ta številka je posvečena našim ljudem, ki delajo po svetu NUMERO DEDICATO AI NOSTRI LAVORATORI SPARSI PER IL MONDO Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-48 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO ’SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped in abb. post. II gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo: polletna 700 lir-letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir Leto XV - N. 13-14 (306-7) Udine, 16. julija 1964 Izhaja vsakih 15 dni ZAKAJ MORAJO FURLANSKI SLOVENCI O O BS A J ATI V TUJ 1X0? Hrama mnogih \t\izgnanih sinov» iz svoje zemlje in s vitjih d vugih Emigracija ne pomaga : ekonomska in socialna situacija vseeno zelo slaba - Takoj je treba nekaj konkretnega ukreniti dolgčas po družini, drugemu se je spet tožilo po njivah, gozdu in domačih dolinah, tretjemu po okusnem siru, ki ga ni najti nikjer drugje kot na domačih tleh. Vsak Dogovor se je kajpada vedno tako zavrtel, da je nanesel na domačo vas in na emigracijo. Vpraševali so se: « Zakaj moramo pravzaprav živeti v tujini? ». Seveda je sledil takojšnji odgovor: « Ker doma ni dela in če je, nam dajejo beraške plače ». Tak je bil odgovor, enostaven, odločen; in to je konec koncev resnična vsebina vprašanja. To je drama tiso-čev in tisočev « prisilno ločenih » za deset ali enajst mesecev na leto od lastne družine in svojih dragih. Pa še neko drugo vprašanje se dostikrat poraja med našimi emigranti: « Kako to, da je v tujih državah toliko tovarn in da delajo tudi za Italijo». Jasno je, da prihaja v emigraciji resnica vsak dan bolj na dan; predvsem so prepričani, da emigracija ni drugega kot ugodna banka in varnostna zaklopka, da se zmanjšuje pritisk brezposelnih ali slabo plačanih delavcev, čeravno v času « ekonomskega čudeža» (miracolo economico), ki obstoja le za bankirje, potom katerih pošiljajo domov svoje prihranke in za delodajalce, da lahko bolje izkoriščajo delo svojih najetih. Da bi se zaustavila ali vsaj omilila emigracija, ki prinaša našim družinam in našim vasem v Furlaniji toliko gorja, bi bilo potrebno v prv i vrsti ustva- '■(•iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Min i iiiiiiiitiiiiniiiiiiini iniiiii iiiiiiiiniiiii m iiiiiiin n iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii iininiii SESTAVLJENA NOVA VLAOA Brez dvoma je v Furlanski Sloveniji vprašanje emigracije eno najbolj nujnih in važnih. Dobro pa je poznati splošno mišljenje emigranta, ker je ta najbolj direktno zainteresiran. Kadar se na primer razgovarjamo z gradbenimi delavci, katerih je med našimi emigranti velika večina, ali s tovarniškimi delavci in beremo iz njihovih obrazov napor akordnega dela, Pade pogovor neizogibno na njihove drage, ki so ostali na domačih tleh in na one, ki ne ukrenejo ničesar, da bi se ti « izgnani sinovi » povrnili v domovino. Imeli smo priliko slišati v neki * kantini » v Feuerbach v bližini Stuttgarta zares dramatičen pogovor med našimi delavci. Razpravljali so prav o italijanski situaciji, o delu in o življenjskih pogojih. « To — so dejali — je naša običajna navada, drugačna od One, ki jo ima nemško prebivalstvo, ki živi na svojih tleh in je do nas hladno, ker ne vedo kaj pomeni živeti daleč od družine ». Vsak je povedal svoje mnenje in Pogovor se je sukal okoli vlade in vse tja do emigracije. Vsi po vrsti pa so soglasno grajali delo vlade, ki ne ukrene ničesar, da bi se zacelila rana emigracije in da bi se mogli vrniti vsi Pa svoje domove, nasprotno, ta ravna obratno, ker podpira ta žalostni eksodus. V omenjeni « kantini » je bil tud nek družinski oče, ki je tožil, da mu je Druga vlada levega centra, ki jo sestavljajo demokristjani, socialisti, socialdemokrati in republikanci, je bila sestavljena in ji je zopet na čelu poslanec Aldo Moro. Vlada je sestavljena takole: Predsednik vlade: on. Aldo MORO (DC) Podpredsednik: on. Pietro NENNI (PSI) Minister brez listnice: sen. Attilio PICCIONI (DC) Minister brez listnice: °n. Giulio PASTORE (DC) Minister brez listnice: Oh. Giobatta SCAGLIA (DC) Minister brez listnice: on. Luigi PRETI ( PSDI ) Minister brez listnice: Jen. Carlo ARNAUDI (PSI) Minister za zunanje zadeve: ?n. Giuseppe SARAGAT (PSDI) Minister za notranje zadeve: °n. Paolo E. TAVIANI (DC) Minister za proračun: On. Giovanni PIERACCINI (PSI) Minister za sodstvo: On. Oronzo REALE (PRI) ^'bister za finance: Rob. TREMELLONI (PSDI) Minister za zaklad: ?b. Emilio COLOMBO (DC) ^blister za obrambo: On. Giulio ANDREOTTI (DC) Minister za prosveto: on. Luigi GUI (DC) Minister za javna dela: Giacomo MANCINI (PSI) Minister za kmetijstvo: jjj- M. FERRARI AGGRADI (DC) Minister za promet: 0?- A. R. JERVOLINO (DC) ^ìnister za pošto in telekom.: A Carlo RUSSO (DC) ^blister za industrijo in trg.: jjb. Giuseppe MEDICI (DC) ^blister za deio in soc. skrbstvo: A Umberto DELLE FAVE (DC) ^blister za zunanjo trgovino: 0. Bern. MATTARELLA (DC) Minister za trg. mornarico: sen. Giovanni SPAGNOLLI (DC) Minister za državne udeležbe: sen. Giorgio BO (DC) Minister za zdravstvo: sen. Luigi MARIOTTI (PSI) Min. za turizem in predstave: on. Achille CORONA (PSI) Kot znano, je prejšnja vlada podala ostavke, ker je parlament glasoval proti členu, ki predvideva prispevke v korist privatnih šol. Predsednik ministrskega sveta Moro je s svojimi izjavami, ki jih je dal v imenu vlade, hotel dokazati, kot se zdi, da so zastopniki strank, ki sestavljajo vladno koalicijo in ki so sestavili program dogovorjenega dela, pregledali vsa vprašanja, vštevši šolstvo, ki je povzročilo vladno krizo. Slovenci videmske pokrajine zopet zaupljivo pričakujejo: pričakujejo, da bi se, kot jamči ustava, predeli videmske pokrajine, kjer živi slovensko govoreče prebivalstvo, ekonomsko in socialno prerodili in da bi se jim dalo vsaj tiste pravice, kar se tiče šolstva, ki jih že uživajo Slovenci na Goriškem in na Tržaškem. Res je, da imamo sedaj deželo, ki ima deliberativno in eksekutivno moč in more na podlagi člena 3 posebnega statuta mnogo storiti v korist naše jezikovne skupnosti, a je tudi res, da ta organ, vsaj tako se zdi, ni še začel popolnoma delovati, a o tem ne nameravamo razpravljati, ker morda ne poznamo pravega vzroka. Nekateri pravijo, da so novi deželni organi še vedno podvrženi politični liniji centralne vlade, ki vzdržuje v deželi še kar naprej svoj tehnični, administrativni in politični aparat (izrednega komisarja, prefekte, podprefekte itd.), ki seveda mnogo stane in povrh tega še ovira delo, ki bi ga dežela morala vršiti. Tega, smo mnenja, ni nihče pričakoval. Na vsak način še upamo, da se bo kmalu spravilo vse v pravi tir. SREČNE poč riti doma delavna mesta in potem privabiti ljudi domov. To je domneva naših delavcev po svetu, ki čutijo težo njene otožne in nestalne situacije. če je res, da emigracija delno re-šute finančno stanje, predstavlja z druge strani praznino, žalost in grenkobo. Vsi bi radi živeli doma in do tega imajo po naravnem pravu tudi pravico. Emigranti torej pričakujejo z nestrpnostjo pravico in socialno varnost. V zadnjih mesecih smo sicer imeli neko vladno dejavnost zaradi gotovih pritiskov in zahtev. Poslanec Ferdinando Storchi, podtajnik ministrstva za zunanje zadeve, je namreč obiskal razne države in tudi zunanji minister Giuseppe Saragat sta govorila o emigraciji s kancelirjem Erhardom iz Za-padne Nemčije in njegovim francoskim kolegom. Lahko bi se mislilo, da se bo kaj izboljšalo, a na žalost se je prikazal že drug črn oblak, ki nasprotuje temu upanju; kompetentni krogi so namreč proti temu, da bi se kaj popustilo v svetu emigrantov in so v velikih skrbeh zaradi vedno bolj pičlih « rimes » emigrantov. Evo nekaj podatkov: leta 1963 je bilo 301.208 emigrantov, leta 1962 pa 365.611; leta 1962 so emigranti poslali domov 508 milijona dolarjev, medtem ko so poslali 1963. leta 522 milijonov (prirastka je bilo 2,7% proti 21,6% leta 1961 in leta 1962). Isto je zaskrbljalo tudi ministra za delo on. Bosco, ki je obrazložil kako se je leta 1963 zaposlilo v inozemstvu 64 tisoč Italijanov manj kot leta 1962 in kako so se pošiljke emigrantov znižale od 225 milijard 1962. leta na 212 milijard v letu 1963 in tako delno oškodovale bilanco plačil z inozemstvom. Prav te zaskrbljenosti so dokaz, da si vlada predvsem prizadeva, da bi držala odprte izhode za emigracijo proti inozemstvu, da bi znižala pritisk brezposelnih ali preslabo plačanih delavcev in da bi spravila v blagajno cenjeno valuto pošiljk. Do sedaj ni bilo drugega kot obljube in nejasne obveze, kar emigranti že dolgo poznajo. <1. K. —----- »mmiiKiiiii,imunim, ............................... mimmmmmmmmmmimmm.n mmmmim immmmmmm.mmmmmmmmmmm REZIJANSKA DOLINA XA PRVEM MESTU UTONE VACANZE Krn (Monte Nero), iz čigar mogočnega vrha pogled srečno blodi