Stef. 134., _ V LInbllanl. v četrtek, dne 16. |nnl]a 1910.	LetO XXXVIII.
S Velja po poŠti: s
Sa oelo leto naprej . K 28-— aa pol leta » , » 13-— sa četrt» » , » 8-50 sa es meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oeioletno » 29-— sa ostalo InoaemstTo » 35'—
ss V upravništvu: s
Za oelo leto aapre] . K 22-40 sa pol leta » . » U'20 sa četrt» » . » 5-80 sa en meseo » . » 1*90 Za potUJanJe na dom 30 t. aa mesec. — Poiamesne iter. 10 t.
===== Inserati: tj
Enostolpna petltvrata (72 mm):
sa enkrat.....po 15 t
sa dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objaTljenju primeren popust.
vsak dan, isvsemši nedelje la prasnlke, ob 5. url popoldne.
»ar Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrans pisma ae ne => sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi allol štev. 6. "eo = Sprejema naročnino, tnserate ln reklamaoije. = ■	Upravnlškega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Pred važno odločitvijo.
Nemci stoje pred jako važno odložitvijo. Danes ob 10. se zbere nemško-nacionalna zveza na Dunaju, da se konečno izjavi glede na laško vseuči-liščno vprašanje. Ne gre se pa pri tem samo za laško fakulteto, marveč v prvi vrsti za to, ali sedanja vlada ostane ali odstopi in za to, ostanejo li Nemci na krmilu ali ne.
Vlada je spričo težav, ki jih ji prizadeva njena vladna večina, v prvi vrsti tisti nemškonacionalen klub, ki tvori jedro Bienerthove vlade in Biener-thovega sistema, izdelala nov kompromisni predlog glede laške fakultete, s katerim bi se lahko zadovoljili Lahi in Nemci: laška fakulteta naj se ustanovi provizorično na Dunaju in sicer za tri leta. Ko ta provizorij mine, neha laška fakulteta avtomatično na Dunaju biti, ne glede na to, ali se je do takrat drugi kraj definitivno že določil ali ne.
Včeraj se je nemškonacionalna zveza ob 3. uri popoldne zbrala na posvetovanje. K seji so prišli ministri Bienerth, Stiirgkh in Hochenburger. Bienerth je dejal, da s tem kompromis-mi predlogom vlada stoji in pade. Vla-ida ne bo iskala druge večine za svoj predlog, ako Nemci nočejo zanj glasovati, marveč bo odstopila. Kaj se bo potem zgodilo, tega ne ve. Hochenburger, ki je nato govoril, pa je povedal. Dejal je, da bo prišel v takem slučaju Z novo vlado tudi nov sistem. To bo pa Nemcem v celi Avstriji seveda v velikansko škodo. Nemci naj ne store zopet velike politične napake, ki bi jih lahko spravila ob njih odločilno stališče v Avstriji.
Nemci so zdaj v položaju, za katerega jih nihče ne zavida. Po ministrskih govorih so sklenili počakati s sklepom do danes, ko se zberejo ob 10. uri dopoldne k novemu posvetovanju.
Nemci imajo zdaj te-le težave:
Ako vladni kompromisni predlog odklonijo, bo Bienerthov kabinet demi-sioniral. Nova vlada bo morala dobiti novo večino brez nemških nacionalcev. Izpremenil bi se sedanji protislovan-ski sistem.
Ako ga pa sprejmo, si nakopljejo na vrat cel kup drugih neprijetnosti. Dunaj dobi nenemško fakulteto, to pa je čisto v nasprotju s tistim nemškim značajem Dunaja, ki so ga Nemci hoteli za večne čase zagotoviti z nemškimi »Schutzgesetzi«. Sicer bi laška fakulteta ostala po vladnem načrtu le tri leta na Dunaju, toda v treh letih se lahko veliko zgodi, zgodi se lahko tudi, da se ta zakon izpremeni in se iz provizorija napravi definitivum. Saj bo težko drugo primerno mesto za laško fakulteto dobiti.
Potem pa bodo odslej drugi narodi še lažje zahtevali svoje fakultete. Nemci se boje, da ne bi laški fakulteti na Dunaju sledili kmalu slovenska in ru-sinska.
Potem pa so se vsi nemški Volks-rati izjavili zoper laško fakulteto na Dunaju. Od Volksratov, oziroma svojih volivcev so pa poslanci skozi in skozi odvisni. Skrb za izgubo mandata je pri nemškonacionalnih poslancih velika.
Končno je v nemškonacionalni zvezi veliko poslancev, ki vztrajajo na tem, da se fakulteta na Dunaju pod nobenim pogojem ne sme ustanoviti.
Težavna stvar! Vendar je popolnoma gotovo, da se bo nemškonacionalna zveza danes po veliki večini iz strahu pred novo vlado, da obvarje svojega Bienertha in njegov nemški sistctn, odločila za to, da glasuje za njegov kompromisni predlog, tisti poslanci, ki so pa zoper to, bodo dobili pravico, se absentirati.
In tako se bo zopet pokazalo, da sedanjo večino drži skupaj le nekaj negativnega: strah pred Slovani. Pa |
tudi nekaj pozitivnega: Princip, da .se Slovanom ne sme dati, kar jim gre! Rajši dajo Lahom fakulteto na Dunaju in s tem riskirajo nebroj nacionalnih težav, kakor pa da bi rešili to vprašanje na edino pametni način: da zado-volje obenem tudi slovenskim, ru-sinskim in češkim zahtevam po visokih šolah.
Slovenci vedo, kaj imajo storiti. Ministrski predsednik Bienerth bo najbrže danes slovenske poslance povabil k sebi, saj tako pišejo listi. Izvedel bo od njih, kar mu je itak že znano. Potem se zbero Čehi, da se v tem vprašanju odločijo.
Naj pride, kar hoče: Slovenski poslanci bodo svojo dolžnost storili!
Hežsivena nesramnost nemških protestantov v Ljubljani.,
14. t. m. je sklical v Ljubljani zloglasni lietzpastor dr. Hegemann — tisti človek, ki taji božanstvo Kristusovo! — v kazino v Ljubljani protestni shod zoper papeževo encikliko. Na shodu so se zaganjali v katoliško Cerkev, sramotili papeža in hujskali zoper katoličane! To je prvikrat, da so se predrz-nili v prestolici katoliške Slovenije luteranci na javnem shodu se zbrati, da napadajo katoliško Cerkev, hujska-jo zoper katoliške sodržavljane, zmerjajo svetega Očeta in motajo vers^J n}$r v deželi.
Od Trubarjevih časov sem je to prvikrat, da se luteranci upajo biti v slovenski deželi tako nečuveno nesramni! To mora naleteti na najbolj oster odpor in izzvati pravi vihar v katoliškem prebivalstvu kranjske dežele zoper luterance v deželi, ki se imajo dostojno obnašati, ne pa izzivati in ščuvati po tistem Hegemannu, ki je nedavno na severnem Češkem na 17 shodih delal za Los von Rom in ki tako v svojih govorih in spisih napada in sramoti katoliško Cerkev, cla je njegovo ime na zlem glasu celo v pro-testantovskih deželah. Ta človek zapre svojo cerkev v Ljubljani in po cele mesece hodi okoli, da vabi katoličane v odpad in vnema sovraštvo ter si drzne provocirati in nam v Ljubljani napadati svetega Očeta in pošiljati od tu proteste!
Mi smo dozdaj protestante v deželi pustili popolnoma v miru. Ako bi to odzdaj utegnilo postati drugače, naj se zahvalijo luteranci sami sebi in pa tistemu Hegemannu, ki ga kranjska dežela mora trpeti v svoji sredi, ker ga Nemci sami v rajhu ne marajo, koder je sejal samo sovraštvo. Zadnje čase hodijo po deželi različni luteranski agitatorji, ki prodajajo knjižure in svoja sveta pisma ter različne druge umazane letake. Dozdaj se jim je kvečjemu to zgodilo, da so jim naši ljudje pokazali vrata, svarimo pa jih po tem nastopu ljubljanskega pastorja, naj dalje ne izzivajo.
Lutrovo podobo je treba sedaj jasno naslikati, zlasti kako je živel in kakšni ljudje so bili tisti, ki so se okoli njega zbirali ter ga podpirali!
Pastorja Hegemanna pa bomo osvetlili od vseh strani na podlagi naj-podrobnejših informacij tako iz nemškega cesarstva, kakor iz krajev v Avstriji, kjer je »deloval«.
Kranjsko vlado pa poživljamo, naj izjavi, je li bila prisotna pri zborovanju luterancev v Ljubljani in je li njen zastopnik zabeležil ali se sploh brigal za to, kaj se je in kako se je zoper katoliško Cerkev nesramno ščuvalo in blatilo svetega Očeta?
Mi bomo o tej stvari jako resno govorili!
Slovenski katoličani ne smemo trpeti, da so luteranci v Ljubljani naredili, česar se niti na Dunaju šo niso upali napraviti. Mi zeper *o slovesno i« najodločnejše protesiifnmo!
VIL splošni avstrijski katoliški shod.
Prejeli smo oklic pripravljalnega odbora za VII. splošni avstrijski katoliški shod, ki ga priobčujemo:
Avstrijski katoliki!
V drugič tekom enega leta je izšel poziv katoliškega osrednjega odbora katolikom Avstrije vseh dežel in jezikov: Kvišku k VII. splošnemu avstrijskemu katoliškemu shodu!
Kakor znano, se ga je prvotno sklicalo na Dunaj za mesec september lanskega leta, a se je moral odpovedati v zadnji uri, — korak, ki ga je bil prisiljen storiti pripravljalni odbor vsled tehtnih vzrokov, ki so takrat prevevali vso javnost.
Četudi se je to odobravalo od velike večine katolikov, vendar so se kmalu čuli glasovi iz raznih pokrajin države, ki so zahtevali, naj se kmalu zopet skliče katoliški shod, in ki so skupno mogočno preglasili posamezne nasprotne si nasvete.
