruto prisiljeni. Ako bo počil bo počil po tistih, ki niso zvesti in niso za nas. Smrt fašizmu - svobodo narodu*" Dne 21. junija ae jg_jayllo_y_BriŠko r BeneČanski odred 16 domo p T09 italijanskih vo jakov~takozvanih "Difesa_territoriale " 4 skupaj^s svojim podporočnikom. Bili so_izvrstno oboroženi. Ko so prišli v tabctle^e odreda so si prSili na kape takoj rdeče zvezde. Izjavili so da so nadvse srečni, ker so se rešili iz fašističnih krempljev. : Iz svojih edinic uhajajo pogosto tudi Alpini. Vse to kaže, da se nem&ka najemniŠka vojska zaŠenja oddaljevati od svojega dosedanjega gos- podarja, ki je veČ ne more navozati nase niti 3 tem, da ji dovoljuje ro= panje in divjanje po mili volji. - 14 - ' pravična SODBA . Področno vojaško sodiŠČo za Belo Krajino jo obsodilo na smrt Ano Konda ob Kolpi, ker si je prisvojila in skrila 30 novih srajc, ki so jih polog drugega materiala odvrgla zavezniška letala za potrebe NOV. Poleg tega je bila podpornica skrivaČev. PpO^A ■ VOLI • ZA'TI TOVO ■ jUCp/iAVIJO Vsa Primorska je danes v naraščajočem osvobodilnem boju. Vest o gra ditvi oblasti , o svobodnih volitvah je prejela s takim navdušenjem, kot jo more le narod, ki ga je Že trt stoletja stiskala neusmiljena fašistična pest« Kot da je velik praznik pred durmi, tako 3e pripravljajo Primorci na volitve. Povsod se vr&ijo sestanki in zborovanja, pletejo se venci in Šivajo zastave. Vasi naravnost tekmujejo med seboj, katera bo bolje i$Jop So izvedla zborovanje in volitve. ' 1 11. junija se je vrnilo eno takih zborovanj. Popoldne so se priče- li zbirati ljudje pri cerkvi v mali primorski vasici z zastavami na Čelu, z napisi in gesli v sprevodu, slovenskimi zastavicami na prsih ter polni mi naroSji nagelnov in cvetja. Iz 73 vasi so prišli kljub del&ju. Prav iz okupatorjevih postojank so prišle kolono ljudi po veČ ur daleč s pesmijo ia ustih in glasno izraženo dobro voljo. Razvil se je mogočen sprevod pro ti gozdu, kjer se jo vrnilo zborovanje. Tu si videl sivolaso Ženico, ki je komaj nosila veliko zastavo, tam invalida, ki je igral na harmoniko partizanske koraČnioe. Dekleta 30 bila v narodnih nošah, možakarji in fan t je so korakali z nageljni v gumbnicah, Se celo mali pionirski 3 o kazali z losenimi puškami svojo bojevitost. Pol ure se jo vil sprevod mimo vrst našo vojske, ki se jo priključila sprevodu. Zborovanje 30 je pričelo z mimohodom enot IX. korpusa. Primorci so )bsuli svojo vojsko s cvetjem. Predsednik n00 za Kanalsko okrožje tova =5 riŽ SoČa je na to pozdravil predstavniške oblasti: Dr. Joža V i 1 f a = 11 a, podpredsednika Pokra j inske^Jodbora OF za Slovensko Primorj^, JpŽeta Srebrnika , Člana Pokrajinskega odbora in starega borca za pravi ee primorskega ljudstva, Franca Popita , Slana odseka za izgradnjo narodno oblasti pri Predsedstvu SNOS, Člana angleške misije g. majorja i! U''C k e r j a , načelnika Glavnega Štaba NOV in POS generalnega major» ja Dušana K v e d r a , komisarja IX. Korpusa Janeza Hribarja in tovariŠico M a r o, predstavnico SPZZ. Prvi je govoril tov. Jo&a V i 1 f a n , ki je povdaril kako so Primorci po prvi svetovni vojni Čakali, da jim plebiscit določi usodo. A zgodilo so je tako, da do plebiscita sploh .ni prišlo