nnsroa piitaca i gtntin iirot cirmn on 11 pnai * Trstu, v tor«K marca 1925. Posamezna Številka 20 cent. lzh u ta, izvzemii poadeljek, v«ak dan zjtttsmj. Uredašf ulic« »v. Frančiška Asmkega it. 20, L lUKictropje. Dopisi naj se pošiljaj' V.iilvu. Nefraokirana p*#ma s« ne spr«femajo, rokopisi m J^Tfi&Sts^ r Ijžovorni aredaltr Proi. F. Peric. — Letnik tiskarn* EdM^MV dino«t. Naročr,. znaša za mesec L 7.—, 3 mesece L liTSO, p^l ^i* celo leto L 60. Za inozemstvo mesečoo 5 lir več. -|yPelefc>k^**» ^ uprave it. 11-57. Letnik L Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. MaK oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2._ Oglasi naročnina in reklamacije se pobijajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiika Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57, tira ii Gorice»Trsta Sijajen uspeh goriških igralcev — Nova pomembna manifestacija narodno-kuiturne vzajemnosti med Trstom in Gorico Obisk tržaških delavcev na polju dramatske unvetrhc s ti v Gorici — in nedeljsko gostovanje Goričanov v Trstu sta dogodka, ki jiir.a moramo pripisovati veliko, nadebudno pomembnost in ju pozdravljamo zato z upravičenim zadoščenjem. V zadnjih časih se veliko govori in piše o potrebi kulturnih stikov med državami in naredi. V tem smemo videti razveseljiv znak. Kajti taki stiki morejo odpreti pot do drugega velikega cilja, po katerem hrepeni človeštvo: k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju in s tem k pomirjen ju. Misel na kulturne stike z vnanjim svetom pa nam vzbuja še neko drugo misel. Ako hočemo zadobiti čim razsežnejši, rekli bi, pravni naslov za stremljenje po kulturnih stikih z drugimi narodi, moramo gledati in stremeti, da se sami kulturno spopolnjujemo, da pomnožujemo svoj lastni zaklad na kulturnih dobrinah, ki naj postanejo last vsega našega ljudstva v vseh njegovih plasteh. V ta vzvišeni namen moramo ustvarjati kulturne stike med nami sairimi. Vsi naši kulturni delavci naj se strnejo, da bodo tvorili smotreno vzajemnost za širjenje kulture med narodom« Zato pravimo, da je izmenjavanje obiskov goriških in tržaških kulturnih delavcev, tako nadebudno zapričeto, znamenit dogodek v najem življenju. Priča, da smo si začeli podajati roko za skupno prosvetno delo. Priča, da je ta potreba prešla v javno zavest pri nas in na Go- Br2tska prisrčnost, s katero so v Gorici sprejeli Tržačane in v Trstu Goričane, pa govori še o r-ečem drugem: kako neupravičeno, nerodoljubno in tudi vse obsodbe vredno je prizadevanje izveslnih krogov, da bi ustvarili mnenje, kakor da je neki nepresnostljiv prepad med Goričani in Tržačani v političnem in kulturnem stremljenju.' Poprejšnji obisk tržaških kulturnih dciavcev v Gorici in nedeljski Goričanov v Trstu sta živ protest proti takemu predstavljanju stvari. Ne le da ni takega «pre-pada»f marveč sta rečena obiska še utrdila že obstoječe bratske vezi. Še tesnejše so se stisnili goriški in tržaški delavci na polju dramatske kulture ob prisrčni udeležbi in zadoščenju javnosti tu in tam. Veselimo se teh pojavov tem bolj, ker gojimo upravičeno nado, da se bo ta vzajemnost prosvetnega dela spopolnjevala vedno bolj na korist kulturnega napredka našega ljudstva v Julijski Krajini Pro»-sveta bo za nas najjačje orožje v podkrepitev vseh naših zahtev in našega dela za ohranitev našega narodnega obstanka! * * * nastal, k/a je vstopil v dvorano naš poslanec g. dr. Wilfan. Po okiepčilu so si gostje ogledali mesto. Popoldne so se ^e ljali z motornim čolnom v Barkovlje, kjer so pokosili. Po kosilu so imeli priliko uživati in občudovati našo1 rivijero od Bax-kovelj do Miramara, kamor so se odpeljali v motornem čoHnu. Vreme je bito lepo in vožnja po naši sinji Adriji je bila krasna. V Miramaru so si naši goriška bratje ogledali grad in park. * * * Zvečer je bila prod star/a Moliereovega «Namiiljenega bolnika« v jivorana Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. D varana se je že kmalu po 7. uri in pol začela polniti z občinstvom. Kmalu po 8 uri se je začela predstava pred natlačeno dvorano gledalcev iz vseh slojev in .viseh krajev našega mesta. Goričani so izbrali z «Namisljenim bolnikom« precej težko delto*. Stvar sicer nrma težkih ensambelskih scen, niti nitma bog ve kako zamotanih problemov, vendar jo je treba igrati v posebnem stilu. In lahko rečemo, da 30 Goričani nadvse častno rešili svojo nalogo*. Če je bil kdo v p rt»era dejanju še hladen, je ploskal v drugem in tretjem dejanju, zakaj uspeh je vidno naraščal. Po diugem dejanju so morali igralci večkrat pred zaveso. Gospodični Kledovi je bil izrečen tudi krasen šopek, dramatičnemu društvu pa lep Javorjev venec z napisom. Višek uspeha je Imelo tretje dejanje, kjer je ponovno izbruhnil aplavz pri odprtem odru, kar se pri nas le redkokdaj dogaja. — Ves ta uspeh bi bil nemogoč brez dobre režije, zato je treba g. Bratuža še posebe pohvaliti. G. Bratuž je igral tudi glavno vlogo, ki je hrbtenica cele igre in katero je pisal Moliere zase. Vloga je efektna, viendar ni lahka. G. B-ratuž se je res.no potrudi!, da jo je pedal tako, da je bilo občinstvo zadovoljno. Njegova igra, ki je začela z m- pin. Sestanka, so se udeležili on. Gceppi, Capi t and, Solmi m Besni Na sestanku so se posvetovali o ustanovitvi italijanske narodne liberalne stranke. Končno veljavno posvetovanje o tkstamofvitvi te stranke se bo vršilo v Firencah. Temu posvetovanju bo sledila ustanovitev stranke v Rimu. Mzilonlzem pri turatijeuclii Kongres unitarcev v Rimu RTM, 30. Včeraj se je zaključil kongres deir. »kratskih socijalcev, ki je odobril dosedanjo politiko aventincev in pa voditeljev demokratskih socijalcev. Veliko večjega pomena kakor kongres demokratskih socija'lcev je kongres unitarcev in to predvsem radi močne struje, ki se je pokazala na kongresu, struje, ki je zato, da se dosedanji socijalistični prognam unitarcev še bolj omšli. To strujo je odločno zastopal tajnik stranke on. Basso. Nastopil je predvsem proti stavkam pri jarvnih obratih, češ da ogrožajo interese skupnosti. On. ModigKani je branil dosedanji pHot-gram stranke, ki je bil marksističen. Proletarijat si mora ohraniti popolno neodvisnost in se radi tega ne sme preveč iskati stikov s srednjimi slojr, ki so meščanski. Proletarijat se niikakor ne more odreči najuspešnejšemu sredstvu v boju za svoje pravice, t. j. stavki. On. Turati se je postavil na stran on, Basso, rta stran revizijoniznia. Poudaril pa je, da bo treba tudi program on. Basrso revidirati. Zagovarjal je taktiko opozicije; aventinci niso dobiki sicer vojne, a zmagali so v posameznih bitkah: zbornica je moralno propadla, vlada je morala menjati volilni zakon itd. Ob zaključku je Turati predlagal, naj bi se sestala komisija, ki bi proučila predloge on. Basso. Delo narodne skupščine Čudna taktika radičevcev — Dvasiajstiise BEOGRAD, 30. (Lzv.) Finančni odbor se je sestal na prvo sejo včeraj. Sejo je otvoril skupščinski i*?! V zvczi s Poga-i^. z največjo skrbnostjo. Nesmiselno pa bi bilo trditi, da bi Francija odobravala sklenitev takega garancijskega pakta, ki bi škodil zavezniškim interesom. Kar se tiče Poljske, ni nihče sprajvil v diskusijo vprašanje poljskih mej, ki jih je določila versailleska mirovna pogodba. Vstop Nemčije v Društvo« narodov tvori tailoo težke pofškodbe na glavi, da je umrl čez pol ure. Število ranjenih dijakov ni še ugotovljeno, vendar pa menijo, da so imeli dijaki nad 50 deloma lahko, deloma težkol ranjenih. Peticija je aretirala celokupna 30 dijakov. PrfjateljsKi orfnoSajl med Jugcslavllo bistven predpogoj za sklepanje slehernih j .. FrflflClJO končnoveliavnih dogovorov z nemško vla- Maiufe£tacija. francoske poslanske zbor- do. Francoska ivLada nadaljuje proučevanje vseh vprašanj, katera pridejo v poštev pri vzpostavitvi trajnega miru v Evropi; in pri tem prizadevanju je deležna strani zaveznikov zvestega sodelovanja, kajti nazori zaveznikov se v veliki meri krijejo s francoskim stališčem v zadevi garancijskega pakta. DijaSki nemiri v Parizu 35 policistov in 50 dijakov ranjenih v spopadih PARIZ. 