po vsej prostrani furlanski ravnini in po sinjini Jadranskega morja od izliva Tilmenta pa vse tja do lagune v Gradežu. Spodaj, na cesti, ki vodi iz Kobarida (Caporetto) v Drežnico, vidimo krave, ki jih ženejo past na bližnji pašnik. Il Monte Nero (Krn) dalla cui vetta lo sguardo spazia felice sull’intera pianura friulana e sull’azzurro mare dalle foci del Tagliamento fino alla laguna di Grado. In basso, sulla strada che da Caporetto (Kobarid) conduce a Drežnica, si scorgono ! delle mucche che vengono accompagnate al pascolo PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V DRUGI POLOVICI AVGUSTA PROSSIMAMENTE USCIREMO NELLA SECONDA META’ DI AGOSTO Uradne statistike jasno prikazujejo, da bodo Rezijani izginili, »ko se jim ne zagotovi delo na rodnih tleli I. Rezijanska dolina je ena nabolj pasivnih dolin na teritoriju Karnijske skupnosti, ker je sama zemlja v Reziji ■a ko zelo, revna. Saj je rezijanska dolina tako narejena, da se da stanovati na njej le tam, kjer so neke vrste teras, drugod pa je sam breg ali pa prod in kamen ter grapa. V Reziji so vasi raztresene, daleč ena od druge in ni zato nobenega pravega družabnega, socialnega življenja, ker tudi ni nobenega pravega centra. Imamo najprej Belo ali sv. Jurija, nato Tam Pod klancem (Tapotolan-zom) in še precej posameznih raztresenih hiš. V štetju leta 1951 je bilo na Beli 618 ljudi, Tam pod Klancem 54, ......""......... »h».m............mi...........umu SLOUEIISKA MLADIM) MOST MED NARODI Na Opčinah pri Trstu je bilo pred nedavnim veliko mladinsko srečanje, katerega se je udeležilo okoli 3000 mladincev in mladink iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Podobna mednarodna srečanja mladine so bila že v zadnjih dveh letih in jih nameravajo prirediti tudi v bodoče z namenom, da se mladi l jud je sosednih dežel med seboj bolje spoznajo, da razširijo in poglobijo sodelovanje ter utrdijo medsebojne prijateljske odnose. Letošnje mladinsko srečanje treh sosednih dežel je bilo izpolnjeno s kulturnimi in športnimi prireditvami, veliko časa pa je bilo posvečenega tudi zabavi in plesu. Sodelovali so številni ansambli in solisti iz posameznih dežel ter prispevali h temu, da je bilo srečanje mladine res prijetno, pestro in zabavno. Zbrana mladina pa se je zavedala tudi globljega pomena svojega srečanja, ki je potekalo pod geslom « Mir, prijateljstvo in sodelovanje ». V tem smislu so spregovorili zastopniki posameznih mladinskih organizacij, ki so izpovedali: Mir — to je tisto,' kar vsi narodi sveta potrebujejo, če si hočejo ustvariti boljše življenje; prijateljstvo — to je tisto, kar nas veže s prijatelji. Pripadamo tisti generaciji mladih, ki ji formalne pregrade med narodi in državami pomenijo iz dneva v dan manj Ne družijo nas samo mladost, ter prijateljstvo in dobra volja; v nas so tudi želje po sožitju s katerimkoli članom človeštva, ki mu pripadamo! in po raztresenih hišah še 34 ljudi. Zdaj jih je precej manj. V Njivi je bilo 216 ljudi, v Hostah 48 oseb, v prvem Liščacu 53, v drugem Liščacu 46 oseb, v Longišču 46 oseb, v raztresenih hišah pa 11 oseb. Nato imamo veliko vas Osojani, ki ima 707 ljudi in po hišah tam okoli je bilo še 33 oseb. Ravenca, ki je nabolj imenitna, ima 113 ljudi, v Križcih pa je 62 oseb, v Lipovcu 112, v Martinjem Lazu 23 in po samotnih hišah je še 48 ljudi. Precej vstran stoji Stolbica s 540 osebami, Korita samo z 58 ljudmi, Ledina z 98 osebami, in samotne hiše z 42 osebami. Učja je pa strašno daleč onstran hriba in je imela 109 ljudi, Tam v Po~ lože je bilo 65 ljudi, a zelo dosti je v Učeji samotnih hiš, v katerih je stanovalo 236 oseb. II. Emigriranje je zelo veliko, saj se je samo od 1946 do 1960 izselilo kar 342 družin s skupno 1.162 člani, a povrhu imamo še sezonsko emigracijo od približno 800 oseb. Nimamo še drobnih podatkov o zadnjem ljudskem štetju iz leta 1961, namreč koliko je mladih in starih, koliko žensk in moških, koliko (Nadaljevanje na 3. strani) ~ POTUJTE X AUl llf PO SLOl feiVMI ČE VAS POT XAXESE X I T O E M I X S IS O Lepa je Slovenija in tujci, ki so jo videli, se vračajo, da se je spet nagledajo. Od silnih Alp pa do morja sega in v enem dnevu jo lahko prevoziš po dolgem in počez. Na severu se dvigujejo mogočne bele gore, ki jim veter in čas umivata lica in kjer se v pozni jeseni, ob prvem dežju v dolini, pobelijo vrhovi. Prav gotovo bo zanimala vsakega našega človeka, ki živi daleč po svetu, Tolminska, na katero meji njegova rodna zemlja in mu je zato tudi ta kotiček blizu srca. Tolminska pa je v zadnjih letih v mnogočem menjala svojo podobo. Poznate tolminski sir? Prav gotovo da. Sedaj ga ne izdelujejo več kmetje, ampak v dveh velikih sirarnah v Tolminu in Kobaridu. Med obema vojnama so asfaltirali cesto od Gorice pa do Bovca. Drugod so zijale kotanje in prah je sedal po drevesih okrog poti. V zadnjih letih pa so vsekali nove « bankine » in povsod speljali lepe, modeme in asfaltirane poti. Danes se na tem področju vedno bolj uveljavlja turizem. O njem so prav posebno zainteresirani tovarniški delavci, ki si želijo svežega zraka. Sicer naj vam o tem povedo trije sestavki o teh krajih: Na Bovško lahko pridete čez Vršič (ceste pozimi ne plužijo) in dalje po Soški dolini ali pa čez prelaz Predil (Kanalska dolina) nad Logom pod Mangartom. V lanskem letu so v Bovcu zgradili nov hotel (ALP HOTEL), ki je v ponos vsemu turizmu v tolminski občini. Turistični delavci so že navezali stike z evropskimi potovalnimi agencijami in upajo, da bodo celo leto polni vsi hoteli in privatne sobe v Bovcu. Pred kratkim so mnogo govorili tudi o zimsko-športnem turizmu v teh krajih. V zimskih mesecih zapade tu dober sneg za smuko in je zato tudi v tem letnem času dosti ljubiteljev belega športa. V načrtu imajo tudi gradnjo žičnice na Kanin in tako bo življenje pozimi še bolj pestro. Govorijo, da bo to delo stalo eno milijardo dinarjev. Nameravajo zgraditi tudi vlečnice in take športne naprave, ki si jih bo lahko privoščil vsak delavni človek. V Kaboridu so obnovili prejšnji hotel « Zvezda ». Iz starega hotela je zra-stel res moderen turističen obrat, ki more zadovoljiti še tako zahtevnega gosta. Tudi na Robiču (ne daleč od itali jansko-jugoslovanskega obmejnega bloka) so dogradili moderno urejen počitniški dom. Nad Kobaridom 500 metrov po cesti v hrib Sv. Antona, stoji kostnica, kjer so shranjeni posmrtni ostanki padlih vojakov italijanske vojske na soški fronti (1915-1918). Med njimi je tudi dosti naših padlih fantov iz Furlanije. Od Iderskega, na poti, ki vodi v Sovodenj sko dolino čez Golobe, leži privlačna vasica Livek. Dve gostilni ima in v eni celo prenočišča. Od tu dalje pridemo po cesti na Ravne in na greben Kolovrata, od koder se nudi krasen razgled na vse vasi zapadne Furlanske Slovenije tja do Čedada in Vidma. Cesta je dobra in ima svoj izhod v Brdih. Po cesti iz Kobarida v Tolmin se oko ustavi na zvoniku cerkvice sv. Lovrenca. Ob zidu je grob, kjer počiva eden naj večjih slovenskih pesnikov: Simon Gregorčič, prijatelj in učitelj našega poeta Ivana Trinka. Pogled nazaj obudi spomin na pripovedovanja starejših ljudi o prvi svetovni vojni, saj so bili prav ob tej cesti od Soči, ki se vije med topoli in vrbami, pred skoraj pol stoletjem, najtežji boji. V Tolminu ne veš kaj bi najprej obiskal: znamenite Skakalce in Hudičev most, ali grad tolminskih grofov, ki ga bodo kmalu začeli obnavljati. Razstavili so že stare načrte gradu in zdaj nameravajo na Kozlovem rogu sgraditi najprej restavracijo, ki bo gotovo postala priljubljena izletniška točka. Na Mostu na Soči (Sv. Lucija) so končali obnovitvena dela in tako je tudi ta prikupna vasica ob Soči dobila sodoben hotel (HOTEL SOČA), ki je ves v ribiškem slogu. Okrog umetnega jezera so uredili tudi sprehajališča in nakupili večje število čolnov, da bodo ribiči lažje vlekli postrvi iz bogatega jezera. TOLMINSKA NAPREDUJE Ko je bila po osvoboditvi Tolminska priključena Jugoslavij, je bila njena dediščina, ki jo je prinesla s seboj iz obdobja med obema vojnama, zelo skromna. Le gozdarstvo, živinoreja in nekaj turizma so dajali kruh domačemu prebivalstvu. Zato je bilo treba po vojni ustvariti na Tolminskem take ekonomske pogoje, da bi bilo dovolj dela in zaslužka za čim več delavnih rok. Spočetka je šlo počasi in težko, saj je bilo marsikaj treba ustvariti iz nič. V zadnjih petih letih pa se je gospodarstvo že toliko razvilo, da so dani vsi potrebni pogoji za nadaljnji razvoj. Industrija že dosega iz dneva v dan večje uspehe na domačem in tujem tržišču. Eno takih gospodarskih podjetji je « BAČA », tovarna volnenih izdelkov, ki je začela obratovati leta 1955. Tu je zaposlenih okoli 400 delavcev in delavk, ki so prišli iz okoliških vasi. V Baški grapi, ki jo obdajajo veliki