in Primorci sc bili^ odtrgani od Slovenije. Sedaj primorsko ljudstvo, ki je doživelo Že preveč ;rpkih izkušenj, ne Čakn veČ plebiscita, izvaja ga samo s tem, da že med s pogum, organizacijo in disciplino. Mi sc borimo za popolno uničenje fn&i stav in za poraz nacistično Nemčijo : Nasi vojaki ujnirajo danes v tisočih na francoskih tleh. NaŠ boj ju vas boj naš sovražnik je vaŠ sovražnik . •Jisti je nas prijatelj, ki sc srčno bori z nami. Tisti pa, ki mlačno sto ji ob strani, ali colo misli posro&no ali nepo-sredno pomagati s' vražniku, jo naš smrtni nasprotnik. Poiskali ga bomo in uničili. Vaša zc .lja bo, u pam, kmalu rojeno, sovražnika. To se boste imeli zahvaliti vašim Čudovi «= čim naporom« 2c sedaj izvajate svobodne volitve H: vrni 30 že pripravi jato na svobodno iiivljenjo, ki ga bo prinesel mir, c6 čudovito voro in organi^ zacijo ste izvedli volitve, Čeprav tako blizu sovražnika in pod tako Žkimi pogoji. Sc besedo iskrenega občudovanja vršim Ženam in dekletom.Se prav so vam požgali hiše in odvedli sinovo in može, ni nikdar klonil po= gum vaših zona« - Vso vas pozdravi j run in vam zagotavljam, da smo mi v An gliji ponosni, da smo ^ vami In z vašo zgrajajočo se, svobodno ter pro o cvitajobo Slovenijo sredi novo Jugoslavije. Zborovalci so navdušeno vzklikali majorju Tuckerju in zaveznikom. Za njim je komisar IZ" Korpusa tov, Janez Hribar v jedrna => tem govoru ocrtal pomen Narodno Osvobodilne Vojske Jugoslavije, ki je o» mogočila današnjo graditev državne oblasti. Po končanem zborovanju r>e ljudstvo kar ni moglo raziti. Se dolgo je prepevalo narodne in partizanske pesmi, z vseh obrazov je sijalo vese 1 je5 v vseh srcih je bil trden sklep, da bodo prišli na volišče vsi in pri pel j al o seboj tudi vse tiste, ki se zborovanja niso mogli udeležiti. Vo. itve kaf.ejo. da je Primorska po nezlomljivi volji svojega ljud= stVi del Titove Jugoslavije, kažejo tudi, kako ničeva je laz sovražno rro paga.noe, da Osvobodilna Fronta baranta za Primorsko. 2R'TVE IfelKOllSKL ZLJN33 ZK OSVOBODIOTV '. '' (Cjvor tov.Jhro, predstavnice SPŠZ ) Sc nobena Žena ni tako pozdravila vojne, kot jo je pozdravila :1941 • let«; primorska z ena. In nobeni zoni ni tako zakrvavelo srce, ko je sliša la, da j« Jugoslavija propadla in dr. so stokrat osovraženi faši ti vkora kali v Ljubljano, da uročijo srce slovenske zemlje. Ni mogla razumeti,ze kaj je Jugoslavija propadla 'in zakaj je za svojo trpljenje in upanja ze drugič ogoljufana, Obe roke je stegnila v pozdrav prvim partizanom, ki so leta 1942« prekoračili staro mejo, Piisluhnila jo svojemu srcu, ki je govorilo; "Ti so pravi, xi prihaja j o % da bodo rosili tvoj dom, da bodo vrnili tvojim o trolcon slovensko besedo, da ti bodo odvzeli skrbi, ki te razjedajo v noc £eh brez sna>" Od Trsta do Gorice, do poslednje Primorske vasi in do poslednje sa motne koče zbirajo Primorke za ljubljene partizane. Družinskim spo.oincm ~ 16 - ~y t ~ — se odrekajo. Zlato, ki b. ^a kupile rn težko pri^luženi-denai, da-Tuj^-jo- za svobodo,, )v' 1 • « ;• Za svobodo Primorske, je'darovala in daruje - primorska mati naj draŽv je, kar ima, svoje otroke. Daruje jih ze četrt stoletja. Za svobodo Pri= morske je Žrtvovala svojega sina