30. Slušatelji pravne fakultete mce za Jugoslavijo PARIZ, 29. Na včerajšnji soji parLar menta je prečita! predsednik Painleve brzojavko predsedstva jugoslovenske narodne skupščine, ki sporoča ob 10-letnici «srbskega dne va» Franciji zahvalo in zvestobo Jugoslavije francoskemu parlamentu in narodu. Predsednik Painleve je ob tej priliki izjavil, da tudi Francozi obnavljajo svojo zahvalo srbskemu narodu in narcidu kraljevine SHS. Min. predsednik Herriot se je v imenu vlade pridružil čestitki ter izrazil simpatije Francije Jugoslaviji. Nagiašal je, da more Jugoslavija za rednega profesorja mednarodnega prava in ki je nameraval danes imeti nastopno predavanje. Ob 11. uri dopoldne je skupina dijakov zastražila vhod pravna fakultete, medtem ko so drugi slušate7,,i predsednik Marko Tr^kovič, nakar so «e vršile volitve pred-koliko plahim nastavkom, se je razrko- a- i sedništva. Za predsednika je bil izvoljen tila v lep uspeh v tretjem dejanju. Morda! dr. Srskič, za podpredsednika Popovič, bi strog kritik očital, da je rabil g. Bratuž v svoji igri dvoje čisto ločenih barv glasu brez potrebnega niansiranja. Pa to ni samostojni demokrat, in za tajnika Stefa n <.':č; za poročevalca večine je bil določen Gavriilovič. Naliof je takoj pričela greh, ki bi mogel zasenčiti njegov u-peh. rasprava o dvanajstinan. Razpravo je otvo- Goričani so prišli .s korjero nekoliko pa deveti uri pred Delavsko kons. društvo, kjer jih je pogostila «Čitalnica» s kavo in pecivom. Pa okrepčilu jih je pozdravil g. Kralj, predsednik «Čitalnice», ki je nagiašal, da se je potrudila «Čitalnica» sprejeti Goričane bratski kot so bili sprejeti Tržačani v Gorici. Če ne bo vse tako, kot si gostje želijo., naj pač oprostijo. Mesto lepe dvorane, kot so jo nudili oni, jim «Či-talnica» nudi skromnejše prostore«. Svoj »epi in topli govor je zaključil z željot, da ne bo to gostovanje zadnje, zakaj prepričan je, da če Goričani ne najdejo tu lepe dvorane, dobijo pa; gotovo vsaj odprta bratiska srca. — V imenu tržaških Slovencev je pozdravil goste g. dr. Sla vik, odbornik političnega društva «Edinost» in načelmk vodstva tiskarne in lista «Edinost*, ki je nagiašal v svojem daljšem govoru, da vidi v tem gostovanju Goričanov v Trstu in Tržačanov v Gorici, da niso pretrgane vse vezi med Trstom in Gorico*, ampak da živijo, in ima vero, da bodo čedalje trdnejše. V imenu «Prosvete» je pozdravi goste še g. dr. Čermelj. _ V imenu Goričanov je odgovoril g. Kozman. Pri sprejemu je bil prisoten tudi g. Agne-letto, kot bivši predsednik tržaškega dramatičnega društva. Vihar navdušenja je — Gdč. Gaberščikova v vlogi Beline, ki je morala menda vskočiti v zadnjem času, je prav lepo rešila svojo nalogo. Gdč. Kle-dova je igrala vloge razposajene služkinje silno temperamentno in ni malo pripomogla k temu, da je zadobila -vsa igra živahnejši tempot Izredno fino je bilo prednašanje gdč. Vilke v vlogi Angelike. Vsa njena igra je bila tako prepojena z resničnim doživetjem, polnim rahlih pre-hodo odkritosrč^ga tega «garancijskega pakta- uverjen, da je — C^ru.brf? ^P®^«^ sporazuma med Fraa-skupščinskih odborov. Pri tem se te pri-' mrtvorojeno dete ter da ne oživi več. Tudi še v usla" petil zanimiv dogodek, ki ja«no *e v spremenjeni obliki. Po njegovem mnen;u Xp fa SlrSTK' ° ^ F*č Ao ___. _ o ' _T 1 • ni D" to dogovor v zagotovitev miru amnalc 1 P 1 je postalo potreba, ako naj se Ev- vedn^tS pJ na> bi -Žotovii le obsTofeče mirovne po^be , 'T ™ ^P^ končno: koljko vedno boliP« voljah zakono- Ne Rusij ne Zedinjene države ne bi mogle ! ^ še storjenih, predno dosežemo ta dajnega £rfbora soj^fičevci glasovah za nikdar pritrditi >ka J taki pogodbi. Nitti eno- | Cllj?H _ j J? fT3!^ id ^ot)™ ko* i stavno ne veruje v take garancije. Njegovo I - Za izseJjJmce, ki so boli v armadi Zedi- predsednrk r^ Lp^Jovanović, kot uve^enje je, da le miroljubna politika L:e njenih toTTukijfaj. obeska™ va ^ I. podpredsednik Demetrovic in II. pod-; zagotoviti nur Mesto te pa se tira dalje - roča: Županstvo poziva, sledeč natančni toz^ predsednik zajedničar^ dr. Polič. Izvolitev i yojna politika. i>aarsko ozemlje je nadalje pod devni naredbi vojnega ministrstva, opo®!,cijonalca dr.ja Pozida v ta odbor je:^u'° zasedbo. Na desnem bregu reke Rena in seljence, ki so bili v zadnji vojni v ameriški vzbudila veliko poaomost v parkumentar- ^0rU.na stoje