Pa ne, da bi bilo treba siliti! Katoliški osrednji odbor ni noben trenutek dvomil nacl mnenjem, da se ne sme več prekiniti tradicije splošnih avstrijskih katoliških shodov, ako se noče, da bi trpele skupne koristi avstrijskih katolikov znatno škodo. Kjerkoli obdrži nadvlado miren prevdarek in pamet, tam mora zmagati z elementarno močjo resnica prepričanja, da ni zadostno močan ločilni element, ki je v razliki materinskega jezika, kljub popolnemu uvaževanju isiega, da bi se mogle zrahljati one vezi, ki jih je ovila okoli avstrijskih narodov skupna zvestoba napram Bogu, cesarju in državi, kakor tudi mnogokrat enaka tolmačenja o ureditvi družabnih in gospodarskih razmer v smislu krščanske vere. In kdo izmed avstrijskih katolikov naj bi pokazal žalosten pogum, da hoče podajati roko onim temnim močeni, četudi samo z neudeležbo, ki so sedaj odkrito, sedaj tajno, vedno pa z isto vnemo na delu, da rušijo te vezi?
Take vrste so bila izvajanja, ki so prisilila katoliški osrednji odbor v njegovi seji 17. decembra leta 1909, da je sklenil soglasno, sklicati VII. splošni avstrijski katoliški shod od 9. do 11. septembra t. 1. v Inomostu, zlasti še, ker se je tamkajšnji deželni odbor na hvaležen način sam ponudil za priprave katoliškega shoda.
Inomost, privlačno mesto vsled lepot, ki jih nudi narava in mesto samo, kakor tudi s svojim spominom na slavno preteklost Tirolske, te vzgledne deželne zvestobe, bo sprejel vse udeležence katoliškega shoda gostoljubno, kamorkoli pridejo.
Podpisali so ta oklic »Katoliškega osrednjega odbora za Avstrijo« poleg katoliških Nemcev tudi katoliški Čehi, Poljaki, Hrvatje, za katoliške Slovence pa: državni in deželni poslanec dr. Ivan Šusteršič, državni in deželni poslanec Franc Povše, dr. Ivan Mlakar, kanonik lavantinske škofije.
napad na bossuskesa deželnega šefa VarašanSna.
Napacl se je izvršil na cesarskem mostu, ko se je Varešanin peljal iz deželnega zbora v Konak. Skozi množico se je nenadoma šiloma preril nek viso-zrasel mlad človek, ustrelil petkrat proti vozu, potem pa sebe ustrelil v usta in ostal z raznešeno glavo na mestu mrtev. Deželni šef se jc obrnil in vprašal: »Kdo je ta nesramnež?« Potem pa takoj rekel: »Moja uboga žena se je gotovo pošteno prestrašila.« Tudi kasneje jc rekel nekemu časnikarju: »Za svojo ženo sem bil v strašnih skrbeh; peljala sc je v drugem vozu in ta lopov bi bil ravno tako lahko streljal na mojo ženo.« O napadalcu se je dognale, da jc bil 24 let stari Bogdan Zc-
rajic iz Nevesinja v Hercegovini, jurist na zagrebškem vseučilišču. 4. junija je iz Mostara prišel v Sarajevo, kjer je od vlade dobil podporo za položitev izku-nje. Iz njegovih papirjev izhaja, da je bil v zvezi z anarhisti, nekateri pa trdijo, da gre atentat na račun velesrbske propagande. Deželnemu šefu so vse odlične in merodajne osebe čestitale k rešitvi.
Velike vremenske nezgode.
Vremenske nezgode na Tirolskem.
Inomost, 16. junija. Od vseh strani prihajajo poročila o poplavah in prošnje za pomoč. Arlberška železnica je morala vsled poškodb od Zandecka naprej ustaviti ves promet, ker je voda izpodjedla železniške nasipe. Ravnota-ko se je zgodilo z montafonsko železnico in še nekaterimi drugimi. Reka Ina je narasla za 3 metre 30 centimetrov ter odnašajo njeni valovi s seboj drevesa, strehe od koč, živalska trupla. Okolica Brikslegga je podobna velikemu jezeru, v Rattenbergu je mogoč promet samo s čolni. V Zillcrtalu so narasli potoki naredili toliko škodo, kot pri zadnji katastrofi. V dolinah Vom-per in Volder je voda razrušila ceste. Tudi v dolini Oetz je narasla voda naredila mnogo škode. Mnogo mostov je odneslo s seboj. Pri Imstu je potok Pi-ger razrušil vse obrežne varstvene naprave. Starkeberški most pri Imstu se je podrl. Utonil je uradni oficijant Bub od stavbenega vodstva v Imstu. V Au-sterfernu je utonilo več oseb. Mnogo hiš bližnjih krajev je pod vodo. Povsod so reke in potoki prestopili bregove in naredili neizmerno škodo.
F e 1 d k i r c h, 16. junija. Reka 111 je preplavila Cesarja Franca Jožefa most. Zelo je v nevarnosti predilnica tvrdke Ganalil & Comp. in F. M. Ham-merle. Neko skladišče lesa je popolnoma odplavilo. Obrat v električni tovarni je popolnoma ustavljen. Most pri Nofelsu je zginil brez sledu.
B r e g e n c, 16. junija. Večina rek iz Predarlskega je izstopila iz bregov. Bodensko jezero je naraslo kot še nikdar doslej.
I	n o m o s t, 16. junija. Včeraj zjutraj je odšlo 100 mož 1. polka tirolskih cesarskih lovcev na pomoč ponesrečencem v okolico Austerfeina. Iz Sclrvvaca so odposlali 50 mož 4. tirolskega lovskega polka v Zillertal in iz Halla en vojaški oddelek v dolino Volder. 100 mož 13. loškega bataljona, ki so bili namenjeni iz Inomosta v Feldkirch, ni moglo več dospeti v določeni kraj, ker je bil že prekinjen železniški promet. Vrše se pogajanja z vojnim ministrom, da omogoči vojaške transporte čez Bavarsko v ogroženo pokrajino.
Inomost, 16. junija. Za pomožno akcijo so določeni sledeči vojaški oddelki: celotni pijonirski oddelek 14. pešpolka v Lincu, pijonirski oddelek 59. pešpolka v Solnogradu, 100 mož 2. pijonirskega bataljona v Lincu, pijo-nirska oddelka v Tridentu in Cald-naru.
Povodnji v južni Nemčiji.
K o 1 i n ob R., 16. junija. Včeraj dopoldne se je posrečilo uspešnemu delu vojakov izročiti nekoliko mostov čez narastlo reko Ahr prometu. Noč in dan se dela, da se preskrbi z živežem oddaljene vasi, ki so odtrgane od vsakega prometa. Koliko oseb se jc ob povodnji ponesrečilo, se še ne more določiti.
II	a a 1 e ob S., 16. junija. Včeraj in danes so hudi nalivi. V nižje ležečih delih mesta so morali ognjegasci reševati ljudi iz hiš, ker je voda grozno narasla. Dohode h kolodvorom se je moralo zapreti, ker so bili en meter visoko poplavljeni. Strela je vpepelila v papirni tvornici 6000 meterskih stotov zaloge slame.
Promet št. Gothardske železnice ustavljen.
C u r i li, 16. junija. Št. Gothard-ska železnica je na mnogih mestih, ta-
pri Schwyzu in Zugtf, pod vodo in se je moral ustaviti promet. V curiškem Nautonu je preplavilo celo vrsto krajev. V Landfurtu je voda razdrla železniški most. Vlaki vozijo samo še do Maienfelda.
Povodenj v Bernu.
Bern, 16. junija. Aar je prestopila bregove ter je preplavila spodnje mesto. Na stotine stanovanj se je moralo izprazniti. Reka še vedno narašča. Mnogo tovarn je moralo prekiniti obi'at.
Otvoritev bosenskeg? deželnega zbora.
15. t. m. ob 10. uri dopoldne je deželni šef Varešanin s civilnim adlatom baronom Benkom in vladnimi sekcij-skimi načelniki stopil v deželno zbornico, ki je bila polnoštevilno zasedena ter zavzel prostor na vladni klopi. Kot začasni zapisnikar je bil postavljen prezidialni načelnik dr. Grassl. Deželni šef je v svojem govoru povdarjal, da je dežela po 30-letni okupaciji in po dr-žavnopravni spremembi postala tudi politično zrela in sposobna, da na ustavni način deluje na vseh poljih javnega življenja. Zeli deželnemu zboru plodonosno in uspešno delovanje v srečo dežele. Baron Benko je nato prebral cesarjev odlok glede imenovanja zborničnega predsedstva, nakar je sledila slovesna zaprisega. Po prisegi prevzame podpredsednik predsedstvo in v smislu § 28. deželnega reda otvori deželni zbor in prvo zasedanje. Nato imenuje šest poslancev za zapisnikarje in štiri reditelje. Po zaprisegi poslancev je prosil podpredsednik deželnega šefa, da na najvišjem mestu sporoči izraze udanosti in zvestobe, poslance pa je opominjal k slogi v blagor domovine. Sklenil je z živijo-klici na cesarja. Nato so se prebrale pozdravne brzojavke vseh slovanskih parlamentarnih klubov, nakar je predsednik prvo sejo zaključil.
Zanimivo je, da ob otvoritvi deželnega zbora deželnozbornično poslopje ni imelo nobenih zastav; poslanci so namreč zahtevali, da se izobesijo samo srbske in hrvaške trobojnice, opusti pa avstrijske in ogrske zastave, inače da ne pridejo v zbornico. Vsled tega se zastav Sploh ni izobesilo!
V današnji seji so na dnevnem redu volitve verifikacijskega odseka in deželnega sveta ter vložitev vladnih predlog.	. ■
Bosenski deželni zbor.
Deželnozborski predsednik Ali beg Firdus kljub injekcijam ni mogel k otvoritveni seji ter ga bo deželni šef zaprisegel doma.
Bosenska vlada si veliko domišlja, da ima v prvi zborovalni dobi deželn. zbora ogromno večino na svoji strani, da, da tu sploh ni opozicije in da bo Slo torej delo čisto mirno in gladko izpod rok. Te lepe nade pa niso preveč upravičene, kajti nedvomno je, da bo v vprašanju kmečke odveze prišlo do spora med Srbi in mohamedanci, ker slednji zahtevajo fakultativno odvezo, Srbi pa obligatorično. V tem oziru bodo odločevali Hrvati, ki pa med sabo niso edini in še nobena od obeh skupin ni določila tozadevno svojega stališča. Pa tudi sicer ne bo manjkalo prilike, da ta ali ona stranka stopi v opozicijo, elasti mohamedanci. No, malo opozicije nikjer ne škodi, sploh pa moramo biti pripravljeni na to, da se bo v bo-senskem saboru razvijalo isto življenje, iste oblike kakor drugod v posta-vodajalnih zastopih: Nekaj dela, nekaj zapletkov, nekaj opozicije — morda celo obštrukcije, potem pa kompromisi med strankami in vlado, zakulisne spletke itd. Vsega tega se bodo novoizvoljeni bosenski zastopniki hitro navadili. Upajmo pa, da bo kljub temu vsemu dež. zbor storil nasproti ljudstvu svojo dolžnost.
