SLOVENSKI Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 21— Va leta K 4-— celo leto K 8'— za inozemstvo: „ „ 250 „ „ 5*— „ „10'— Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust. Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 14. Slovenci v Nemčiji. Slovensko podporno društvo v Hausenu, Wisenthai - Baden : 1. Peter Miteni, predsednik. 2. Jožef Blaznik, blagajničar in^voditelj slovenske godbe. 3. Ludwig Koller, pisar. Velika nesreča na morju. Po tridesetih letih zopet spregledala. Amalija Češarkova. Velikonočni kres. Drugi avstrijski dreadnought „Tegetthoff“. Vabilo na naročbo. Zanimanje za „Slov. Ilustrovani Tedniki“ je čimdalje večje, vsak teden prihaja od vseh strani čimdalje več slik. Ker pa klišeji stanejo ogromno denarja, ne moremo ustreči vsem ter priobčiti vsega takoj in tako, kakor želimo in kakor bi bilo tudi potrebno. Povečali smo list, da je obsežnejši, da izhaja na 12 straneh, kar je znatno povišalo stroške. Trudili smo se in še se pošteno trudimo, da povzdignemo „Slovenski Ilustrovani Tednik“ in ga spopolili m o. In občna sodba je, in tudi odlični kritiki priznavajo, da je „Slovenski Ilustrovani Tednik“ lepo napredoval in daje velike narodno-kulturne važnosti To priznanje nas sicer veseli, vendar se pa ne bomo zadovoljili z dosedanjimi uspehi temveč bomo krepko stopali naprej po začrtani poti, da „Slovenski Ilustrovani Tednik“ še bolj povzdignemo in izpopolnimo. Obračamo se z vij udno prošnjo do vse slovenske javnosti, podpirajte nas s tem, da razširjate „Slovenski Ilustrovani Tednik“ in mu pridobivajte novih naročnikov. Če bi imel še več naročnikov, bi lahko prinašal še več slik, novic, povesti itd. Čim več bo naročnikov, tem bolji bo lahko list! Koliko je še zavednih Slovencev, ki bi lahko bili naročniki „Slov. llu-strovanega Tednika“, a še niso?! Zganite se in naročite se takoj, saj 2 kroni za četrtletno naročnino zmore lahko vsak. Da pa lahko „Slovenski Ilustrovani Tednik“ pisujemo za pridobitev tisoč novih naročnikov 1000 nagrad in sicer: I. 1 glavni dobitek 100 K v gotovini . . 100 K II. 1 „ 50 K „ „ . . 50 K III. 5 dobitkov po 10 K „ „ . . 50 K IV. 10 dobitkov, vsak celetno naročnino za Slov. Ilustrovani Tednik1 po 8 K . . 80 K V. 20 dobitkov, vsak polletno naročnino za Slov. Ilustrovani Tednik2 po 4 K . . 80 K VI. 100 dobitkov, vsak četrtletno naročnino za Slov. Ilustrovani Tednik3 po 2 K . . 200 K VIL 863 dobitkov sliko Prešerna ali Jurčiča ali Gregorčiča ali pa po eno knjigo. Po- _____ vprečna vrednost teh dbitkov po 2 K 1726 K 1000 dobitkov, katerih skupna vrednost je 2286 K Razpis nagrad. Za vsakega n o v o p r i d ob 1 j e n e ga naročnika damo po eno nakaznico (ali srečko). Vsaka nakaznica dobi dobitek, torej vsakdo dobi za vsakega novo pridobljenega naročnika nagrado. Kdor torej pridobi 1, 2 ali več novih naročnikov, dobi 1, 2 ali več nakaznic ter ima tem večje upanje, da zadene glavni dobitek 100 kron. Pogoj pa je, da mora biti dotičnik, ki pridobi novega naročnika in ki želi torej nakaznico, sam tudi naročnik. Kdor še torej ni naročnik, naj se naroči ter naj pridobi še kakega novega naročnika, in za vsakega novega naročnika, ki ga pridobi, dobi 1 nakaznico. In če kak novi naročnik pridobi drugega novega naročnika, dobi tudi za vsacega po eno nakaznico. Nakaznice bodo zaznamovane (numerirane) z zaporednimi številkami ter se vrši žrebanje takoj, ko se odda vseh 1000 nakaznic torej ko se pridobi tisoč novih naročnikov. Žrebanje se vrši pod nadzorstvom c. kr. notarja. Glavni dobitek dobi nakaznica, katere številka se prva izžreba, drugi dobitek druga itd. Bližajo se velikonočni prazniki, ko bodete obiskovali sorodnike in prijatelje. Vzemite tudi s seboj par številk „Slovenskega Rustrovanega Tednika“, pokažite jim jih ter spregovorite par besedi in lahko bodete pridobili novega naročnika, najbrže ne le 1, temveč celo več. Opozorite ljudi na izvrsten roman „V burji in viharju“, pokažite jim, kako zanimive slike priobčuje „Slov. Ilustrov. Tednik“ in pokažite jim naš koledar in ljudje Vam bodo še hvaležni, da ste jih opozorili na tako zabaven list, kakor je „Slov. II. Tednik“. Novi naročnik se lahko naroči od 1. aprila naprej ter mora plačati vsaj četrtletno naročnino 2 K. Ako pa plača polletno naročnino 4 K in še 40 v za ovoj in poštnino dobi brezplačno in poštnine posto 47 63 cm veliko krasno dvobarvno sliko Prešerna ali Jurčiča ali Gregorčiča. Kdor pa želi imeti vse letos že izišle številke, mora plačati naročnino tudi za prvi četrt leta letos in dobi tudi koledar za leto 1912. Vsak naročnik „Slovenskega Rustrovanega Tednika“ pa dobi letos v jeseni brezplačno in poštnine prosto zanimiv, praktičen in bogato ilustrovan koledar za L 1913, ki bo še lepši in zanimivejši kakor je letošnji. — Imena vseh tisoč naročnikov, ki dobe nagrade, priobčimo po izžrebanju v „Slov. 11. Tedniku“. Kdor razširja „Slov. II. Tednik“, deluje za napredek in povzdigo prosvete slov. naroda. „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi ; a delo in trud nam nebo blagoslovi !“ Kristus na Oljski gori. še bolj spopolnimo raz- ■) Ko poteče dotičnemu naročniku vplačana naročnina, se mu zaračuna dobitek kot nanovo vplačana celoletna naročnina, da bo torej dobival S I. T., ko mu poteče sedanja naročnina eno leto brezplačno. 