(SStfmtmmmtmmttmtmttmwtt AMEXICAN NaWK-RAKER PRINTED IN BLOVENK LANGUAG* U8CKH MONDAT WKDNKSDAl FRIDAY tmmmmmmmtmmmmmttmt AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY mwmmttntmtttmtmmimtm "Am^riratt IHnitt^ ^ NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 23. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY FEBRUARY 25th, 1925. LETO XXVI I.—VOL. XXVII Tajna preiskava v Clevelandu glede inepostavnega žganja v višjih krogih Cleveland je postal te dni središče ogromnega prohibi-cijskega škandala, in ves vladni zvezini aparat je po koncu, da "pride stvari na dno". Položaj v Clevelandu zopet jasno kaže ogromni nauspeh prohibicije. Kakor hitro je vlada v enem mestu gotova z "obširno preiskavo", se že pojavi nov škandal v drugem mestu, tako da ima justični oddelek vlade prav malo časa za druge kot za prohibicijske slučaje. "Škandal" v Clevelandu je tako ogromen, da je morala priti iz Washingtona- pomožna generalna pravnica Zjed. Držav, Mrs. Willebrandt, ki ima v rokah vse zvezine prohibicijske preiskave. In še več. Tako imenitne in visoke glave so zapletene v ta slučaj, da so poklicali predsednika Coolidge- na pomoč. Predložili so mu vse podatke. Coolidge je izjavil, naj gre preiskava naprej, brez ozira, čegava glava pade. Zvezini pravnik v Clevelandu je dal poklicati v Cleveland iz Washingtona vrhovnega prohibicijskega komisarja za Ziedinjene Države, majorja Roy A. Havnes, da bo pričal pred veliko poroto, ki je bila sklicana, da obtoži gotove osebe. Na zvezini sodniji vlada velika skrivnost. Vse je zavito v nekako meglo. Časnikarski poročevalci le malo zvedo, kaj se godi za kulisami. Toliko se ve, da bo moral generalni prohi-bicijski komisar razložiti, zakaj je šlo 45.000 galon žganja iz distilarne v Hayner Distilling Co. in zakaj se dobava žganja ni ustavila. Da so pa jako visoke glave prizadete, se posnema iz tega, da je zvezini pravnik silno počasen in previden pri vsem postopanju. Velika porota je noč in dan na delu. Bern-steen, zvezini pravnik v Clevelandu, je izjavil, da dosedaj še nobeno zaporno povelje ni izdano. Rekel je, da mora imeti v rokah najbolj natančne dokaze, predno seže po visokih glavah. Lahko se kje "zmoti", in potem bi bila "čast odličnega moža omadeževana. Objednem ko se vrši preiskava v Clevelandu, je upe-ljana posebna preiskava tudi v Youngstownu; Bootlegger-ji v Youngstownu so imeli zveze z bootleggerji v Clevelandu in so skupaj prodajali žganje, katerega so. dobili z vladnim dovoljenjem, toda vendar nepostavnim potom. V Cleveland je dospel v torek C. C. Crabbe, generalni pravnik države Ohio, ki tudi ve o škandalih, ki so se godili z žganjem. Vendar kot se trdi, Crabbe ne ve ničesar defi-nitivnega, in bo povedal le, "kar je slišal". V Cleveland pridejo te dni priče iz Columbusa, Washingtona, Youngstowna, Miles, Ohio, Los Angeles, Cal., Chi-; cago, 111., New York, San Francisco in iz nekaterih drugih mest. Vsem je več ali manj znano, kdo je vzel žganje iz omenjene distilarne, kdo je plačal zanj, kako se je prodajalo, kdo je vlekel dobičke zanj. V pondeljek, na Washingtonov rojstni dan, ko je bil narodni praznik, sodni-je niso bile odprte, toda urad zvezinega pravnika je 'oii odprt ves dan, in mnogo tajnih agentov iz Washingtona, je prihajalo in odhajalo s skrivnimi povelji. Kot se pričakuje pride obtožba in aretacija več upljivnih mož še ta teden, zlasti ker Coolidge to pot ne-če nikogar skrivati pred po- 1 stavo. Zgodaj iz gnezda MNOGO FANTOV IN DEKLIC JE POBEGNILO Z DOMA. Nekako spomladansko vreme proti koncu zadnjega tedna in v začetku tega tedna je upljivalo kot piščalka gozdnega škrata na mnogo mladih deklet in fantov v Clevelandu. Mladi po letih, še mlajši po skušnjah, toda veliki v domišljiji in še večji v neumnosti, so se poslovili od svojih domov skrivej in šli po svetu. Večinoma seveda zgubljene dušice. Ena izmed pobeglih deklet je odnesla svoji materi $500, predno je "šla po svetu". Policiji so bile poročane kot pogrešane sledeča dekleta: Florence Janicki, 7102 Aetna Rd. Helen Krajnik, 5500 Orey Ave. Jennie Germ, 1433 E. 39th St. in Olga Rodgers, 2507 St. Clair Ave. Janickova punca je vzela svoji materi iz banke $304, predno je šla, in še posebej izmaknila iz materine grocerijske trgovine $200 "za pot". Predno je šla, je napisala pismo, v katerem pravi, da je sita dela, da želi po svetu in si sama "služiti" denar. Za en čas ji ne bo treba, ker je dovolj materi ukradla. Ger-mova in Rodgersova so pa zginile zadnji petek, rekoč, da gredo v gledališče, toda kljub skrbnemu iskanju jih niso mogli do pondeljka in torka-še nikjer najti. Mogoče se zglasijo, mogoče se naj-/ dejo, ali pa zginejo za vedno. Dokazano je, da na enak način zgine v Ameriki vsako leto 8000 mladih deklet, o katerih se nikdar več ne sliši. Avstrija z Nemci DELUJE SE, DA SE ODE REPUBLIKI TRAJNO ZDRUŽITE. Več svobode. UNIJA SVOBODE DRŽAVLJANOV PRAVI, DA SMO NAPREDOVALI. Berlin, 23. febr. Nemške republikanske organizacije so včeraj v Magdeburgu slovesno praznovalo prvo obletnico združitve. Od vseh krajev Nemčije so prišli sem republikanski in nacionalistični Nemci. Nemške organizacije so prišle z zastavami, in pri zborovanju pod milim nebom, so bile navzoče vse zastave, katerih so našteli nad 10.000. Nad 150.000 Nemcev je dospelo v mesto k proslavi. Glavni namen nemških republikanskih organizacij je delovati, da se Avstrija pridruži nemški republiki, in se tako zjedinijo Nemci, ki žive sedaj v dveh republikah. Na zborovanju so bili navzoči zastopniki avstrijske republike, ki so povdarjali skupnost Avstrije z Nemčijo ter so želi | urnebesno odobravanje. Na mnogih krajih so ljudje zažgali mejnike, ki mejijo Avstrijo od Nemčije, znamenje, da ni nobene ovire proti združitvi obeh republik. Izvestje, ki ga je priobčila v javnosti American Civil Liberties Union — unija ameriške državljanske svobode — sporoča, da se je v preteklem letu zvršilo mnogo manj napadov na ameriške svobodšči-ne kot v katerem drugem letu. Politična kot industrijska svoboda ameriških držav- nad delavci kot kdaj prej. Unija navaja za to več vzrokov. Prvi vzrok je, da je vladajoči element začel v večjem delu kontrolirati javno mnenje s. posebno propagando. — Precej Clevelandčanov je zadnje čase dobilo pismo od nekega Španca, ki se baje nahaja v zaporu, in prosi za pomoč, da dvigne $360.000 vredno premoženje. Španec ob-ljubuje.