Miloševa, Bidovceva, MarusiČeva in Valen ČiČeva mati. Za svobodo Primorske je spremljala primorska mati svoje si= nove v ječe in internacije polnih 25 let. Za svobodo Primorske jih je zr tvovala in jih žrtvuje danes.' Ko se poslavljajo od doma in odhajajo v Narodno Osvobodilno Vojsko, ne vije vec rok v nemi bolečini. Srečna je, da jih ni rodila' Za tujca * da je dočakala dan, ko njene žrtve niso zaman i • .. : Prav tako mogočno je bilo volilne zborovanje v Vipavski dolini, na katerega so prihajali ljudje z zastavami, med katerimi go bile celo dru= Stvene zastave, ki so bile skrite že od prve svetovne vojr e in so sedaj dočakale dan vstajenja. . . Bilo je na Obirskem. Prvi bataljon Zapadno-Koroškega odreda 'je pravkar počival. Fantje so se sončili okrog hi&e, komandant je uil zato«= pljen v britje, komisar je brsk&l po svoji torbici, gospodinja pa je ku- hala kosilo. Tedaj poČi... In in še; zaropota mitraljez in brzostrelk ka • Partizani pograbijo opremo in orožje ter ^oležejo v z. :lone. Tisti, ki so bili v hiši, se prerivajo skozi vrata na piano, Švabi streljajo & sosednjega griča; tudi od spodaj navzgor prodirajo. Hitro je treba dela- ti, sicer preti nevarnost, da jjih obkolijo. Tudi domačini so zbežali iz hiše, stiskajo se k steni in platno gl. dajo, kaj bo. Kmetje po "bližnjih poljih so polegli v razore, "Juri8!" zakrici komisar odreda tov. Mirko. "JuriŽ! ""Juriš ! " odgovarja nekaj desetin mladih grl. • . Nemci so-presenečeni. Skušajo zadržati na&e, a jim ne uspe. Spust-, jo se v beg ka^ preko nj.ivy naši pa za njimi. Kmetje po poljih, ki so prej polegli po razorih, vs.tajajo in_ plo~ skajo. Zdaj beze tisti svabi, ki so jih dolga leta zatirali in mučili tisti Švabi, ki se že dolga leta črnega suženjstva tako ošabno nosijo po na&i zemlji, beže in odmetavajo orožje in municijo, • . Bataljon se vrača. Fantje so utrujeni. Nekateri nosijo po dve pu = Ski, "No, fantje, kar za mizo, kosilo je &e pripravljeno;" pravi gospo= dinja. •/ Nasi se spogledajo: med tem ko so se oni tolkli in podili 8vabe, je gospodinja kar naprej kuhala% prepričana, da bodo partizani temeljito na gnali svabske pritepence. Zadnji se vr? ^a komisar Mirko. "Kdor pravi, da je nemogoče delati tri metre dolge korake, naj gre tja dol na njivo ogledovat svabske sledi," se smeji. •POMfN CI^!L~MfTOOOV/!^f Bf/tDE . Beseda je bila vselej tisto mogočno sredstvo, s katerim so ljudje izmenjava?..! bV^j? iskrimo^r^uao ar»-dfltvA aruzvenev;a sožitja in medse "bojnega občevanja. Ze v temni aavnlr se ljudje pripisovali besedi #aro= dejno moČ. Sestavljala so besede v reke in zagovore ter zgostili v njih svoja spoznanja in verovanja. Reki in zagovori so sli iz kolena v koleno ter se kopičili v zakladnici ljudske, narodne tvornosti. Pisana beseda je se bolj pritegnila relativno samostojnost besede. Utrgala so je oa ljudi, prostora ^n časa ter poznim potomcem posredovala dognanja in spoznanja umrlih rodov. Pisana beseda je nador nierji mjeojo po fctiri bombe hkrati* Bombardiranje traja pol uro. Brege ji se spusčajo cisto k tlom in striže jo z mitral j ozi- Boj") padajo In z grom kim pokom e> iplodirajo. Našo protiletalsko strojnico dobro delajo. Nemški zrakoplov .napravi čuden