2) Isto, a le za pol leta 3) Isto, a le za četrt leta. Vse tiste, ki jim poteče naročnina, vljudno prosimo, da jo naj takoj obnovijo. Dva Amerikanca. Velikonočna črtica. — Spisal Kompoljski. Veliki teden je, ko se obhaja z vso turobno resnostjo spomin trpljenja in smrti Odrešenika po naši domovini. Vse poljsko delo počiva. Ljudje se drže doma ter opravljajo najnujnejša domača opravila, se postijo, molijo. Le gospodinje imajo polne roke dela ; snažijo in pospravljajo v hiši, kuhajo in pečejo, da pripravijo svoji družini prijetne praznike pod domačim krovom. Po cestah in stezah hodijo ves dan večje in manjše gruče ljudi, večinoma v črnih oblekah. Srečavajo se in napol tiho pozdravljajo. Med gručami pa tavajo počasnih drsajočih korakov posamezni starci in starke opiraje se na palice. Morda je to njihova zadnja pot k Božjemu grobu v življenju. Marsikateri izmed njih je mislil po zimi, da še te ne učaka. — Povsod je resnost in odsev žalosti in smrti Odrešenika : pri starcih, pri moških in ženskah, ki so še polni moči in življenja. Še celo doraslim fantom in dekletom je izginila te dni tista vesela in zabavljiva pre-šernost, ki jih ne zapusti navadno vse dni v letu. Le nedolžni otročiči, ki še ne poznajo težav in bridkosti življenja, hodijo vedrih rdečih lic, živih oči in smehljajočih potez k Božjemu grobu ter govore o običajih velikega tedna v cerkvi, o pisankah, piruhih in pomarančah. Srečna," trikrat srečna mladina ... ! Sama samcata stopa Brezarica po peščeni cesti proti domu. Počasen in težek ji je korak, kakor bi imela sedemdeset let in vendar jih ima komaj trideset. Velika in koščena njena postava, je odeta sicer še v snažno, vendar že precej ponošeno obleko. Poznalo se ji je, da je bila že pred več leti nova. S sklonjeno glavo in z v tla uprtimi očmi je šla mimo gruč in posameznikov, ki so jo srečavali. Zato ni videla ljudi, ki so šli mimo nje kakor temne sence. Tupa tam jo je kdo pozdravil, ogovoril, a ona ni čula glasu prijaznega človeka. Glava ji je bila polna težkih misli in skrbi, srce ji je pa trgala neizmerna žalost, ki je za ubogo Brezarico tudi na veliki teden prevelika. S silo se je danes odtrgala od doma in odšla v cerkev, da potoži svoje veliko gorje Križanemu ter izprosi utehe strtemu srcu in novih moči omagujočemu telesu na težki poti življenja, ki jih potrebuje ne zase, ampak za svoje otroke, ki nimajo več očeta. V srcu ji je pa tlelo kakor drobna iskrica upanje, da morda le prejme danes na pošti od njega list in še morda četudi neznatno vsotico denarja. Moj Bog ! Prazniki so pred durmi, otroci so potrebni kruha in oblačila, njivice čakajo dela, skromen dom popravila, a roke so prazne. — Kje naj vzame, da zadosti vsaj največjim potrebam? Iz cerkve grede se je oglasila na pošti ter povprašala po pismu. Poštarica je pregledala cel kup pisem, ki se jim je že od daleč poznalo, da so iz Amerike. Pisali so jih za praznike Amerikanci svojcem v staro domovino. Marsikateremu pismu je bilo priloženih manj ali več tolarjev — za piruhe. A njenega pisma ni bilo med njimi. „Pozabil je na nas, izgubil se je v tujini. Moj Bog!“ Prišlo ji je samoodsebe na misel, ko je zaprla vrata za seboj. Nehote je izgovorila to težko misel prvič polglasno sama za se. Do danes je živelo v njenem srcu tiho, sladko upanje, da se še oglasi, da ni pozabil nje in otrok popolnoma. Morda nalašč molči tako dolgo in hrani centime in dolarje, da razveseli o Veliki noči svojce. Spomlad v gozdu. Saj ve, česa potrebuje spomladi dom. In sedaj ni niti pisma od njega. „Pozabil nas je!“ . . . Pred sedmimi leti je odšel in pustil njo samo s troje otročiči. Prva leta je še pisal in tožil o slabem zaslužku. Vendar je še včasi poslal kaj malega denarja, da so mogli doma živeti, obdelati njivice in obvarovati dom razsula. Pisaril in pošiljal je vedno vsaj za Veliko noč. Lansko leto pa tudi za praznike ni bilo denarja, ne pisma. In letos tudi ne. „Izgubil se je . . “ Poleti se je vrnil v sosednjo vas Ame-rikanec, ki je poznal njenega moža; saj sta delala nekaj let skupaj. Šla je in povprašala po njem. Vrnila se je objokana in potrta. Amerikanec ni povedal na- ravnost, ker je prizanašal njej, ženi in materi. Vendar je razumela, da je po stal mož v tujini pijanec in kvartopirec. Zaradi zapravljanja in grdega življenja mu je bilo sitno ostati med znanci domačini. Nekega dne je izginil. Z njim pa je izginila tudi slaboglasna ženska. V srcu ni mogla prej verjeti, da je to resnica. Zdaj mora ! „Moj Bog! . . .“ Kaj naj počne sama ? Kako naj preživi deco in jim ohrani dom ? Kje naj vzame moči, da ne omaga ? — Otrnila si je solze z vel ega, razoranega obraza. „O, kaj si ti Brezarica ! Dober dan ; skoro bi te ne bila poznala.“ Brezarica je opazila, da jo je nekdo dohitel. Zdelo se ji je, kakor bi mimo nje hušknila črna senca, ki je pred njo postala ter ji pogledala v obraz, ki ga ji je deloma pokrival na oči potegnjeni robec. Pri glasnem govoru pa je spoznala so-vaščanko Baričko, njene starosti, male, a dobrorejene postave. Moža je imela tudi v Ameriki. „Stopi malo hitreje, Brezarica, gremo skupaj,“ je zopet pričela zgovorna Barička. „Otroci mi tako hitijo, da mi je pošteno vroče postalo. Micka, počasi pelji Jožeka in Ančko, gremo z Brezarjevo teto skupaj domov!“ Barička je govorila hitro in neka posebna zadovoljnost je odmevala iz njenih besedi. Tista zadovoljnost in nekaka pre-šernost se je slabo prilegala razpoloženju velikega tedna, še manj pa potrtemu srcu Brezarice. „Kaj si peljala otroke v cerkev, Barička ?j‘ prične Brezarica s slabotnim glasom. Še-le sedaj je opazila da gredo spredaj Baričkini otroci, vsi trije v novih oblekcah, novih čeveljčkih. Peterček je imel tudi nov klobuk. „Saj ne dado miru. Dobili so nove oblekce in čeveljčke, pa mi niso prej dali miru, da jih nisem oblekla in peljala v cerkev. Kaj tvoji otroci so že bili pri Božjem grobu?“ „Ne, nisem jih mogla vzeti s seboj, ker nimajo obleke za v cerkev in tudi obuvalo je raztrgano.“ Težko je priznala Brezarica trpki položaj in zrla lepo oblečeno trojico otrok pred seboj. „Kaj ti ni on nič poslal za praznike?“ „Nič poslal in nič pisal. Bila sem ravno prej na pošti. Prazniki so tu, njivice bo treba obdelati, otroke obleči, a še za sol ni pri hiši.“ Barička ni bila slaba ženska. Imela je mehko srce, četudi so jo imeli nekateri v zadnjem času za prešerno ošabnico, ker si je postavila mesto lesene bajte čedno zidano hišico ter prikupila posestvecu nekaj zemlje in poplačala vse dolgove. Vse to je storila z moževim denarjem, ki je imel dober zaslužek v Ameriki in ni pozabil doma in svojcev. Ko si je Brezarica obrisala pri zadnjih besedah solzo z očesa, se je Barički zasmilila ter je imela odkritosrčno sočutje z njo. „Koliko časa ti pa že ni pisal, ta grdoba?“ Barička je vedela, kaj se govori o Brezaričnem možu. т^тж^тлжж^шгжгшитшгжг1м^т^гжг^.ш<тж^гп%жж^жжшжЈШ KMETSKA POSOJILNICA J.V0/ LJUBLJANSKE OKOLICE ------ ------ r. z. z n. z. /2/0 v Lj,lbl-ian;'---— obrestuje hranilne vloge po ' ' brez vsakršnega odbitka. „0 Božicu je minilo leto, kar sem dobila od njega zadnje pismo. Sedaj je pa minilo dve leti, da nisem prejela niti vinarja od njega. Prej pa še vsega skupaj ne toliko, kolikor je odnesel z doma.