se vedno francoske čete. Prema- armadi , da se prijavijo v najkrajšem času nrh krogih; ostala otoazietja ie bila zelfct s° razo.rozcnx1' zmagovalci pa vzdržujejo Tisti med niimi -k; nrpKiv,;« „ ---- ogorči »di pcto^^evcev. Ti ^.fflilti^ so ise pozneje izmazali tako, da ni dr. Polic sprejel rzvoditve »v zakonodajni odbor. Kralj je sprejel predsednika skupščine Marka Trifkoviča. Dogovorila sta se glede svečanega sprejema celokupnega predsed-ništva narodne skupščine. V sredo ali četrtek poda vlada ostavko, nakar se bo izvršila rekonstrukcija vlade. Vesti, da bi znali priti tudi radičevci vpo-štev pri rekonstrukciji, so preuranjene. Francosko zunanja politika Herriotove izjave — O vprašanju poljskih mej se nI raspravljalo PARIZ, 30. Danes se je sestala k posvetovanju senatna komisija za zunanje za-je;t Prisostvoval je tudi ministrski pred-j^dmk Herriot Komisija ga je vprašala kako daleč so ie dospela /raimieS rV^L IST?* ^^ ^ Pogajanja. HeV-^ P^fanj te le ^f meseca ,Uati različne hipoteze o teh pogajanjih. Pripomniti moram, da so /vse vesti, kt govorijo 0 obveznostih katere je baje prevzela Francija, popolnoma izmišljene. Res je, da se vršijo ravnokar aelo važni pregovori ropa danes mH/on ljudi reč pod orožjem, nego pred vojnol Mirovne pogodbe so le poveCaie militarizem. Nitti ne veruje, da bi od strani Nemčije grozila vojna nevarnost, ker nima ne vojaških formacij, ne topništva, ne pušk, ne zračne flote. Ima pa tudi svoje 'komuniste, posebno v Porurju, ki bi ovadili vsako vojno pripravo. Vsak vojni čin od strani Nemčije bi pomenil samomor. Nitti ne zaupa garancijam, ker vsaka garancija pomeni zvezo. Trozveza — med Italijo, Avstrijo in Nemčijo — je dovedla pozneje do trojnega sporazuma. 2e sama napoved angle-Sko-francosko-belgijske zveze je dovedla do rusko-japonske zveze, n se ji utegne pridružiti tudi Kitaj. Posledica vsake zveze je _ vgina. Ce Evropa še ne razume tega po tolikih žalostnih izkustvih zadniih let bi morali nh- uradu, ul. Sanita 25, H. nadstr., soba št. 28 Opozarja se, da je dovolila ameriška vlada posebne nagrade za bivše vojake ameriške armade. žalostnih izkustvih zadnjih let, bi morali ob upati na njeno inteligenco. Kar pa se tiče garancijskega dogovora, ki bi obsegal Angll/o, Belgijo, Francijo in Nemčijo, meni Nitti, da bi tak dogovor združil le težave teh dežel, ne da bi jih rešil. Pogodbe ne morejo zagoto^ viti njih celokupnosti. Edino le pravičnost in neposreden dogovor med Nemčiro in Francijo da moreta odpraviti sedanjo politiko zasedbe avropald adr. Tistega dne, >xo prideta Francija in Nemčija do lokalnega in prijateljskega dogovora, bomo imeli mir. Brez ^ pd Pantovčaka na Goljak v zagrebški okolici v Dolini št. 122. Mož, ki je uslužben pri želez-$o našk predvčerajšnjim truplo študentke fi- niči, je včeraj popoldne delal na postaji v Her-^ozoiiŠtefanije Tomerlin. Komisija je ugoto- , peljah; bil je zaposlen na tiru, po katerem navila, da je Štefanija izvršila samomor. Pognala . vadno ne vozijo vlaki; zato se ni zmenil Si je iz revolverja dve krogli v giavo. Vzrok: za puljski osebni vlak, ki je privozil ob 13.30 nesrečna ljubezen. na postajo. Ta neprevidnost bi ga bila skoro stala življenje. Vla'k je namreč včeraj izjemoma vozil po tiru, na katerem je bil za- in pevsko društvo zapelo 4e «Vlgred» in ža- j lostinko in kmalu nato je težak betonski pokrov za vedno zaprl «sobieoi», v kateri bo dr. Anton Gregorčič mirno in nemoteno spai svoj večni sen. Sedaj pa je vrata aa goriških Slovencih, da mu ob njegovem vzglavju postavijo dostojen nagrobni spomenifk. — Smrtna kosa. V nedeljo ob 4. popoldne je preminil v Gorici v starosti 47 let širom j znani goriški gostilničar Maks PetrovCič, last- ' nik znane gostilne «pri Maksu*. Danes ob 2. ! pop. se vrši njegov pogreb. Naj v miru počiva! — Furlanski prefekt t Gorici. Včeraj ob 9.30 predpoldne je prispel s svojim spremstvom v Gorico furlanski prefekt comm. Ricci. Z goriškega gradu, z javnih in mnogih zasebnih poslopij so vihrale njemu na čast zastave. Prefekt je izstopil na goriški podprefekturi, odkoder se je v spremstvu goriškega podpre-fekta in drugih uradnikov