gozdovi, deluje tovarna pohištva « KRN ». To tovarno so ustanovili še pred prvo svetovno vojno, toda med vojno je delo prenehalo, ker so tovarniške prostore zaradi bližine fronte ob Soči preuredili v vojaško bolnico. Tu je zaposlenih okoli 500 ljudi in bo z načrtno modernizacijo in izpopolnitvijo strojnega parka v bližnji bodočnosti postala med največjimi podjetji svoje stroke v Jugoslaviji. V tovarni « AUTOELEKTRO » v Tolminu izdelujejo avtomobilske užigalne svečke. Tudi tukaj dela okoli 200 delavcev in predvidevajo, da jih bo obrat mogel zaposliti v kratkem še več. Znaten gospodarski dohodek daje tudi podjetje « AVTOPREVOZ-TOLMIN». To podjetje se je usmerilo na specialne prevoze tovora in to na področju državnega in mednarodnega transporta. V okviru podjetja posluje tudi «Kovinski proizvodnji obrat », ki izdeluje razna transportna sredstva in opremo oziroma pripomočke za mehanične delavnice. K podjet ju spada še mehanična delavnica v Tolminu, ki skrbi za servisna popravila motornih vozil. Tovarna, ki jo je še treba omeniti je « TIK » (Tovarna kovinskih utenzi-lij v Kobaridu). Izdeluje osi za ure, igle za šestila, osi za gramofone, kontaktna podnožja za elektrone in visoko napetostna podnožja za televizorje in radioaparate. Zaradi hitrega razvoja proizvodnje in velikega povpraševanja o teh izdelkih na domačem in tujem trgu, je podjetje začelo z rekonstrik-cijo tovarne. Ob robu Kobarida gradi moderno poslopje, ki bo približno trikrat večje od sedanjih prostorov. V tem preurejenem obratu bo zaposlenih okoli 400 delavcev. Industrijsko podjetje « ČIB » v Bovcu izdeluje kvalitetne izdelke kleklja-•ouiajdo oufpjsod ouznr ut ^clio qiu Po kakovosti in po ceni so postali izdelki čipk skoraj brez konkurence. Po- djetje izvaža svoje izdelke tudi v Kanado, Ameriko in Indijo, kjer so še prav posebno cenjeni. Poleg industrije posveča Tolminska vso skrb tudi gozdarstvu. Tako ima « Soško gozdno gospodarstvo » devet gozdnih obratov, lastni obrat za gozdno mehanizacijo in obrat za gozdne gradnje. Teritorij je zelo obsežen, saj ima na skrbi gospodarjenje, eksploatacijo in nego 92.000 hektarjev gozdov. Podjetje izdeluje v svojem obratu tudi gozdne žičnice. Našteli bi lahko celo vrsto drugih dejavnosti, ki pomagajo, da se naši sosedje ekonomsko vsak dan bolj postavljajo na noge in zato upamo, da ni daleč čas, da bodo tudi naši ljudje hodili tja na delo, saj vemo, da jim primanjkuje delavna sila in da je kruha in zaslužka tam za vse. iiimmiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,mm,,,,,, Geografsha in ekonomska slika FURLANSKE SLOVENIJE Potrebno je napravili osnutek: za preporod pasivnih krajev = Nalago regionalnih organov GEOGRAFSKA IN EKONOMSka Nadaljujemo s pregledom — v preteklosti smo se zadržali predvsem pri vprašanju kmetijstva — oziroma našteli bomo tiste probleme, ki bi morali priti v poštev pri organskem načrtovanju, o katerem smo že govorili in ki bi moral biti podlaga toliko potrebnemu ekonomskemu preporodu vsega ozemlja videmske pokrajine, kjer živi slovensko govoreče prebivalstvo. Deželni organi, ki bodo v kratkem začeli delovati z vsemi svojimi zakonodajnimi in eksekutiv-nimi močmi, bodo morali že zaradi člena 3 posebnega statuta pomagati brez odlašanja z dodelitvijo tistih finančnih sredstev, ki so za ta načrt preporoda potrebna. Potrebno je, da najprvo razpravljamo o področju Zapadnih julijskih Predalp, ki predstavlja iz metereoioškega vidika nekak zaščitni zid tako za dolino Rezije kot za Furlansko Slovenijo; in to, upamo, bo pripomoglo, da bomo izpopolnili splošno sliko dežele, ker smo o goropisnem, geološkem in kmetijskem sektorju več ali manj že govorili. Julijske Predalpe, ki se raztezajo na vzhodu furlanske ravnine, segajo kakih 15 km v notranjost, medtem ko so dolge na severu med Mužkim pogorjem in tokom Idrijce na jugu okoli 32 km, s celotno površino približno 52.000 ha. Meje Julijskih Predalp so na jugu čisto ločene, tako da se zadnja pobočja poglabljajo in stapljajo z ravnino. Na severu pa moremo označiti meje takole: pogorje Menovič, gore Kila, Nizka, Muzci, Kadin, Lavara, Plau-ris, Mecesnov vrh (Cima dei La- rici) skoraj do Tilmenta pri Por-tis (Venzone). Potem poteka vzhodna meja ob državni meji med Italijo in Jugoslavijo, ki se odloči od grebena Sonovič, doseže Brezje v tipanski občini, poteka precejšen del po Bončiču (Rio Nero), ki je pritok Nadiže skoraj ob izviru in se končno spoji preko gore Lubja, Mia, Matajur in Kuk z Idrijco. Preko področja Zapadnih Julijskih Predalp poteka v celoti ena sama globoka dolina, to je Nadiška dolina. Alpe so torej iz goropisnega vidika ločene na dva dela, ki jih običajno imenujejo Zapadne Julijske Predalpe ali Terske Predalpe in Vzhodne Julijske Predalpe ali Nadiške in I-drijke Predalpe. SPLOŠNA SLIKA Precej večji del površine Julijskih Predalp, ki hidrografično pripada Tilmentu, je oni, katerega vodovje se izteka naravnost v Sočo in njena dva glavna pritoka: Ter in Nadiža. Na ozemlju, ki smo si ga ogledali, bi zato lahko prav dobro prispevalo sadjarstvo. Brez dvoma bi mogle zadruge, ki bi skrbele tudi za prodajo pridelkov, mnogo pripomoči k okrepitvi sadjarstva v Nadiški dolini. Dobro bi bilo tudi, kot smo že večkrat povedali, da bi se postavila na licu mesta tovarna, ki bi predelovala sadja v marmelade in sokove. Danes ima od sadjarstra kmet v Nadiški dolini zelo malo dobička in to predvsem zaradi pomanjkanja vede o umnem sadjarstvu, zaradi zajedavcev, pos-sebno na kostanjevem drevju, slabega gnojenja in včasih tudi zaradi pohlepa špekulantov. P. G. (Nadaljuje prihodnjič) DA ROMA A MONTREAL Con coincidenze immediate per le maggiori città voli diretti trisettimanali tariffe ridotte per emigranti Il II II II /ì volate Umaduzn (Pacific Per informazioni e prenotazioni rivolgersi agli uffici degli AGENTI GENERALI PER l’ITALIA NOVICE ZA EMIGANTE PLAČE DELAVCEV IN DELAVK BODO IZENAČENE S prvim januarjem 1965 bo moška in ženska delavna sila, kot predvideva rimska pogodba, plačana v enaki meri. Etape, ki so jih določile države, članice C.E.E. 30-12-1961 so sledeče: 30. junija 1962 mora biti razlika med plačo delavca in delavko 15%, 30. junija 1963 mora biti razlika 10%, 31. decembra 1964 pa ne sme biti več nobene razlike. Upati je, da se bodo vse paritetne komisije dotičnih industrijskih sektorjev in vse posamezne države, ki so včlanjene v C.E.E. odločile pravočasno za aplikacijo člena 119 rimske pogodbe, ki se tiče izenačenosti plač med delavci in delavkami. DELAVNA MESTA IN DRUŽINSKE DOKLADE Vsi tisti, ki se želijo zaposliti v Belgiji, morajo vložiti prošnjo na « Administration de 1’Eploi », boulevard Pacheco, 34 - Bruxelles (Belgio) ter v prošnji navesti sledeče: priimék, ime, točen naslov, stan ( samski, poročen, vdovec, ločenec), kraj in datum rojstva, morebitno znanje francoskega jezika, šolska izobrazba, poklic in v katerem sektorju se želi zaposliti (v rudniku, metalurgiji, gradbeništvu, tkalnici, v kemiji itd.). Industrijski sektor (rudniki) daje dosti več možnosti za zaposlitev, posebno kar se tiče dela na dnu, kot metalurgija. Pri gradbeništvu se lahko zaposli kvalificirana in nekvalificirana delavna sila, medtem ko je potrebna za tkalski in kemični sektor višja kvalifikacija. V Belgiji se bodo odslej plačevale družinske doklade v meri, ki je v veljavi v državi, kjer žive otroci emigranta in to do 14. leta starosti. V slučaju, da se preseli družina k delavcu v enem letu po njegovem prihodu v Belgijo, bodo družinske doklade plačane v meri, ki jih plačujejo v Belgiji- BOLJŠI DELAVNI POGOJI? V Rimu se je sestala italijan-sko-holandska mešana komisija, ki je predvidena med obema državama po sporazumu o emigra- ciji (6. avgusta 1960). Glavni namen te komisije je bil ta, da bi se poskrbelo za vsklad pravil sporazuma in onih, ki so jih pred nedavnim sprejeli na sedežu C-E.E., da se bo delavna sila lahko svobodno gibala v nostranjosti držav Skupnosti. Bili so zato dani konkretni predlogi, ki jih bodo, vsaj tako s® upa, obe vladi pregledale in odo; brile. Poleg tega so sprejeli tudi razne odredbe, s katerimi bodo zagotovljeni italijanskim delavcem boljši delavni pogoji, med temi tudi določitev maksimalne" ga deleža, ki bo prilagojen na p°' dlagi višine plač in življenjskih stroškov, ki bo delavcu odtrgan-če mu delodapalec zagotovi hrano in stanovanje. Na sestanku so razpravljali tudi o vprašanju stanovanj italijanskih delavcev, katerim bodo p°" magali, da se bodo k njim priselile njihove družine in o kulturnih in zabavnih dejavnosti, katerih se bodo lahko udeleževali e' migranti. Pogled na Kobarid In Soško dolino Iz Stolovega grebena NAS H VASI OKOLIr«> NASI izlet po munii DOLim Huda vročina ne ovira ljudi pri delu - “ Tle to gre indavànt tej simpri, buj slabo