DRŽAVNI ZBOR.
Ustavni odsek
jc včeraj rešil zakonsko predlogo o društvenem zakonu. Sprejet je bil predlog poslanca Pernerstorferja, da se § 32. spremeni tako, da so politična društva dolžna na zahtevo političnih oblasti tekom osmih dni vposlati imenik članov. Dalje se sprejme predlog poslanca dr. Skedla, da slove § 33. ta-ko-le: Političnim društvom je zabra-njeno v inozemstvu snovati podružnice ali z inozemskimi društvi sklepati zveze. § 34. se je črtal, § 35. pa izpremenil. Za poročevalca v zbornici je odsek določil poslanca Pernerstorferja.
VOJAŠKI STROŠKI OB OGRSKIH VOLITVAH.
Ob ogrskih volitvah je glasom uradnega poročila sodelovalo v. 380 vo-
livnih okrajih 194 pehotnih bataljonov in 114 konjeniških eskadronov. Stroški so znašali dnevno 30 do 40 tisoč kron, ne vračunši prevoznih stroškov, ki jih ima tudi plačati ogrsko notranje ministrstvo. Vendar pa vse vkup ne bo niti z daleka znašalo 17 milijonov, kakor se je zagotavljalo od nekih strani.
Vsi slušatelji visoke šole v Ščavnici relegfrani.
(Odmevi ogrskih volitev.)
Na gozdarski in rudarski visoki šoli v Ščavnici na Ogrskem so se slu* šatelji udeleževali volitev z živahno agitacijo za Justhovega kandidata in z demonstracijami proti vladnemu kandidatu Heinzu. Vsled tega je dijake surovo napadel domači list, ki ga ureja višji mestni glavar. Dijaki so se mu za to oddolžili z mačjo godbo, o čemer je policija streljala in več dijakov ranila. Disciplinarni svet visoke šole je nato. dva dijaka relegiral, 25 jih je pa dobilo consilium abeundi. Dijaki so nato sklenili popolno solidarnost in stopili v štrajk, drugi dan že pa jim je rektor naznanil, da so vsi slušatelji do konca šolskega leta, t. j. 30. junija, relegirani. Rektor Vadass se je potem takoj odpeljal v Budimpešto, da poroča poljedelskemu ministru o dogodkih. Zanikal je, da bi bili dijaki izgnani iz političnih vzrokov, marveč se gre le za kršenje discipline. Upa, da se bodo predavanja v par dneh zopet pričela.
VOLITEV REKTORJA NA PRAŠKI
UMETNIŠKI AKADEMIJI.
Praga, 15. junija. Češki listi poročajo, da je bil nemški slikar in profesor na praški umetniški akademiji, Franc Thiele, izvoljen za prihodnje učno leto za rektorja akademije z glasovi čeških profesorjev.
SRBIJA.
Belgrad, 16. junija. Kabinetna kriza se je rešila na ta način, da ostane še nadalje sedanja vlada na krmilu. Kluba obeh radikalnih skupin sta izrekla vladi popolno zaupanje, kaknr tudi zagotovilo, da bosta v bodoče podpirala vlado soglasno pri vseh njenih predlogih. Skupščina danes zopet zboruje.
VOHUNSTVO V SRBIJI.
Belgrajska »Politika« poroča 9. t. m. o novi vohunski aferi. Pri Ubu ob Savi so aretovali nekega bivšega srbskega podčastnika, pri katerem so našli dokumente, ki dokazujejo da je avstrijski vohun. Imel je več tovarišev, ki so jih tudi aretovali. Pričakovati je senzacijonalnih odkritij. Vojaških ataše stotnik Gelinek je baje zelo kompromitiran.
Dekliški tabor na žalostni gori.
Dekleta vrhniške dekanije so imela dne 13. t. m. na prijazni Žalostni gori svoj dan, ki ga lahko zapišemo med najpomembnejše v zgodovini naše dekliške organizacije. Ob rani uri se je zbralo v staroslavni božjepotni cerkvi do 600 deklet, članic Marijinih družb in ženskih odsekov izobraževalnih društev, brez posebne agitacije in kljub slabemu vremenu. Zares, čudili smo se navdušenju, s kakršnim so prihitele dekleta k Žalostni Materi Božji, in vztrajnosti, katero so kazale ves dan. Zastopani so bili kraji Vrhnika, Borovnica, oba Logatca, Rakitna, Preserje, Horjul, Bevke, Podlipa; celo iz daljne Hotedršice je bilo deklet lepo Število. Pri zjutranji sveti maši, ki jo je daroval preč. g. Val. Remškar, župnik iz Dol. Logatca, je pristopilo do 400 udeleženk k skupnemu sv. obhajilu. -— Ob polu 9. uri je imel slavnostni cerkveni govor škofijski voditelj Marijinih družb, preč. g. Jan. Kalan. Z znano zgovornostjo je označil naloge slovenskih deklet, ki jih imajo izpolnovati v svojem zasebnem in javnem življenju. Po slovesni sv. maši borovniškega župnika, preč. g. Jož. Juvanca, se je vršil pred cerkvijo, na lepi ravnici, okrašeni z mlaji in venci, pod okriljem S. K. S. Z. pravi dekliški tabor, kakršnega na Kranjskem doslej še ni bilo. Želeti bi bilo le, da bi se slični shodi upe-ljali tudi po drugih dekanijah. K tej želji nas sili zadovoljnost zborovalk, ki jim je sijala z obrazov med celirn zborovanjem. — Zborovanje je otvoril v imenu S. K. S. Z. njen tajnik, č. g. Traven, predlagajoč predsednikom zborovanja župnika Remškarja iz Dol. Logatca, zapisnikarjem župnika Ma-gajno iz Rakitne. Z lepo deklamacijo je pozdravila zborovalke mladenka Frančiška Švigelj iz Borovnice, nato pa je govoril č. g. Traven o ženski organizaciji. Jedro njegovega govora jc bilo, naj se povsod izpelje tudi ženska organizacija na krščanskem temelju; saj potrebuje tudi ženska izobrazbe. --Vrstili so sc govori deklet samih. Govorile so Julka Sedcj z Vrhnike. Tončka
m Marija Mihevc iz Logatca. Čudili smo se, koliko govorniškega daru ima naše priprosto dekle; zlasti zadnja je s svojim nastopom, polnim ognja in gorečnosti za probujo deklet, kar očarala zborovalke. — Č. g. Vovko z Vrhnike je govoril »O ženski kot socialni delavki«. Njegove krasne besede so bile mnogokrat spremljane z velikim odobravanjem; da bi le v mladih srcih obrodile mnogo sadu! — Č. g. Tur-šič iz Gor. Logatca je v svojem govoru »Ženska in obrambno delo« navduševal zborovalke za pristop k »Slovenski Straži«; 10, Julij naj pokaže, koliko narodne zavesti Je tudi v naših poštenih dekletih. — Nato je predsednik zaključil to prelepo dekliško zborovanje. — Popoludne so bile še slovesne lita-nije in dekleta so se razšla v svoje kraje z zavestjo, da so ta dan veliko pridobile. »Lepo je bilo; kdaj bo zopet kaj takega«, so šepetale med seboj; ena misel jim je gorela v srcih: služiti Bogu in domovini. — Dekleta slovenska, na plan! Tudi vas čaka obilo dela v blagor svojemu ljudstvu. Začnite in nadaljujte, domovina vam bo hvaležna!
Dnevne novice.
-f Kako liberalci pobijajo sami sebe. Včerajšnji »Narod« je po dolgem času nekaj pametnega povedal, pobija namreč tiste liberalce, ki se slovenske univerze v Ljubljani boje, ker bi bila baje klerikalna in pa tudi tiste svobo-domislece, ki ne mai^ajo bogoslovske fakultete. »Narod« jim je tako zasolil:
»Pravijo tudi, da bi univerza v Ljubljani morala parirati klerikalcem in kakšnega pomena naj bi bila za nas univerza, na katero bi klerikalci v slučaju potrebe poslali kmete z gorjačami (Hagenhofer v Gradcu). V zvezi s tem je tudi boj za to, da se v slovensko univerzo ne sprejme bogoslovna fakulteta, ker bi sicer univerza bila na zunaj klerikalna. Vsi ti ljudje pa ne pomislijo, da je snovanje univerz brez bogoslovne fakultete vsled temeljnih državnih zakonov nemogoče; tudi ne uvidijo, da se nam Slovencem ne bo posrečilo, kar se niti Čehom ni. Sicer pa univerza še dolgo ni klerikalna, če ima tudi bogoslov-sko fakulteto. Tudi treba pomisliti, da sta jurist in filozof, posebno pa zadnji, v mnogih strokah naravnost navezana na pomoč in svet znanstvenika teologa. Bogoslovska fakulteta pa bi bila tudi potreben korektiv za naprednost in svobodomiselstvo ostalih fakultet; ž njo bi se svetne fakultete naravnost prisilile, da bi dvignile IToj za »naprednost« in »svobodno misel« nad današnji nivo kričavega otepanja in demagoške-ga frizerstva. Tako bi že sama eksistenca teološke fakultete naši univerzi bila vedna garancija za njeno v resnici znanstveno višino. Življenje in napredek znanstva je le v vednem, živahnem boju, ne pa v neomejeni in mirni samovladi. ki povzroča zaspanost in zasta-nek.« — Zelo nas veseli, da smo enkrat z »Narodom« popolnoma edini! Boljše pač nobeden ni mogel zagovarjati potrebo bogoslovske fakultete kakor je to zdaj storilo glasilo naših liberalcev. Ne samo, da priznava »Narod« eminentno znanstveno važnost bogoslovske fakultete, ampak še samega sebe je udaril po zobeh, ko pravi, da je današnje kričanje za naprednost in svobodno misel na Slovenskem le »kričavo otepanje« in »demagoško irazerstvo!« »Narod« torej danes sam uvideva in priznava, da je dodanes le »kričavo otepal« okoli sebe in »demagoško frazaril«, ko je pisal zoper bogoslovsko fakulteto in pobijal klerikalizem! Tako se počasi jasni v slovenskih možganih. Slovenska univerza dela čudeže. Upati je po tem pojavu, da bomo do tedaj, ko jo dobimo, vsi Slovenci edini v tem, da je pravo in dosledno stališče o slovenski univerzi zavzemal vedno le »Slovenec«.