$120.000 onemu, kdor pomaga. Vse skupaj je navadna sleparija in se naj lju-j dje varujejo enakih sleparjev. I — Paul Flarris je pozno zve-i čer zaprl svoj štant, na katerem prodaja krofe in enake jestvine. V istem času pa so prišli trije mladi pobje k njemu in zahtevali krofe Flarris jim je postregel, pobje pa, mesto da bi povžili jed, so začeli metati krofe v lastnika prodajalce. Ta pa ne bodi len, je prijel za revolver in začel streljati. Ranil je enega v roke. Tega so odpeljali v bolnico, ostala dva pa v zapore. — Da se bliža spomlad, za to imamo neo-vrgljive dokaze: Prve taščice so se že pojavile v mestu, Kunde je slišal v kurjevaškem potoku žabe re-gljati, in John Fržmaga poroča, da jc videl prvi regrat v cvetju. Spomlad se bliža! Predsednik nemške republike Ebert je nevarno zbolel in.se je moral podvreči operaciji. • — Policija je aretirala 32 let staro Rose Morris, ki je obtožena poskušanega umora nad 22 letnim William Smith. Rose Morris je svojega fanta hladnokrvno ustrelila in mu mogoče prizadjala smrtne poškodbe. Rose je poznala Smitha že več tednov. Med obema se je začelo ljubimko-vanje, ki je pa imelo kratek konec, ko je Smith povedal "dekletu" usodepolno novico, da je ona pravzaprav prestara zanj, in da bo v par letih že "stara škatlja". Mogoče je to vse res in prav, toda Smith te gole resnice ne bi smel tako očitno in razločno povedati, in bi sedaj ne ležal v bolnici ter se boril s smrtjo. — Državni pravnik v Clevelandu namerava zapreti več visokih oseb pri nekdajni avtomobilski tvrdki Templar Motors Corporation, radi raznih sleparij. Kot čujemo je imelo tudi nekaj naših rojakov delnice v tem podjetju. — Dne 13. 14. 15. marca se vrši v mestnem avditoriju pasja razstava. Nad 800 psov je že priglašenih. Dobro bi bilo, da prirede enkrat tudi razstavo suhaških agentov. Suhaški agenti so namreč tudi neke vrste — mrcina. ČUDNA BOLEZEN. Cedar Rapids, la., 24. febr. M.rs. Mary McCormick je včeraj umrla v bolnici v Iowa City za najbolj skrivnostno boleznijo, kar jih pozna zdravniška veda. Pred šestimi leti je dobila živčni napad, in je zaman iskala pri raznih specialistih pomo£i. Pred nekaj tedni se je podala v univerzitetno bolnico v Iowa City in je bila prepričana, da je njena smrt le vprašanje časa nekaj dni. Takoj po vstopu v bolnišnico, se je žena začela spreminjati v skalo, in pred dvema tednoma že ni mogla zob več narazen potegniti, ker so okameneli, torej tudi jesti ni mogla več. Tako je polagoma okamenela in od lakote umrla. s — Dve mladi, življenja trudi ženski ste storile samomor, in eni se je tragedija res posrečila. Je to 25 letna Edith Frick in stanuje na 13303 Darley Ave. Prepirala se je z možem, in rekla, da prej ne bo miru, dokler ona ne gre s pota. In šla je ter izpila strup. Druga mlada ženska je Mrs. Billie Dacalon, 3803 Clinton Ave. Tudi ona je povžila strup, ker se je prepirala z možem, toda njo so še ob pravem času odpeljali v bolnico, kjer so jo rešili. | — Ali se bo kak Slovenec 'letos priglasil kot kandidat za mestno zbornico? V 3. dis-triktu je precej prilike, več prilike kot za sploh kak drug urad. SLAVNOSTI OB OBLETNICI S. N. DOMA. V soboto in nedeljo- se bo do vršile velike slavnosti v S. f N. Domu na St. Clair Ave. kot v spomin obletnice, odkar je bila ta narodna stavba izročena prometu. V soboto i zvečer se vrši velika zabava v gornji in spodnji dvorani, kjer bodo tudi pogrnjene mize. Dovolj veselja in zabave za mlado in staro. V nedeljo popoldne priredi skupina naših pevskih društev in naša mladina spretno prirejen koncert. Sledeči sodelujejo pri popoldanskem koncertu: Slovenska godba "Bled". Pevsko društvo "Soča". Slovenski trio, igra violino, piano in fluto. Miss Irma Kalan-ova igra na piano. Pevsko društvo "Zarja". Mrs. Gertrude Kolar-jeva proizvaja na piano. Pevski zbor "Jadran". "Slovenski tamburaši". Pevsko društvo "Lira". "Lisjakov orkester". Pevsko društvo "Zvon". Dr. William Lausche, igra na piano. Miss Anna Fločevar, violin solo. Miss Mildred Debevec priredi klasičen ples. Mr. J. M. Hočevar, piano solo. Mr. Fred Gorenčič in Mirko Debevec, violina. Mrs. Anica Š vi gel in Miss Josie Petrov-čič, petje. Mr. Louis Belle, ! tenor solo. Miss Mary in Mr. Victor Grm, piano duet. Miss Josephine Milavec, contralto solo, na piano spremlja Dr. Lausche. Miss Mary Grill, alt solo, spremlja Miss Irma Kalan. Konečno recitira Madame Augusta Danilova "Canjkarjeve poslednje sanje". Kot vidite iz programa ni samo obširen, ampak jako raznoličen, in vsi naši poznani mladi umetniki nastopijo. Popoldanski koncert se začne |ob 1.30, in so prošeni vsi, da so točno na mestu. Vsi sedeži rezervirani,*in se dobijo vstopnice pri tajniku Doma, Mr. L. Medvešku. Koncert je v resnici vreden, da se ga vdele-ži vsak Slovenec; ,k»eroi Preds. Coolidge kliče moderne države, da opustijo orožje in delajo za mir. Washington, 23. febr. Tuištovanja pred postavo ter od se je vršila ogromna konfe- izobrazbe posameznih naro-renca ameriških žensk glede dov. narodne obrambe. Na kon- "Univerzalni mir," pravi ferenco je prišel tudi pred- predsednik Coolidge, "je ideal sedriik Coolidge, ki je irnel za katerim vsi stremimo. Tak obširen in pomemben govor mir more nastati, ako vsi na-glede oboroževanja narodov, rodi sprejmejo eno postavo Izjavil se je, da morajo Zjedi-S glede oboroževanja in prepi-njene Države pokazati vsem rov med seboj. Res je, do da-drugim državam dober vzgled nes še nismo ustavili vojsk, ljanov je mnogo večja kotle-!Pri razoroževanju. Amerika Toda resnica je tudi, da je to prej Mno^o manj nasil- mora biti voditeljica v tem prizadevanje za razorožitev nih dejanj je bilo povzročenih vprašanju. in želja po splošnem miru, Ta govor predsednika je vz-1 danes veliko bolj silno kot budil toliko večje, zanimanje, | sploh kdaj prej. ker prav sedaj se trudi ameri- "In v tem smo naredili ve-ška vlada, da spravi skupaj lik korak naprej, dasi do kon-vse velesile na skupno konfe- ca nismo prišli. In prepričan o renco, pri kateri naj bi se spr- sem tudi, da bo vzelo še mno- Dru«ič V preteklenT letu ni va razpravljalo o nadaljni raz- go rodov, predno se ljudsko bilo "niti enega večjega štraj- orožitvi na morju, pozneje mnenje tako izkristalizira, da ka ki bi pridobil sTmpatije Pa> ako bi bile evropske vele- bo sleherni znal in bo prepri-večine delavcev. Kar je pa - si'e Pri voljni, tudi glede raz-, čan v dno duše, da je mirno klavno so bile v preteklem oroževanja na suhem. življenje idealno življenje, in letu predsedniške volitve, in Coolidge je zagovarjal sve-tedaj je navadno mnogo več tovno razsodisče, kjer naj bi svobode v govoru in pisavi J se reševala vsa vprašanja o Unija je mnenja, da bo leto | mednarodnih sporih. Kakor 1925 v pogledu svobode govo-|h'tro vsi večji narodi priznajo ra in pisave še bolj svobodno i tako razsodišče, tako hitro kot leto 1924. Tudi linčanje padejo armade posameznih iako ponehuje. Še leta 1922 narodov, in tisoči milijonov tejših držav sveta, pa vendar jedilo 61 oseb linčanih, v dolarjev, ki jih pogotnejo sve- smo zmerni v oboroževanju 1923 pa 2S a v letu 1924 pa tovne armade, bi se obrnili v in imamo primeroma malo samo 16." Edina organizacija, boljšo smer. Predvsem pa, armado. Te armade sicer ne ki je bila preganjana v letu pravi predsednik Coolidge, se moremo takoj odpraviti, a naš 1924 je bila I. W. W. in ta je morajo narodi naučiti spošto- cilj mora biti, da jo znižuje- vati postavo. Ako tegaspo-jmo. Ako bi vsak narod delo-štovanja ni, tedaj je vsako val v tej smeri, tedaj bi se prizadevanje v tej smeri za- stroški oboroževanja kmalu man. Svetovni mir in splo- občutno znižali, in splošno šna razorožitev je odvisna od i blagostanje vsega človeštva bi dobre volje narodov, od spo-ise ogromno dvignilo." bo vojska enkrat ravno tako osovražena in ostudna kot je danes kriminalni umor., "Ostale svetovne države bi si morale vzeti za vzgled Zjed. Države. Naša država !je ena najmočnejših, najboga- radi svoje rabiatnosti in krutosti preganjanje v polni meri zaslužila. -o šE EN VICTOR SLOVENSKI REKORD.