URN_NBN_SI_DOC-3PLUQEM6

BULLETIN de l’UNESCO ft l’in- tention des bibliotheques. Vol. XVI. P aris 1962. 8“. Že v p re jšn ji številki : Knjižni­ ce« je om enjen zelo izčrpen čla­ n ek o m ikrofotografski dejavnosti. D an es pa l>i se p o d ro b n eje do­ taknili sestav k a P. II. Sewella (London), ki poroča o temi Ro­ b ertsov plan in b rita n sk e bibli­ oteke« (Le »Rapport Roberts« et les bibliotheques britanniqnes), ki je zelo značilen za razvoj b rita n ­ skega bibliotekarstva, za nas ipa v sedanji dobi p rav poučen. V letu 1957 so Angleži ustano­ vili poseben odbor, ki je imel n a­ logo proučiti stru k tu ro k n jižnic A nglije in Walos'a. Predsedoval mu je Sir Sidney Roberts, u niver­ zitetni profesor iz Cambridgea, drugi člani pa so bili zastopniki lokalnih oblasti, knjižn ic in šol­ skih zavodov. Po objavi v letu 19)1) je plan sp reje la vlada s prip o ro ­ čilom, .naj bo minister za šolstvo (Ministry of Education) n ep o sre d ­ no odgovoren za službo ljudskih k njižnic in naj po potrebi im enuje posvetovalne organe, ki bodo lah­ ko še tem eljito proučili pereča v prašanja. Kot vemo, so k njižnice bile doslej upravno p o drejene le lokalnim oblastem, strokovno pa jih čvrsto vodi in povezuje liii- tansko bibliotekarsko društvo. Vse te p rip ra v e n aj bi pomagale k se­ stavitvi novega zakona, ki n aj bi veljal za A nglijo in Wales. T ako so v letu l% t imenovali dve skupini strokovnjakov, ki nai prouče posledice iz v a ja n ja Robert- sovega n ač rta s posebnim p o u d a r ­ kom na lju d s k e knjižnice in sicer tiste, ki p o k riv ajo m a n jš a m estna ali k ra je v n a območja do 40.000 prebivalcev. D rug a skupina pa naj bi zlasti proučila medknjižnično sodelovanje. K akšna so priporočila Robertso- vega načrta? P redvsem je omembe vredno dejstvo, da je uradno p ri­ znano načelo, »da je knjižnica vzgojno sredstvo, n am enjeno mo­ d ernem u državljanu« in obenem priporočilo, »da so lokalne oblasti — ne samo moralno — temveč po zakonu dolžne ustanavljati za- iloooljioo knjižnično om režje «. Hitro so se oglasili nasprotniki g ornjih priporočil, ker se le-ta na­ n ašajo na delovanje m anjših knjižnic, češ da imajo velike knjižnice lahko .mnogo bogatejši fond. bolj izvežban oz. visokokva­ lificiran k a d e r in obenem racio­ naln ejše finančno poslovanje. Za­ govorniki m alih že obstoječih bibliotek p a so argum entirali njih obstoj predvsem z boljšim stikom z bravcem, povezanostjo bibliote­ ke s k raje v n o tradicijo, zgodovino, ku ltu ro itd. V Robertsovem načrtu je podan a tudi norma, potrebna za obstoj take »male« biblioteke in sicer je določen letni izdatek ne manj kot L 5.000 (2 šilinga 6 /penijev na pre­ bivalca) za nak u p leposlovja, m la­ dinske literature, dvojnic in za izgubljene prim erke. Seveda pa n ik ak o r ne bi g o rn ja vsota mogla pokriti zahtevnejših nalog, kot je ustanovitev inform acijske službe (reference work), ki n ujno te rja nabavo periodike, priročnikov, enciklopedij .itd. V tem prim e ru , ko bi knjižnica želela poseči malo globje, je nujno taki ustanovi omogočiti dodatna sredstva. N ad alje n ačrt še d alje p o u d a rja skrb za nabavno politiko, med­ knjižnično izposojo ne samo knjig, temveč tudi filmov, plošč in g ra ­ vur. Biblioteka naj bo splošen