+ Silno nevednost je pokazal, kakor poročajo češki listi, profesor Masa-ryk preteklo nedeljo na shodu za ločitev zakona v Pragi. Zbralo se je komaj 1000 ljudi, večina so bili judovski trgovski sotrudniki, takozvani »junglin-gi«. Dr. Masarykov govor stoji pod nivojem vsakega vulgarnega svobodomiselnega agitatorja, pri nas n. pr. bi Tone Kristan desetkrat boljše govoril kakor Masaryk, ki je alfa in ornega vse neoslovanske modrosti. Dejal je, da Marijin kult ponižuje ženo in nravno pojmovanje zakona, potem se je pa prepiral s svetim Pavlom. Tu se mu je zgodilo, cla je citiral izreke, ki so mu neznani, oziroma jih napačno navajal in tako povzročil, da ga je v državnem zboru nato clr. Mys!ivcc pošteno bla-miral. Za domišlinvost M»snrykovo je značilno da |n pos'a.l.'a! nn is o stopnjo s sve m avlorri: »Jd r> nnoštol Pavel — JA a sv. Augus in!« ild Trdil je, da postavlja sveti Pavel ženo te-
lesno in dušno pod moža, kar seveda sveti Pavel ni nikoli učil. Da bi na nobeno stvar ne pozabil, je udaril Masa-ryk še na sv. Alfonza Ligvorskega, očitajoč mu »materialistično pojmovanje zakona«! Tistega sv. Alfonza, ki zakonsko skupnost tako visokoetično pojmuje! Seveda — svetega Alfonza Je treba poznati, Masaryk pa ga ne, kakor sploh' nič ne pozna, kar pobija v svojem slepem sovraštvu. Pokazal je le, da je nepoboljšljiv star frazer.
+ Bratska društva vipavske doli« nel Dne 3. julija v Vipavo! Katoliška slovenska izobraževalna društva, včlanjena v vipavski zvezi, prirede dne 3. julija t. 1. občni zbor v telovadnici vipavskega Orla z običajnim dnevnim redom. Obenem se bo vršil ustanovni občni zbor »Slovenske Straže« za vipavsko dolino. Zborovanje bo zaključilo zanimivo skioptično predavanje. Vabimo Vas, da v smislu Zvezinih pravil pošljete na vsakih deset društvenih članov po enega odposlanca. Z ozirom na važnost te prireditve vabimo tudi druge društvenike in društvenice.
-j- Poslanska zbornica za koroške Slovence. V poslanski zbornici je v budgetni razpravi pred velikim poslušalstvom govoril poslanec Grafenauer obširno o razmerah na Koroškem. Dokazuje, kako je slovenski del dežele tako v šolskem kakor v gospodarskem oziru zapostavljen in kako se je ondi pristransko izvrševalo ljudsko štetje. Pobijal je sijajno Nemce, ki so mu z medklici skušali ugovarjati.
-f Zborovanje italijanskih dijakov. Dunaj. 15. junija. Včeraj so zborovali tu italijanski dijaki, ki so izjavili, da se popolnoma strinjajo s stališčem italijanskih poslancev glede na vladno predlogo o italijanski pravni fakulteti. Sprejel se je nek zaupni sklep, ki se je sporočil italijanskim poslancem. Z ozirom na resolucijo, ki se je sprejela na nekem shodu v Gradiški, v kateri se prepušča volitev sedeža italijanske pravne fakultete poslancu dr. Bugatto, se je sklenila resolucija, v kateri so proti omenjeni resoluciji protestuje, ker more kršiti solidarnost italijanskih mest.
-j- Volitve med beneškimi Slo*
venci. V nedeljo, 12. junija, so se vršile deželne dopolnilne volitve v čedad-skem okraju, ki je na pol slovenski. Katoliška stranka je sijajno zmagala, kakor sledi: profesor Trinko (Slovenec) 2044 glasov; inženir Carbona-ro (K6tar, Slovenec) 1774 glasov; prof. Gvia (Furlan) 1550. Nasprotna liberalna stranka pa: profesor Musoni (Slovenec) 1192; Ropi-Morelli (Furlan) 1112 glasov. Trinko je dobil veliko število glasov tudi od bolj konservativnih liberalcev, ki ne marajo radikalnih teženj.
+ K otvoritvi bosanskega sabora.
Deželni odbor kranjski je včeraj brzojavno pozdravil otvoritev sabora za Bosno in Hercegovino, želeč saboru najobilnejšega uspeha v delu za ljudstvo.
+ Iz justične službe. Naslov in značaj višjega deželnosodnega svetnika je podeljen dežlnosodnemu svetniku g. Pavlu Juvančiču v Krškem.
-f Odlikovanje. Veleč. gosp. Anton Šmidovnik, župnik v Prečini, je Imenovan kn.-šk. duhovnim svetnikom.
+ imenovan je za stalnega učite* lja verouka na mest. liceju č. gospod aktehet J. Mlakar, za magistratnega konceptnega praktikanta je imenovan dr. J. B e r c e , stalno mesto za matematiko in prirodopisje na mestnem liceju je pa dobila provizorična učiteljica gdčna. M. W i r g 1 e r.
—	Kotnikova zapuščina. »Narodni Dnevnik« trdi, da bo »Družba sv. Cirila in Metoda« dobila iz Kotnikove zapuščine po odbitih volilih in pristojbinah 380.000 K. Seve liberalni »Narodni Dnevnik« nima besedice graje o namenih in naporih Lenarčičevih. Kak bo faktičen rezultat te zanimive narodne igre, bomo pravočasno poročali.
—	Umrl je danes okolu 8. ure zjutraj na Glincah po kratki mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče g. Frančišek Lunder, bivši nadučitelj na Raki. Pokojni je bil rojen v Velikih Laščah leta 1843. Služboval je na Igu, v Stari Cerkvi pri Kočevju, na Brdu, v Radečah in nazadnje kot nadučitelj na Raki. Lansko leto je stopil v začasni pokoj. Ker so ga moči vedno bolj zapuščale, jo prosil za s'al-ni pokoj, kateri se mu je tudi dovolil, a ga je vžival le dober mesec. Še eno leto ni bival med nami, vendar ga je vse zlasti kot vestnega katoličana spoštovalo. S pokojnikom je zopet zmanjkalo enega iz vrste onih gospodov učiteljev- ki ve- no spolnjevanje svojo st«-novs'.e in verske dolžnosti dela:o & ljudstvom za ljucls vo in vživajo .sled tega popolno zaupanje in spoštovan c. Svetila blagemu pokojniku večna luč!
Spoštovani družini Lundrovi naše iskreno sožalje!
—	Znižane cene za lovsko razstavo na Dunaju. Na razna vprašanja sporočamo, da je določila južna železnica za obisk letošnje lovske razstave, ki pa ima lcolikortoliko značaj splošne razstave, znižane vozne cene in sicer velja za tja in nazaj brzovlak II. razreda 58 K 80 v, III. razreda 38 K 40 v, osobni vlak II. razreda 43 K, III. razreda 28 K 20 v. Vozni listki veljajo obenem kot vstopnica na razstavo in so veljavni za dobo 14 dni.
—	Velik ogenj na Reki. Pogorelo je včeraj neko skladišče tovarne popirja Smith in Meynier na Reki. Škode je okolu 200.000 K. Strašen ogenj je gledalo na tisoče ljudi.
—	Velik vodljiv zrakoplov v Zagrebu. Iz Zagreba se poroča, da gradi inženir g. Stagel, ki se je pred nekoliko dnevi dvignil v Zagrebu z zrakoplovom v zrak, velik vodljiv zrakoplov z imenom »Stagel - Mannsbarth«. Ta zrakoplov bo dolg 90 metrov, a sprejel bo vase 9000 kubičnih metrov plina. Stroški tega zrakoplova so proračunani na 600 tisoč kron. Inženir Stagel se je odločil za prvo večjo vožnjo s tem zrakoplovom iz Dunaja v Zagreb. Te vožnje se bodo udeležili razen nadporočnika Mannsbartha in lastnika zrakoplova Stagel, še nekateri znani zagrebški gospodje - prijatelji imenovanih dveh zrakoplovcev. Tako se bo moglo zgoditi, da bo Zagreb prej dočakal dohod vodljivega zrakoplova, kakor Dunaj, ki čaka žc toliko časa na Zeppelina.
—	Samoumor neznanca. Med Gele-sanom in Monte grande blizu Pulja so našli truplo moškega, katero je po izreku zdravnika ležalo ondi že 10 do 12 dni. Komisija je našla v obližju trupla samokres. Čelo je bilo preluknjano, iz česar je komisija sklepala, da je neznanec izvršil samoumor. Neznanec je moral biti okolu 40 let star. Pri njem se ni našlo ničesar, da bi se bila mogla dognati identiteta. Truplo so takoj pokopali.
—	Pogačar z železno nogo? Po koroških župniščih se potepa in goljufa z »zelo ponižnimi prošnjami« vagabund z okovano nogo. V vsakem župnišču ogoljufa duhovnike za kakih 5 kron, češ, da se mora peljati v Ljubljano, ker peš ne more iti. Mož je črnikavega obraza, z malimi brlcami pod nosom in z velikimi črnimi lasmi. Sedaj nosi — drugod morda drugače — bel slamnik in karirano rumenkasto suknjo. Sumi se, cla je znani Pogačar! Pozor!
—	Obesil se je radi slabih gmotnih razmer na Reki krojač Avgust Arzen-šek, rodom Slovenec.
—	Za župana v Varaždinu je izvoljen odvetnik dr. Pero M a g d i č.
—	Umrla je v Sodražici gospa Marija Šega.