____ Omenili smo v zacInji Ste- _ y nedelj lg marca , _ Za sirotnega rojaka vilJci, aa je vec cieveiana^m g y genskem Narod-i Lou is Moharia so darovali: Slovencev pelo in nem Domu, na St. Clair Ave. Fr. Kolenc $1.00, Joseph Victor rekorde, a med drugi-: največji jugoslovanski umet- Stern $1.00, Rosie Posega m, nismo omenil, treh bratov Ra v{clin0 Zhl[k() Balo-!$1.00, skupaj $3.00. Zadnjič Arko, ki so tudi igran za re- kov- katerega smo jmeli pri- izkazano $94.65, danes $3.00, n''" — ' , —skupaj $97.65. Vsem skupaj iskrena hvala. — Plačajte račune za vodo v našem uradu. Čas je samo še do 1. marca. Srce mu je otrpnilo, John kord, in igrali tako, da je nji rekord skoro najboljši vseh. Ta trojica bratov — Math, Frank in Edward Arko — je zaigrala "Polka na p'o-skok" in "Taniska". Eden igra harmoniko, eden gitaro, ; ";' J liko slišati lansko leto pred 1 ameriško publiko. Slovenska naselbina si mora šteti v čast, da dobi takega izvanrednega umetnika v svojo naselbino, za katerim drvi vsa glasbena ° .. , . . „ - ,jp Amerika, kadar in kjerkoli j J uski, 1091 E. 74th St. ko je tretji pa banjo, iz česar pi iae nagt L zlatko Balokovičidelal v svoji garaži na 4140 izvrstna godba kot je se m-: t. j d avspicijami dra- Superior Ave. Umrl je uro smo cul, na rekordih, Igra- druš{va "Triglav", pozneje. nje je popolnoma dovršeno, _ Sto galonov velik kotli- — Policija igče trinajst su- ček so dobili državni inšpek-1 haških agentov, katere ima tor j i v stanovanju Tony Rus-! na piki radi raznih zločinov. in človeku.nehote silijo noge j k plesu, ko se oglasi ta plošča |na gramofonu. Je v resnici i izvrstno delo. Te plošče se ' dobijo tudi pri znanem trgovcu J. C. Hueter, 5372 St. Clair : Ave. i — Policijski prosekutor Sta-1 cel naznanja, da je število suhaških agentov vedno manjše so na 3766 Carnegie Ave. poleg tega pa še 50 galon žganja in 49 sodov namočenega. Sojen bo pred mirovnim sodnikom Rutledge v Rocky River. Mihael Dzuboj je bil že) Državna zbornica v Co-lumbusu je v torek sprejela postavo, ki daje mestu pravico regulirati motorni transport z busi, kar se tiče Cleve-landa in okolice. — Dva moška sta v torek ponoči na Woodland Ave. in E. 25th St. ustavila nekega .... tlaivensom, pred katerim je bil If letnega Prrncero Fiordera, kjer so suhacem postala tla ipryjč na $1Q0 ka2ni) j desetkrat vanj ustrelila, sunt- iiasiwiy a^muv »u«.«, j ^ , f dj kuhanja Edenzadrug.mpo.raS. m 8 P J ^ kopita in muta iz mesta, s ' prevroča, in taKO je prav. , . . r .. , ■ „ , ja trupi0 v cestni jarek potem Manj je te golazni, bo j bodo ^ "tel! P* zbežala. Mož je bil na me- judje postavo spoštovan š ko- j* P^^ , stu tev. Policija je mne- ...........Sodnik Stevens je pa izjavil,' ma, da se je slo za masceva- da ker je vse tako "teško", j nje laske črnorokarske orga-mora biti tudi on težak, in je nizacijei. prisodil siromaku $400 kazni.] ~ Lask, konzul v Clevelan- — Danes je pepelnica. ^u se je preselil v nov urad na T * a L 11514 Guarantee Title Buil- — Ta teden se imenuje te-: ^ moženje, cast in aruzinSM , Jen očetov in sinov". Očetje j 1 imir j naj se pobrigajo za svoje si- * Angleški kralj George mo- - The Cleveland & Eastern , n°ve> da iim 2 lePim vzgledom ra na naSvet zdravnikov na-cestna železnica naznanja, da;in pametnim nasvetom poma- da, da se je nekaj "Kranjcev zapisalo zadnje čase med nje. Tudi ti bodo ob "delo", ker policija in državni pravnik strašno grdo gledajo na suha-ške agente, ki ne delajo dru-zega kot kradejo ljudem pre- i — ^ čast in družinski den očetov in sinov od 31. marca naprej ne bo kara več vozila v Gates Mill. 100 uslužbencev zgubi s tem delo. gajo naprej. — V pretekli noči je policija aretirala 48 zamorcev, ki so se zabavali s — kockami! Si- stopiti daljše potovanje, romak se je prehladih * Iz Bostona se poroča, da so zdravniki pronašli tam uspešno sredstvo proti pijanosti. "Ameriška Domovina" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND VSIDAY NAROČNINA Za Ameriko................14.00 jZa Evropo ................ 15.60 Za Cleveland po poŠti____$5. Posamezna fttevilka _____ Sc. Vm pisma, dopisi in denar naj pošilja aa Aatariika DomoTiaa <117 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio, Tel. Randolph 628. < JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PISC, Editw Read by 25.000 Slovenian« In the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rate« on request. American 1* spirit—Foreign in language »mlj. ---- Cleveland, Ohio nnder the Act »f March nary Srd. 1879. No. 23. Wed. Febr. 25. 1925. Moderno dekle. Mnogo se piše v časopisih, knjigah, mnogo se govori v javnosti, na shodih, v postavodajah o modernem dekletu. In mnogo tega pisanja in govorenja je prazna slama, natolcevanje, izbruhi škodoželjnih ali črnogledih. Moderno dekle je po ogromni večini še vedno isto v srcu in duši kot je bilo dekle pred 50. leti. Seveda, obleka, običaji, vrsta zabave je drugačna kot leta nazaj. Saj pa imamo danes tudi radio, grafofone, druge plese, jazz orkestre in enake modernosti, katerih dekle pred 50. leti ni poznalo. Je pa moderna doba producirala i.zvanredno dekle, o katerem se leta nazaj ni slišalo. Tako dekle je izrodek modernih časov, in hvala Bogu, enaka dekleta niso pravilo modernega časa, pač pa izjeme. Nekaj se jih dobi povsod, v vsaki vasi in mestu, in takih deklet se je treba ogibati. Imenovali bomo tako dekle: "zlobno dekle". Bolj brezvestnega dekleta ne dobite kot je zlobno dekle. Pri zlobnem dekletu pa ne mislimo nesrečno mladenko, ki je ljubila in bila ljubljena, potem pa zavržena, in ki v obupu konečno gre na cesto, kjer pogine v blatu življenja. Z zlobnim dekletom mislimo dekle, ki hote in nalašč, v zgodnji mladosti zaide na slaba pota, premišljeno in kljub vsem dobrohotnim opominom starišev vztraja na slabih potih ter se ne zmeni na noben nauk in dobro besedo. Te vrste dekle zna mojstersko lagati, se skrivati. Je brez vsakega zdravega humorja, brez vsake časti, ne pozna ljubezni do matere ali očeta, njej je vsa njena prihodnjost lanski sneg. Ravnati z njimi prijazno je ravno tako ničevo kot pretepati jih. Vse skupaj nič ne zaleže. Na potu so v peklo, in vztrajajo na slabem potu, četudi dobro vedo, da morajo konečno romati v ječo. Taka dekleta bodo poljubila svojo mater, ko gredo z doma na pohajkovanje, povedale bodo, da gredo k prijateljici, v resnici pa se klatijo po cestah, v družbi enakih fanti-čev, ali se vozarijo v avtomobilih z ničvrednimi, živalskimi burnsi. In v največkrat niso zadovoljne, da ostanejo same na takem potu, pač pa skušajo ob vsaki priliki še druge zapeljati s seboj. Kmalu postanejo mojsterske lažnivke, in naučijo se že zgodaj več o spolnem vprašanju, kot je sploh kdaj kaj vedela njih stara mati. Skrivej kadijo in pijejo, visijo s