“ „Ja, kaj se je res zalmnpal in izgubil?“ „Menda.“ In Brezarica si je obrisala zopet solzo. „Uboga reva, ubogi otroci ! — Moj nam je pa zopet poslal 150 kron za pi-ruhe, kakor piše. Drugo Veliko noč jih bo pa nam sam prinesel, če mu da Bog zdravje, kakor pravi. Moj Bog, kaj bi jaz počela, če bi me moj mož tako zapustil kakor tebe.“ „Reva bi bila z otročiči vred, kakor sem jaz.“ Molčali sta obe nekaj časa. Brezarici se je zdelo, kakor da bi Barička nekaj premišljevala in računala. „Saj pojde!“ je rekla bolj sama zase, segla v žep ter ponudila Brezarici iz denarnice 30 kron. „Na, Brezarica, vzemi ! Ravno danes sem prejela denar na pošti. Boste imeli vsaj za praznike in za prvo silo. Če te je zapustil mož, Bog te ne bo. Mi boš že vrnila, saj si poštena in delavna. Otroci so pa tudi vsak dan večji in vsak dan bližje zaslužka.“ Brezarica se je branila vzeti toliko denarja, četudi je krvavo potrebovala, češ, kdaj bode mogla vrniti. Slednjič je le vzela dvajset kron in obljubila Baricki, da se bo obrnila še na njeno pomoč, če bo prehuda sila. Zenski sta prišli do razpotja in se ločili. Batrički je bilo prijetno pri srcu, ki ji je dejalo, da je storila dobro delo. Brezarica pa je odšla domov potolažena. V srcu ji je odleglo, ker se je potožila dobri ženski. Najhujše skrbi pa ji je pregnal dvaj-setak, ki ga je posodila dobra roka. Stopila je z novimi očmi med otročiče in žarek upanja na boljšo bodočnost je zasijal v njeno dušo. * Vam pa, bratje Amerikanci, slovenski velikonočni pozdrav iz domovine ! Stoterni pozdrav vam, ki ste podobni Bariču ter mislite tudi v hladni tujini na toplo srce svojcev v stari domovini ter jim lajšate bridkosti in težave s svetlimi dolarji in ljubezni polnimi besedami v pismih, obenem pa pripravljate sebi lepšo bodočnost, da boste lažje živeli pozneje kot bratje med brati pod domačo streho ! Tujina je morda bogata, bleščeča, a hladna in mrzla, ker ste tujci med tujci. Marsikoga odtuji svojcem in stari domovini, kakor je odtujila in požrla nesrečnega Brezarja. Domače gnezdece, pa če je tudi majhno in revno, a prijetno, toplo je v njem. Gorje mu, kdor ljubi ! Črtica iz življenja na Jutrovem. Spisal F. S. Šegula. 1. Ob slovesu. V veliki deželi Arabiji prebivajo „be-davi“ (beduini), svobodni potomci Ezavovi. Razdeljeni so v brezštevila malih in velikih rodov, katerim načelujejo „šehi“ (šejki, kralji), vojskovodje in obenem duhovniki svojega rodu. Njih šege in navade so, kakor za časa Abrahamovih, . . . njih bogastvo so ogromne črede kamel, goved, ovac in koz ; zlasti so slavni njih konji. Pri Jerihi onkraj Jordana je dežela Gor (stari Ur). Podobna je celo našim Slovenskim goricam, tudi žlahtne trte ne Gorje mu, kdor ljubi : Sulamit. manjka, ni pa videti množine belih hišic in cerkva po hribih ; ljudstvo prebiva v premakljivih črnih šotorih. Vladajoče pleme teh pokrajin so Govarini. Ves Gor se zdi je po koncu. E Šejk Ilderim Dobrotljivi odpravlja svojega'najstarejšega sina Benjamina na potovanje. Spremlja ga star beduin, ki zna mnogo jezikov ter še en mladenič iz sorodstva. Vsi sedijo že na čilih arabskih konjih. Pot gre v Damask in odtod čez morje v Atene in v Rim. Gre si pogledat tujih krajev in iskat modrosti, ki bo z njo enkrat vladal svoj rod. — V trumi žen pa stoji šestnajstletna Sulamit, kot ogelj črne oči so rosne in krčevito pritiska roko na srce, . . . bolestno zroča za odhajajočim Benjaminom ! Vse na svetu je spremenljivo, le bol in radost človeškega srca ostajata vedno ista. — Gorje mu, kdor ljubi ! 2. Svatba. Tokraj Jordana v Sveti deželi bivajo Judi, potomci očaka Jakoba. Radi si hodijo kupit žene k beduinom, — kupit, ker po naukih Jutrovcev ženska nima duše, torej tudi ne sme imeti svoje volje. Kupnino za njo sprejmejo bratje in sorodniki, da si morejo kupiti žene tudi oni. Pri šejku Ilderimu Dobrotljivemu v Goru je velikanska svatba. Ženi svojo rejenko Sulamit, hčerko v boju padlega pobratima. Z Benjaminom istih let ju je odgojila ena in ista pestunja. Zdaj si je po njo prišel jemsalemski milijonar in dostojanstvenik v Visokem zboru Elifaz iz Ana-tota. Položil je kupnino : deset talentov srebra, osem tisoč kovanih cekinov in trideset možkih oblačil. Sedem dni je trajala svatba. Pripovedovalci bajk so navreli od vseh strani, krasne deklice so rajale kolo, mladeniči na čilih arabcih so dirjali za tekmo čez hrib in dol, celi voli so se pekli, klale ovce, na čredah Ilderimovih pa se ni nič poznalo. Osmi dan nastopi pot v Jerusalem karavana 50 kamel. Nesejo nazaj goste iz mesta. Pet kamel nese balo, zadnja sedi v košu na kameli Sulamit s svojo pestunjo Fatimo. Elifaz jo spremlja na konju. Star je 45 let, mož jeklene volje. Če se v takem srcu zbudi ljubezen, je močna kakor — smrt ! Ne pravi tega svoji zaročeni ženi ! Mirno premišljuje in ji v srcu obljubuje edini, čisti, neomadeževani zakon, vreden prihoda Mes!jevega . . . Gorje mu, kdor ljubi ! 3. Zarota. Čez tri ‘leta se jeTvrnil Benjamin s potovanja in kot* šejka ga pozdravlja rod Govarinov, ker Ilderim Dobrotljivi spi že smrtno spanje pod palmami. Tudi Sulamit je odšla. Z močno roko se je poprijel vlade mladi šejk Benjamin, srce in noge pa ga često nesejo v Jerusalem, . . . skozi „Zlata vrata“ prihaja, molit v tempelj Salamonov, ne želi pa ničesar drugega, kakor le še enkrat na zemlji videti družico svoje mladosti. „Sreča mu je bila mila!“ pravijo nespametni. Nekega dne položi preden na mramornat tlak v templju brez besed Fatima — devet rudečih rož. Saj Elifazov vrt jih je poln in deveta ura pomenja na Jutrovem naše „ob treh popoldan“. Tako je posredovala stara pestunja svidenje za oba svoja ljubčka ! Elifaz je imel veliko zaupanje do vzgojiteljice svoje žene, . .. poveril ji je pre-važen posel domače vrtnarice, čuvarice žene in otroka v zibelki. Če je odhajal z doma, vstavil se je pred njo in jo prijazno nagovoril : „Fatme ! V moji odsotnosti ne sme prestopiti noben mož praga moje hiše! . . . Razumeš? Nobeden!“ Fatima je djala roke v križ čez prsi: „Tvoje zlato — moje zlato!