—	Vseslovanski zdravniški kongres v Sofiji se bo vršil od 3. do 5. julija t. 1. Razpravljal bo o sledečih vprašanjih: 1. Poročilo osrednjega odbora slovanskih zdravniških sestankov. 2. Zbliža-nje slovanskih zdravnikov. 3. Zdravstvena uredba in zdravniška društva v Bolgariji. 4. Zdravstvene uredbe in zdravniška društva v drugih slovanskih deželah. 5. Stanje jetike in njeno zdravljenje na Bolgarskem. 6. Naravni mineralni studenci na Bolgarskem. 7. Znanstvene razprave in slovansko-zdravniška vprašanja.
—	Mlin v ognju. Šmonov mlin na Rodici pri Domžalah je pogorel do tal. Goreti je začelo 16. t. m. zjutraj ob štirih, in sicer se je vnel čistilnik »štau-bar«; ko je prišel hlapec, da vrže jer-menje dol, ker je steklo žito ravno skozi, ni mogel več zraven. Pravi, da je bilo že polno dima. Takoj se je ogenj razširil po vsem mlinu. Bližnji sosedje in tudi drugi ljudje so bili takoj na delu, da rešijo saj nekaj iz ognja. Požarna bramba iz Domžal, Stoba in Doba gre največja zahvala in najboljše priznanje, ker so bile tako hitro na mestu ter so neumorno delale, da se ogenj ni razširil na hišno in gospodarsko poslopje. Tudi sosednje hiše so bile v nevarnosti. Priporočamo slavnim zavarovalnicam, pri katerih je Šmon zavarovan, in pa drugi sosedje, da nakažejo vsem gasilnim društvom, ki so bili na mestu nesreče, kar največ podpore. Gasilci iz Domžal in Stoba so cel dan na delu. Pšenice in moke je zgorelo in se pokvarilo več vagonov.
—	Proti hrvaški šoU na Reki. Hrvaška vlada je sklenila, da ne potrdi pravil društva »Ljudevit Gaj«, ki se je osnovalo na Sušaku z namenom, da na Reki ustanovi hrvaško šolo. Hrvaška vlada pravi, da že v Zagrebu obstoji »Hrvatsko društvo za pučko pro-svjetu«, kateremu je isti cilj, pa da je odveč še eno društvo. To je pač zavijanje, ki je pa očtino naperjeno proti hrvaški Soli na Reki,,'5'
Velikih vojaških vaj srbske armade se udeleži tudi oddelek ruskili častnikov.
Ljubljanske novice.
lj Občni zbor slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« se je vršil včeraj zvečer v dvorani »Rokodelskega doma«. Dvorana je bila popolnoma zasedena, kar priča o živahnem zanimanju za to napredujoče društvo. Poročila odbora so bila odobrena z velikim odobravanjem, delo odborovo pa je dobilo uprav navdušeno priznanje. Včerajšnji občni zbor je zopet pokazal, kako ogromno je napredovala »Ljubljana« v par letih in kako razumeva svoje kulturno delo, krepko dvigajoča se preko malenkosti k svojemu cilju. Odbor je ostal večinoma stari. Dosedanji predsednik deželni odbornik dr. V. Pegan je bil zopet soglasno izvoljen. Na občni zbor se še povrnemo.
lj Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« vabi vse svoje izvršujoče članice in člane ter rodbine gg. podpornih članov, da se polnoštevilno udeleže zanimive vrtne veselice, katero priredi prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoldne bratsko »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« na svojem senčnatem vrtu v Komenskega ulici.
lj Izlet na Šmarno goro. Šentpeter-sko prosvetno društvo v Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo, 19. junija društven izlet na Šmarno goro. Pri sveti maši, katera bo ob 9. uri, poje društveni pevski zbor. Odhod z južnega kolodvora z jutranjim vlakom ob 7. uri do Vižmarjev. Nazajgrede popoldne si ogledamo škofove zavode v Št. Vidu. Vabimo vse cenjene člane in prijatelje društva, da se tega izleta udeleže v obilnem številu, da s tem pokažemo, cla društvo vsestransko vrši svoje vzvišene namene. — Odbor.
lj Razstava na učiteljišču. V nedeljo in ponedeljek, dne 19. in 20. t. mes., priredita c. kr. učiteljišči v risalnici razstavo risb svojih učencev, učenk, gojencev in gojenk. Otvoritev v nedeljo ob 10. uri s predavanjem o »Bistvu risarske metode in njenem razmerju z občno moderno pedagogiko«.
lj Umrl je danes zjutraj trgovec z glasovirji g. Ferdinand D r a g a t i n.
lj Vtihotapec. V soboto ponoči se je v neko prenočišče v Kolodvorski ulici čez vrtno ograjo in v sobo vtihotapil nek tat in ukradel mizarskemu pomočniku Jožefu Kranjcu nov suknjič, hlače, črevlje na zadrgo in črne očale, v skupni vrednosti 68 K 60 h. Tat je pustil svoje cunje v sobi, z boljšo obleko je pa izginil v temno noč. Nek laški delavec, ki tudi tam prenočuje, je nepoklicanega gosta videl pod posteljo skritega, a ga je pustil nemotenega.
lj Veseli časi za mladino so že tukaj. Češenj v obilici, rdeče jagode, a tudi borovnice in prve hruške so že dospele na trg. Tedaj je potreba le še »cvenka« in imeli bodo malčki in prodajalci sadja dober semenj.
lj Vojaško rnesino poveljstvo (Platz-kommando) se sedaj nahaja v Prečni ulici št. 2 v II. nadstropju in ne več v hiši meščanske imovine v Lingarjevi ulici št. 1.
lj Nesreča. Ko se je včeraj popoldne v Sodnijski ulici na oknu prvega nadstropja 81etna trgovčeva hčerka K. Perscheta igrala, je izgubila ravnotežje ter padla na dvorišče. Poškodovala se je tako opasno, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v Leonišče.
lj Umrli so v Ljubljani: Franc Am-brožič, delavec, 63 let. — Silva Jesih, delavkina hči, 7 mesecev. — Amalija Pipan, delavčeva hči, 9 dni. — Marija Stražišar, užitkarica, 43 let.
lj Nevarnost za konje. Na Marijinem trgu se češče dogajajo slučaji, da konji, ki pridejo na tračnice, padajo in se poškodujejo na nogah, odnosno se jim tudi potrgajo podkve. Ker je ob tračnicah električne železnice tudi drugod, kjer ta železnica teče, nevarnost za konje, naj bodo tedaj vozniki v lastnem interesu previdni.
lj Nepreviden kolesar. Sinoči je po hodni poti ob Dunajski cesti delavec Alojzij Sever proti mitnici tako naglo in neprevidno vozil, da je s kolesom zadel v tam službujočega mitniškega paznika Ivana Markoviča in njegovega štiriletnega sina Jožefa podrl na tla ter oba znatno telesno poškodoval.
lj Oblastva zasledujejo 271etnega potnika Evgena Gottlieba, ker v škodo tvrdke za ročna dela Akucija Hrvata v Budimpešti po raznih samostanih in župniščih v tostranski državni polovici goljufa. Gottlieb je rdečelas, židovskega pokolenja ter govori ogrsko, slabo nemško in več slovanskih jezikov. Torej pozor pred Židom!
lj Pretep v delavnici. V neki sto-larski delavnici sta se sprla dva pomočnika. med katerima je eden gluho-.
nem. Le-ta zgrabi za stolovo nogo In z njo svojega nasprotnika tako udari po glavi, da ga je znatno poškodoval. Vrhu tega ga je pa še po rokah obgrizel.
ENAJST OSER UBIL SNEŽNI PLAZ.
Curih, 16. junija. Velikanski snežni plaz je v Altdorfu zasul hišo pi-smonoše Ziegler ter pokopal pod seboj tudi 14 oseb, ki so bile v hiši. Žena in deset otrok je izgubilo življenje; tri otroke so rešili.
Telefonska in brzojavna poročila.
ZMAGA SLOVENCEV.
St. Lenart, 16. junija. V skupini ve-leposestva v šentlenartški občini so zmagali v okrajni zastop Slovenci z vsemi 62 glasovi. Nasprotniki se volitev sploh niso udeležili.
JUGOSLOVANI POPOLNOMA EDINI!
Dunaj, 16. junija. Na inicijativo »Slovenskega kluba« sta danes oba jugoslovanska kluba sklenila, da se vprašanje italijanske fakultete in vsa druga vprašanja, ki so s tem v zvezi, izločijo iz kompetence obeh klubov in spadajo v kompetenco skupne jugoslovanske delegacije. V to svrho se »Slovenski klub« in »Savez južnih Slavena« ad hoc združita v eno samo parlamentarno celoto, koje sklepi bodo za vse jugoslovanske poslance obvezni. Tekoče posle bo vodil eksekutivni odbor, v katerega izvoli vsak klub po pet poslancev. Ustanovna skupščina tega skupnega jugoslovanskega kluba se vrši najbrže že jutri!
JUGOSLOVANI ZAHTEVAJO OD
dEHOV POPOLNE JASNOSTI!
Dunaj, 16. junija. Vest, da se je v klubu čeških poslancev šele o tem debatiralo, ali se Jugoslovane glede laškega fakultetnega vprašanja podpira ali ne, je na vse jugoslovanske poslance napravila jako slab vtis. Jugoslovanski poslanci smatrajo vprašanje glede laške fakultete za tako narodno važno, da od strani Čehov ne morejo trpeti nobene nejasnosti v iem oziru in bodo zahtevali nemudoma popolno jasnost. Jugoslovanov ne bo nihče mogel iz njihovega stališča premakniti, zato morajo Čehi z njimi ali pa —! Z jugoslovani so popolnoma solidarni kakor vedno češki agrarci, radikalci in poslanec Stransky. Mladočehi, Masaryk, Drtina in katoliškonarodni Čehi pa pravijo, da jim ni mogoče glasovati zoper laško fakulteto in sicer iz kulturnih in političnih ozirov, ker imajo za češko univerzo enake razloge kakor Lahi, na to pa, da imamo Slovenci enake pravice do lastne univerze, pa ta grupa pozablja. Na vsak način bomo kmalu vedeli, pri čem smo.
DR. KOROŠEC V PRORAČUNSKI DEBATI.