podal v mestno Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nal ljubljeni oče. tast, »tari oče IVAN TURK v dobi 52, let, po dolgi in mučni bolesni, previden s sv. zakrameetl. mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 1. aprila ob 14.30, iz hiše žalosti ulica Romagna št. 6/1 (Scorcola Coroneo), v cerkev sv. Antona In od tam na pokopališče k Sv. Ani. 1 TRST, dne 30. marca 1925, Justina por. M a jer, Gizela por. Kolar, Ivan, Josip, Stanko, Matilda, Zorka, Miro in Vladimir, otroci. Gttldo Majer (odsoten), Herman Kolar, zeta, vnuki in ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Podrobno podjetje Nnova Tmpresa Corso V. E. Tli 47. 49-10 Društvene vesti __ Glasbena Matica. Jutri, v sredo, ob 20. i poslen Bonetto. Mož se je sicer v zadnjem ! Hišo. kjer se je vršil slavnosten sprejem in uri odborova seja. Ker je na dnevnem redu trenutku umaknil s tira, vendar ga je vlak £cjer so mu bili predstavljeni zastopniki civil-konstituiranic no\ega odbora, se gg. odborniki zadel ob strani ter ga s precejšnjo silo podrl nih, vojaških in cerkvenih oblastev. Sprejema vljudno naprošajo, da se seje zanesljivo ude- na tla. K sreči pa Bonetta ni prišel pod ko- se je udeležil tudi goriški knezonadš'kof dr Ježi jo. lesa; zadobil je le več poškodb na glavi, ! Sedej. Po končanem sprejemu se je pedal g. _ «Kontroior spalnih vozov«. V četrtek, 2. ozdravljivih v 10. dneh. Ponesrečenec j« bil prefekt na pokopališče junakov v Via Capu aprila, uprizori «Čitalnica» velezabavno ko- prepeljan z istim vlakom v Trst, kjer je dobil inedijo trode,anko «Kontrolor spainih vozov», kolodvoru potrebno pomoč od zdravnika Igro režira g. Marij Sila, ki igra obenem ludi i ^lne postaje, nato je bil prepeljan v mestno naslovno vloge-. V ostalih vlogah nastopijo še poleg drugih tudi gg. Terčič, «Floridor», Gvar-djančič in g ge Silova, Stepančičeva m Krese-vičeva. Igra se tedaj v krasni zasedbi. Kdor se hoče pošteno nasmejati. ta ne bo manjkal. Predstava začne ob 8.30 zvečer v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu. — « Tržaško pedporno in bralno društvo: vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v ne cini, kjer je položil lavorjev venec z napisom: «Padlim za domovino, furlanski prefekt.» Od tamkaj se je g. prefekt podal v šolo «Riccardo ^^ Pitteri, kjer ga je pričakovala in pozdravila ^ šolska mladina in njeni predstojniki. Od tam- ^^ kaj fe g. prefekt krenil v goriško stolnico: katero si je natančno ogledal in kjer mu je uprava cerkve pojasnila in potožila o težko-čah, ki še vedno ovirajo obnovo od vojne -znatno poškodovane cerkve. Nat-o se je gosp. ! prefekt podal še na goriško divizijsko povelj- Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubijeni soprog in oče, gospod Maks Petrovčlč Maks, Bogdan, sinova. bolnišnico — Nesrečen padec po stopnicah. Slabo je začela včerajšnji dan 26-letna dninarica Roža Lubiama, stanujoča v ulici Beccherie št. 26. Ko se je zjutraj napotila na delo, je padla tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila desno nogo nad siegnom Ženska je bila prepeljana v mestno bolnišnico. ^_______________ __ — Težka nezgoda voznika. Predsinočnjim ništvo, kjer ga je sprejel skupno s častniškim deljo,"dnV 5. aprila ob 10. uri, v društvenih ! okoli 21. ure se je pripetila v ulici Cologna zborom poveljnik divizije gen. Romei. Od prostorih ul Torre bianca 39, s sledečim dnev- '> iežKa nesreča, katere je bil žrtev 54-letni voz- j tamkaj se je g. prefekt povrnil na goriško podnim redJm: nagovor predsednika, tajnikovo nik Anton Braniča, stanujoč v ul. Economo . prefekturo, odkoder se je kmalu nato podal g poročilo, blagajnikovo poročilo, izjava pregie-j št. 4. Mož je peljal po omenjeni ulici težko dovalnega odbora, volitev vodstva in odbora, j naložen dvovprežen voz; v bližini tovarne Po-slučanosti. Slučajni predlogi morajo biti na- Htzer, kjer je cesta precej strma, je skočil na zntnieni društvenemu vodstvu vsaj tri dni tla, da bi zavoral. Pri tem se mu je spodrsnilo _ _ _ pred cbčniff zborom ■ in padel je tako nesrečno, da je prišel z de- mesta. Proti večeru se je odpeljal v Podgoro, — Planinske