“ Pa v preveliki ljubezni je vendar pozabila na svoj poklic. Gorje mu, kdor tako ljubi ! Gorje mu, kdor ljubi : šejk Benjamin. 4. Sestanek Edini vhod v hišo Jutrovca je zaklenjen noč in dan; vratarica ga odpira in zapira. Večer istega dne se je približal. Znotraj tik močnih zapahov hiše Elifazove sedi Fatima prede in drema. (Dalje prih.) dosežete ! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaša dobro počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feiler jev fluid z znamko „Elsafluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kon franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feiler v S tubici, Elsatrg 280 (Hrvatsko.) Vaše zdravje Vsem čitateljem „Slovenskega Ilustro-vanega Tednika“ želi srečne in vesele ::______velikonočne praznike______:: uredništvo in upravništvo. Slovensko podporno društvo v Hausen Wiesenthal v Nemčiji. Z veseljem vedno pozdravljamo poročila onih Slovencev, ki so morali iti iskat kruha v tuje kraje med tuje ljudi. Veseli nas, ko izvemo, da ti Slovenci niso pozabili svoje domovine in svojega jezika ter se celo združujejo v društva. Kakor v Ameriki, tako tudi na Nemškem ostane zaveden Slovenec zvest svojemu jeziku. In naša današnja slika nam kaže slovensko pod- | porno društvo v Hausen-Wiesenthal v Nem- i čiji, h kateremu so se priklopili Slovenci ! in Slovenke, ki bivajo tam. Naj bi se društvo čvrsto razvijalo in vrlo napredovalo tamošnjim Slovenkam in Slovencem v razvedrilo in veselje, nam vsem pa v ponos, da obstoja in se množi krepka slovenska kolonija tam daleč na zapadu Evrope. Velika nesreča na morju. Parnik „Oceana“, ki je vozil na progi Penisular in Oriental je blizu Castbourne v Rokavu, kakor se imenuje del morja med Anglijo in Francijo, trčil s hamburškim štirijambor-nikom „Pisagua“ skupaj. Parnik je imel 280 mož indijske posadke in 46 potnikov. Vozil je seboj 15 milijonov kron denarja v srebru in zlatu. Parnik je vozil s polno paro in ob 4. uri zjutraj je zadela ladja vanj. Potniki so spali in pri silovitem sunku planili iz spanja v nočni obleki na krov. Utonilo je 10 oseb, drugi so rešili golo življenje. Parnik „Oceana“ se je potopil še le po nekaterih urah. Ker morje tam Odmor opoldne. ni globoko, se vidijo jambori, ki štrlijo iz globine, kjer leži ladja z vsoto 15 milijo-jonov kron. Naša slika nam kaže potopljeni parnik pod vodo. Skušali ga bodo dvigniti, denar pa s potapljači spraviti iz potopljene ladje. Potapljači so v kapitanovi sobici že našli ključ od zakadnice, jo odprli ter že precej zlata in srebra spravili iz ladje na dan. Velikonočen kres v Sovjaku pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Velikonočni kres. Po Murskem in Dravskem polju in Slovenskih goricah zažigajo na veliko soboto zvečer, pa tudi na Velikonoč zjutraj kresove v slavo vstalemu Kristu. Celi kraji so videti, kakor bi padlo nebo s svojimi zvezdami na zemljo in v tiho noč se sliši petje in streli. Naša slika nam kaže tak kres v svoji poeziji, ki ga je zažgala mladina v Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Drugi avstrijski dreadnought „Tegetthoff*. 21. marca t. 1. so spustili v morje drugo avstrijsko bojno ladjo najnovejšega tipa dreadnought (ne boj se). Slavnosti je prisostvovala mnogobrojna množica, veliko dostojanstvenikov in državnikov. Cesarja je zastopal prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand. Nova ladja ima 20.331 ton. Stroji 25.000 konjskih sil ter je dolga 151 metrov in široka 27'2 metra. Posadke ima 950 mož in bo opremljena s 30‘5 cm topovi. Ta bojna ladja stane „malenkost“ 60 milijonov kron. Tako teko ljudje po posamezne sno- ® Ta mož je pravkar čital prvi piče Doylovih detektivskih povesti ® izišli zvezek Cherlock Holmes- Sherlock Holmesa. \ ovm detektivskih povesti. Sedaj se gre za peti snopič. ■ Ali ПС dela VCSCl obraz? Snopiči in zvezki v vseh knjigarnah ali pa v založbi "Äe KLEINMAYR & BAMBERG v LJUBLJANI. 5! Dijaški štrajk na Hrvaškem: f Janez Pustnik. Pred kratkim je umrl v Možici na Koroškem bivši posestnik in dober gospodar rojak Janez Pustnik, rojen leta 1818. Čvrst in zdrav je bil do zadnjega. Reči smemo, da je s tem starčkom umrl najstarejši in strogi abstinent, ker ta v vsem svojem življenju ni okusil druge pijače kot vodo in mleko, pil tudi kave in čaja ni, ravnotako tudi ni užival jedi z (kramar nij ami) (ge-w ü r z i). Bil je zmiraj zdrav in čil, samo oči so mu opešale zadnja leta. Џ Janez Pustnik je v zgled, h koliki starosti pripomore zmernost v življenju. f Janez'Pustnik, umrl v Možici na Koroškem, rojen leta 1818. Josip Pertot, občinski svetovalec mesta Trsta in tržaški deželni poslanec je po 34 letih neumornega učiteljevanja stopil v pokoj. Rojen v tržaški okolici, je leta 1878. skončal svoje študije, ali zaradi okupacije Herceg-Bosne ni mogel takoj nastopiti učiteljske službe, ker je moral pri svojem polku skoro leto dni stati pod orožjem, za slučaj, da bi tudi njega „treba bilo“. V letu 1879. je pričel učiteljevati v tržaški okolici najprej kot voditelj v Trebčah (skozi 6 let), potem kot voditelj v Bazovici (skozi 17 let) in slednja leta v Rojanu. Kremen-značaj, vzoren učitelj-od-gojitelj, si je znal potom svojega demokratičnega naziranja pridobiti spoštovanje in ljubezen pri ljudstvu in svojih tovariših. Zaradi svojega odločno narodnega mišljenja je pretrpel marsikatero prega- Sprevod dijakinj v Zagrebu. njanje od strani drugi narodnosti pripadajočih predstojnikov. Ali „trd, neizprosen“ šel je svojo pot in si slednjič pridobil tudi spoštovanje tistih, ki so mu bili nekoč odločni protivniki. Josip Pertot je bil in je vseskozi praktične nravi, ki z bistrim očesom spozna, kje treba zastaviti vse sile, da se slovenski narod „gospodarsko“ opomore. Tako je tudi ustanovil okrog leta 1898. „Zavarovalnico goveje živine proti nezgodam“ v Bazovici, katera zavarovalnica lepo uspeva, in je bila včasi pravi blagoslov za kmetovalca. Poučeval je v Bazovici tudi pevski zbor. Sousta-novnik je tržaškega učiteljskega društva, pri katerem je bil do pred kratkim blagajnik. Se danes je blagajnik tržaške kmetijske družbe ter član različnih narodnih društev. Pobrigal se je za uvedbo roditeljskih večerov v tržaški okolici ter na prvem takem velevažnem večeru (leta 1909 v Rojanu) kot prvi predaval. Na predvečer Jožefovega dne so mu tržaški učitelji poklonili skromen dar v spomin zvestega tovarištva in neumornega delovanja. Bog ga živi še mnogo let na njegovem vinorodnem posestvu v Rojanu kraj sinje Adrije ! Amalija Cesarkoya. Ni človeka med Slovenci, ki bi tekom svojega življenja govoril s tolikimi osebami, kakor gospa Amalija Češarkova. 