kòj dobrò „, pravijo ljudje v Tipani - Komunski administratorji ne znajo upravljati in zato gre vse slabo Skoraj vsi ljudje se skušajo v teh vročih dneh izmuzniti iz hiš, da se. nekam zatečejo: nekateri z izgovorom, da morajo spremeniti zrak, drugi, da si pridobe novih energij, tretji zopet, da se odpočijejo od vsakdanjega dela ali od dolgih mescev študija. Mnogi pa gredo od doma seveda le zato, da morejo potem reči: « bil sem tu, bil sem tam » in tako dalje, kot se imajo nekateri navado hvaliti. Mi, ki se ne moremo smatrati niti na pol poti v primerjavi z onimi, ki morejo « iti kam » in z drugimi, ki morajo biti privezani doma, smo se potrudili in zapustili mesto, da smo šli malo naokrog po naših vaseh. Nismo šli toliko, da bi uživali prijeten hlad Furlanske Slovenije in da bi uživali čudovite razglede ali da bi šli na pick-nik, ki potem ni drugega kot čisto navadna malica, amoak da bi se s kom pogovorili in mogli na ta način, ki je bolj direkten in demokratičen, spoznati lokarne ekonomske razmere. Najdlje smo se seveda zadržali v Tipani, potem ko smo bežno pozdravili njene zaselke, ki so tudi vedno vabljivi. Bil je delavnik in zato je bil vsak pri svojem delu. Mož seveda nismo videli dosti, kajti vse mlade in dela zmožne je pobrala emigracija. Ženske pa, in tudi teh ni dosti doma mladih, skrbe za dom, za otroke, obdelujejo tistih malo kvadratnih metrov zemlje, rede kravico ali prašiča in nekaj perutnine. Ne smemo pa misliti, da ima vsaka žena oziroma vsaka družina na razpolago to in ono. Bila bi gotovo velika sreča za ljudi, ki so navajeni živeti skoraj od niča. V Tipani, kjer so pokrili pred kakim dobrim mesecem v bližini župne cerkve potok Gorgons (o tem, da je stroške za to delo krila država in da hoče imeti sedaj zasluge za to kar sedem ljudi, politični predstavniki in ttepolitiki, smo v preteklosti že pisali), smo mogli zbližati nekega moža in ženo, ki sta se vračala domov s polnim košem sveže trave, da jo bosta zvečer dala živini. Bogve kolikokrat sta se v teh vročih dneh že podala s težkim tovorom na hrbtu po strmi stezici visoko v breg. Oba sta imela izčrpan obraz in zdelo se je, da iz njunih oči sije revščina in obup. Ta žena je vidno kazala, kako čuti ona in vse ostale žene v vasi, težo posledic emigracije 'n ekonomske degradacije. Priletni možakar nam je dejal: «Tle lo hre indavànt tej simpri, čon rejči boj slabo kòj dobrò; bòj dougo, ke lo bom živu bòj dougo bom sevjè mòu šperančo, ke to se čč kèj zbuojšati. Ka j delužij u živenju! Regi j on ? Anjelè šperamo u tuo. Buoh ne dej, ke na ne ratej še ta po tekaj učkanju kòj nek * ufficio burocratico », ke o bo djelu Ittò, ke no djelajo anjelè prefeti anu diligi komisarji ». žena pa nam je rekla: « Jà se malo ali nič ne intendam na politiko, ma še U bi jo kapila, bi se tle nič ne kam-bjalo. Njemam majedne šperanče. O-beče anu kòj obeče anu nič druhega. bohe judi, tej ke smo mi, no majò samo za norcà ». Pa smo pripomnili: « In ekonomski Ut dež? » — « Ja, o njem smo čuli dosti Pfavit, a mi ga njesmo vidali. To je rjes, ke smo nàzat, a ve njesmo vero tekaj tej, ke no kudajo oni.» « Kdo oni? » smo vprašali. « I, težje, težje, ke no kuažujejo, ke no pridejo usako tekaj časa ta h nam anu potèm no pišejo po žornaljih, ke to se če narditi tuo anu tuo. Ma usi naši možje no muorejo s trebuhom za kruhom po svjetu. To bi tjela beti ura, ke no nas ne daržajta več takole zapuščenč, u takelih kondicionah. Me že n è paj smo simpri najbuj sakrifika-ne med djelouci anu tle nam maje-dan, še autorità ne, tikerim ve muo-remo plačuvati visokè, maso visokè tase, ne pride inkuintri anu de b’ nam na kako maniero pomahu ». Predno smo zapustili Tipano, smo se porazgovorili še z drugimi starimi možmi in ženami; vsak nam je potožil svoje gorje in vsak je zatrjeval v kako skrajno slabih razmerah se nahajajo ljudje, posebno tisti, ki žive v najbolj izoliranih in težko dostopnih predelih; in več kot eden je poudarjal, da bi bilo dobro — ne glede na to kaj bo napravila in kaj ne ho napravila dežela — da bi pri prihodnjih upravnih volitvah, ki se bodo morale vršiti še to jesen, poslali na občino take ljudi, ki bodo ne samo zmožni, ampak do katerih ima prebivalstvo tudi popolno zaupanje; seveda morajo biti ti možje tudi resnično demokratični. « Tuo se bo dalo narditi — je zaključil naš sobesednik — če ve se bomo znali lošti usi ukòp, če usè uàsi našega komuna no bojo šle dakordo anu če o bo škopo usjeh judi dan sam». Res, prav v tipanskem komunu bi morali pri prihodnjih volitvah lepo premisliti kakšnim ljudem bodo dali komun v roke. Sedanja komunska administracija — o tem smo v preteklosti že večkrat pisali — je neaktivna, ker manjka složnost v komunskem svetu samem. Demokristjanska večina je razcepljena na dvoje in to zavoljo neumnega kampanilizma med zastopniki posameznih vasi komuna in posebnih interesov nekaterih občinskih svetovalcev, da ne govorimo o malih ambicijah. Kot znano, je občinski svet v Tipani izglasoval nezaupnico županu in občinskemu ožjemu odboru in niso ne prvi in niti drugi podali ostavk. Administracija je zaradi tega seveda popolnoma neaktivna. Kaj je občinska administracija v Tipani napravila in kaj bi morala napraviti v štirih letih, bomo pisali obširneje v prihodnje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ KANALSKE DOLINE POZOR PRED GOLJUFI Zadnje čase imajo karabinerji in policija v Trbižu in okoliških vaseh dosti dela, kajti na dnevnem redu so velike goljufije. Zdi se, da so se zatekli v ta kotiček zemlje, ki leži v trikotniku med Avstrijo in Jugoslavijo, goljufi cele Italije. Tujcem ponujajo razne vrste blaga, tudi ukradeno blago, največ zlatnine, po izredno nizki ceni, kar človeka zares oslepi, da ne pomisli na izvor blaga. Ker je že dosti ljudi nasedlo, so postavili dvojezične table, da opozarjajo tujce pred nakupom. Bodite torej previdni pri kupovanju predmetov. KRIZA V STROKOVNI ŠOLI Starši nekaterih šolarjev so zadnje čase zelo zaskrbljeni, kajti kroži govorica — in razširila se je iz gotovih krogov — da bodo letos ukinili na strokovni šoli oddelek za mizarje in tesarje. Ljudje ne morejo razumeti zakaj ta ukrep, saj je ta šola tukaj izredno dobro uspevala in je tudi potrebna. Trbiž leži v dolini, ki je bogata na lesu. Tu je tudi več velikih žag in zato vedno primanjkuje i-zučene delavne sile. Tisti, ki so dosegli spričevalo strokovne izobrazbe, so mogli priti takoj do dobrega zaslužka, saj so delodajalci hodili iskat delavce kar v šolo. Pa ne samo starši mladih fantov tudi učitelji so v skrbeh kje se bodo sedaj zaposlili. Namesto da bi šolo še izpopolnili, jo opremili s še boljšimi stroji in jo Resijansha na prvem razširili, da bi mogla sprejeti učence tudi iz drugih vasi Kanalske doline, jo nameravajo brez pravega vzroka zapreti, če se bo to zgodilo, pomeni za Trbiž velik udarec. U K V E SEBASTJAN PREŠEREN UMRL Prejšnji teden smo spremili k zadnjemu počitku našega dobrega vaščana Sebastjana Prešerna. Življenje tega moža je bilo posvečeno le delu in družini in zato je izguba za nas vse zelo velika, še par dni pred smrtjo si je zaželel videti svoje posestvo, visoko gor v hribih, v dolini Ravne, kjer je potem tudi umrl. Njegov pogreb je bil izredno veličasten in so se ga udeležili tudi razni zastopniki oblasti in visoke osebnosti. Krsto so nesli na ramenih gasilci iz Ukev, ker je bil Prešeren nekoč tudi gasilec, pri odprtem grobu pa so domači pevci zapeli žalostinko. Vsem sorodnikom nepozabnega ranjkega izrekamo naše globoko sožalje. BELA PEČ STRELA UDARILA V HIŠO Pretekli torek je treščilo v hišo bratov Marije in Jakoba Mo-sich, kar je spravilo v velik poplah vso okolico. Strela je udarila v steno in jo porušila, ubila je psičko Milko, prevrnila vse pohištvo in potem švignila ven. Pravijo, da je bila ta strela okrogla (fulmine globulare), kar je redek pojav za hribovske kraje. Sestra in brat sta ostala sicer nepoškodovana, a k sebi sta prišla šele potem, ko so jima priskočili na pomoč sosedje. (Nadaljevanje iz prve strani) takih, ki so se za stalno izselili in koliko še hodijo začasno na sezonsko emigracijo. Ko bodo ti podatki objavljeni, potem bomo šele videli, kako so pravzaprav ostali samo še stari ljudje po rezijanski dolini. Emigracija je torej poglavitni dohodek (reddito) teh krajev. Seveda prinaša emigracija dohodke ljudem le če so sorodniške vezi, ali pa če se začasni emigrant ne preseli definitivno kam drugam. V takih primerih pa emigranti ne pošiljajo več « rimes » in tudi ne hodijo več toliko na obisk. Edino starim staršem še pošiljajo kaj malo denarja, da imajo zraven majhnih pokojnin. Če držijo podatki urada za zaposlitev (Ufficio di collocamento), ker prav vsi emigranti se ne javijo na tem uradu, potem je bilo v letih 1955-1960 