društvo ima danes zvečer ob ! sno nogo pod kolo. Revež je obležal težkp po- kjer si je ogledal ogromne Brunnerjeve tvor-9.30 sejo v pisarni g. predsednika. j škodovan. Na lice mesta poklicani zdravnik mce, ki se porajajo ena za drugo iz razvalin — Pevsko društvo «nirija». Danes ob 20.30 i rešilne postaje je dognal, da ima nogo zlom- nekdanjih podgorskih tvormc. Po končanem vaja Prosimo pevc- naj se udeležijo vaje j ljeno na kompliciran način pod kolenom. Po sprejemu-in ogledu je končno g. prefekt krenil polnoštevilno in točno' radi nedeljskega kon- prvi pomoči je bil nesrečni zdravnik prepeljan na povratno pot v Videm £er,a _ OdboT v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej < Ker se k goriškemu obisku novega furlan- * D- °dt™ °b "-^b ^ik, 22-letni pleskar Kuni C»U, j ^fejS ^ ^ "" — Športno Udruženje. Jutri, v sredo, 1. t. m ob 20. uri odborova seja. gostilničar In posestnik danes, dne 29. marca 1925 ob 4. uri pop. po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti v 47. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega se vrsi v torek dne 31. marca 1925 ob 2. uri pop. izpred hiše žalosti Via S. Giovanni št. 14. GORICA, dne 29. marca 1925. 273 Terezija Petrovčič roj. Nibrant, soproga. v hotel «Pri pošti»f kjer se je vršil njemu na čast banket. Popoldne je g. prefekt obiskal goriškega knezonadškofa dr. Sedeja in s: je ogledal še razne druge ustanove in zanimivosti ZAHVALA. Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše predrage, nepozabljene Lojzka, Ana, Marija, hčere. 8ABICA. avtorizirana, sprejema noseće. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 HUME SPOHT KRITIKE NEDELJSKIH TEKEM Tekme S. D. «Adria» - M. D. «Zarja» Tekma med goriimenovanima četama Je stanujoč v ul. Enrico Toti št. 3, se je pred-I obiskom furlanskega prefekta v Gorici bili srčnejšo zahvalo. ^fat-p^lolL^LtTe reibpa ^f« postaje, nato je bil prepeljan v mestno sinoćnjim vračal s svojo zaročenko iz krat- ; obnovljeni «diplomatični stiki» med zastopniškega izleta v tržaški okolici v mesto. Na cesti kom vlade v furlanski pokrajini in med pred-pri Lovcu je privozil zaljubljencema naproti j staviteljem goriškega ordinarijata knezonad-avtomobil. Cante se je naglo umaknil na kraj j škofom dr. Sedeiem, ki so bili skozi več let ceste, toda radi teme je zgrešil korak in padel ; več ali man; pretrgani Povodom obiskov prej-raz 3 metre visoke cestne škarpe. Pri tem si šnjih prefektov ni bil namreč, ako se ne moje zlomil desno nogo nad slopalom, v kolenu tirno, goriški knezonadškof, proti kateremu se pa izpebnil. Dobil je prvo pomoč od zdravnika ---—T"'1rA" TRST, 30. marca 1925. Žalujoče družine: Lovrenc Ferluga, Rebec, Plkič. ALOJZIJ POVH Piazza Garlbaldi 2, 1. nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke občinstva, razburljivo, vendar je potekel prvi Eolčas povsem mirno in ob veliki premoči S. i. «Adrisu't se je končal 1 : 0 v prid slednje. Takoj po pričetku drugega polčasa pa je bilo opažati, da bo nadaljevanje vse drugo nego prijateljsko. Na igrišču je igra potekala živahno in ravnotežno, na straneh pa se je opažalo v občinstvu razgrajanje, ki se je kmalu spremenilo v kričanje, katero je popolnoma zbegalo igralce, tako da je igra postala boj moža proti možu in je žoga služila le kot sredstvo za medsebojno brcanje. Ko je sodnik prvič opomnil enega ZarjaŠa, naj zapusti igrišče, ker je nekorektno igral, se je ta obotavljal in šele po dolgem prigo-varian'u svojega kapetana se je slednjič umaknil, V drugem "slučaju pa, ko je sodnik ponovno opozoril drugega, naj zapusti igrišče, se je ta protivil povelju sodnika in tudi svojega kape- bolnišnico. — Jodova tinktura — zdravilo za srčne bolečine. Obupana radi ljubezenskih neprilik, ki so ji grenile mlado življenje, je 16-letna Anita Crisman, stanujoča na trgu Garibaldi št. 4, predsinočnjim iskala poslednjo tolažbo za svoje bolno srce v strupu. Okoli 21. ure je v veži hiše št. 28 v ulici Valdirivo izpila nekoliko jodove tinkture. Mimoidoči ljudje so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečni deklici izpral želodec ter jo tako rešil vsake nevarnosti. Kljub