Dunaj, 16. junija. V današnji proračunski debati se je oglasil poslanec clr. Korošec ter je najprej govoril o včerajšnji otvoritvi bosenskega deželnega zbora. Obžaloval je, da je bila otvoritev kaljena z napadom na deželnega šefa barona Varešanina, ki vživa simpatije in ljubezen vsega prebivalstva. Ako so tudi kompetenčne meje bosenskega deželnega zbora jako ozke, vender upamo, da bo našim bratom vspešno mogoče nastopati za njihove pravice in da pride kmalu dan, ko bodo Jugoslovani avstro - ogrske države v enem zastopstvu uravnavali svoje zadeve. (Živahno pritrjevanje pri Jugoslovanih.) Z ozirom na vprašanje laške pravne fakultete, je izjavil dr. Korošec, da se sedanji boj Slovencev proti laški pravni fakulteti ne sme tolmačiti tako, kakor da bi bili Slovenci iz principa proti laški pravni fakulteti, bore se le proti staremu principu avstrijskih vlad, ki narodom neenako meri, ki en narod zapostavlja, drugega pa predpostavlja. 'Jugoslovani bodo vstrajali v boju in zahtevajo, da se s kulturnimi vprašanji postopa sistematično v okvirju enakopravnosti. Jugoslovani upajo, da jih bodo v tem boju podpirale vse slovanske stranke. Kar se tiče one točke, da bi odklonitev laške pravne fakultete napravila neugoden vtisek v Italiji, govornik opozarja avstrijsko vlado naj se v tem oziru postavi na slično stališče kot italijanska vlada in naj zahteva pravice za Slovence, katerih je 45.000 pod Italijo in ki ondi niso pripoznani ter nimajo nobenih pravic ne v uradih, ne v šolah. (Klici: Čujte! Čujte!) Tudi za Slovence na Ogrskem se avstrijska vlada nič ne briga, ter ondi Slovenci tudi nimajo sploh nobenih pravic, ter so tako preganjani, da jim še slovenske knjige in časopise ne puste dostavljali in sc morajo knjige in časopisi ponoči v vrečah prenašati preko meje, cla se more gojiti slovensko kulturo. Avstrijska vlada naj se torej zavzame za Slovcncc v Italiji in na Ogrskem,
DOGODKI V BOSNI.
Sarajevo, 16. junija. Pri mrtvem napadalcu na dež. šefa so našli 157 K dasi je živel v revnih razmerah. Neki Moljevič, pri katerem je nenaznanjen stanoval od 4. t. m., in neki Pijevjevič, ki je tudi nenaznanjen ondi stanoval, sta aretirana. Morda je atentat bil vendar sad komplota, katerega sledi vodijo v Dubrovnik. Zagrebško korno poveljstvo, ki je bilo ob priliki aneksije jako dobro informirano, javlja prihod petih vstašev. Kolodvori so zato zastraženi. Srbski poslanci so danes v deželnem zboru vložili interpelacijo proti »Hrvatskemu Dnevniku«.
NEMŠKI CESAR ZOPET BOLAN.
Berolin, 16. junija. Oficielno se poroča, da je nemški cesar, komaj se mu je zacelila rana na roki, zopet obolel, in sicer se mu je napravila oteklina na desnem kolenu. To kaže, da ima cesar konstitucionalno bolezen, kar se oficielno sicer taji. Cesar se ne more udeležiti potovanja v Hanover in Hamburg.
IGRE V OBERAMMERGAU-U.
Monakovo, 16. junija. V dolini Graswang je uničila povodenj vso žetev. V Oberammcrgau-u je 50 hiš ne-obljudenih, mnogo drugih poslopij je v nevarnosti pred povodnjijo. Pasijon-ske igre so se preložile. Po nekaterih poplavljenih krajih primanjkuje že ži-
VCŽcl
STOLP SV. MARKA.
Benetke, 16. junija. Včeraj zvečer je beneški patriarh kardinal v navzočnosti kneza abruškega, župana grofa Grimanija in vseh civilnih ter vojaških oblastnij slovesno blagoslovil pet zvonov, namenjenih za novi stolp svetega Marka.	<
POVSOD VELIKE POVODNJI.
Dunaj, 16. junija. Na južnem Ogrskem, posebno v srbskem delu, so velike povodnji. Sto oseb je utonilo. \ Bogodici se je porušilo 25 hiš. Kraj Slatina je popolnoma opustošen. Voda \ Bodenskem jezeru še vedno narašča Mnogo cest v Lindau je pod vodo. Promet med Feldkirchen in Landeckom jc popolnoma ustavljen.
Carigrad, 16. junija. V Erzerumr so velike povodnji. Mnogo mest je popolnoma opustošenih. Na stotine oset je utonilo.
GROZNE VREMENSKE KATA-STROFE V SRBIJI.
Belgrad, 16. junija. V torek zvečer je nastala grozna nevihta, kot da bi se utrgal oblak, nad mesti Jagodina, Ču-prija, Bagrdan in Svilajnac. Reki Morava in Resava sta izstopili iz bregov. V malo četrt urah je bilo vse v vodi. Žetev v dolini Morave, izmed najrodo-vitnejših pokrajin Srbije, je popolnoma uničena. V Svilajnacu je 26, v Bagr-danu šest oseb žrtev katastrofe. Mnoge hiš se je podrlo. Škoda je neizmerna. Istočasno je v mnogih krajih Srbije pobila vse poljske pridelke toča. Kralj je odpotoval včeraj dopoldne v Svilajnac.
Belgrad, 16. junija. Škoda v dolini Morave je vsled predvčerajšnje katastrofe neizmerna. Mesto Svilajnac je bilo dva metra visoko poplavljeno. Ker je katastrofa nastala hipno, so se mogli ljudje rešiti le s tem, da so hitro splezali na strehe. Našli so 38 mrličev, Mnogo kmetov je izgubilo vse imetje. Velike množine živine so potonile v valovih. Ravno tolika je nesreča v Jago-dini, Čupriji, Bagrdanu in v okolici teh mest. Koliko ljudi je potonilo, še ni natančno znano. Vinogradi, sadni vrtovi in vsa žetev je uničena.
Štajerske novice.
š Liberalni Kac v škripcih. Sami advokatje so se vrgli v boj za »kmeta« Kaca. Na devetih shodih zadnje nedelje so govorili advokatje in koncipi-jentarji iz Celja. Vsled tega se sedaj prejšnji najzvestejši Kacovi pristaši puntajo. Naše vrste so pa dan za dnem močnejše. Kandidat Kmečke zveze dež. poslanec dr. Verstovšek si pridobiva vedno več tal med volivci. Prepričani smo, da bo zmagal z veliko večino. Celo v krajih, kjer je bila prej naša stranka v manjšini, se na shodih K. Z. kandidatura Vcrstovšeka sprejme z velikim navdušenjem. Naši možje bodo Kacu Malobesednemu 4. julija slovesno pokazali, kaj zmore mogočna misel Slovenske Ljudske Stranke. Na delo! Na boj! Živio dr. Verstovšek!
š Novnmašniki v lavantinski škofiji. Novo mašo bodo obhajali letos sledeči gg. primicijanti: Umek Mihael v Pišecah pri Brežicah, 7. avgusta; Ve-ranič Anton v Cirkovcah na Dravskem polju, 7. avgusta; Vrzelak Martin v Gornji Ponikvi, 7. avgusta; Zi-vortnik Pavel v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. 7. avgusta; Kranjc Marko nri Sv. Petru niže Maribora dne
15. avgusta in Slana Franc pri Sv. Jur-ju na Stavnici, 15. avgusta.
š Iz Dravske doline. Veliki 11 bera-, lec, mož mogočnež in bogat, to je vu-hredski Pahcrnik. Z vso silo deluje* ob Dravi in Pohorju za Kaca.^Sklenil je pogodbo s Štajercijanci, ki &Qdo vsi englasno volili Kaca. Mi svetujem| Pa-herniku naj se raje malo boJtj,,spobri-ga za tiste kupčije z židovi, ki mu prinašajo tako mastne dobičke. To bi mu desetkrat več izdalo, kot politika, na katero se tako razume, kot zajec na boben. Ata Pahernik, ne bo nič, ne bo uič! Ste žc zafurali. Kac bo propal, Židov je šel s 60.000 kronami in še več tacega bo prišlo.
š Ubilo je v ponedeljek kmeta Jurija Smeh, dolgoletnega in dobrega župana v Roginski gorci, ko je z Rudnice spravljal plohe. Bil je še v najboljših letih. Bil je tudi veren pristaš K. Z.
š Zaradi izgub na borzi sta sc z opijem zastrupila v Gradcu 571etni privatnik in hišni posestnik Ferd Raitli in njegova 501etna žena Roza. Ob 1. uri sta se zaprla v spalnico brez obeda in ko tudi ob štirih nista prišla ven, je bila služkinji stvar sumljiva in je alarmirala sosede. Moža so našli popolnoma, ženo napol nezavestno. Prepeljali so ju v splošno bolnišnico. Za moža ni upanja, da bi ga ohranili, pač pa za ženo.
š Strašna nesreča se je pripetila v sredo zjutraj ob pol 1. uri na mariborskem kolodvoru. Portir Iv. Mikloži-na je bil do tistega časa v službi in se je vračal po progi proti dravskemu mostu v Pobrežje, kjer je stanoval, domov. .V tem pripelja brzovlak in povozi ubogega Mikložino tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. Ko so na kolodvoru videli, da je stroj ves krvav in se nahajajo kosci mesa na njem, so šli uslužbenci takoj iskat in so našli ne daleč od kolodvora nesrečnega Mikložino vsega razmesarjenega in razkosanega ležati v luži krvi. Ponesrečeni je bil krščanski mož in vrl Slovenec. N. v m. p.
š Ponarejalec denarja. Pred mariborskimi porotniki je bil dne 15. junija zaradi ponarejanja denarja obsojen na pet let težke ječe in četertlet-nim postom Ant. Stois. Ponarejal je v veliki meri petkronske tolarje, goldinarje, krone in 20 vinarski drobiž. Predsedoval je obravnavi dr. Morocut-ti, državno pravdništvo je zastopal dr. Duhatsch, zagovarjal ga je pa dr. Krenn.
Društva.