naslednje število emigrantov: leta 1955 je bilo 120 emigrantov, od teh 32 žensk leta 1956 je bilo 183 emigrantov, od teh 38 žensk leta 1957 je bilo 112 emigrantov, od teh 24 žensk leta 1958 je bilo 118 emigrantov, od teh 27 žensk leta 1959 je bilo 140 emigrantov, od teh 30 žensk, leta 1960 je bilo 158 emigrantov, od teh 38 žensk. Tisti emigranti, ki so šli skozi Ufficio di Collocamento, so se vpisali kot delavci v industriji, razen 36, ki so se vpisali kot kmetje. Ženske so se vpisale vse kot gospodinje (casalinghe), kar pa ne drži. Število žensk v emigraciji v primeri z moškimi torej hitro raste. Zaradi tega pada števila zakonov, porok med Rezijani in Rezijankami, med mladimi pari, ker se hočejo hitro vsi definitivno izseliti. Velik odstotek emigrantov se poroči v tujini ali pa drugod v Italiji. Domači rezijanski pobje težko najdejo ženo, ker se domače cece nočejo več ravnati po starem tradicionalnem življenju v Rezijanski dolini. Ta fenomen je najtežji od vseh kompleksnih problemov v rezijanskem e-migriranju, ker se razkrajajo s tem rezijanske družine in vsa kmečka rezijanska struktura. Rezijani odhajajo na delo v nasle-nje dežele: okoli 45% emigrirajo v dru ge italijanske province, zlasti v Severno Italijo, okoli 15% rezijanskih emigrantov odhaja v Francijo, 20% v Luksemburg, 15% v Švico, 5% v Nemčijo. Rezijanske ženske emigrarajo kot hišne gospodinje v Lombardijo in v Rim, in sicer okoli 60%, v Švico jih hodi 20% kot hišne gospodinje ali pa delavke v tovarne ur in čokolade. V Francijo jih tudi gre okoli 20%. Od leta 1956 do 1960 se je definitivno izselilo 83 rezijanskih družin: iz Osojan-Korita 17 iz Njive 8 iz Liščaca 4 iz Ravence 3 iz Bele (Sv. Jurij) 18 iz Stolbice 22 iz Učeje 15 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIII TRI TRAGIČNE SMRTI Zlo hudo je pretresla uso našo okuolico notici ja, de je umrù zavoj prometne nesreče 30 Ijetni Benito Budulič iz Ahtna. Mladi mož se je peju s svojo motoci-kleto po cjesti, ki vodi dz Ribisa pruot Remugnanu. Kar naenkrat se je odtargala od motorja kjetna an Budulič je zavozu na čampno stran u njekega ciklista. Medtjem ko je bil cikliist le lažje poškodovan, je Budulič udobiu zlo hude poškodbe po glavi, zavoj katjerih je čez en tjedan urnrù u špitalu. Tud 31 Ijetni Umberto Dor-gnach iz Sv. Lenrta je umrù zavoj prometne nesreče. Kar se je peju z motocikleto pruot Špetru se je par Mostu Sv. Kvirina zaletu ob njek obcjestni kamen an potlè ga je varglò u Nadižo. Umrù je čez nekaj dni u špitalu. Pa še drug tragičen dogodek smo muorli zabeležit u tjem tjed-nu. Celso Solvè, star komaj 33 ljet, doma iz čenebol, je umrù u čedadskem špitalu zavoj « encefalite alcoolica », Zaki Solveja ni blo videti več dni, so udrli u njegovo kambro an tam so ga ušafal zlo slabega. Pejal so ga u špitau, a mu njeso mogli nič pomagat. DOBIČKANOSNE PLANTAŽE JAGOD U videmskih botegah sadja so tud ljetos prodajal zlo ljepe an okusne gozdne jagode. Povjedal so nam, de jim jih nosijo ljudje iz gorskih vasi nad Ahtnom, iz Maline, Subida, Porčinja an tam okuol. Zakl je blo jagod le preveč an ker so ble zlo ljepe, no-bedna zmečkana ali gnila, se nam je šobit posvetilo u glavi, de muorajo bit tuo gojene jagode. An rjes. Kar smo njekšen dan paršli u te kraje smo videli skrbno obdjelane plantaže gozdnih jagod. Mož, ki jih je objeru, nam je povjedu, de jih goje že pet ali šest ljet an de pamašajo kar ljepe soude. Ljetos je potegnu nad 30 taužent lir za 40 kg, ki mu jih je vrgel tisti košček ze-mje. Ta sistem, ki ne terja bogvekaj truda, so parsneli iz Verone an donàs je kuaž ni familije, ki ne bi imjela vartička za jagode, ven-čega ali manjšega, ki jim v kratkem ca j tu pamese ljep zaslužek. Po butigah plačujejo te sorte jagod tud po 800 lir za kg, če jih pa sami prodajajo na trgu pa udobe sevjede še več, tud 1.200 lir za kg u začetku junija. To iniciativo bi muorali posnemati še drugi kraji u tej okuoli-ci, saj teren je ustvarjen kot nalašč za te sorte plantaž, zaki je u brjegu, na sončni strani an pridejo zatuò jagode zlo debele an sladke. NA KRATKO POVEDANO PROSNID. Prejšnji tjedan je umrù na poti, kar se je vraču iz d jela, 78 Ijetni Zef Skuor. Ušafal so ga šele drugi jutro. Mjedih je konstatiru, de ga je zadela srčna paraliza. PRAPOTNO V IDRIJSKI DOLINI. Komunski jagrovski guar-dian je pred dnevi ustrjelu u vasi ljepega lisjaka, ki je vagu okuol 20 kil. Ljudem se je kar kamen odvalu od srca, kar so òvjedal za to novico, zaki ta divja zvjer jim je pobrala že dosti kokoši. ARBEČ. V čedadski špitau so muorli pejat 26 ljetnega Ernesta Mučiča, zaki je padu iz motorja an se močno potouku po glavi. Ozdravu bo u desetih dneh. ČEDAD. Dne 1., 2. an 3. avgusta se bojo vršile u Čedadu strelne gare med Furlanijo, Slovenijo in Koroško. Enkrat bojo Furlani tekmoval samo s Slovenci, u drugi gari pa bojo streljal zastopniki useh treh dežel. Te športne manifestacije se bo udeležil poleg provincialnih oblasti tudi državni predsednik strelcev. DOLENJI BRNAS. Prejšnji tjedan so ukradli cjestarju Eliu Costaperaria 250 taužent lir, ki jih je daržd spravjene u njek-šnem predalu omare. Ta denar so nabral vaščani za njegovega brata kaplana Pier Paola, ki je pred nedougim bral novo mašo. Tatovi so paršli u hišo, kar so bli usi domači u cjerkvi. Rječ je bla prijavljena čedadskim karabine-rjem. ŠV. PETER OB NADIŽI. Ma-faldo čemoja, staro 17 ljet, so muorli pejat u špitau, zaki ji je par djelu u hljevu stopnila na nogo krava. Ozdravila bo u treh tjednih. AL PRESIDENTE DEL CONSIGLIO REGIONALE III DIFESA Chiesta la lettura dei ve .sfocono Siamo lieti di ospitare due scritti indirizzati al Presidente del Consiglio regionale del Friuli-Venezia Giulia, a firma, uno dott. Carlo šiškovič e Giuseppe Jarc e l’altro a firma dott. J. Skerk, nonché il testo della dichiarazione che quest’ultimo avrebbe dovuto pronunciare al Consiglio regionale il 24 giugno scorso. « Onorevole presidente, permetta che Le sottoponiamo, in relazione al decorso della seconda seduta del Consiglio regionale in data 24 giugno c.a. un’osservazione che è di carattere essenziale per la minoranza nazionale slovena nell'ambito della regione. Come Lei sa, onorevole presidente, lo Statuto speciale della Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia contiene nel suo articolo 3 la norma per il rispetto dei diritti delle minoranze linguistiche. Questa norma deriva dagli art. 3 e 6 della Costituzione repubblicana. Perciò siamo dell'opinione che è necessario iniziare finalmente la realizzazione formale e pratica dei suddetti articoli, in particolare dell’art. 3 dello statuto speciale della regione, il che rientra nella competenza specifica del Consiglio regionale e dei suoi organi. In relazione a ciò, abbiamo constatato con non poca perplessità nella seduta del 24 giugno c.a. che il verbale della seduta del 26 maggio c.a. è stato redatto solamente in lingua italiana, sebbene sia ben noto che fanno parte del Consiglio regionale tre consiglieri di nazionalità slovena, i quali hanno tutto il diritto che si renda loro possibile la lettura dei verbali in sloveno, il che è necessario in linea di principio e praticamente, in quanto con ciò si inizierebbe l'attuazione, almeno in questo caso, dei principi costituzionali statutari. Nella certezza, onorevole presidente, che questa mancanza, che non concorda con le norme sul rispetto dei diritti delle minoranze nazionali nella Repubblica e nella nostra Regione, verrà eliminata con il suo intervento, riceva i sensi del nostro più profondo ossequio ». Trieste, 25 giugno 1964. Dr. Carlo šiškovič e Giuseppe Jarc Consiglieri regionali « In relazione allo schema di Regolamento interno del Consiglio regionale, predisposto dai Vostri uffici ed a me trasmesso in data 6 c.m., quale rappresentante della lista « Unione Slovena — Slovenska skupnost » mi permetto trasmetterLe varie osservazioni e significarLe alcune sostanziali istanze della popolazione slovena della nostra Regione. In primo luogo debbo rilevare che lo schema dell'or detto Regolamento del tutto ignora il fatto che nella Regione Friuli-Venezia Giulia vive la minoranza slovena e che ne è stata eletta la rappresentanza nel Consiglio regionale. Nonostante questo, nessun articolo dello schema tratta dell’uso della lingua slovena nel Consiglio e nei suoi organi, il che costituisce invece per i consiglieri di nazionalità slovena, un principio della massima importanza anche pratica. Ritengo pertanto che l'or richiamato schema vada di conseguenza corretto ed integrato, così da corrispondere alla composizione etnica dell'Assemblea regionale. Saraebbe inoltre giusto e democratico che i consiglieri sloveni venissero chiamati anche a far parte della Presidenza