pobalini po cestnih vogalih in vežah, dovoljujejo pobalinom, da jih ponižujejo v blato, groze s samomorom, ako jih kdo resfto pokara in zavrne. So brez vsakega srca, brez vsake iskre ljubezni. Družijo se z banditi, roparji in zločinci. Vesele se, kadarkoli slišajo kaj vulgarnega, sramotnega. Oblačijo se tako, da morajo vzbuditi pozornost moških na sebe. Lica so na-pudrana in pobarvana, obrvi potrgane in umetno pripravljene, tako da zgledajo bolj kot v grehu okorele stare ženske najglobjih nižin kot pa še nedorastla dekleta. Nogavice si vihajo navzdol, pudrajo si kolena, odkrito flirtajo z nepoznanimi dečaki na cesti in so brez vsake sramote. Njih stariši so brez moči. Takemu dekletu je vse skupaj brez brige. "Kaj me briga!" je njih navaden odgovor. So brez vsake časti, brez hrepenenja po napredku, po izobrazbi, po pravi lepoti telesa in duše. Briga jih, če jim stariši kaj povedo, briga jo, če kdo ve, kako živi, briga jo, če pride pred sodišče. Njej je poznana nevarnost pota v življenju, po katerem hodi, toda ne briga se. Trenutek uživanja in strasti je vse, za kar živi. Prihodnjost naj se pa obesi. Kdo ve, kaj bo z bodočim rodom, kadar taka dekleta dozorijo, ko se poročijo in imajo otroke. Narod zgubi svojo moralno moč in odpor. -o- Letna konferenca zastopnikov društev in delničarjev S. N. Doma DNE 10. DECEMBRA, 1921 V AVDITORIJU DOMA. Vsa podana poročila vzeta naznanje, nakar se preide na poročila društvenih zastopnikov, ki po yecini nimajo nika-kih posebnih priporočil. Brat Tavčar od Carniola Tent 1288 T. M. pojasni direktorju Frank Kovačiču, da protest, katerega je društvo poslalo na direktorij po resignaciji predsednika Frank Somraka, ni bil naperjen proti njemu in da se v pismu sploh ni imenovalo nobene osebe. Na kar brat Kovačič odgovori, da njemu ni šlo nikdar zaradi osebnosti pač pa zaradi principa, da se enega plača in drugih ne. Razlog zakaj je brat Somrak odstopil je že podan v tajnikovem poročilu. Zaradi iste stvari pride do kratke debate med zastopnikom god- Ibe "Bled" in bratom Kovačič-j em. Konvenciji je poslala po-i/.dniv in čestitke delavska banka Bratstva Locomotive, Engineers, katero se vzame I na znanje. Brat tajnik poda popravke /.a pomote v finančnem poročilu, katerega so dobili delničarji in zastopniki tiskanega in je bilo nekaj tiskovnih po-greškov. Preide se na razno v korist Doma. Delničarjem in zastopnikom je dana prilika, da v tem ali onem izrazijo svoje mnenje in podajo sugestije. Prvi se oglasi k besedi delničar Frank Oglar, ki v glavnem priporoča novo financiranje Doma ter da bi se sedaj bred "Božičem" ko je vse bolj i radodarno podali na delo in j spravili skupaj do $50,000 nakar bi bilo novo posojilo mogoče. Letna seja nam bo oas, ko zopet zaprisežemo več lojalnosti napram Slovenskemu Narodnemu Domu, kjer gojimo izobrazbo in napredek. Z delom, da se dobi posojilo z nižjimi obrestmi naj se prične takoj. Brat Paulin priporoča, naj dijektorij sam poda svoje mnenje glede bodočega vodstva, ker je par društev omenilo, da naj bo se v bodoče gledalo na večjo varnost. Brat Trugar priporoča, da se vpelje centralno vodstvo, da bo le en gospodar, ki bo določal dela in nastavljal delavce ter sploh imel v rokah celo vodstvo Doma in ki bi bil odgovoren direktoriju in letni konferenci. On mora znati knjigovodstvo, razumeti gospodarstvo ter biti vešč angleščine. Dobi si oskrbnika in vse druge delavce, katerih delo vedno nadzoruje. Ako kdo ne dela kot bi moral, ga odslovi. Ta poslovodja bi moral imeti popolno zaupanje naroda. Da pa so stroški pri upravi poslopja "je umevno, kajti veliko poslopje da velike stroške. Dosedanja uprava je bila v danih razmerah pač najboljša, kajti preteklo leto se je šele učilo hoditi, sedaj pa se že lahko reče, da stojimo na lastnih nogah. Vsak delničar naj med časom, do prihodnjega zasedanja zborovanja o zadevi bodočega vodstva nekoliko premišlja ter pride pripravljen za nadaljne razprave. Centralni sistem imajo dandanes po vseh podjetjih ter je tudi najuspešnejši. Po njegovem govoru kaže ura 11 in zaključi predsednik Skuk zborovanje ter pozivlje navzoče, da se vsi vdeležijo nadaljevanja konference, ker bo jako važna. Mary Grill, zapisnikarica. Nadaljevanje konference S. N. Doma 11. decembra, 1924. Seja pozvana k redu ob 7:30 zvečer. Klicana imena direktorjev in zastopnikov. Od direktorjev sta upravičeno odsotna Jernej Znidaršič, ki je bolan in John Galich, ostali pa pridejo kašnejg, Čitan je zapisnik zadnje konference, oziroma prvega zborovanja ter sprejet v celoti. - Od zastopnikov društev so odsotni ob otvoritvi zborovanja Paul Oblak od dr. 135. S. N. P. J. Brooklyn, Anton Abram od št. 14. S. D. Z., Frank Podboršek od dr. "Edinost", Frank A-upič od Slovenskih Lovcev in od dr. št. 23. S. D. Z., Frank Zakrajšek od dr. Sv. Jožef, John Gabre-nja od dr. Slovenec št. 1. S. D. Z. in John Pintar od dr. Žužemberk. Rosie Posega od dr. št. 120. S. S. P. Z. pa je svojo odsotnost upravičila. Brat tajnik poroča, da je konferenca sklepčna nakar se preide na splošno razpravo o bodočemu vodstvu in poslovanju S. N. Doma pri katerem se je nehalo zborovanje prejšnji večer. K besedi se oglasi Ludvik Medvešek, dosedanji tajnik. Pojasnjuje, da določitev dela vsakemu delavcu naprej ni mogoče, ker so v Domu vedno prireditve, enkrat več enkrat manj. On je za manager sistem, toda oskrbnik bo m'o-ral vseeno biti s katerim bosta delala roka v roki. Mana-gerja naj bi izvolila konferenca, oskrbnika pa naj bi nastavil direktorij, ki naj tudi določi plače. Da pa se bo vse delo vršilo pravilno, da ne bo zanemarjanja od enega ali drugega, naj se nastavi posebni nadzorni odbor, ki naj nadzoruje in gleda, da je vse delo prav izvršeno. V vsakem slučaju pa imajo delničarji moč sklicati izvanredno sejo, ako se jim proslovanje ne vidi vodeno pravilno. Tudi brata Zaletel in Krist Stokel sta za manager sistem. Za njima pobija Edward Ka-lish dosedanji direktorij, pravi, da govori konferenca o manager sistemu, ki je pod sedanjim vodstvom Doma popolnoma nemogoč. Pozivlje navzoče, naj samo tajnikov proračun o preteklem letu pogledajo, ki jasno kaže, da se Dom ne izplačuje, opozarja, da letos ne bo zopet otvoritve, ki bi prinesla tisočake s katerimi bi se krilo stroške uprave, kot se je delalo v preteklem letu. Nadalje poziva navzoče, da je treba direktorij temeljito očistiti, da sedijo pred konferenco sami kimavci, da v direktoriju ni vse čisto in da naj dvignejo belo zastavo. Pravi, da ako bi bilo za Dom res pravo zanimanje, bi morala biti ob konferenci dvorana nabito polna. Direktorij naj se izčisti ali pa naj resignira. Njegovo napadanje direk-torija med navzočimi ni našlo nikakega odziva. Brat Germ misli, da je zaenkrat misel na manager sistem še nepotrebna. Paulin Boris pa povdar-ja, da je sistem popolnoma la-hak in izvedljiv, kar se tiče pa napada od strani Edward Kalisha na dosedanji direktorij pa izjavi, da dosedanji direktorji niso delali za nikak "pull" in ako so znali navadni delavci dosedaj voditi dom in delo za Dom, ga bodo lahko odslej, ko stavba stoji, kajti