obrab in se zruši z glasnim treskom na zemljo. Prihaja eskadrila vetjih letalr V strnjeni formaciji, loto nad dr = varsko dolino i Ne mečejo bomb* Nenadoma! Kaj? Za6ude.njot Iz njih se začno trgati padalci, vodno vjc, po v3ej dolini. Skozi dim, ki so ga dvignile bombo, vidimo jadralna letala* ki 30 spuščajo vodno bliže k tlom. Mali lovci besno mitraljerajo cesto, ravnine in pobočja hribov in jih ščitijo, Letala s padali na rupu se spuseajo v strmem lotu. Posadko mečejo bombo. Ko pristanejo, se padalci motajo iz padal, mečejo bombe okrog sobo, stro= Ijajo z brzostrelkami in iščejo zaklonov. Hočejo se formirati v skupine . Nl&1 so znajdejo- Oficirji iz oficirske solo so takoj na polo& ju -» Z brzostrelkami naZenojo padalce? jim zažgo jadrnice in zaplenijo "saroc" in brzostrelke.- Slabo, gre ovrbom, znajdejo jo, čeprav jih je okrog 701 Brez komando jim ne gro: Na s i 3-.h tolčejo po vso j dolini. Padalci se pobi rajo iz ravnin in 3e pomikajo v mesuo, kjor 'U če j o zaklonov, Prenekatori se zvrne za vedno. Vse jih toico. Jadrnica sode blizu nekega vaškega odbo ra» Aktivisti se z puškami po'žcno na s vabe >n jih potol^cjo. Nekega padal ca obkolijo junaško krajiŽkc Žene iu ga pobijejo z motikami. V daljavi 30 čuje bobnenje na vseh kri jih« Švabi napadajo s 4 divi= zijami od vseh strani, da bi zaposlili nabo vojsko. Pri Srbu jih odbijejo - ?.0 - Li^ani iz VI. Li&ke proletarsk^ brigade > Od BihaČa hočejo za vsako ceno prodreti z motoriziranimi silami, pa j in naši pošteno razbijajo. Pri Kiju Ču je tepena divizija "Princ Evgen'1. Na Livanjskem polju jih razbijaj okra jiške brigade. Hrabri KrajiŠniki in proletari se ne dajo, Nemci so tepcri< V Drvarju se razvija borba, letala prihajajc* in odhajajo ves 0 - \ in bombardirajo .naše položaje. Našim prihaja p^moc u Licani iz VI. liske in KrajiŠniki od Livna. Jurišajo kot levi. Po večera so padalci dodobra razbiti in ved kot polovico jih obleži- za vedno. Naši so 'zopet v Drvarju samo ostanek padalcev, so Še vedno obupno brani na pokopališčuf -kamor so se zatekli v veliki sili. Naši pobirajo .orožje, brzostrelke, "Šarce" opre mo, zažigajo jadrnice. Ljudje prihajajo iz skrivališč, kamor so se zatek= li pred nemškimi padalci. Objemajo svojo junaško vojsko, ki jihvne zapu= sti -nikoli. Drugi dan se pesem spremeni1- Nebo zagrmi v grmčnqu in-ropotu zavezniških l^tal. Angleži in Amerikanci! Nemško letalstvo beži iz zraka. Neokretne štuke obdelujejo angleški bombniki, ki so1-prišli našim ^a pomoŠ» .Po cestah razbijajo nemške kolone« 3TeU3milje.no tolčejo fašistična gnezda. V* vedno novih valovih prihaja jo .zavezniški bombniki in bombardirajo BihaČ, Bos. Novi, Ribnik, Ključ, Grahovo* O nemških letalih ni ne duha ne sluha 1 Le se. zgodaj zjutraj in po= zno zvečer 3e priklati počasna "štorklji,'' in piav tako hitro izgine. J^gi= ne, da je ne zadene ista usoda, kot je zadela.napihnjeno nemško bilo* ) > Gabrijel GašperšiČc Letos bonoo zdi somo zas2 ., ' ) • 'v . Žetev se pričenja. C tem se pričenja tudi trda bitka .za:žito,- Hi= tler je že izgubil svojo Mitnico Ukrajino, kjer je dve leti črpal hrano za svoje divizije. Pol j ti a ofenziva Rdeče Armade mu preti, da se bo tu-li v Romuniji, na Poljskov. in