temu pa je bila deklica prepeliana v mestno bolnišnico. — Neprijetno srečanje. Preteklo nedeljo zjutraj, ko je 32-letna Marija Lenardon, vrata-rica hiše št. 498 v Škorklji, odpirala vežna vrata, se ji je prikazala iz temnega kota v veži moška postava. Neznančeva zunanjost ni bila nič kai prikupljiva m ženska je na mah spoznala, da ima pred seboj zli.tovca, ki je tana ter se vsedel sredi igrišča, tako da * lhPre7x}vomno žal v vcži na kak0 ugodno moral sodnik za par minut prekiniti igro , m Lenardonova je zastavila neznancu Po zopetnem nadaljevanju, ko le aut-socmiK j v _ , - - ..... Po zopetnem nadaljevanj ko te am-soa™ , * ^ ^^ zakričati> da bi pHklica!a ljudi, zahteval, na, se gledalci odmaknejo od stra- jP so obtičale y ^ kajti nc. ničnih črt, je bil napaden in hoteli so ga na-tepsti, kar je sodnik preprečil s tem, da je zažvižgal in prekinil 5gro. G. J. Uradno poročilo T, K. za tekme za kupo gosp, Povha. Skupina A: *Obzor» - «Jadran» (pono-vitvena) 4 : 0: «Adria» IT. - »Zarjam (ponov.) fprckinjena) 1:1. Skupina B: «Adria» I. - «Sparta» 3 : 1. Opombe: Izidi «Obzor» - «Jadran» (4:0) m Adria» I. - «Sparta > (3:1) so končnove-1 javno odobreni. M. D. -Zarja® se izključi od nadaljnega tekmovanja za kupo radi skrajno nekorektnega vedenja Čete pri nedeljski tekmi. S 'em se pripišeta «Adriji» II. dve točki. Klasifikariia in tekme za v nedeljo, 5. III. t. 1. se objavi v četrtkovi številki. — T. K- znanec je izvlekel revolver ter ga grozeč nameril nanjo. Ženska se ie umaknila in neznanec je naglo smuknil čkozi vrata. — Lenardonova je prijavila dogodek orožnikom. Vesli Iz Istre — PreSoica. Naše društvo *Zora» priredi dne 5. t. m. veselico z raznovrstnim in zanimivim sporedom. Opozarjajo se sosedna dru: štva na to prireditev s prošnjo, da ne uprizarjajo ta da« svojih morebitnih veselic. Vesti z Goriškega — Prenos zemeljddh ostankov dr. Antoe« Gvišo'čiča' V nedeljo popoldne so bili prene-šeni na sicer skromen, a zato tembolj v dušo is Haikeea IMienia škega Slovenca dr. Antona Gregorčiča iz _ Samomor mlade žen»ke. Včeraj popoldne i groba v grobnico. Ob 3. popoldne se je zbrala okoli 17 ure je bila rešilna postaja telefoni- na štandreškem pokopališču mnogoštevilna čnim potom obveščena, da se je pri Sv. Aloj- množica Goričanov, domačinov in okoličanov. j u jt 805 zastrupila mlada žensxa. Zdravnik, ki so hoteli s svoio prisotnostjo pn prenosu - . . _ v *____.__1____t-___J. t--lniKo Hrt še enkrat pokazati spoštovanje in ljubezen do velikega pokojnika in mu še enkrat izročiti ki se je nemudoma podal na označeno mesto jc našel tam 21-letno zasebnico Karolino To-mialovich, rodom iz Reke, stanuiočo s svojo sestrično Bice Settri pri druž:ni Superino; -------. „ • - » * deklica je izpila veliko količino karbolne na glavnem hodniku tik za knzem, je ze ležala n -t i - i •__.■_____-i-rlmrMttta urcb na irt nn cerkve- poslednji pozdrav. Pred novozgrajeno grobnico, ki se nahaja je ves čas vodila ljuta gonja, nikdar vab1 jen %%%% ^p k sprejemom in ga tudi nobeden iz njih ni iP __ _ , ^ . m _ % nikdar obiskal, včeraj pa se je goriški knezo- % 21310, SfG^rO, KfO^S, iP Ste v. 788, 1114 nadškof udeležil sprejema v mestni hiši in ^ rfelafll*. TOf^^i/j^ f,6 ^ Županstvo ottine Foa^raa v Istri Dne 14. marca 1925. popoldne mu je novi furlanski prefekt vrnil i obisk v knezonadškofiiskem dvoru. ^ — Učiff lfsko društvo za goriški okraj bo zborovalo v Gorici 2. aprila t. 1. ob 10. uri v Trgovskem domu s sledečim dnevnim redom: 1) Predsednikovo poročilo; 2) gosp. prof. Giov. cav. Lorenzoni »Literarno predavanje®; 3) delo v stanovskih krožftih; 4) razni nasveti in predlogi. — K polnoštevilni udeležbi vabi — Odbor. kupuje Borzna poročila. DEVIZE Amsterdam od 965.— do 985 — Bel- giia od 134— do 126 Pari« 128.M) do ondon od 116.50 do 116.70 ; New York od 24 30 do 24.4"); Španija o i 347.— do 3">1.~ ; Švica od 470. _ do 473,— ; Atene od 87.50 do 39 - ; Berlin do 579.— do 5V8.— ; Bukarešt od 11.60 do U.75% Praga od 72.40 do : Ogreta od 0.03:^8 do 0.-34 ; Dunaj od f.0340 do 0.0350; Zagreb od 39.5."» do 3^.85. VAT.UTA; Avstrijske kron«» od 0 0340 do 0.0348 dinarji od 3K40 do 39.75 ; dolaiji od 24.25 do 24.40; novci po 21) frankov od 93.