vsa akcija je od početka delavska. Jako stvarno in s podatki odgovori br. Kalishu tajnik Ludvik Medvešek. Pravi, da je pač žalostno, da človek, ki zna brati in ki se šteje, da nekaj razume o knjigovodstvu pride na dan s trditvijo, da se Dom ne izplačuje. Brat Ka-lish naj bi si bil pač rajši malo časa in tiskani račun prebral. Kje je pač videl med stroški uprave Doma kje onih $10,000, ki so prišli v blagajno ob otvoritvi? Denar je bil vplačan na bonde, na posestvo in niti cent ni šel za upravo, kar lahko vsak razvidi iz računov. Naj pa zbornica tudi ve, da niso bili vsi Slovenci tako mlačni napram S. N. Domu, kot br. Kalish ki je šele zadnje čase plačal eno delnico Doma, da je sedaj lahko prišel, kot zastopnik dr. "Triglav" na sejo kritizirat. "Nič ni gnilega med nami (aplavz) in prav nič ni treba govoriti o čiščenju, kajti delo direktorija lahko vsak delničar vsak čas preišče." Nekako tako je zaključil. Zbornica mu je živahno aplavdirala. (Dalje prihodnjič) -O- SVATBENI OBIČAJI V PRERIJI. (Iz knjige "V ilžunclah gozdov in ljudi".) Celo poletje do pozne jeseni smo potovali po stepi med Aba-kanskini pogorjem in sibirsko železnico. Obiskali smo levi breg Jeniseja, kjer živijo Aba-kanski Talari svoje nomadsko življenje. To je mešano pleme, sestavljeno iz preostankov raznih mongolskih ljudstev, ki so to stepo prepotovali ter pustili tu mnogo svojih soplemenjakov. Abakanski tatari so nepristopni vsaki civilizaciji in imajo še danes kulturo, ki izhaja iz trinajstega in štirnajstega stoletja, torej iz dobe, ki je imela izrazit in trajen vpliv na socijalne in državne prilike cele Azije. Tu prevladuje "džingis" ali ta-kozvani stepni zakon, pomešan s predpisi korana. Rodbinsko življenje ima povsem one oblike, ki so značilne za kočujoča, bojevita plemena, pri katerih je žena le predmet sile. Ona ni čislana zato, ker nomadski vojnik, ki jutri lahko pade v boju, ne želi nikak i li družinskih vezi kakršnekoli trajnosti. On ima ženo danes in hoče — da jo zapusti jutri brez obžalovanja in brez spomina nanjo; in če mora bežati pred sovražnikom, jo bo celo zabodel s svojim nožem, samo da prepreči, da pride v rojio njegovih zasledovalcev. Ce pa poteka življenje nomada mirnejše, smatra ženo le za delavno živino. Sili jo k delu od ranega jutra do poznega večera in ji odreka vsako duševno naklonjenost in spoštovanje. To pomanjkanje prave ljubezni in spoštovanja ponižuje ženo v služabnico in sužnjo. Le slučaj jo lahko oprosti tega. Tatar si izbere izmed hčera svojih znancev ženo, po orijen-talski navadi pa ne razodene nikoli dekletu samemu svojih namenov glede poroke in niti ne govori z njo. On pošlje samo darila njenemu očetu, kateremu reče snubač. "Moj Kunak bo jezdil jutri ob solnčnem vzhodu okoli tvoje Jurte in bo vrgel na tla zavoz-ljan jermen." "Sporoči tvojemu Kunaku," odvrne oče ali brat, "da je tat in da ga bo krogla gotovo pogodila, če se bo pri solnčnem zatonu še enkrat približal našemu šatoru." Po tem, po šegi predpisanem pogovoril, proda snubač darove zase in za svojega prijatelja. Mladi Tatar jezdi, izpolnujoč svoj sklep, okoli Jurte in vrže na tla jermen, zadrgnjen v vozel. Pred solnčnim zahodom zavežejo stariši dekletu roke in jo pustijo — pokrito s tančico — samo v stepi. Pri solnčnem zahodu prijaše mladi mož, posadi dekle na konja in jezdi k šotoru njenih starišev. Pri tej ceremoniji mora biti jako oprezen in spreten, ter mora znati konja dobro brzdati. Ko pride do taborišča, ga opozori nase oče ali najstarejši brat deklice z varnostnim klicem in ustreli na roparja tako, da meri odspredaj natančno v glavo konja. Ce jezdec presliši klic, ali če ne zna konja v hipu obrzdati, ga kroglja lahko zadene. To se sicer ne dogaja redko, čeprav iz drugih vzrokov. Če je nevestin oče star in nima sina, naroči enemu izmed hlapcev, da strelja na ženina. Večkrat pa je tak hlapec zaljubljen v hčer svojega gospodarja in upa — da postane s tem, da se poroči z njo — prost sin stepe. Če pa se mu zdi njegov up ogrožen ,strelja od strani in opusti varnostni klic. Če strel pogodi in pade ženin s konja, oživi v srcu tlačana novo upanje. On steče k dekletu, ji razveže jermena z njenih ročnih členkov in ji šepeta besede nagonske ljubzeni — ljubezni, ki je nebrzdana ko narava v stepi. Če pa se ženinu posreči, pripeljati svojo izvoljenko do lastnega taborišča, jo tam odloži — medtem, ko ostane on na konju, ter jo pelje ob jermenu okoli šotora. Potem ji prereže vozel in jo vede v njen novi dom. Pravi obred je s tem končan. Drugi dan pošlje mladi par starišem "kalym" ali poročno dačo, ki obstoji iz živine, denarja ali drugih daril, kakor je bilo s star*i dogovorjeno. Take poroke, kjer se upoštevajo le želje moža — žena pa je brezpogojno prepuščena svoji usodi — so vzrok po gostih tragedij v stepnem življenju. O samomorih med temi nesrečnimi tatarskimi ženami sem že govoril. Gode se pa še druge žaloigre. Pripetijo se, če začne brsteti v srcu žene, rdeča roža ljubezni in se z njo vzbudi tudi ljubosumnost, divja . in brezobzirna, kakor to morje trave — peska in golih gora, s svojimi strašnimi zimskimi viharji. Ondotne žene poznajo skrivnost, kako se pripravlja strup iz semen trobelfke in gazanio-vih korenik — tajnostne rastline, ki je redka in draga. Da lahko plačajo njeno ceno, gredo žene tako daleč, da pokradejo najplemenitejše konje iz žreb-čarn svojih mož. Šamani (ču-dotvorni zdravniki) pomagajo razočaranim ženam in pripravljajo na podlagi njih poznavanja zdravilnih in otrovnih lastnosti trav in zelišč, ljubavne napitke in amulete — za novo ženo, ri valili jo ali gospoda so-jiroga pa strupe, katerih učinek nikdar ne izostane. Pred tremi leti sem zopet prepotoval te stepe, po katerih se je v prejšnjih časih paslo na milijone živine, zlasti tudi konj. Tatari so se umaknili južno čez Sedaj je bila tod sama pustinja, mongolsko mejo, bežeč pred zločinskim nasiljem Sovjetov. Trava je bila uničena od požarov, ki so bili nalašč podtaknjeni in od kobilic. Ali je bila kazen božja, ali kletev Abuk Khana ... ali pa je bilo maščevanje razžaljenih senc, velikih voditeljev in junakov davno izumrlih rodov? Naletel sem na trupla Tata-rov, ki so bili umorjeni od bolj-ševikov in na okostja ovc in živine njih čred. i Na Črnem jezeru, kjer sem taboril pred dvajsetimi leti z učenim profesorjem in onimi Rusi, ki so pobegli iz ječ, sem videl vpepeljeno rafinerijo za sol in razvaline hiš. Le mali kolibi so prizanesli. V njej je stanoval oskrbnik s svojo družino. Čakal je — na gotovo smrt. Kakor simbol tega žalostnega brezupnega življenja, se je prikazala na grebenu gore — ostro se odražajoč od mehkega spomladanskega neba — silhueta volka. Stal je nepremično, kot figura iz brona; naenkrat je dvignil glavo, iztegnil vrat in zatulil. Tulil je dolgo — hrepeneče in grozeče, kakor da bi klical smrt, razdejanje in pozabljenje . . . -o- Požar na Rečici pri Bledu. V pondeljek 26. jan. od 3. do 4. zjutraj je izbruhnil na Pe-novem hlevu last generalnega konzula dr. Ivana Šveglja, ogenj, ki se je z veliko naglico razširil tudi na sosednja