dell’Assemblea, riservando loro un posto di Vicepresidente o quantomeno di Segretario. Per qucnto concerne le Commissioni, si presenta urgente la costituzione pure di una Commissione alla quale dovrebbe essere obbligatoriamente devoluta la trattazione di tutti i problemi riguardanti la minoranza etnica slovena. Gli articoli 24 e seguenti dello schema proposto, che dispongono la costituzione del gruppo misto al quale automaticamente apparterrebbero quei Consiglieri che non facessero la dichiarazione per alcun gruppo ovvero che appartenessero a gruppi con meno di tre adesioni, sono non democratici, inaccettabili e per la minoranza etnica discriminatori. Nel caso concreto lo scrivente si troverebbe incluso, contro la propria volontà e contro ogni logica, in un gruppo i cui membri non sarebbero legati da alcuna affinità nè politica nè ideologica, nè tanto meno, linguistica. Ciò costituirebbe un non senso, che comunque limiterebbe gravemente ed addirittura osta- colerebbe l’attività dello scrivente nell’Assemblea regionale. Pertanto devo proporre acchè gli an-zidetti articoli dello schema siano così emandati, da assicurare a tutti i Consiglieri la più ampia libertà. La migliore soluzione consisterebbe nel formare nel Consiglio regionale tanti gruppi quante sono state le liste dei candidati, a prescindere dal numero dei Consiglieri eletti sulle singole liste. Antidemocratico è l’articolo 91 del proposto schema, che prevede la facoltà di ogni Consigliere di presentare mozioni, solo se firmate da quattro Consiglieri. Ciò significa pratica-mente che i rappresentanti della minoranza slovena non potrebbero presentare mozioni. Una tale restrizione si presenta ancor più strana ed illogica, ove si consideri che nello Statuto speciale è espressamente sancito il diritto di ogni singolo Consigliere a presentare addirittura progetti di legge. Pur riservandomi il diritto di presentare in un secondo tempo ulteriori osservazioni in merito allo schema proposto, mi permetto sin d’ora affermare che lo stesso è oltremodo lacunoso e che in varie disposizioni permette addirittura gravi discriminazioni a danno di tutti i gruppi politici minori ed in ispecie a danno dei Consiglieri di lingua materna slovena. Ritengo, in genere, che lo schema proposto potrebbe forse soddisfare le esigenze di grandi assemblee, quali sono il Parlamento ed il Senato, ma non corrisponde alle necessità, composizione e carattere della nostra Assemblea regionale, che conta in tutto 61 Consiglieri, all’incirca tanti a quanto assommano quelli del Consiglio comunale di Trieste. Signor Presidente, confidando che le presenti mie osservazioni siano prese in debita considerazione nel corso dei lavori ■ preparatori per la redazione dello schema definitivo del Regolamento interno del Consiglio regionale, sono con tutta osservanza ». Trieste, 10 giugno 1964. Dr. J. Skerk - Consigliere regionale iiiiiHiiiiiimiiiimiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiimimiiiiiimiimiiiimiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiii IL TESTO DELLA DICHIARAZIONE DEL CORSIGLIENE REGIONALE SKERK « Nella mia qualità di rappresentante eletto sulla lista « Unione Slovena — Slovenska skupnost », che opera nell'ambito del gruppo etnico sloveno, esprimo un saluto cordiale e solidale a Lei, Signor Presidente, a tutti i Consiglieri regionali, alle popolazioni della Regione Friuli-Venezia Giulia nonché della Repubblica italiana, con fervidi voti per il progresso di queste terre. Formulo vivo augurio, in tutta fiducia, di veder dischiudersi per le nostre popolazioni, con l’or costituita Regione, nuove concrete prospettive in sede politica, economica, sociale e culturale. Cercherò di fare del mio meglio, per poter dare nell’ambito dell’autonomia regionale un contributo positivo per un più elevato tenore di vita, particolarmente delle classi più bisognose, e per un più intenso sviluppo economico dell’intera Regione. A nome dell’Unione Slovena — Slovenska skupnost mi sia consentito di sottoporre a Codesta Assemblea alcune questioni fondamentali che inter essano la comunità slovena della Regione Friuli-Venezia Giutia nel suo insieme, e che nella loro maggioranza possono essere affrontate e risolte autonomamente o col concorso dello Stato, dalla Regione, costituita a tale effetto a Statuto speciale. L’inserimento positivo e leale del gruppo etnico di lingua slovena nella vita dello Stato democratico italiano va perseguito sotto vari aspetti democratici e cristiani generali nonché quelli particolari, spettanti alle minoranze etniche in base alla Costituzione della Repubblica italiana, allo Statuto speciale della Regione Friuli-Venezia Giulia, agli specifici Trattati ed Accordi di carattere internazionale, alla Dichiarazione Universale dei diritti dell'Uomo ed all’enciclica « Pacem in terris ». Sono profondamente convinto che sarà possibile contribuire efficacemente alla realizzazione dello spirito della Costituzione nell’ambito della Regione in base all’articolo 3 dello Statuto speciale il quale pur non contenendo — per non lodevole volontà dei partiti politici che lo hanno approvato in sede parlamentare — disposizioni particolareggiate a favore della minoranza etnica slovena, tuttavia riconosce la parità di diritti e trattamento a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengano, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali. Se la Regione deve tener conto del principio generale dell’eguaglianza e quindi della non discriminazione fra cittadini a causa della appartenenza ad un gruppo linguistico, ne conseguono, logicamente, potere, diritti e dovere a legiferare almeno nei limiti delle materie contenute negli articoli 4, 5, 6 e 7 dello Statuto, e non solo di tener conto del detto principio generale nell’esercizio delle proprie potestà normative ed amministrative. Vorrei anche sottolineare che l’articolo 3 dello Statuto speciale potrà considerarsi attuato interamente quan do tutti gli appartenenti al gruppo etnico sloveno della Regione, cioè quelli del Territorio di Trieste, quelli della Provincia di Gorizia e quelli della Provincia di Udine, saranno in grado di poter concorrere al rafforzamento della fiducia e della pace degli animi, di cui sono i presupposti essenziali: la condizione di uguaglianza di ogni grup po linguistico rispetto agli altri e di ciascun cittadino, a qualsiasi gruppo esso appartenga; la compartecipazione di tutti i gruppi al potere autonomo locale; la predisposizione di strumenti e mezzi per lo sviluppo e-conomico, culturale e sociale in uno spirito di comprensione e di rec.pro-ca collaborazione, al fine comune di valorizzare ed elevare gli ideali e gli interessi di ciascun gruppo linguistico neH’ambito locale ed in quello nazionale. Mentre alcuni problemi dal gruppo etnico sloveno hanno trovato, o stanno, seppure a stento, per tiovare una soddisfacente soluzione ve ne sono moltissimi ed importantissimi che, lungi dall’essere risolti, non sono stati finora nemmeno affrontati. Fra i problemi tuttora insoluti ci sono quelli che riguardano: la parificazione della lingua slovena con quella italiana e l’impiego di un numero corrispondente di sloveni in tutti i pubblici uffici della Regione, ove vive il gruppo etnico sloveno; una giusta rappresentanza degli sloveni in tutti gli organi amministrativi ed in tutte le commissioni, in ispecie regionali, che tratteranno e decideranno delle questioni relative alla minoranza slovena; iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Izpod Koiouraia SEZONSKI BLOKI ODPRTI Dne 13. julija so spet odprli stagionalni obmejni blok Zavar-jan an Teleferika. Parvega bojo zaprli 31. tega mjesca ob 19. uri, Teleferiko pa 31. oktobra ob 18 uri. Tud dvolastniški blok u Topolovem bo odprt od 20. julija do 10. avgusta zvečer. Tjeh obmejnih prehodov se lahko poslužujejo kmetje, ki imajo na drugem kraju konfina njive ali senožeti an imajo dvo-lastniško izkaznico. NESREČA NE POČIVA. U zlo resnem stanju so parpejal u če-dadski špitau 8 ljetnega Adrijana Rutarja iz Dreke, ki je med igro padu z njekega visokega zida. Par padcu mu je najbrže počila lobanja. la tutela del territorio etnico sloveno al fine di non pregiudicare la composizione etnica; l’istituzione delle scuole e dei corsi professionali sloveni di tutte le specie e gradi; l’adattamento degli asili infantili, delle scuole elementari e medie slovene alle necessità ed ai bisogni dell’individualità etnica della minoranza slovena; il riconoscimento dell’originaria toponomastica slovena per le località dove vivono gli sloveni, con conseguente collocazione delle tabelle toponomastiche bilingui, all’ingresso degli abitati; il diritto delle associazioni ed istituzioni culturali