— do 95.— fuut šter-lingod 116.40 o. I16.6t>. Benečijske obv*. niča 78.50. Mali oglasi GATTINONI Tist, poštnoležeČe, kupi takoj pod ugodnimi pogoji živo divyjačino in drugo: zajce, jerebice, iazane, kakor tudi kožu-hovine. 440 15-LETEN deček z dežele išče mesto, kot vajenec v trgovini jestvin. Hrobat, Dobravlje -Sv. Križ—Cesta 103. 441 VINOGRAD pri postaji Miraraar, se proda. Naslov pri upravništvu. 442 POZOR! Proda se nova moderna hiša v Mariboru nedaleč od sodnije, na novi ulici blizu kolodvora. Pripravna je za stanovanje, urad ali trgovino. Kupcu bi se šlo na roko za plačanje kupnine — po pogodbi ali na obroke. Informacije daja «Buzetsko društvo za štednju i zajmove» v Buzetu ali Klarič Peter, Maribor, "Aleksandrova cesta 44, IIL 444 17 LETEN mladenič želi vstopki kot učenec v trgovino. Naslov pri upravništvu. 395 kisline. Zdravnik je skušal izprati nesrečnici pripravljena izkopana krsta, da jo po cerkve- 2£LEZO 29, kovine želodec, a se mu ni posrečilo, ker je bil po- , mh obredih spuste v *sobico», ra Grof Taddeo je bil pn zdravi njegov lastnik, upam. da nam ne odrete gostoljubja. Me^se* k a IOb|C ^^eznal več kakor drugi. V se evoje IC^-gorim odbije PH« v^^epoved^raj. a ~ »^t^Z^T^ Ali ste zares tako ffvTjtnie'7e ^ 'proučeva. arhhc in stare kronike; — Severia, zavedite se. S pripomnila' HelCTa ^^vOTMTJ: odpiraj teh neprijaznih, zazidanih sob. Kdo ve, stanje. je z ziuvmjuuu f y vem in sem videl mnogo stvan. Rečeni ti, če se om kakšni zločini so se tam izvršili, in jaz ne bi hotela Alcksatt2^anavaden ^ ^ nič dobrega ne napo- vrnejo in postanejo gospodarji tega zločestega kraja, živeti tu; če bi bila ona stran zvezana s hiso, — je -- lo^M^navafleni^ ^^prizadevala na katerem leži toliko kletev, s? vse vnovič ponovi, Nekega večera, ko so se vsi zbrali na terasi, so rekla vsa iz sebe Lolo. 1 8 zakaj oni so v oblasti peklenskih sil, ker niso še pozvali staro Severio, kastelanovo ženo, in ji veleli, _ Umiri se, L0J0. Če bi bil tu gospodar, tedaj ^i/^von se glasi iz kakšne bližnje cerkve, in odkupili svoje prošlosti s kesanjem. --- Kako se bo iiaj pripoveduje legende tamošnjega kraja, zlasti pa bi izbral drugo pot do onega krila. Tam mora biti ; vec]u:c?| Sramujte se, Severia. izvršil njih povratek, ne vem, a moj signor je to ustna izročila o gradu in o tajnah zazidanega krila, kapela, sodeč po obliki oken in ostankih križa na to na» i P * '' naokoli ni nobene vedel; v dokaz, da so bile njegove besede resnične, Če kaj ve o tem. Slarka je pripovedovala, vse. kar strehi; spodnji zid mora imeti kakšen skrit vhod. Če — bignora, Kuome^1" ? - večkrat je «De Profundis», ki smo ga ravnokar vsi čuli, in fe slišala o tem, toda z očitno nevolj'o. posečamo del drevja, ki je na tistem mestu zelo cerkve, a moj dobn pofcorni1 g ^ samostanskih pogrebni glas zvona. — Ah! Če bi imel dovolj denarja na razpolago, gotto, tedaj sem uverjen, da najdemo vrata, ki rekel: «^everia prof^,dis» in se razleže Ne da bi počakala, da jo odpuste, se je starka bi takoj kupil Montignoso, — je vzkliknil v šali vodijo v zazidane sobe. T^^fc ^ tedai ie to znamenje, da so se vsi naglo priklonila in odšla. baron — Tedaj bi vdrli v tajinstvene sobe in odkrili Tedaj se je razlegel prav jasno glas zvona, a otožna glas zvona, « y'niihovib srcih ožive na novo Nastalo je minutno molčanje; vsi so bili pod bi vse skrivnosti. Saj so tako stare, da se ne boje nato^so zaslišdi cerkveno J^® .P«^ ^^^ ^J^a. st«!t in preziranje božjih zakonov. Nihče tegobnim vtisom, ne izvzemši Helene Aleksandrovne, svetlobe. Vsi so skotili na noge. Nič niso videli, toda sovraštvo, strast in prež« maJtlrn nn? ic še vedno glasil ne razume tajn pros če tudi ni hotela tega priznati. Razgovor se ni hotel Torej pišite stricu. Uverjena sem, da ne skozi brezglasno, mehko noč se je še vedno glasil ne razu^®flaa,^-^lite ' Seveda, kako se mo- več razmahniti in razšli so se prej kakor po navadi * ' ' 1 «-1 =-----^---- edinemu nasled- zvon; nenadoma je utihusl zvon, utihnilo je pet]e. — lo^ pomisnie, odreče t£ko skromne želje svojemu