25 let že prodaja vstopnice za predstave slovenskega deželnega gledališča za vse Sokolove priredbe in zabave, za vse čitalniške plese, veselice in slavnosti ter skoraj za vse koncerte Glasbene Matice in Slovenske Filharmonije in še za druga narodna društva. Gospo Cešarkovo pozna torej pač vsak izobražen Slovenec po vsej domovini. Velikanski denarni promet je šel skozi njene prste. Od nje prodane vstopnice bi tvorile gotovo visok stolp. Mnogo neprijetnosti je že preživela, mnogo društvenih kriz je že prestala, a njena izredna ljubezen za vsa narodna društva, zlasti pa še za naše gledališče je ostala vedno enako močna. V priznanje njenih velikih zaslug za slovenska društva, zlasti pa za slovensko gledališče v Ljubljani, ji je priredilo ravnateljstvo gledališča dne 20. marca 1.1. častni večer s predstavo klasične operete „Netopir“. Brezplačno je sodelovaha umetnica g. Irma Polakova, ki je gospej Češarkovi ohranila hvaležen spomin iz svoje prve dobe gledališke karijere. Jubilantko je pripeljal na oder roko v roki sam gospod ravnatelj Fr. Govekar, ter se ji je za njen 25letni trud vpričo vsega občinstva lepo zahvalil. Gledališče in občinstvo pa je obsulo gospo Cešarkovo s cvetličnimi, zlatimi in srebrnimi darovi. Ga. Polakova ji je dala krasno svojo sliko. Bil je prelep večer hvaležnosti in priznanja delu vrle Slovenke gospe Ce-šarkove. Jubilantka je bila rojena v Ljubljani 6. julija leta v1849. Leta 1872. se je omožila z g. Fr. Češarkom, ki je bil 12 let vojak in potem nad 40 let vzoren sluga in faktotum „Sokola“ in „Čitalnice“. Letos 29. marca je slavil svojo 80letnico. Iz njenega zakona je izšel sin, zdravnik dr. Albin Češarek. Sivolasi, rodoljubni in marljivi zakonski dvojici Češarkovi izrekamo svoje častitke ! Dijaški štrajk na Hrvaškem. V zadnji številki smo prinesli slike o dijaškem štrajku in danes prinašamo še dve. Ena nam kaže prizor demonstracije dijakinj, ki so se solidarno priklopile štrajku svojih kolegov. Druga pa je Šahin agiča, dijak, ki je bil 18. februarja letos ustreljen v Sarajevu ob priliki dijaških demonstracij. Sedaj je ozdravel in je 28. sušca zapustil bolnico. Pred bolnico so ga čakale velike množice ljudstva ; prišli so ponj s kočijo, v katero je bilo vpreženih par konj. Ko se je Sahin agič pojavil na vratih, je zaoril nad množicami navdušen „Živio“. Sahin agič je bil v narodni noši in je imel čez prsa hrvaško trobojnico. Na vratih ga je pozdravila zastopnica ženstva in mu izročila šopek. Šahin agič je|stopil v kočijo in se je v navdušenih besedah zahvalil množici. Bil je presenečen. Potem se je začela kočija pomikati in*na vsaki strani so ga spremljale gospodične in neštete množice ljudstva. Ko so prišli na trg, kjer je bil ranjen, je zapela vsa množica himno „Liepa naša do- Dijaški štrajk na Hrvaškem : Šahin agič, mučenik za hrvatsko misel (18. februarja 1912). movina“. Šahin agič je pogledal proti onemu kraju, kjer je bil padel. Vse ga je pozdravljalo. Tu so mu izročili dar senjskih Hrvatic, srebrn lovorov venec z napisom: „Tvoja kri bo rodila sad, di ven sad hrvatske svobode.“ Tako ga je spremljala množica prav do njegovega doma, kjer je Šahin agič prejel razne čestitke. Tako znajo ceniti in slaviti žrtve tam, kjer imajo še smisel za narodno svobodo. Pri nas pa so nekaj dni po težkih dogodkih domači ljudje šli ovadit domače ljudi in še danes iščejo dokazov, da bi koga naznanili. Žrtve pa so sramotili. Po tridesetih letih zopet spregledala. Pri Kapeli, blizu Radinskega kopališča, 25 letnica blagajničarke slovenskega deželnega gledališča v'Ljubljani: Gospa A. Češarkova z ji poklonjenimi darov'. živi 75 let stara žena, mati nadučitelja Antona Vogrinca pri Sv. Antonu v Slov. goricah, katera je po tridesetih letih zopet spregledala. Vsled skaljenja očesnih leč (grauer Staar) je pred tridesetimi leti popolnoma oslepela. Ta bolezen je ozdravljiva le z operacijo. Eno oko so ženi na graški kliniki operirali, a prišlo je zraven vnetje in oko je bilo zgubljeno. Drugega očesa na vsa prigovarjanja sorodnikov ni pustila operirati, češ, potem mi še to oko pokvarijo in nazaduje še noči od dneva, teme od svetlobe ne bom razločevala. In tako je ostala 30 let popolnoma slepa, ter se vdala in privadila v neusmiljeno usodo slepca Gospa Amalija Češarkova z gledališkima igralkama gospema Polakovo (na desri) in Danilovo (na levi). in sploh ni več mislila na to, da bi še kdaj zopet videla. Ni več mislila in več upala, da bi kdaj še gledala sinova in hčerki, katerih obrazov, kakor je rekla, se ne more več spominjati. Pred približno tremi meseci pa je zopet nenadoma spregledala, a začetka ni mogla verjeti, da bi bila to resnica, ampak je mislila, da je le kaka prevara. Trgala je namreč „na pamet“ stročje iz rajčjega fižola in si pri tem delu najprej zagledala roki, kateri sta bili snežno-beli. Ta dan ni videla nič druzega. Drugi dan je pri obedu zagledala svojo hčer, zeta in vnukinjo. Ko jim je začela praviti, kakšni da so, kakšne barve da imajo obleko itd., so se navzoči spogledali in ostrmeli. Povedala je, da zopet vidi. Zajokala je od veselja. Sedaj vidi dobro in se veseli daru pogleda, katerega ve ceniti le slepec. Za kratek čas. Pravična razdelitev. General pri inšpekciji vojašnice: „In kakšna je hrana? Ali se pravično razdeljuje?“ — Prostak (salutira): „Javim pokorno, da, gospod general“. — General: Ali ne dobivajo nekateri velike, drugi pa majhne porcije mesa?“ — Prostak: „Ne, gospod general, vse porcije so majhne“. Služinčad dandanes. Gospa, (katerej je poslala modistinja lep klobuk na ogled) : „Lep je lep, a predrag za me. Nesite ga le nazaj.