—	Bohinjska Srednja vas. — Po* zor, Orlil Ker je v nedeljo, 19. t. mes., jeseniški društveni orkester zadržan, se vrši javna telovadba v Srednji vasi teden kasneje, v nedeljo, dne 26. junija. Opozarjamo pa odseke, kateri pridejo z jutranjim vlakom, da gredo k sveti maši k Sv. Janezu ob jezeru, ker je to nedeljo tam patronsko opravilo. Vsled tega seveda nameravani mladeniški tečaj v Srednji vasi odpade. Domači odsek bo sprejel došle brate telovadce na bistriškem kolodvoru in potem gredo skupaj k Sv. Janezu, od tam pa po sveti maši skupno v Srednjo vas, kjer bo skupno kosilo. Ostali spored ostane isti. Takoj po telovadbi bo tudi občni zbor jeseniškega okrožja. — Odseki naj sedaj vsaj do četrtka (23. t. m.) zanesljivo sporoče odseku v Srednji vasi, koliko članov se prireditve udeleži.
—	Vič-Glince. Prvi skupni izlet, katerega bo priredilo tukajšnje katol. slov. izobraževalno društvo, bo letos 3. julija. In sicer bomo poleteli proti jugu v prijazno ribniško dolino. Izsto-pivši v Orteneku bomo najprvo obiskali božjo pot »lepoto ribniške strani — cerkev Nove Štifte«, kakor jo opeva pesmica. Ko borno tu pri Materi Milosti okrepčali svojega duha, bomo obiskali prijazni trg Ribnico. Od tam smo že dobili glas, da bodo rade volje prepustili društveno dvorano, v kateri bodo naši igralci vprizorili gledališko predstavo: »Miklova Zala«, katero je sestavil član našega društva g. Jczeršek. Ko bodo razne zadeve glede posebnega vlaka rešene, bomo natančnejše sporočili o našem romanju v ribniško dolino, za katero vlada med Vičani veselo zanimanje. Da vstrežemo raznim častivcem sv. Antona tudi izven župnije, zlasti Ljubljančanom, naznanimo, da bo prihodnjo, t. j. Antonovo nedeljo v župni cerkvi pri sv. Antonu red službe božje sledeči: Ob peti in pol šesti uri zjutraj tiha sveta maša. Ob šesti uri govor in sv. maša z blagoslovom, ob sedmi uri tiha sveta maša. Ob pol osmi uri govor in sveta maša za ljubljansko in viško krščansko konsumno društvo. Pri sveti maši bo pel moški zbor lukujšnjega katoliškega izobraževalnega društva. Ob deveti uri bo govor in slovesna sveta
maša. Ob 2. uri nagovor in sprejem novih članic v Marijino družbo. Ob 3. uri [ete litanije in blagoslov. Ob 6. in 9. uri je in ob 3. popoldne po svetem opravilu bo darovanje za cerkev. Častivcem svetega Antona pri tej priliki priporočimo lepo a še zelo zadolženo cerkev v dobrohotno podporo!
lj Odborova seja »Matice Slovenske« dne 14. junija 1910. Od zadnje od-borove seje so zborovali vsi odseki. Gospodarski odsek: Odda se tisk »Zabavne knjižice«, ki jo izdasta letos skupno »Matica Slovenska« in »Matica Hrvatska«. Društvena knjižnica se ne da urediti, dokler nimamo zanjo boljših prostorov; hiša se bo komisijonelno pregledala. Zemljepisni odsek: Dosedanji »Zemljevidni« in »Krajepisni odsek« se združita v »Zemljepisni odsek«. C. in kr. voj. geogr. zavod na Dunaju še ne more reči, do kedaj bo zemljevid tiskan. Pozvati je šolske in župne urade na naročbo zemljevida. Krajepisna imena ima »Matica« iz 440 občin, vseh občin pa je približno 1120. Tehniški odsek: Gradivo za tehniški slovar (kakih 36.000 izrazov) se je abecedno uredilo; začeli so ga pregledovati tehniški strokovnjaki; za nekatere stroke se še posebe zbira. Po zgledu »Društva hrv. inž. in arhitektov« se bo lotiti opisovanja slov. hiše; najprej je v preglednem članku posneti dosedanje spise o tem predmetu, potem pa pozvati na delo vse ,ki se zanimajo za stvar. Znanstveni odsek: predsednik poroča o stanju priprav za Jugoslovansko Enciklopedijo (o tem izide posebno poročilo). Knjižni odsek: Knjige za leto 1910. so že ali dotiskane ali v tisku; »Zabavna knjižnica« pojde te dni v tisk. V »Knezovi knjižnici« izide prvi del Lahovega romana »Brambovci«. Sprejme se dr. H. Tumova »Nomenklatura Višenjsko-Poliškega gorovja«, v oceni sta monografiji »Pohorje« (prof. Koprivnik v Mariboru), »Bela Krajina« (dr. Adlešič), v oceno se oddasta dr. Glaserjeva prevoda Shakespearjevega »Othella« in »Macbetlia«. V evidenci je imeti Češko Antologijo, opisati je še dr. Janez Blei-weisovo delovanje v deželnem zboru in odboru. Izpreminjuje predlog g. dr. Branka Drechslerja v Zagrebu, predlaga odbor, naj »Mat. Hrv.« in »Matica Slovenska« skupaj izdasta izbor Vrazovih pesmi. Matica se oficielno udeleži Vrazove slavnosti v Cerovcu meseca avgusta.
———————————___'
TKZSK CENE,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 16. junija.
Pšenica za oktober 1910 ....	9'42
Rž za oktober 1910......6 82
Oves za oktober 1910.....713
Koruza za julij 1910.....5 31
Koruza za avgust 1910.....5 62
Efekti v: —.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
Cas opazovanja
9, zveč.
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra v mm
7355
Temperatura
po Celziju
730'0 735-8
Srednja včeraj
17 9 15-8 235
Vetrovi
sl. szah.
brezvetr. sl, jvzh. šnja temp. 18 5°,
Nebo
dež oblaCno del. obl. norm. 17 8J.
.= E e 1 = 1
3-7
pripravna za vsako trgovino in obrt se pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se Kolezijska ulica štev. 4. 1740 3-1
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje itd. je oddati z augustovim terminom. Vprašati je pri Za družni zvezi, Dunaj. c. 32. 1737 3-1
v
V	1 vrelce.
Tempel
■ ln Izm
vrelec. DietetlCna namizna j oblino ogljikovo islino. Pospešuje prebavo ln Izmeno snovi.
Zelo koncentriran medicina-len vrelec, priporočljiv pri kroniCncmi-ModCnem kataru, zaprtju, llrlghtovih leitlcah, vranifcnik oteklinah, Jetrni trrilnl, zlatici, snovolzmens-klli boleznih, katarlh dihal, hlh organov.
Zdravilen vrelec največjo vsebine svoje vrste. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem katarn, obstli>actjl, »oljnih kamenih, tolSClcl trganju, slailkovnl bolezni.
M
.L »'j-'i
pnrodnivrelec magnezijo-
m-iiži 1 'Li st___i. ^ k ?■ -v
mm
Silaut>erske soli.

Vsegamogočnemu je dopadlo k Sebi pozvati gospoda
Lunder Frančišk-a
nadučitelja v pokoju na Viču.
Blagi pokojnik je po kratki bolezni dokončal tek svojega trudapolnega življenja v 67. letu svoje starosti. Potolažen s sv. zakramenti je preminul za ta svet. Pogreb se določa na soboto popoldne ob 6. uri. Svetila mu večna luč,
1751 i	Žalujoči ostali.
Brez vsakega drugega obvestila, Se prosi tihega sožalja.
Mirna stranka brez otrok išče
lepo stanovanje
obstoječe iz dveh sob, in vseh potrebnih pritiklin
za prvi julij.
Ponudbe pod „juliju na upravništvo tega lista.
1723 3-1
1710
6—1
Sprejmem več
mizarskih
pomočnikov
v trajno delo. Simon Praprotnik, mizarski mojster, Ljubljana, Jenkove ul št. 7.
: Za slobokrune in prebolele :
w w A
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franko K 4-BR. NOVHKOVIC, Ljubljane.
lahko že tudi rabljena se takoj kupi. Ponudbe naj se pošljejo pod 1730 Janko Mole, Smarjeta, (Dolenj.)
Vabilo.
Ker dne 22. maja t. 1. sklicani X. občni zbor Hranilnice in posojilnice za Planino in Studeno s sedežem v Planini, reg. zadruga z neom. zavezo v smislu § 33 društvenih pravil vsled pomanjkljive udeležbe ni bil sklepčen, sklicuje se s tem	1746 1
za 26. junij 1.1. ob 11. uri dopoldne v društveni pisarni v Planini, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Pregled in potrj. računov za 1. 1909.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda z proste roke vBožni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1727 Balija na Glincah preje Traun. 6—1
Zlate rretiaje; Sedlo, Kriz, Rim iti
ffajbotj. U*m. tobo^r -d-
letovsteli
Ljubljana, Spttal.-Strltar. aL t
*	Tint-	jMr **"■"•-C***
Dobro izurjena
ki je vešča slovensk., nemškega in laškega jezika se sprejme v večjem trgovskem zavodu. Kje pove uprava Slovenca.	1744 1-1
Kopališče Medija
1594 na Kranjskem, poštni in brzojavni uradMedija-Izlake. Termalno kopališče, letovišče; isto je vsled svojega izbornega zdravilnega učinka znamenito že več let. 1 uro od postaje južne železnice Zagorje. Z vsem komfortom opremljene sobe, izborna restavracija, nizke cene. Pojasnila dajo lastniki
* Alojz. Praschniker-ja dediči v Kamniku.
Gddasfa se
pripravna za manufakturno trgovino na
najboljšem prostoru, kjer je največji promet. Natančnejša pojasnila se dobi iz prijaznosti v trgovini Pred škofijo št. 3. 1747 3-1
v starosti 19—22 let, plača po dogovoru, Maks Matkovič, brivec. Metlika Kranjsko
SCZ0II0
obleke, plašče, frotir rjuhe in brisače, čevlje, avbe, klobuke, plavalne hlače in vse druge potrebščine priporoča
PT Modna trgooina P. Magdič
Lfubliana: nasproti glaune po£k.