educative, sportive, di beneficienza e delle organizzazioni slovene di essere partecipi delle sovvenzioni pubbliche nello stesso modo, previsto ed attuato per le organizzazioni ed istituzioni dei cittadini di lingua italiana; il diritto degli operatori economici sloveni a parità di trattamente nelle sovvenzioni e nelle compartecipazioni con quelli italiani; l’ammodernamento ed il rafforzamento dell’agricoltura, il ridimensionamento o l'eliminazione delle servitù militari specie nelle provincie di Udine e Gorizia; l’acquisizione di nuovi posti di lavoro con garanzia di precedenza nel collocamento per i residenti nella Regione, senza discriminazione a danno degli appartenenti alle minoranze etniche; la concessione di agevolazioni per la costruzione e le assegnazioni di ca- se popolari ed economiche anche per gli appartenenti alla minoranza etnica slovena; una concreta riorganizzazione delle infrastrutture di assistenza sociale ed ospedaliera; l'inclusione delle offese al nome, lingua e cultura delle minoranza etnica nel concetto di « vilipendio alla Nazione ». Confido che le istanze della minoranza linguistica slovena, la cui presenza nella Regione non è stata purtroppo esplicitamente menzionata dagli oratori della prima seduta solenne di quest’Assemblea, incontrino comprensione presso i concittadini di lingua italiana, anche perchè si tratta di diritti ampiamente riconosciuti agli sloveni del Territorio di Trieste nello Statuto speciale allegato al Memorandum d'Intesa di Londra. Sarà d’altronde mio dovere, in forza del preciso mandato ricevuto dai miei elettori, di appoggiare tutte le iniziative costruttive per soddisfare le esigenze delle popolazioni delle nostre terre, e non meno di oppormi a tutto ciò che potesse provocare dissensi tra cittadini di lingua italiana e quelli di lingua slovena, ovvero nuocere alla minoranza etnica slovena. Ove dovessero essere congniamente trattate e realizzate le giuste ed irrinunciabili esigenze del nostro gruppo etnico, posso assicurarvi che la minoranza slovena finalmente assumerà lo ambito onore di essere non una zona d’attrito, bensì un ponte che faciliterà la c rcolazione della vita nelle sue varie espressioni fra le differenti tradizioni e civiltà - Avv. G. Skerk ». v i I \ 1 \ »HifNAUIVKUU L GUZUiNAUliVU UK1C1 1JN GO- RAMI OBDANI DOLINICI LEŽI 18 KILOMETROV SEVERNO OD CELJA ■V "AT zdravilišče DOBRNA Redko je najti kraj, kjer bi bili zdravilni vrelci, pokrajinska mikavnost in siedogoiska gozdna klima tako kot so ravno v Dobrni. ženske bolezni artritis in artroze z deformacijami stanja z atrofijo mišičevja bolezni ožilja, motnje v krvoto-ku in lažje oblike revmatizma splošna telesna oslabelost, mena-gerske bolezni in razna nevrotična stanja. Akratotermalna voda temperature 36 stopinj Celzija, kopanje v pokritem bazenu ali kabinah s termalno vodo, razne vrste kopeli s šotnimi ali fango oblogami, fizioterapevtska dejavnost, elektroterapija, masaže in slično. Zaradi izredno lepe okolice, blagodejne klime in miru je Dobrna primerna tudi za klimatsko zdravljenje. Cene v predsezoni: od 1400 din do 1900 din. Cene v glavni sezoni: od 1600 din do 2200 din. Cene privatnim sobam: od 300 do 600 din. Vse informacije daje: ZDRAVILIŠČE DOBRNA, telefon 1. TURISTIČNO DRUŠTVO DOBRNA, telefon interurban 4. Vloga naravnih zdravilišč je najbolj izražena v rehabilitaciji, profilaksi in preventivi. Pri kroničnih boleznih in ohranitvi že obstoječega zdravja ter preprečitvi bolezni imajo posebno naravni in klimatični pogoji prevladujoč pomen. Kopanje v termalni vodi, sprehodi, sončenje, šport brez re-korderstva, medicinsko zdravstveni posegi, torej vse, kar imenujemo mirno rekreacijo so mere, ki jih naj od dela in hitrega utripa sodobnega življenja uporablja človek pri zdravstvenem izkoriščanju počitnic. Indikacije: LA TRISTE PIAGA EMICÌRATORIA Un problema di sempre che va risolto Il nostro giornale, e lo diciamo senza alcuna presunzione, si è sempre interessato ad imo dei problemi che più assillano il Friuli ed in particolare la Sla-via Friulana, terra oltremodo trascurata e depressa in buona parte per la stessa sua natura. Ed il riferimento è valido anche per la Val Resia e la Val Canale. Troppa gente ha dovuto andarsene, troppa gente — la più valida e la più qualificata — è stata costretta, per sopravvivere, ad abbandonare la propria borgata, i propri cari, i propri affetti, i propri ricordi; e molta di questa gente non ha più voluto saperne di ritornare in una terra resa ingrata più che tutto dall’indifferenza e dal disinteressamento degli uomini responsabili e della società ancora legata a vecchi pregiudizi, a vecchi sistemi, a vecchi interessi di casta: insomma all’ordinamento feudale che è tempo, in periodo di atomiche e di voli stratosferici umani, di spazzar via senza alcun pregiudizio. E non si può non tener con- to del danno materiale e morale che ha recato, e reca, nei territori popolati da cittadini di parlata slovena, certa propaganda sciovinistica in contrasto con le idee di pace, di convivenza e di fratellanza che oggigiorno corrono per le vie del mondo a tranquillità di tutti i popoli e di tutti i Paesi. Il secolare problema dell’emigrazione, questo mortificante fenomeno che va spopolando i nostri territori e le nostre borgate, va affrontato in pieno e in pieno risolto. E’ facile capire che quando si costringono ad emigrare all’estero, ripetiamo, le braccia più valide e più capaci, è un reddito reale che si toglie al Paese di o-rigine per farne regalo agli imprenditori di altri Paesi i quali, naturalmente, sul piano dello sfruttamento non sono certo dissimili da quelli di casa nostra. Noi siamo, si capisce, per la totale eliminazione della piaga emigratoria, tramite la creazione da noi di strumenti di produzione e di lavoro — industrie, edilizia, scuole, ponti, strade, sotto- u,iiiiimmmmiiiiiMiiimmimiiimimiiiiimimimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiimmmiiiiiiiimiiii IE NUOVO GOVERNO E’ FATTO Il secondo Governo di centrosini-s[ra, composto cioè da democristiani, socialisti, socialdemocratici e repubblicani, è stato messo a punto, e al Vertice di esso si è trovato nuovamente l’onorevole Aldo Moro. Esso è così formato: PRESIDENTE: Aldo Moro, D.C.; Vice Presidente: Pietro Nenni (PSI); Ministri senza portafogli: Attilio Piccioni, Giulio Pastore, G. B. Scaglia (DC); Luigi Preti (PSDI); Carlo Arnaudi (PSI); Affari esteri: Giuseppe Saragat (PSDI); Interni: Paolo E. Taviani (DC); Grazia e Giustizia: Oronzo Reale (PRI); Bilancio: Giovanni Pieracci-ni (PSI); Finanze: Roberto Tremello-ni (PSDI); Tesoro: Emilio Colombo (DC); Difesa: Giulio Andreotti (DC); Pubblica Istruzione: Luigi Gui (DC); Lavori Pubblici: Giacomo Mancini (PSI); Agricoltura e foreste: M. F. Aggradi (DC); Trasporti e aviazione civile: A. R. Jervolino (DC); Poste e telecomunicazioni: Carlo Russo (DC); industria e commercio: Giuseppe Medici (DC); Lavoro e previdenza socia-i®: U. Delle Fave (DC); Commercio c°n l’Estero B. Mattarella (DC); Mattia mercantile: G. Spagnoili (DC); Partecipazioni statali: Giorgio Bo ibC); Sanità: Mariotti (PSI); Turismo e spettacolo: Achille Corona (PSI). Come si sa, il Governo precedente Sl era dimesso in seguito al voto con-'rario espresso dal Parlamento, circa li Problema della scuola privata. Le enunciazioni fatte dall’on. Moro a nome del Governo sembrano voler ^mostrare che tutti i problemi sulla plancia, compreso quello della Pubblica Istruzione che ha provocato la cdsi, sono stati scrupolosamente va-g'iaU dai rappresentanti dei partiti c?e formano la compagine ministe-r'ale i quali hanno preso solenne im-Pfigno di portare a compimento il pro- gramma di lavoro concordato. Noi ancora una volta rimaniamo in fiduciosa attesa: attendiamo cioè che finalmente, secondo quanto sancisce la Costituzione, si pensi a provvedere a far rinascere economicamente e socialmente i territori della provincia di Udine popolati da cittadini di parlata slovena e che ad essi vengano estesi quei diritti, specie in merito alla scuola, di cui già godono i cittadini di parlata slovena del Goriziano e del Triestino. E’ ben si vero che ora abbiamo un organo regionale, deliberante ed esecutivo, il quale, con la forza che ha facoltà di trarre dall’articolo 3 dello Statuto Speciale, può molto, se vuole, nei riguardi della nostra Comunità linguistica; ma è anche vero che questo organo sembra dare l’impressione di faticare assai per ingranare, e ciò per ragioni che non staremo a discutere e che forse non conosciamo appieno. Questo nostro tipo, chiamiamolo pure di perplessità, deriva dal fatto che 1 autorità regionale non riesce a essere tale, vale a dire autorità di vertice della Regione, in quanto, secondo