“ — Kuharica (pristopi): „Oh nikar, ga ne pošiljajte nazaj; bom ga pa jaz vzela“. Po ukazu. Stari gospod baron je bil bolan ; ker je pa bil zelo siten, je zaukazal zdravnik, da ne sme nihče bolniku ugovarjati, ker bi ga to le razdražilo. In ko se je stari baron nekoč zopet razjezil, je dejal nevoljen: „Že vidim, da je najbolje, da umer-jem“. — „Res je tako, milostljivi gospod“, je sočutno pritrdil strežaj. Slonova zibelj. Ravnatelj menažerije :... In poglejte tegale slona, lep je in velik, kot malokateri drugi slon. Njegova zibelj je tekla v vzhodni Indiji. ..“ — Gospa Majer: „Ježeš na, je pa to morala biti velika zibelka.“ Hitro ozdravljen. Berač : „Ubogi slepec prosim za kak milodar...“ Gospod: „Slepi ste? Ali res?“ — Berač: „Da, popolnoma sem slep“. — Gospod (mu vrže krajcar): „Oj vi ubožec! Tu le imate desetico.“ — Berač: „Na, veste, tako slep pa vendar le nisem“. Otroci izraela. Sprevodnik: „Vi ste stari najmanj 50 let in se hočete voziti s polovičnim listkom kakor otroci. To ne gre in ne gre! Doplačajte: — Žid: „Doplačati?! Kaj pravite, da listek ne velja, saj smo mi otroci izraela“. Drug za drugim. Mojster : „No, ali še nisi osnažil čevljev, lenoba ti9!“ — Učenec: „Takoj, mojster, takoj, saj že drugi čevelj Abadie — kotiček. Nous nefumons que lep|p|[| AD/£ ■fm ■ . ~ M , ■ \ PARIS ИМВПНнНМВавНв snažim“. — Mojster: „No, kje pa je sedaj prvi čevelj?“ — Učenec: „Prvega pa zbik-sam, koj ko bo ta drugi gotov“. A : „Si H zblaznel brate ? S svojo kuharico se misliš poročiti, ko vendar veš da ti krade kakor sraka ?“ B. : „Saj ravno zato jo mislim poročiti, ker bom tako na najlepši način dobil vse svoje ukradene stvari nazaj.“ Gospa : (soprogu) „Ti, ta-le tvoj prijatelj Vrtavec je grozno nadležen. Vse, kar vidi, hoče imeti“. Gospod : „Veš kaj, predstaviva mu najino najstarejšo hčer!“ Današnji številki smo pridjali na-ročilne liste, ki jih blagovolite odrezati, izpolniti in oddati na pošto. NOVICE. Popravek. V predzadnji številki ^smo objavili sliko vasi Pulfero iz Beneške” Slovenije pri Kobaridu. Prijatelj našega’ lista nam javi, da se ista res splošno imenuje Pulfero, a domačini Slovenci jo imenujejo „Podbunesac“, kar" bi s e‘? pr a v i 1 n o me n d a glasilo „Po db unese c“. 75 let stara žena K. Vogrinec pri Kapeli pri Radgoni, ki je bila 30 let slepa pa je sedaj zopet tt spregledala. Maloruski dijaki, katerih je bilo okrog 100 obsojenih zaradi izgredov na lvovskem vseučilišču, so bili pomiloščeni. Zemlja kot hrana. Navada, da ljudje zemljo jedo, je razširjena po vseh delih sveta. Ne le otroci, temveč tudi odrasli ljudje jedo zemljo, posebno je pa to običaj pri Indijcih. Domačini kopljejo neko posebno vrsto zemlje, ki^ jo žvečijo kot ?pi'i nas nekateri tobak. Cim globlje se ta zemlja izkoplje, tem bolj jo čislajo. Nahaja se navadno med dvema plastema peska in Indijci kopljejo v zemljo dolge in globoke rove, da pridejo do te za nje dragocene „rune“. Zasuje li kje zemlja kakega človeka, se nihče ne pobriga in ne misli na to, da bi ga rešil, ker verujejo v praznoverje, da duhovi zemljo zahtevajo vsako leto vsaj eno človeško žrtev, ki jim je ne sme nikdo braniti. V Sudanu so ljudje, ki pojedo na dan po 7 in pol funtov zemlje. Neredko se pripeti, da jedo pri nas otroci zemljo. Tak otrok ima neko čudno hrepenenje, da je in liže zemljo, pepel, zid itd. Telescu takega otroka primanjkuje rudninskih snovi. Opustite vse vraže teridite s takim otrokom takoj k zdravniku, kajti da otrok je zemljo, je bolezen, ki se da ozdraviti kot druge bolezni. Tudi če živina žre cunje, pepel zemljo itd., je to znamenje, da ji manjka rudninske snovi. Idi h živinozdravniku ter hrani svojo živino s hrano1, [ki ima [dovolj rudninskih snovi, pa se bo odvadila te nadležne navade. Splav drugega avstrijskega di eadnoughta „Tegetthoff *. Novi most čez Dravo se bo gradil pod Mariborom, in sicer med Dogošami in Zg. Duplekom. Deželni stavbinski urad je preračunal stroške na 234.000 K, Ministrstvo za javna dela bo prispevalo 35.000 K, ostala vsota pa se razdeli na deželo in okraj. Gospodarstvo. V tekočem letu je bilo v slovenskih dnevnikih čitati že več zahval banki „Slaviji“ za hitro in točno izplačilo zavarovanih kapitalij vsled® smrti zavarova-teljev. Vse te zahvale očividno dokazujejo Se* NW HASTINGS DOVER EASTBOVRNE - ■ t~ToBEACHY H E AD Velika nesreča na morju: Potopljeni parnik „Oceana“ na dnu morja, vodo, na parniku se pozna, kjer ga je poškodovala ladja „Pisagua“, se je potopilo 15 milijonov kron denarja in 11 Vrhovi jamborjev molijo nad ki je trčila vanj. S parnikom 19 ljudi. potrebo in korist življenskega zavarovanja, obenem pa tudi jasno govore, pri katerem zavodu se je treba zavarovati. Slednje bodi posebno poudarjeno, kajti ravno o presoje-vanju tega velikega slovanskega zavoda kažejo mnogi Slovenci staroznano, nesrečno slovensko slabost, da omalovažujejo svoje in poveličujejo ptuje. S slovanskega stališča priporočamo tudi mi najtopleje banko „Slavijo“, ki ima za življensko zavarovanje in za zavarovanje dote otrok posebno nizke cene in najpriklad-neje načine. Z vsakršnimi pojasnili nemudoma in drage volje postreže generalni za-stop banke „Slavije“ v Ljubljani. Kdor želi dobro in ceno kupiti uro, verižico, prstan, uhane itd. navadne, srebrne in fine zlate, naj naroči takoj cenik od domače tvrdke A. Suttner, Ljubljana 5, Mestni trg 25. — Opozarjamo vse čitatelje na današnjo prilogo tvrdke H. Suttner v Ljubljani ter prosimo, da jo prečitate in uvažujete. Ne kupujte od tujih židovskih tvrdk, ki ponujujo s kričečo reklam o* po časopisih svoje malovredno blago za drag denar. Ker take tvrdke ne postopajo reelno, ne bo „Slov. Ilustrovani Tednik“ več priobčeval njih oglasov, pač pa priporočamo vsem domačo tvrdko Suttner v Ljubljani, ki ima dobro blago ter vsakomur pošteno postreže in je največja* tvrdka te stroke na slovanskem jugu sploh. Naročite s priloženo dopisnico velik ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Farine Lactée Nestle ALIMENT COMPIEIPOUR les ENFANTS Popolna h rapa sa dojenčke, otroke in bolnike v na šelodciL ^ Vsebuje ppavo planinsko mleko. Škatija K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji. ---------------------č>------------------- .y =1 ,§ I =«1 S N 1*, a) csS 1 loS •i i I s -E 1- g 5) O .s £ ««-ti ä S % 1 i f y _ 53 ti (DS 'ti л-<1 •d ^ J cd co Ö © -H © cd 02 PC © S cd Ö C8 >o t2 cd 2 Ufi « « £ > ilis 11 "S rc|' i .dl$ fLi. : Jif '311 <> 'd J S ili; d» » ^ S /'*4, Koliko ladij je požrlo morje 1.1911 ? Leta 1911 (od junija do oktobra) se je ponesrečilo na morju 108 ladij. Največ se je ponesrečilo švedskih ladij, 21 ; nemški le dve. Koliko pa ljudi ? Kdo ve? Perzija se je vdala ruskim in angleškim zahtevam in bo vsled tega spor končan. Avstrija in Bolgarija sta potrdili trgovsko; Sogodbo. Josip Pertot, učitelj in deželni pos'anec v Trstu. Kako močno se premočijo razni narodi. Slovenec pravi: „Premočil sem se do k o ž e“ ; Francoz pa : „Premočil sem se do kost i“ ; še bolj premoči Španjol, ki pravi da je premočil do mozga, a najbolj pa Arabec, ki pravi : „Premočil sem do droba“. Modni salon Ozmec Pepina Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4. Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi. I I MALI OGLASI. /saka beseda stane, če je oglas priobčen 1—4 krat za vsakikrat po 5 vinarjev ; če je oglas priobčen 5—9krat za vsakikrat po 4 vinarje; in če je priobčen 10 ali večkrat za vsakikrat po 3 vinarje. Plačuje se naprej in lahko tudi v znamkah. Za odgovor je vselej pridjati znamko 10 vin., za dostavljenje pisem, ki pridejo na oglase upravništvu, pa 20 viu., ako se želi, da se dopošljejo po pošti. — Zaključek malih oglasov vsak torek opoldne. Društva, knjižničari i. dr. pozor! Imamo še nekoliko izvodov lanskega letnika „Slov. Ilust. Tednika“ vse številke razen 1. in3. in jih oddamo po znižani ceni za 6 K s poštnino vred Vezane tvorijo lepo in zanimivo knjigo. Ker se povesti, humoreske i. dr. začenjajo itak šele v poznejših številkah, se niti ne opazi, da manjka 1. in 3 številka. Svetujemo vsakomur, ki ni bil lani naročnik, da uporabi ugodno priliko ter si nabavi ves lanski letnik „S. I T.“ po znižani ceni 5 K Imel bo lepo knjigo polno zanimivih slik Naročite brž, dokler je še kaj zaloge! Krasne, originalne platnice pa oskr-' bimo na željo vsakomur po lastni ceni. Učitelj kakršnekoli godbe išče službe stalno ali le za kratek čas,- Ponudbe pod „Godba“ na upravo „Sl. Ilustr. Ted.“ Raznovelike oleandre rožnega cveta proda Gi-zela Žen v Soteski, p. Straža. Mladenič vojaščine prost, primerno izobražen, išče službe. Cenjene ponudbe na upravo „Slov. Ilustr. Tednika.“ Kdor želi službo privatnega uradnika, kores-pondenta, tajnika, blagajnika, oskrbnika, natakarja, trgovskega in obrtnega pomočnika itd. naj da oglas v „Slov. Ilustrovani Tednik“ in dobil bo kmalu zaželi eno službo, ker „Slov. Ilustrovani Tednik“ čitaj o vsi sloji, pristaši vseh politiških strank in je razširjen po vseh slovenskih krajih. Arabci v puščavi molijo. Listnica uredništva. Tržne cene, kakor smo jih priobčili v predzadnji številki bomo priobčevali vsak mesec le enkrat. V enem mesecu se cene ne spremenijo veliko, nam pa zavzame dotična objava vendar le veliko prostora. Če bi se cena kakemu blagu ali živali nenadoma znatno spremenila, bomo pa to takoj objavili in bodo tako naši čitatelji vedno točno obveščeni. S. b. dr. Železniki-Gorenjsko. Prihodnjič. F. K. Trst. Hvala za laskavo priznanje in hvala tudi za poslano. Priobčimo v 14 ali 16 številki. M. Pogorelc, Chicago ili., Amerika. Hvala za sliko, priobčimo o priliki Pozdrav in pošljite še kaj! A. Tekavec, Donora Pa, Amerika. Hvala za zanimivo in krasno razglednico. Prejeli smo jo nepoškodovano in nezganjeno. čeprav je 85 cm dolga. Veseli nas, da se rojaki zanimajo za S. I. T. Zavoj poslali! Zdravi in pošljite še kaj ter razširjajte še v bodoče S. L T. ! Zagreb. Prihodnjič, takrat žal prepozno. Mnogim drugim. Hvala za slike, priobčimo, toda prosimo potrpljenja, ker vse ne gre na enkrat. Vkljub temu, da smo še povečali list, nam še vedno primanjkuje prostora. Razširjajte S. L T. in pridobivajte mu novih naročnikov. Cim več bo naročnikov, temveč slik bomo lahko priobčevali in tem bolji bo lahko list. O beneških Slovencih in o Središču nadaljujemo kmalu. Agitirajte in pošljite naročnino! Morana, priznano sredstvo za uničenje stenic in druzega mrčesa Naročila : Škrinjar, Trst, Ferriera 37, I. — Zaloga Stadion 10. = visokopritlična = z lastnim vodovodom v prometnem kraju na Gorenjskem pri želez, postaji ob glavni cesti in pri fari se takoj pod zelo ugodnimi pogoji proda. Več pove Martin Langus, Me-dija-lzlake. Pozor ! Pozor ! Proda se iz proste roke nova hiša z vrtom na lepem kraju tik skladavne ceste v Biljah pri Gorici in to radi družinskih razmer zelo pod ceno. Pojasnila daje Andrej Frančeškin v Biljah. Gregor Jenko čevljarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 43. se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš. Ženitna ponudba. Mladenič, resnega in mirnega značaja v stalni službi s 1000 K premoženja, išče znanja z deklico preprostih staršev. Pisma se pošiljajo, če mogoče s sliko do 15. t. m. pod „Pomlad“ na uprav-ništvo „Slov. Ilustrova-nega Tednika“. V bližini Arveža (Ehrenhausen) v občini Gradišče, fara Lučane, je na prodaj lepa kmetija. Obsega 6 oralov lepega gozda, 5 oralov travnikov, 4 orale vinograda na zelo ugodni legi in 4 orale njiv. Na travnikih raste sladka trava. Na posestvu je mnogo sadnega drevja. Gospodarsko poslopje je krito z opeko; pri hiši je mlin in žaga. Cena je 10.500 K. Za posestvo se zelo trudi „Südmark“. Naslov pri upravništvu „Slov. Ilustrova-nega Tednika.“ Pozor ! Pozor : Drože — Presgerm Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto dopust. — Naročila od 4 kg pošiljam franko. Pričakuje cenj naročil beležim z odi. spoštov Maks Zaloker Prva ljubljanska tovarna drož v lastni hiši Rečna ulica štev. 6 in Kladezna ulica štev. 17. Moji gramofoni in godbeni automati so vendar le najboljši. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd. Cepljene trte. Gutedel, mozlec, silvanec rizling laški, burgundec, muškatelec, portugizec, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, se dobijo pri P. Srebre v Mariboru, Tegetthoffova cesta. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in —= nagluhost — tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni na Novem trgu, Celovec. V. Plachota civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav, občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne. Stampilije vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. ANTON ČERNE gvaver in todelovatelj kavčukovih Stampili] Ljubljana, Stari trg 20 Ceniki franko. Vaja vojne mornarice. lazilo za lase napravi gospa Ana : Križaj v Spod. Šiški I 222 pri Ljubljani. V ! treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica. Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. R. Kunc Ljubljana Dvorni trg 3. :(тш Pozor! Pozor! Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno Pn meri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta štev. 20. Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd. Podpirajte domačo trgovino. Novo ustanovljena slovenska godba pod spretnim vodstvom g. J. Berložnika se slav. p. n. občinstvu vljudno priporoča. Vprašanja pismeno ali ustmeno na g. Antona Hladina, Lilienberg 26, Pasjavas pri Velenju. Stalne cene. Strogo solidna postrežba. :: Srebrna plaketa — Dunaj 1910. P. n. perutninarji, pozor! Če hočete piščeta, kure, pure, pave, gosi, race itd. srečno zrediti, sobne ptice, golobe ter vsa-koršno perutnino, kunce, svinje, pse, kakor tudi druge — na dri-sljavosti, črevesnem vnetju, griži in koleri, piki in davici (difteriji) ter kugi — bolne živali gotovo rešiti in zdrave imeti, pošljite nemudoma 1 K poštnih znamk, da Vam pride poštnine prosto najsigurnejše sredstvo „Palma“ z navodilom. Veleposestvom zadostuje na leto za 4 K. „Palma“ se je od 1. 1907 v tisočerih slučajih najboljše obneslo ; to dokazujejo mnogobrojna priznanja. — J. E. Weixl, pripravitelj živalskih živil, Maribor, Zofijin trg 3, Štajersko. Vsak naš prijatelj ne čita samo Sl. I. T., ampak ga tudi plača in mu pridobiva novih naročnikov. шжттшттшшш MINKA HORVAT л modistinja. Pozor! Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8 maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer slamnike, otroške kapice, športne kape, kakor tudi vse potrebščine za modistke zaradi preselitve po globoko znižani ceni. Opozarjam obenem cenj dame, da bodem svoj salon znatno povečala in se bode isti nahajal od 8. maja nadalje na Starem trgu. Minka Horvat, modistinja Ljubljana, Sv. Jakoba trg. Vodovodne naprave kakor kopelji, stranišča, najmodernejše klosetne naprave, školjke, vodovode in k tem strokam spadajoča dela nabavlja priznano solidno tvrdka Jakob Babnik, Ljubljana Poljanska cesta štev. 3. Na zahtevo dajem proračune na deželo kakor v mestu. Priznano solidna postrežba, cene zmerne. Dame! | [Gospodje! Zanesljivo zdravilo pri akutnih in kroničnih scalniških ka-tarih in tokih so Kasantolovi praški. Ozdravijo najhitreje beli tok pri damah in scalniški tok, kanko (triper), vnetja, mehurne katare pri gospodih. Sloveči zdravniki priznavajo, da je to zdravilo najboljše, hitro učinkujoče, obenem pa popolnoma neškodljivo. Steklenica K 3 izključno pri lekarnarju Hugon Örkeny, Budimpešta Thokoly-ut. 28. Zaloga 127. - Poštno pošiljanje diskretno, vsak dan. Zastopstvo le prvovrstnih tovaren in priznano najboljših koles KINTA modeli 1912 v Karel Camernik&Ko. Ljubljana, Dunajska cesta št. 9-12. Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobile. — Zaloga pnevmatikov za avtomobile, motorje in kolesa. Popravila pnevmatikov potom vuikaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe. Izposojevalnica koles. Šola za vožnje z vsemi vozili. Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago. -Slovenski Ilustrovani Tednik“ čitajo vsi sloji, pristaši vseh političnih strank ter je razširjen po vseh krajih na slov. Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, Trstu in okolici, v Istri, Dalmaciji, Hrvaškem, Slavoniji, Bosni in Hercegovini itd. Imajo ga pa tudi na Češkem, Moravskem, na Dunaju itd. Tudi v inozemstvu ima „S. I. T.“ že precej naročnikov tako v Srbiji, Bolgariji, Egiptu,^ Palestini, Indiji in mnogo pa v Ameriki. Posamezne naročnike pa ima tudi na Nemškem (Monakovem, Draždanih, Berlinu, na Westfalskem i. r.) v Parizu Curihu itd. ,Slovenski Ilustrovani Tednik1 je torej v resnici najbolj razširjen in največ čitan slov. časopis. Junaški čini v italijansko-turški vojni. Neki francoski list prinaša sledečo karikaturo, kako je italijanski vojni poročevalec v puščavi Sahari premagal vse ovire. Prva avstrijska zavarovalnica proti tatinskemu vlomu v Ljubljani .... ............ vodja : gospod Albert Pečevnik. -...............—....—...■ Delniška glavnica : 1,000.000 kron. — Garancija Monakovske povratne zavarovalne družbe 220,000.000 kron. Sprejema oglasila in zavaruje po na j nižjih cenah zoper : tatinski vlom in tatvino, poneverbo uslužbencev, kaucijsko zavarovanje, nezgode, nesrečo z avtomobili, poškodovanja poslopij provzročenega po vodovodih in dosmrtno zavarovanje zoper nezgode z enoletnim vplačilom. — Življensko zavarovanje po najprikladnejših kombinacijah ! — Vsa pojasnila brezplačno in pošt. prosto. Tržaški Slovenci! ■ -.......... Poslužujte se edino slovenske zlatarne in urarne v Trstu, Vašega rojaka, podpornika nar društev Vekoslava Povha = v ulici del Rivo št. 26 (pri sv. Jakobu). Postrežba točna, cene nizke, izbera velikanska. Cenik franko. Stare dobro ohranjene in nove v vsaki množini in vsake velikosti po najnižji ceni priporoča I. Buggenig, sodl"k*t„ Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico. Postrežba točna in solidna. < - > Slavnemu občinstvu priporoča svoje pristno čebelno voščene sveče in pa voščene zavitke ter medene slaščice lastnega izdelka od staro znane tvrdke PLEHAN, sedaj Rajko Petschnig Sv. Petra cesta št. 42. <_____________________________> i Ivan Jax in sin I :: Ljubljana. :: Ц ....................Hlini Šivalni stroji. Kolesa. Domača | tvrdka. -----------' KroiaStvo Josip Ahčin Dunajska cesta 5, Gajeva ulica št. 2. Vsestransko pohvalna postrežba. — Najmodernejše blago, od najfinejšega do najcenejšega vedno v zalogi. — Kulantni plačilni :: Pogoji-_____» t. ' zre. = Teodor Korn = poprej Henrik Korn pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov LJUBLJANA, Poljanska cesta 8 priporoča se p n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim škriljem, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterij ska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.