gospodarska poslopja ter restavracijo Mangart, last g. Franca Arha. Na kraj nesreče je prišlo prvo domače gasilno društvo na Rečici in ukrenilo takoj vse potrebno, da se ogenj zajezi. Kmalu nato so prihitela tudi gasilna društva iz Gorij, Zasipa in Bleda, nakar se je vsem po hudih naporih posrečilo ogenj pogasiti in tako preprečiti, da ni bila nesreča še večja. Škoda je ogromna. Strašen samomor blaznika. Ko je sedela prošli četrtek zvečer družina 44 letnega Josipa Hareja iz Zalošč pri Dornbergu pri večerji, je hišnega gospodarja napadla hipna blaznost in mož si je v duševni zmedenosti zaril v prsi nož trikrat zaporedoma. Predno so mu mogli domači priskočiti na pomoč, je nesrečnež izdihnil dušo. Samomorilec je imel že večkrat prej napade blaznosti. Promet na Donavi ustavljen. Pri Novem Sadu je Donava tako upadla, da je stanje vode prišlo pod ničlo. Žc več desetletij Donava ni bila tako nizka. Med Vukovarom in Zemunom so vse ladje ustavile promet. Brezposelnost v Novem Sadu. Brezposelnost delavcev v Novem Sadu je v zadnjem času po uradnih podatkih znatno narasla. Skoro v vseh tovarniških podjetjih je bilo delavstvo na eno četrtino dosedanjega števila reducirano. Število brez posclnih znaša približno 5000. Smrtna kosa. V Divači jc umrl dne 25. jan. Štefan Ka-lister, v Trstu pa je izdihnil adjunkt javnih skladišč Fran Jevščck. oslabujo sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Severn's Cough Balsam. Teši razdraženje, odpravi pič-lost slu 20v, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni. Cena 85 in 50 centov. Vprašajte vašega lekarnara. SPSHf CEDAR . SEVERA CO RA*f6Š, IOV • VA fr r--------^ .. Pravi JJlue Diamond premog $S.75 tona malo pepela, gori kakor Pocahontas. Pocahontas Lump $10.50 ton. Dober lump premog $6.75 in $8.00. Vsakovrsten koks. Najstarejši prodajalci premoga v Clevciandu. THE YATES COAL CO, 1261 Marquette St. Randolph 280 Main 603 8 DNI DO LJUBLJANE! l'rcko HAVHB — rari*keua pristuuiica ■/. ogromnimi parniki na oije DEGRASSE Mar. IS FRANCE ............. Mar. 21 Kabine trot, jo if a razreda z'umivalniki in tekočo voda y.a 2, 4 ;ili «'> o.sob. Francoska kuhinja in pijača. Sfceoeh J§ne ia STATS sr. Ntw york ali lokalni aguiitjc. PESEM ljubav in veselje pridobite do nežne .stvarce kanarčkov tedaj, ko pričnete z rejo sami. Sedai je najugodnejša prilika! Izborne samce in samice, pojasnila in druge potrebščine dobite v vašo zadovoljnosit le pri poznanemu F. E. LUNKA 1037. Addison Road. (v Želctovi hiši) JOS. MODIC, Slovenska grocerija; 1033 E. Mnd St. Tel. Randolph 7,'lHfi NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair »v«. m 61«t St. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treb« v najboljši lekarni. Se nekaj izvodov besednjaka, ki k a jc spisal dr. Kcrn, ac lahko*dobi. Naročite takoj, v uradu "Amerižkc Domovine". 6117 St. Clair Ave. Glasilo S.D.Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 13. NOV. 1010. V DltŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1014. V DRŽAVI OHIO Sedež v Cleveland-u, O. 6233 St. Clair Avenue. Telephone: Pennsylvania 886. Imenik vrh. odbora za leto 1923 24-25. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: .Jnlm Gornik, 6217 St. Clair Ave. Podpreds. FRANK ČERNE, 0033 St. Clair Ave. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) Louis J. Pire, 6117 St. Clair Ave. 2) IGNACIJ SMUK. 6220 St. Clair Ave. 3) JANKO N. ROGELJ, 1009 E. 7-ltli St. POROTNI ODBOR: 1) ROSE L. ERSTE, 4027 St. Clair Ave. 2) GENOVKKA SUl'AN. 1051 Addison Rd. 3) JOHN 1VANČIC, 1732 E. 30th St., Lorain, O. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKSIC, 6111 St. Clair Ave. 2) LOUIS RECHAR. 21207 St. Clair Ave. Euclid, O. 3) LEOPOLD IvUSHLAN, 10511 Nottingham Rd. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dli. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih jc rešil društveni porotni odbor, se Došiljajo na predsednico porotnega odbora Rose L. Eršte, 4027 St. Clair avc. gleda komunistični pacifizem v praksi. ALEKSEJ NIKOLAJEVIč KUROPATKIN UMRL. Dne 14. januarja je preminul v vasi Šemšurino (pskov-ske gubernije) bivši vrhovni poveljnik ruske armade v ru-sko-japonski vojni, general A. N. Kuropatkin. Star je bil 80 let. Zapustil je bogat ar-1 je Kuropatkin J Seja vrh. odbora S. D. Z. dne 22. februarja, 1925. 9 __ Predsednik John Gornik odpre sejo ob 9:30 A. M. Odsotna sta dr. Seliškar in John Ivančič. Zapisnik zadnje seje se sprejme kot čitan. Gen o ve f a Supan, porotna odbornica se opraviči, ker se ni vdeležila zadnje seje. Se vzame na znanje. DRUŠTVENI DOPISI IN NAZNANILA: Dr. Slovencc, št. 1. predloži bolniško listino za člana John Sodeč, c. št. 1050, 'na kateri listini je v. enem mesecu samo en zdravniški obisk označen, s pripombo, da je ta član neozdravlivo bolan in veliki bedi ter da ne more preskrbeti zdravniškega obiska vsak teden. Sklenjeno, da se mu odobri bol'niska podpora na podlagi točke 154. Zvezinih pravil. Dr. Slovenec, št. 1. predloži bolniško listino člana Marko Žagar, c. št. 1806. Njegov zdravnik ni izpol'nil bolniške listine pravilno in vrh. odbor mu odreče bolniško podporo, dokler ne predloži pravilno izpolnjene boln. listine. Dr .sv. Ane, št. 4. prosi, da bi se društvo oprostilo pošiljati bolniške obiskovalke članici Maggie Špelko, ki stanuje v Noble, O. ker je to zvezano radi oddaljenosti z velikimi sitnostmi ter^ prosijo, da bi zadostoval na boln. listi'ni samo notarjev podpis in pečat. Se ugodi. Dr. sv. Ane, št. 4. predloži bolniško listino članice Mary Markovič, c. št. 2314, od 16. jan. do 11. febr. Na tej listini ni dr.evov zdraniškega obiska, pač Pa je označeno, da jo je zdravnik obiskal sedemkrat; Sklenjeno, da se ji bolniška podpora nakaže. Dr. Novi dom, št. 7. prosi za izvanredno podporo za člana Frank Mikuž-a. Sklenjeno, da se mu nakaže izvanredna podpora v svoti $50.00. Umrl je Jakob Kolrnan, čl. dr. št. 5. c. št. 1069, dne 10. febr. Vzrok smrti: rak na želodcu. Zav. za $300.00. Dediči: žena Katari'na $100 in hčeri Pavla in Johana vsaka po $100.00. Umrla ie Mary Trček, čl. dr. št. 4. c. št. 287, dne 24. jan. Vzrok smrti srčna napaka. Zav. za $1000.00. Dedič mož John Trček. Sklenjeno, da se nabavi železna omara, za shranitev listin v gl. uradu. Nadzorni odbor poroča, da je pregledal celoletne račune SDZ. in našel vse v pravilnem redu. Zadeva sestre A. Golob, čl. dr. št. 4. radi operacijske podpore se izroči upravnemu odboru in odvetniku Lco Kushlanu, da stvar preišče. Seja se zaključi ob 11;30 A. M. JOHN GORNIK, vrh. predsednik, JAMES DEBEVEC, zapisnikar. Naznanilo. Članom dr. Novi Dom, št se naznanja, da se vrši prihodnja seja v Grdinovi dvorani ob 10. uri dopoldne. Prošeni ste, da se vdeležite pol-"oštevilno seje, ker imamo jako važne stvari za rešiti. Bratski pozdrav VALENTIN DOBKAVEC, lajni. RDEČA VOJSKA. Leta 1923. je državni proračun carske Rusije izkazoval izdatkov 3,250,559,000 rub Ijev. Od te vsote je bilo določenih za vojaške svrhe 641, 013,000 rubljev. Takratna barska vojska je imela 1,(300. 