Madžarskem slabo odrezal* Vsled tega se'bo c :' r je zagnal nad dcrfole, ki jih še drži v svojih kreuipljih. jugoslovanski narodi so s svojo borbo grenili okupator jem vsak za= logaj kruha iz naše moke« Čudoviti primeri junaštva', in požrtvovalnosti na ših borcev in našega zaledja v vsakoletnih.'bitkah za žetev so .nepopisni. Izpred bunkerjev so bosanske delovno brigade deklet in žena ponoči odnaša le požeto žito na osvobojeno ozemlje, NoČ za nočjo 30 gorela skladišča zi ta v Slavoniji in Vo jvodini. Nafce žito ni za Svabo* Vlaki 'n .loženi z moko in namenjeni v Rajh so iztirjoli. Hitlorjevci in njihovi pomagaČi'so se o bupno trudili,- da ob Žetvi prodrejo na osvobojeno ozemlje- Naši borci so vztrajali na položajih, kor so vedeli, da v zaledju žanjejo, mlatijo in pospravljajo v skrivališča. Vsako zrno jc dragoceno, Vse te Čudažc, ki 00 jih jugoslovanski narodi vršili v borbi za ai to leto za letom, bodo let03 spremenili v popolen poraz okupatorja. Letos, ko Hitlerjevo divizijo beže na v-2..h bojiščih in se vlečejo v svoj brlog , jim ne bomo samo grenili našega kruha, ampak iim ga sploh no bomo dali. Časi, ko so jo nemški soldat norcoval iz belega krulja, 30 minili. Letoš= nja žetev mora biti sa^io naSa, naše žito samo za ndso Narodno Osvobodilno Vojsko. ' Z žetvijo je treba povsod pohiteti, kakor dr jlej, so mcfTa tudi pri žetvi pokazati vzajemna pomoŠ vašČanov. OmlaČeno in suho žito je treba ta1 koj spraviti v skrivališča na več krajih. Se vedno lahko priderejo ropar= ji iz postojank, preko našo zemlje se bodo mogoče- valile bežeče nemžke tolpo iz Italije, ki bodo pokradle, kar jim bo prišio pod prste. Tam,kjer dežel* cc Kojtroliic jo jkupatorj*s zlasti ea G- jrcnjskcn in Štajerskem bodo z epe t nastopali z žotvcnin.l onfcrcicr ji, je treba skrivati fese aa.>pjav ga odnašati na nekontrolirano oženijo in ga tam oruatiti, Pesen- nlatijnic in cepcev naj 3 pesnijo naših nitraljezov tnpo\r izzveni v mogočen spev zmage. drobne vesti ' v. Cerkvene .razmere na osvobojenem ozemlju so urejajo >L ju - janeki škof dr, G. Rozman je dne 7 julija pooblastil g«, Ane reja ilJa', žo-aika v Pod= zoml-ju, z pravicami generalnega vikarja za Belo Krajino* Prepričani sno, da je to nov korak v nadaljnem ugodnem razvoju razmerja med cerkvijo ;in' nas o narodno oblastjo. gonobranoi,rtirajo. V Kriški vasi pri Višnji gori, ki jo je li- kvidirala naša vojska, jo bil ne d drugim arhivom najden naslednji d o lcm: j nt "V zadnjem času so je razpasla grda navada, da vojaki beže iz cete0 Tako je odšlo že 8 domobrancev in 2 podoficirja* To dejstvo vpliva zelo pogubno na moralo ostalih vojakov." Da, oh: sedanjem položaju .na frontah jo tozko, da se tudi slepcu no bi odprlo oČi* Zato domobranci dezertirajo iz Gitler jeve vojske, zato se skrivaci javljajo ter stopajo v NOV. ker vedoy da bo samo Titova Vojska izvojovala zmago In z velikimi zavetniki pridobila sv o bodo vsem Slovencem. J?i2 j££sko. Na štajerskem so voja&ka sila okupatorja nanj&a- tako po vojaški vrednosti/kot po številni noči« Sano oe primerjam 'naso "borbo s okupatorjem 1„ 1942- in 1344-., vidim,da je sovražnikova odparna moč ve dno nanjsa* Preje sno jih ineli veČ tisoo na grbi za vsako naš o večjo