1745 10-1
Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite: kakor trgovske, stavbene, hlpotekarne, uradniške in menične.
leo Franke, LiuMiana, pisarna Kongresni trg 6,1. nadstr.
zanesljiva, izurjena tudi knjigovodstva, se sprejme A. Su&nlk Ljubljana, Zaloška cesta 21.	1679 3 - 1
V hiši Gradišče št. 4 se prodajo vi ••
J —»—"J** omrežja, stranlSke Školjke itd.
Vpraša naj se pri hišniku. 3-1
1689
Neveste, ženini, gospodinje in gospodaril!
Hnfon Šare
v Ljubljani, Sv. Petra cesta It 8
hoče svojo zalogo radi preselitve svoje trgovino zmanjšati in prodaja perilo, platno, vezenje, sploh vse v to stroko spadajoče predmete
po Izdatno znižanih cenah.
Lično in solidno, doma izdelano perilo
je iz najtrpežnejšega blaga in si ga lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. K obilnemu posetu vabi vljudno	1571
H. Sare, So. Petra cesta sten. 8.
Ant. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih ven-cev. Znnanja naročila točno. Cene zmerne.
S
Aif v*;
3662
Ha prodal so
posestva
po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. Eno najlepših posestev še v mestu Ljub« ljana, obstoječe iz hiše, hleva velikega vrta, za senco, sadje in zelenjave ter 9 lepih velikih travnikov in dva gozda. Nadalje v Rudniku VILH, popolnoma nova s trgovino, 16 let davka prosta. Dve velepose-stvi na Spodnjem Štajerskem v bližini Šoštanja 1 milijon kubičnih čevljev različnega lesa. Več pove lastnik Josip Plankar Ljubljana, Dolenjska cesta. 1698 3-1
! V V V V I I V
Proda se V Karlovcu, radi smrti v obitelji 25 let obstoječa, vrlo idoča
velika špecerijska
trgovina
z velikim letnim prometom en gros in en detail, z vsemi špecerijskimi predmeti.
Poznana je ne samo v mestu, nego v celi okolici.
Trgovina se nahaja v lastni hiši z vrlo prikladnim, moderno urejenim velikim skladiščem in ostalimi prostori v hiši.
Pobližje informacije daje uprava tega lista.	1585
f V V f V I I V
C. kr. ministrstvo za deželno brambo.
K dep. XU„ št. 1862 Iz 1910.
Dunaj v juniju 1910.
Dobava perila in posteljnin za bolnišnice
c. kr. deželne brambe.
Jauni ponudbeni razpis.
Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1910 dobavo predmetov, navedenih v naslednjem zaznamku, potom javnega razpisa, in vabi k vlaganju pismenih ponudb.
ca
= c*
•o ^
B
N
Število
3
4
5
7
8
10
U
12 13
14
15
16 17
2700 2700
600
4700
2700 7400 2700
540
540
540
540
540
1310
6350
2000
8700
13200
Komad, par, meter kilogram
komadov
parov
komadov
parov
metrov
kilogram
Oznamenilo
Po vzorcu
brisač, navadnih
brisač, robatih
rjuhe za kopanje
kratkih nogavic iz bombaževine
spodnjih hlač
brisač
srajc
čepic za operacije
kompres za operacije
rjuh za operacije
sukenj za operacije
predpasnikov za operacije
sukenj za strežnike
žepnih robcev.
cipel
78 cm širokega modro progastega gradla iz platna
žime
1910
1909
1910
1910
1910
1910
1889
1906
1910
Cene naj se ponudijo za
Opomb«
komad
par
komad
komad
par
meter
kilogram
v 3 velikostih
v 2 velikostih
v 3 velikostih
Na ustne, brzojavne in telefonske ponudbe se ne more ozirati,
1.	Pismene ponudbe morajo dospeti najkasneje do 18. julija 1910 ob 10. uri dopoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo na Dunaju.
Pri imenovanem ministrstvu (Dunaj I. BabenbergerstraBe 5, lil. nadstropje, uradna soba Št. 128) se bodo te ponudbe dne 18. julija 1910 ob 10. uri dopoldne komisijonalno odprle. Ponudniki ali njihovi pooblaščenci so upravičeni prisostvovati ofertni razpravi.
*
Odločitev o svoji ponudbi prejme vsak ponudnik od c. kr. ministrstva za deželno brambo pismenim potom do 31. julija 1910.
2.	S prejetjem ponudbe se smatra pogodba za sklenjeno brez nadaljnih uradnih spisov.
Formalna pogodbena lista se sestavi le na izrečno zahtevo.
3.	Ponudbeniku je na prosto dano, staviti poudbe tudi le na posamezne vrste (zaporedne številke zaznamka) in pri vsaki vrsti na manjše množine (kosa itd.) kot je razpisano.
Ministrstvo za deželno brambo si pridržuje pravico sprejeti ponudbo tudi le glede posameznih od več ponudenih vrst ali glede dela dobavne množine.
4.	Ponudniki smejo sami določati cene.
5.	Cela dobavna množina vsake vrste je dostaviti najpozneje do 15. novembra 1910.
V teku tega roka določa domobranska uprava dobavne dneve oziraje se po možnosti na željo
podjetnikov.
Med letom 1910 more domobranska uprava zahtevati 10 odstotkov večjo potrebščino, katera se v slučaju mobilizacije zviša na 50 odstotkov. Ista se mora dostaviti v teku dveh mesecev.
Vse reči se dostavijo na račun podjetnika domobranskemu skladišču na Dunaju.
6.	Ponudbeniki morajo, kolikor še niso oproščeni, vložiti vadij oziroma kavcijo v visokosti 5 %.
7.	Dobava se odda samo takim ponudbenikom, kateri bivajo v državnem zboru zastopanih deželah in v lastnih tovarnah istotam izdelujejo omenjene predmete.
Priporoča tovarna
8.	Pondbeniki rabijo brezpogojno sledeče v letu 1909 vnovič izuane poprimočke, kakor;
a)	»Pogoje", tičoče se dobave izdelanih oblek in upravnih predmetov za c. kr. domobrambo in c. kr. črno
vojsko;
b)	navodilo za sestavo ponudbe;
c)	uradne tiskovine za ponudbe
Razen tega so na razpolago:
d)	iztiski tega ponudbenenega razpisa;
e)	navodilo, kako je sestaviti jamstveno pismo.
Ti pripomočki se dobe v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Onnaju; dobiti jih je v pregled tudi pri infendancah domobranskih ozeinskih poveljstev in v vseh trgovskih in obrtnih zbornicah.
9.	V domobranski monturni zalogi na Dunaju so na vpogled tudi predpisi o prevzemanju, navedeni v poslovniku M—1, 11. del, kakor tudi vzorci in popisi glede dobavnih predmetov z eventualnimi posebnimi predpisi o prevzemanju, katerim morajo odgovarjati dobavni predmeti. Ponudniki morajo tembolj vpogledati te pripomočke, preden stavijo ponudbo, ker morajo v ponudbi izrecno potrditi, da so jim ti pripomočki znani.
Sicer se pa vzorci od domobranskega skladišča oblek dobe proti plačilu odpadle cene, in se popisi, dokler je kaj zaloge, tudi izposojujejo.	1733 i_i
Od c. kr. ministrstva za deželno hrambo.
Zaradi prenovitve kavarne
prodajo se
po ceni razni biljardi, lestenci za plin velika ogledala itd. 1678 6-1
Vpraša se v kavarni Europa v Ljubljani.
Proda se jia posestvu I. B. Kosler-jevih dedičev, ležečem ob cecti iz Ljubljane na Ig	1736 2—1
leseno poslopje
stoječe na zidanih stebrih, 32 metrov dolgo, 12 m široko, z opeko krito; poslopje je rabilo za shrambo mrve. Pojasnila daje oskrb-ništvo graščine v Orfneku, Doienjsko.
in
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
38. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Spitalsha) ulica
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Brezbarvno, rumeno in rojano za parkete ali pelikane tla priporofa o Shatliah po en, pol in Četrt kg ali prosto
= HDOLF HMIPTmMlIl =
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in stek. klela
1443 46

! "t, ' ■ ■ "I, JI- '	t o n
JV(odni salon ja damske klobuke
H ^ ■ • > •
T j A }/{agdič, Ljubljana
oriporoča svojo bogato zalogo modernih in okusnih slamnikov po zelo ugodnih in brez konkurenčni h cenah. Naročila z dežele izvršujem z obratno pošto, g
10 100
0000 0000
0
0000000^^
000000000£)00gl00000000000000000000000000
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) iranko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev litei in se ga more naročiti tudi samo 5o litrov. 667 100—1
Ura z verižico za samo m 2'-.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo preclzljsko - anker- uro z lepo verižico ca samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5*50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—1
H. F. Schaffer
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
IIIOVI
M lajšaioi, slezrazkrajajol)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po povzetju.
Domača ploha industrija na stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta Stev. 44.
izdeluje vsakovrstne nogovice, jopice, otročje
oblekice itd. podpletuje stare nogovice iz najfinejše in trpežne pavole, volne ali svile po naročilu in najnižji ceni; pri poštnih po-šiljatvah naj se blagovoli priložiti natančen naslov.	1264 l
Glavno zastopstvo
THE REX Cd.
Ljubljana
Selenburgova uUca Stev. 7
ima vedno v zalogi
Hi ®
•It
11» «1» «1» ♦II
m
pisalne strofe	I
L. C. Smith & Bros.	Hi
pisalne mize
in drugo pisarn, pohištvo,	[Jj
vse potrebščine za	|jj
pisalne stroje,	JL
Jj razmnoževalne aparate |||
Hi
m m i»
vsakovrstnega papirja, s
Telefon št. 38.
„BALKAN"
špedicija, komisija. Centrala: Trst. Podružnica: Ljubljana,
Selenburgova ulica štev. 7.
Telefon St. 38.
ŠPEDICIJE
vsake vrste. — Prevažanje blaga
za trgovce in zasebnike.
Preselitve, vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, pre-vzeije blaga v prodajo i. t. d., i. t. d.
„BALKAN"
špedicija, komisija. Centrala: Trst, Podružnica: Ljubljana,
Selenburgova ulica štev. 7.
Telefon št. 38.
Izvršuje vse
: bančne : : posle. :
vseh vrst sukna, platna ter mauu-fakturnega blaga.


Izuaiatell: Dr. Ignacij Žitnik,
Tisk: »Katoliške Tiskarne*.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.