000 mož. Leta 1922. so znašali proračunski izdatki sovjetske Rusije 2,253,600.000 zlatih rubljev. Od te svote je bilo določenih za vojaške namene 667,920.000 zlatih rubljev, kar predstavlja 29 odst. vseh državnih izdatkov, l^deča vojska, ki jc v začetku leta 1922. štela 1,500.000 ljudi, je bila v oktobru istega leta reducirana na 900.000 mož. Teritorij današnje sovjetske Rusije jc razdeljen v vojaškem oziru na 8 okrožij. Šest okrožij se nahaja na evropskem ozemlju, in sicer: L) moskovsko okrožje (vrhovno poveljstvo se nahaja v Moskvi); 2.) okrožje Leningrad (s poveljstvom v Lenin-J^adu); 3.) "Zapadno okrožje" (vrhovno poveljstvo v Smolensku); 4.) Južno-za-Padno okrožje (vrhovno po-vejlstvo v Kijevu); 5.) Kav-kaško okrožje (vrhovno po- veljstvo v Rostowu); 6.) 7. SDZ. Okrožje "Volga" (vrhovno poveljstvo v Samari. Ostali dve okrožji se nahajata na sibirskem teritoriju in sicer: Turkestansko okrožje (vrhovno poveljstvo v Taškentu) in okrožje skrajnega vzhoda (Omsk). Ok rožna vojna poveljstva vrše funkcije teritorijalnega in tehnično disciplinarnega značaja nad četami; ki se nahajajo v teh okrožnih. V vsakem okrožju se nahajajo 2 ali 3 vojni korpusi, izvzemši kav kaško okrožje, v katerem se radi začasnih politično-voja-ških razlogov nahaja cela armija. Vsa armada ima 17 vojnih korpusov, 56 divizij pe-šadije. 15 divizij konjiče, 7 avtomobilskih brigad in razne druge manjše vojaške edi-nice, poleg tega pa seveda tudi močno artiljerijo. Vojaška služba je obvezna in jo mora vršiti vsak državljan v dobi od 20. do leta. Kadrski rok traja za pešadijo in topništvo 18 mesecev, za konjenico 30. za vijatiko pa 42 in za mornarico celo 54 mesecev. Kljub temu pa zahteva sedaj vojna uprava, da se službeni rok za vse vrste orožja še znatno podaljša. Sovjetska Rusija je danes edina država na svetu, ki ima pod orožjem nad en milijon ljudi. V slučaju vojne je Rusija sposobna, postaviti na bojišča do šest milijonov dobro izurjenih mož. Tako torej iz- hiv spominov, ki jih je pisal vse svoje življenje. Vse dokumente da sovjetska vlada prepeljati v Petrograd, kjer bodo shranjeni v centralnem državnem arhivu. Kuropatkinova smrt je skromen konec življenja moža, h kateremu so se obračale nekoč oči milijonov ljudi. Kuropatkin je bil imenovan 1. 1898. za ruskega vojnega ministra, ali njegova kariera se začenja šele ob izbruhu ru-sko-japonske vojne. V februarju 1904. je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh ruskih čet na Dalj njem Vzhodu, vendar pa Kuropatkin ni bil povsem neodvisen, kajti car mu je dodelil svojega generalnega pobočnika Alekse-jeva, ki je zapovedoval tudi mornarici. Vojna, katera je začela Rusija s podcenjevanjem usode, ki je čakala rusko armado, je bila za Rusijo takoj spočetka neugodna. Prišlo je do bitke pri Liajtfjangu', ki jo je moral Kuropatkin prekiniti, da se umakne. U-mik ruskih čet se je izvršil brez večjih izgub. Situacija v vrhovnem poveljstvu se je še bolj poostrila, ko je bila sestavljena druga mandžurska armada, katere poveljnik general Grippenberg je bil v vojaških funkcijah enak -Kuro-patkinu. Šele po bitki na reki Šache, čije neodločeni izid so mogli Rusi smatrati za delni uspeh, postane Kuropatkin vrhovni poveljnik ruske vojske in mornarice proti Japonski. Takoj po imenovanju je reorganiziral in izpopolnil armado, ali ni mu bilo usojeno dokončati vojno. Po bitki pri Mukdenu, kjer se je Kuropatkinu posrečilo rešiti ruske čete iz zelo kritične situacije, se je umaknil generalu Lineviču, ker je bil v očeh ruske javnosti odgovoren za neuspeh ruskega orožja. Kuropatkin je zapustil svoje visoko mesto v trdnem prepričanju, da se mu je posrečilo premagati njeno krizo in da se obrne vojna sreča na rusko stran. V tem prepričanju ga ni motila niti grozna situacija, ki je nastala za Rusijo na Daljujem Vzhodu po katastrofalnem porazu njene mornarice pri Čušinii. Ali ruska vlada se jc odločila skleniti mir, ki jc bil dobrodošel tudi Japonski, ki ni imela denarja za nadaljevanje vojne. Za Rusijo je pomenila ta vojna nepričakovani neuspeh, čigar posledice so omajale temelje ruske države in prizadejale vladajočemu režimu udarec, ki ga ni mogei več preboleti. General Kuropatkin je živel po tem v samoti življenje poraženega vojske-vodje. E-dina njegova želja je bila, pojasniti javnosti, koliko je resnice na očitku, da je on zakrivil poraz ruskih čet. Ta naloga je bila zanj tem težja, ker je prevzel vrhovno poveljstvo kot večletni vojni minister, ki je imel priliko in dolžnost pripraviti oboroženo silo Rusije za vse, kar bi zahtevali od nje državni interesi. Kuropatkin je formuliral svojo obrambo v obsežnih momoarjih in v posebni knjigi, ki je bila natisnjena kot poročilo carju o rusko-japon-ski vojni. V tem delu naletimo na številne dokaze, kako se jc vojskovodja boril sam s seboj, ker jc moral često izdajati povelja in voditi vojne operacije proti svojemu prepričanju in v nasprotju z last- nimi koncepcijami. Svojo knjigo zaključuje z analizo dogodkov in činiteljev, ki so provzročili neuspeh ruske armade. Takoj brez zanesljivih informacij o neprijatelju, ker pehotna in konjeniška izvidnica ni dobro funkcijonirala. Ista velja tudi o početju poveljnika druge armade generala Kaulbarsa, ki mu pripisu-glavno zaslu glasovalo 37.000 oseb, proti 8000. Hjcil naprodaj za 2 družini v slo-a venski naselbini. Cena $8350, takoj $2000. Drugo na lahke obroke. Vprašajte pri Mr. Prišel, 521 E. 143rd St., blizu Sylvia Ave. Telefon Kenmore 41 (24) Soba se odda v najem, s hra'no ali brez. Vprašajte na 1180 Nor wood Rd. Samec go za uspeh japonske armade pod poveljstvom generala No-gija. Ko je namreč kapitulirala znamenita ruska trdnjava Port Arthur, je prišel No-gy s četami na pomoč Japon cem, ki so naskakovali pozi cije Kaulbarsove armade. Kuropatkin kritizira samega se be z besedami: "Zato se smatram za glavnega krivca muk denskega poraza. Nisem mi. slil na dovolj močno rezervo, ker sem verjel poročilom ge-gerala Čičagora; svoje sile sem oslabil za eno brigado pe hote in divizijo kozakov, nisem pravočasno razporedil poedinih odredov, premalo sem cenil duh ruskega in japonskega vojaka in dal povelje za umik prepozno." Kuropatkin opisuje tudi druge okolnosti, ki so vplivale na kritično situacijo Rusije v tej vojni. Bojišče je vezala samo enotirna železnica z Rusijo, kar je oviralo vojsko v njenem razmahu. Japonci so imeli izborno železniško zvezo in so lahko izpolnili čete po vsaki bitki z rezervo. Pri Mukdenu so imeli trije ruski armadni zbori skupaj 50.000 mož. Glavno nesrečo pa vidi Kuropatkin v tem, kako so na obeh straneh pojmovali vojno, Japonci so oddali v njo narodno vojno, za katero se je narod deset let pripravljal. Sam Kuropatkin priznava v svojih spominih, da je japonsko vojaštvo dobro razumelo pomen svojih junaških činov za domovino; borilo se je s takim oduševljenjem in požrtvovalnostjo, kakršnega svet že dolgo ni videl. Vse drugače je bilo v Rusiji. Aristokracija in bogati sloji sploh niso hoteli pošiljati sinov na vojno. Tudi inteligenca ni storila svoje dolžnosti. Rusija je šla v vojno nepripravljena. Tehnično