ak= cijo in prebijati sno se nor al i skozi več obroOev. Danes pa okupator hi ja ve 8 na razpolago sil, da bi jih držal na na s en o zoni ju o Le od Časa do 'ia- sa zlero večje ali i In naredi na nas ofenzivo. Prav zato pa se je zaeoj posluz vati nove taktike. Organiziral je manjše udarne skupino po 10C nož, s katerimi nas nenadoma napade in zasleduje. -le skupine so dobro obo rožene r rvionatskii;. orožjem? tako, da prvi trenutek napravijo vtis, ko i. da napad,.,, večja sila. Ko sno nekajkrat tciioljito potolkli nekaj tak i i: sku pin; j,; o.up-tor zgubil zadnji up, da ustavi polet naflega pa.r'ti2.anstTa# Iz Coija n sporočajo, da .sprašujejo o i vi .le Avstrijci. Poljaii, Sta jerci in arUgi r i V šo pri.jilne nob.i llžirani v prusko vojske /i.ja bi mogli dobiti zvezo s par Mami. Želijo si k nriu To ni le posodo zon primer« t en= več že splošen pojav> Nacisti ne zaupajo v^c vernohtu in ver anon niti žandarjen, zato pošiljajo v ediniee in na oroŽnirike postajo Pruse« Splošno so pritožujejo nonski vojaki nart. slabo prehrane- Glavna pre= hrana sta zelje in korenje, Dobili so direktivo, da atedi^o z nuni cijo. Le počas:? prihaja j C na dan vsi zločini gj.stapovsklh zver:' na St.^jjpi" sken. Tako noH poročajo iz Celja, da je gostapo v h;i8i zraven grofije coe Šal ljudi na strop ta zo, d?; so viseli s glavami navzdol. Na človeka so na to nasCuv.li x>su ? V Trbovljah p.: so ostrigi i aaunljencu. lase nckar 30 ga privezali pod vodovod tako, da r 1 je 2 J ur kap: J. a voda na isto ne sto na glavi. Poten so ga odvezalida so je salo oponcgel, nakar so ga priveza« li znova o".. Svoboda vere na osvobojen en ozemlju, ? evoji oddaji 27* junija jo RSJ prlncsoT^ražgovor^z^nctTi7IECn'£apIanon g Hodošton Golijo, ki ga bo urednožtvo Slovensluga Poročevalca obonen z družini razgovori vred objavi lo v posebni brošuri, Anglija..iH.Hitei^SZiS* Moskva 22, junija, Agencija Reutej- pcro&u aa - 22 - ' je bilo zastavljeno pomočniku zunanjega ministerstva v poslanski zbornici vprašanje o odnosa jih Anglije do generala MihajloviČa. Ta je od g overil, da sedaj ni mogoč noben dvom v stališču do MihajloviČa in do delavnosti neka terih njegovih pomočnikov. Zato je bil sprejet sklep, da ne nore-Anglija na noben način kakorkoli aktivno podpirati njegove organizacije. 3(rrrboha/nci dč v- -. %/vcoAo "Za blagor oČetnjave1', glasilo novomeške domobranske posadil je prineslo v svoji letošnji 44. številki Članek pod naslovom -Rekvizitor ji uhanov-. PriobČen je na prvem mestu in ima zraVen iluštraoi jof domobran cev pri roparskem poslu* prvi se zaliva z 'žganjem , drugi trga dekletu uhane iz uses , tretji .se je oblo* zil 3 klobasami in si vzel daSicd masti, 6etrti lovi kokoš-. K Članku ni treba nobenih pripomb. Vojska je huda str/ar, revolucija pa &e hujšia. Včasih so potiobne -- kvizicije. Tudi domobranec mora rekvirirati* Pa kakšne so te ru*vizije ? Zgodi se, da vojaki rekvirirajo na-last.no pest, postopajo z neo«>ore?enimi civilisti kot s partizani, kradejo, ropajo, jih pre^te^ajo, liinog^icrat tudi ljudi, celo take, ki imajo sinove pri domobrancih. Jemljejo vse ^ kar jim pride pod roko: civilno obleko, perilo, kaj radi imajo Čevlje, škornje pa tudi ura je malokatera