certa opinione, ancora troppo ossequiente, in linea tradizionale e politica, al Governo centrale che nella Regione continua a mantenere inalterato tutto il suo apparato tecnico, amministrativo e politico (Commissario straordinario, prefetti, sottoprefetti, eccetera) il quale oltre a costare a tutti fior di milioni, costituisce, ci sembra, un grave intralcio all’opera che effettivamente dovrebbe svolgere il Governo regionale. E nessuno, si può star certi, era d’accordo che così andassero le cose. Ad ogni modo confidiamo ancora che tutto cominci a procedere per il meglio. suolo (miniere), agricoltura, rim boschimenti, zootecnia, forze i-driche e altro — che la costituita Regione Friuli - Venezia Giulia a Statuto Speciale ha il preciso obbligo di favorire comunque, essendo appunto nata sotto la spinta di queste necessità da realizzare, per favorire e aiutare al massimo la rinascita generale economica e sociale a un tempo; ma, per il momento, siamo anche per una degna e umana assistenza, da parte dello Stato, da offrire a tutti coloro che per ragioni di lavoro e di vita si trovano occupati in Paesi lontani. Per questo siamo anche di accordo in merito all’ inchiesta parlamentare sollecitata da due Partiti che si richiamano alla classe lavoratrice. Durante una delle nostre rapide inchieste, in Francia un emigrante ha tenuto a sottolineare: « Benessere economico e no, noi emigranti siamo sempre randagi (a sdrondenon) per il mondo. Bella poi l’usanza dei pranzi e delle feste che si fanno in « o-nore » degli emigranti — come del resto e diventata abitudinaria da noi con il solito convegno e la solita chiaccherata — dove più che dei problemi nostri, ci si preoccupa di cantare, di leggere poesie e indirizzi al Governo, e di sfoderare un forte discorso patriottico. I partecipanti extra emigranti ferebbe-ro bene a svolgere questa propaganda ai Mastrella, ai bananieri, a quelli di Fiumicino, a quelli che portano i capitali all’estero e a tutta quella gente che mangia i nostri sudori ». Quasi le stesse cose si sono u-dite da nostri emigranti nella Germania Occidentale, in Belgio e in altri Paesi, dei quali ci si è dovuti occupare in tempi assai recenti per il modo con cui la maggior parte dei lavoratori venivano trattati, e non soltanto sotto l’aspetto delle abitazioni. Tra i fatti più gravi rilevati, quello delle numerose espulsioni ai danni di coloro che hanno avuto il coraggio di farsi avanti per far rispettare i propri diritti e quelli dei compagni di lavoro. « Ma i consolati che ci stanno a fare? » ci si è sentiti spesso domandare all’estero, dove un e-migrante così si è espresso: « Lavoro in una fabbrica che ha dodicimila dipendenti, ma non si può resistere per molti motivi. Prima di tutto ci sfruttano e poi ci tocca lavorare a tempo di orologio. Neanche in Australia, dove pure sono stato, si lavora così soggetti, quasi da bestie. An-pena posso me ne andrò altrove ». Pertanto noi possiamo assicurare che continueremo a essere sempre al fianco dei nostri amici lontani, pronti a difendere i loro sacrosanti diritti e la loro dignità di lavoratori e di cittadini. e IMI. IMAM*,li finntilsha dolina SV. VIŠARJI (1780 m) v Kanalski dolini se dvigujejo na križišču treh meja, so enako oddaljeni od Koroške v Avstriji kakor od Gorenjske v Jugoslaviji; iz vrha Višarij se nudi razsežna panorama neprimerljive lepote: Alp in Turov, od korošikih hribov do Julijskih Alp in od Dolomitov v Cortini do Grossglocknerja, Salzbužkih Karavank v Jugoslaviji. Najvažnejši gostinski - turistično - smučarski obrat gorskega področja avtonomne dežele Furlanijie - Ju-ki pripelje od 800 na 1800 metrov višine v 7 minutah; lijske Benečje razpolaga: žičnico s kabino za 25 oseb, vzpenjače za smučarje in skilifts. HOTEL VIŠARJE ima dva gostinska obrata; eden je v dolini (100 postelj) v višini 800 metrov in drugi na vrhu v višini 1800 metrov s 50 posteljami in vsem modernim konfortom: ogrevanje s toplim zrakom, sobe s kopalnico, dnevne sobe in posebne sobe za družbe, tenis, kopališče, turistična restavracija s toplimi jedili. OD 1. DO 14. AVGUSTA ^nani sejem blaga široke potrošnje vam bo dal možnost, da boste spoznali tudi turistične .^nimivòsti Gorenjske in ekonomski razvoj naših sosedov. Sejem je namenjen neposredno pomnikom, ki bodo lahko direktno kupili blago na razstavišču. Poleg sejma je zabaviščni pro-0l' z domačimi specialitetami za najbolj razvajane sladokusce. V času sejma so tudi številne kulturne prireditve KRANJ DAL 1. AL 14 AGOSTO L’Importante rassegna economica vi darà la possibilità di conoscere, in un ambiente pieno di suggestive attrazioni turistiche, lo sviluppo nel campo dei prodotti di largo consumo della vicina Gorenjska (Slovenia Superiore). I visitatori avranno la possibilità di fare gli acquisti direttamente dal produttore. Dancing, specialità gastronomiche locali e manifestazioni fol- kloristiche varie In questo numero diamo inizio ad un fotoservizio sulle Valli e C’onvalli della Val Natisone, della Val Resia, della Val Torre e della Val Canale $ e cominciamo dalla valle più a portata di mano e precisamente dalla Val Cornappo. Tra le nostre valli, tutte stupende al punto che nessuno può rinunciare al godimento di ammirarle, quella del Cornappo per la sua particolare ubicazione - infatti abbraccia, oltre ad un vasto settore montano, anche un notevole settore pedemontano - risulta quasi la più favorita nella gara comune intesa a creare i presupposti di una vera e propria rinascita economica e sociale, in quanto ha il vantaggio di poter usufruire di una rete stradale sufficiente nonché di trovarsi, per i suoi sbocchi commerciali, a stretto contatto di gomito eon la pianura. Alla Valle del Cornappo, quindi, I* onore di aprire questa nostra nuova rubrica Nella Val Cornappo, Taipana, sede di Capoluogo, appare come una regina tanto ne sembra risentire dalla meravigliosa cornice di monti che la proteggono. Il paese, che di recente ha visto con il massimo piacere eliminata la bruttura davanti la chiesa con la sospirata copertura del rio Gorgons, tende a svilupparsi e ad abbelirsi malgrado le difficoltà da superare si presentino oltremodo difficili Dal suo alto loco Montemaggiore (Brezje), a ridosso del confine e alle cui spalle nasce il Natisone, occhieggia verso ridenti poggi dove il verde dei coltivati e l’ondeggiare dei frassini recano al cuore e allo spirito il sapore della poesia alpina Un tempo Monteaperta (Viskorša) era il più grosso centro abitato della Slavia Friulana: oltre mille abitanti; ora è doloroso rilevarlo, di abitanti ne ha appena duecento. Ma non si scoraggia per questo: arriveranno anche tempi migliori a ricreare l’ambiente e a dar vita al paese ed ai suoi altalenati dintorni Nel territorio del Comune di Nimis, Cergneu (Cmeja) è uno dei paesi più abbandonati e forse il paese più antico della zona se si vuol dare credito al documento esistente nel Museo di Cividale. Anemico di comunicazioni e trascurato, fatica a tirare avanti. Possano la bella valle e le smaglianti montagne, le note « Zuffine », indurre qualcuno a trapiantarvi almeno per il momento l’alvero del turismo Debellis (Debeleži), la frazione situata nella Valle del Cornappo, sulla strada per Monteaperta Chialminis (Vizont) da dove lo sguardo domina l’intera pianura friulana fino alla laguna di Grado Anche Monteprato (Krnica), pure in Comune di Nimis, non può vivere, come tante altre località, purtroppo, di quanto provvie-ne dalla sua scarsa economia. Il paese è piazzato sul Piaul e ha di fronte Chialminis sull’opposta altura. Non molti i rimasti a causa del flusso emigratorio non certo volontario, ma si con-fida in un avvenire migliore, comunque più benigno e più accettabile e sopportabile Platischis (Platišče), almeno a prima vista dà l’impressione di non aver perduto proprio nulla di quel prestigio che con una punta d’orgoglio godeva quando era Capoluogo di Comune. Ha il privilegio di poter ammirare un panorama alpino, boscoso e valloso dei più meravigliosi e di respirare un’aria talmente salubre da far risuscitare i morti. Peccato proprio che anche da qui molta gente, per la pochezza dei redditi deve emigrare A mezza costa del monte, Prossenicco (Prosnid) sembra aver l’aria di vigilare con una certo simpatica autorevolezza sule sorti del paese. Lo spopolamento e la durezza della vita non fanno perdere il consueto buonumore ai suoi abitanti Geloso del suo verde e della sua frescura, Cornappo (Krnahta) giace sulle pendici del Gran Monte (Veliki Uàrh). Appare migliorato, ma ce n’è voluta di volontà e di sacrifici. Tra le cose nuove la chiesa, la scuola e la strada che dal paese conduce su, in piacevole marcia, a Monteaperta. « Alle Sorgenti » il vino prelibato