varna pred njimi«,;Isto prstani. Pričakovali je, da bodo za6eli še uhane trgati deklicam iz u£es* Ce pridejo ,do masti., si je nabašejo kar v &epe, Če pa izvohajo Žganje je pa joj, vse je pijano. Zra= ven pa preklinjajo wPorka Madona, Buh, boste videli, kaj smo domobranci I Vam bomo Že pokazali, da nismo partizani, ki samo kradejo, ropajo, pa mo- rijo in koljejo kot judeži, pr me j duš hudičev!" - Pa pride mamica: \K Vsaj tole kokoš mi pustite, saj vidite, da £e niČ nimam'/ Pa kaj boste s\temi JilaKkami? Samo te ima .nas Jozck lil on menda ni koiirunist,. saj je se-le 10 let star!" - Pa imej, k..*, stari! Daj nazaj tistega hudiča babi, da bo tiho!" Se ti zdi smešno, morda pretirano, toda spomni se rajši, kako jo bi lo takrat ko si tudi ti rekv„riral, pa reci, Če ni bilo res tako. Doma po bunkerjih pridejo na vrsto kvante, Vse se tam govori, samo kaj poštenega ne. Da, da, pa rožni venec molijo po bunkerjih' vsak večer •• toda takoj na to se začnejo prekrasni pogovori o .neSnem in nežnem spolu , da mora poštenega Človeka kap zadeti Če to posluša- Usta, ki 30 preje ro= Žni venec molila so par trenutkov na to napolnjena z gnojem kvant. Tako govorjenje odkriva dušo vojaka* Cesar jo polno srce, rado na jezik gre ! , pravi star, resničen slovenski pregovor, 6udno se to 3liŠi. ga ni izmiŠljeno • V resnici ae frodi tako,_0dkx:I. ta beseida joto in žalostna tudi. Pa bi moral biti domobranec popolnoma * drugačen. ITjegov cilj bi rioral bitij odlcČnos«,. pošten boj proti koncinia« mu in zmaga nad njim. To Uo pa mogoče do3eČi le, ^e bo vsak domobranec £0 ma in zunaj vedno do pedbrohnosti natančno vrSil 3vojo dolžnost, Se bo di scipliniran, be 3e bo znal vedno podrejati ukazom višjih in gledal v nji= hovih ukazih bo&ji ukaz, ce do vojak vedno trezen, ce bo mor.; ki zim tudi vnaprej sebo premagati in se vedno junaško postaviti na branik resnice in pravioe. - 2$ ~ PO /✓OBODNI til(VAT/l(l Na Kalniške hribe sije sonce. Sije na partizane, na kurirje, ni ste vilne civi?ne in vojaške funkcionarje, na vašČane in otroke, ki se vzpe = njajo v robri, ali se spuščajo s hriba. Med partizani se mešajo otroci,ki se jim mudi v šolo. Ob poti so vinogradi* Povečini raste tu Šmarnica, nepovezana, ker so odgnali kmete ustaŠki razbojniki. Grozdje ubirajo nemški ujetniki - Av strijci in domobranci, ki so se vdali v Varaždinskih Toplicah. V vas odna sajo polne sode grozda. Iz njega bodo naredili marmelado. Cd nekod se sli si brnenje traktorja, ki orje polja. Mnoga bi ostala pusta in gola, Če ne bi gospodarski odbori preskrbeli za njih skupno obdelovanje. Kalnik je vasica nad ICriževci. Po tej vasici so se imenovali prvi partizani po tej okolici ki so prvi spoznali edino pravo pot iz suženj - stva, pot oborožene ljudske vstaje. T začetku pač niso smeli v vas, spal _ so po gozdovih, tudi v najhujši zimi in z nekaj puškami odbijali številne ba.nde ustašev, KalniŠki partizani so vztrajali in njih Število je rastlo.- PaveliČevim krdelom ni uspelo, da zatro narodno osvobodilno gibanje, ki je zajelo vse vasi po hribih med Lutbregom in ICriževci. Kalniški partiza ni so 3Q razširili po -vseh teh vaseh in danes oznaŠuje ime Kalnik celo po drotfje med Varaždinom, Koprivnico, Križevci in Novim Marcfora, Pred pol le ta si peš prehodil te hribovske vasi v treh, Štirih urah. Danes niti avto mobil ne prevozi osvobojenega področja v istem času. Osvobojene so vasi, trgi, mosta. Na vse strani vodijo svobodne ceste skozi Zagorje prav do Za greba, tja do Drave, do Mcslavine, v Podravje, v Posavje, v Slavonijo.... • In po cestah je življenje, je promet, kakr&ne^a PavoliČeva ''neodvisna drw Žava" ne pozna, . i j sega, kot pravijo, le od Šestin do Crnomeroa, to je cd enega konca Zagreba do drugega. Poganec je središče življenja na Kalniku, pretežno pravoslavna vas, vendar Čisto hrvatska, široko razmetana, zelo sironasna, posebno zaradi u stavkih vpadov. Fabisti so se najbolj zaganjali in to ropali in morili.Ne štetokrat je bila vsa vas bombardirana. A kot po čudežu Še stoji ponosna stavba ljudske Šole. Tu se vriše v ovenčanem razredu mitingi in zborovanja, tu razlaga učitelj - Slovenec, ki so ga nagnali Nemci iz -Slovenskih Goric - otrokom, kaj se godi dom in po svetu. Na oblini neprestano poje pesem pisalnih strojev« Tu je vedno polno ljudi. Toliko stvari je treba urediti! razdeljevati potrebnim zemljo, ki je ostala brez lastnika, skupno obdelO= vati polja, skrbeti za prehrano, za Šolstvo, za mobilizacijo, za crkveno zadevo. Pred področno komando stoje vozovi in avtomobili. Neprestano se od- piraj j vrata. Kurirji, civilisti, vojaki. Tu se izdajajo propvistnico,' j veljajo veS kot vsi nemški in Paveličovi potni listi. Z naso propustnicc potuješ varno po vsem področju, po vsej HrvaŠki, po vsej Jugoslaviji oelo po noosvobojenih predelih. Področno sodidče jo ograjeno. Kmetje prihajajo som, da praviŠni 30= dniki odločijo kaj jo prav in kaj ni prav. Tu so odrejajo d«diŠČino,tu so popravljajo me je,navadijo poravnajo 3pori, kajti sodišče skuša strankam razločiti sporno zadevo in jih pripraviti do spravo. Tu je pa tudi strogo, ljudsko sodišče, ki sodi vojne zločince. Kmetje pravijo: "Nekdaj 3o vlači ).i ustaŠi nas v Koprivnico in nas sodili, danes morajo oni iz Koprivnice v naše hribe na sodišče I" Tu jo dobilo za svojo zločine Že lepo Št. vilo mo rilcev in roparjev - najvišjih uataŠkih glavarjev, uradnikov, gcstapovcev, • ' ; ■ - 24 - vohunov in izdajalcev, svoje plačilo. Noben zločinec ne uidei;kakajti danes sodeluje ves narod v vojni proti fašizmu, danes je ves narod udeJU - &on pri oblasti. Najprej so zbegali ustali iz vasi v Lutbrag, Ob zavzetju tega nesteca jih je bilo mnogo zajetih. Komur pa se je le posrečilo odnoh ti pete, ga jo dohitela naša vojska v Koprivnici. A tudi tiste, ki s* se zatekli v "nezavzetnc" trdnjavo Križevce, je dosegla roka pravice. In že se tresejo hlače razbojnikov v Zagrebu, ko si Ji j o reglanje strojnic in bobnenje topov ^red Maksimiran in na Savskem nos tu, nad seboj pa brnenje zavezniških zračnih trdnjavi . \ Odhajal sem s Kalnika. Balo<$ po dolini so ne še spremijali brzojav^ ni drogovi komande Kalniškcga področja. Žice napeto tied njimi so brnele. Pripovedovale 'so slavno, komaj ver jet.no, pravljici podobno zgodbo o Kalni £kih partizanih, ki so osvobodili nasilja najsevernejši del HrvaŠke.za ka terega .'je dejal Paveli^, da ne bo nikoli partizanski. . Cvetko Zagorski. • "