in strategično je njena armada daleč zaostajala za japonsko. Slabo je bilo zlasti nižje poveljstvo, častniki in moštvo niso imeli veselja do boja. Poedini odredi se niso medsebojno podpirali, vojaku in/ najvišjemu častniku je manjkala dobra volja dovršiti začeto operacijo ne glede na žrtve. V ruski armadi je bilo malo mož — pravi Kuropatkin —, ki bi imeli vojaške vrline in železne žiVce, da bi mogli vzdržati po več dni v boju. To' je moralni portret ruskega vojaka v vojni proti Japoncem. Kuropatkin ne taji, da so bile tudi izjemo in da so se ruski vojaki navzlic splošnemu pomanjkanju pravega entuziazma borili često /. nepopisnim junaštvom. Kuropatkin je v svojih spominih objektiven in pravičen tudi napram samemu sebi. Vidi se pa, da je bil glavni vzrok neuspeha v krizi ruske volje. Kakor so pokazali dogodki poznejših let, je dozorevala kriza že takrat tudi v političnem življenju velike rusko države. išče čedno sobo, z elektriko in kopališčem, v bližini St Clair Ave. Kdor ima kaj. naj piše na Steve Mathews, 3413 St. Clair Ave Cleveland, O. (2-t) Soba se odda v najem za po štetaega fanta, — brez hrane. Vpraša naj se na 1229 Norwood Rd. II. nadstropje. (25) Stanovanje se odda, štiri velike lepe sobe, kopališče elektrika, gorkota (steam heat) gor ka voda. Poizve se na 6414 St, Clair Ave. (25) Zofa naprodaj (davenport) na 1331 Giddings Rd. blizu Addison Rd. i'n Superior Ve. Cena $10. l)plft Hnhi Slovenka, ki zna govo-1/tiU UVU1 riti angleško, da bi obiskovala hiše. Garantirano dober zaslužek. Vprašajte pri The Cleveland Talking Machine Co. 1125 Oregon ave. v četrtek med 10—11 uro dopoldne. Vprašajte za Mr. Batchel-ber. Snhfl opremljena se da v najem, za 1 ali 2 fanta. Gorkota in kopališče. 1001 E. 72nd Place. (25) Hiša, prijetna, štiri sobe, velik lot v Collinwoodu Je naprodaj. Prijazen okraj. Cena samo $3600, takoj $1500. Ostalo po dogovoru. Poizve se na 16107 Waterloo Rd. zgorej. Hiše naprodaj, za dve družini, štiri sobe spodaj, štiri zgoraj Se lahko porabi za eno družino. Cena $4900. Vprašajte na 1589 E. 41st St. (24) FantlP se sprejrtiejo na stanova-nje s hrano ali brez. Frank Unetič, 16011 Waterloo Rd. (24) Stanovanje, obstoječe s 5 sob, kopališče, se da v najem na 1261 E. 167th St. Vprašajte na 1004 E. 64th St. (23) Stanovanje, ta naslov pozvejte v uradu tega lista. • (24) Soba opremljena, se da v 'najem. Sprejme se moški ali ženska. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (24) Hiša se išče za eno družino med 40. in 82. cesto, da bi se zamenjala za moderno hišo, 10 sob, za dve družini. Fina hiša, garaža za 2 avto, na vzhodnem koncu mesta. M. Strahinič, 14000 St. Clair Ave. Eddy 5508. Ako hočete prodati hišo, posvetujte se z nami (23) Kje se nahaja Louise Smolič, ki je stanovala prej na 1275 E. 54th St., Cleveland, O. Radi važne zadeve naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. (25) Knha sc odda v najem za enega fan-ou"a ta, s hrano ali brez. 5801 Prosser Ave. (24) Naprodaj dobro idoča trgovina z gorccrijo in mesnico, tik slovenske cerkve v Barberton, Ohio. Lepa prilika za Slovenca, katerega veseli trgovina. Vprašajte pri Joseph Richter, 943 W. Hopocan Ave. Barberton, Ohio. (25) Hiša naprodaj, 7 sob, za eno družino, 3 garaže, velik lot. Lahka odpločila. C. W. Mergig, 2946 E. 71st St., blizu Kinsman (23) Soba se da v najem za enega ali dva fanta. Vpraša se na 6304 Carl Ave. (22) Naznanilo. Pomilostitev Jovo čaruge odklonjena. Iz Osijeka se poroča, da je prošnja znanega razbojnika Jovana Čaruge za pomiloščenje odklonjena, tio-čim so njegovi trije tudi na smrt obsojeni tovariši pomilo-ščeni. Dan za izvršitev smrtne obsodbe še ni določen. * V Kansas City, Mo. so volivci v torek glasovali glede manager sistema mestne vlade. Za manager sistem jc Dr. Baron Vega je sklenilo na mesečni seji, da bo za mesece februar, marc in april prosta vstopnina. Tu imate priliko stopiti v društvo, moški kot ženske. Za 60c. mesečnine dobite $5 na teden podpore, za $1.00 sc dobi $7 i'n za $2.00 pa $14. Usmrtnina znaša $150.00. August F. Svetek, tajnik, 15222 Saranac Rd. (Mon. Fri. 50) Pozor, društva. Izvrsten javni račuuar, izprašan pred državo, vam je na razpolago, da vam upclje sistem poslovanja, odpre in za-kijuči društve'ne račune. Zlasti se priporoča osebam za pomoč pri izpolnjevanju "i'neome tax" pol. JOHN A. t.OSDEN 1030 Society for Savings Main 2108. (24) POZOR! Cleveland Local, št. 51. Ainerica'n Federation of Railroad Workers, ima sejo vsak drui in četrti petek v mesecu v Dunlavies dvorani, vogal St. Clair in E. 72nd St. Cloveland, Ohio. (35) UGODNA PREUKAT Imamo neka) hi! naprodaj, M »c dobo za prav ujodno cono. Oglasite ie pri na«, da vam lih pokaiomoL NI v«ak dan tako priliko I A. F. LUCIC, Real Estate, 1174 Addison Rd. Hiše naprodaj. Za pošteno, zanesljivo postrežbo v slučaju, kadar kupujete ali prodajate HISO ali TRGOVINO, se obrnite za nasvet s popolno zaupnostjo do nas. C. YANCHAR is FR. PREVEČ, 16111 Waterloo Rd. Tel. Eddy 5608 (Wed.-x) NAJNOVEJŠE SLOVENSKE Victor Plošče Pravkar prišle v zalogo. Pridite takoj, dokler zaloga traja. To so plošče naših domačih slovenskih umetnikov in umetnic, in nobene slovenske hiše ne bi smelo biti brez njih. 77897 'Strunam" 'Sirota" Josephine Lausche-Mary Udovich 77898 "Sveta Lucija" "Planinarica" Milavee Sisters 77915 "Na poskok" — Polka Hoyer Instrumental Trio "Taniska" — Waltz 77916 "Urno skakaj"-Waltz Louis Špehek-Math Arko "Ljubinsko" veselje Te plošče dobite pri: MUSIC LOVER'S SHOP, SLOVENSKA TRGOVINA Victor rekordi in Victrole. 7703 Hough Ave. Frank Z,akraj£eK Slo-VenshJ TogrebniK. 1105 JVortvcod 'Road 'Randolph 4983 Pozor rojaki! Mnogokrat ste že čitali v "Ameriški Domovini" o napredku naše slovenske naselbine. Kako napredujejo Slovenci. Od 'njih dandanes kupite in dobite vse, kar na svetu potrebujete. Ali dosedaj še ni bilo prav vse. Kaj pa vi mislite o slovenski perilnici? Dosti vas je žensk, ki ne perete same doma svojega perila, in zakaj bi se tako mučile, ko pa lahko za male stroške pošiljate v Wet Wash, katero imamo danes Slovenci v Clevelandu, in ki sc imenuje St. Clair Wet Wash Co. Pri nas je hitra postrežba, cene nižje kot drugje, delo je prve vrste. Se vam priporočava lastnika FRANK BUDAN & JOSEPH REZELJ Pokličite telefon Prospect 1073 3855 St. Clair Ave. (Wed. x-117) M. J.GRDINA, Slovenski odvetnik 1035 Guardian Bid«. Telephone Main 3650 Podružnica: v torek in četrtek zvečer od 6:30 do 8. uro na 6106 St. Clair avo. Telefon: Pennsylvania 2482. (w) tfŠ" PROŠNJA! Dragi rojaki, kot nesrečen in bolan že leta, sem prisiljen prositi milodarov. Obračam se na usmiljena in dobra srca, da bi ml pomagali olajšati mojo bedo. Boleham že leta na teh strašnih boleznih, in mislim, da iie bo dolgo, da me bo Bog rešil trplenja. Najraje bi šel domov umreti, tam imam še mater živo, oni bi skrbeli za mene po njih moči do smrti. Dragi rojaki, če vam je mogoče pomagati, pomagajte, lepo vas prosim in vam ostanem iz srca hvaležen. Darove pustite v uradu "Ameriške Domovine". Vaš sirotni in hvaležni Louis Mohar. (XWed. Fri.) NAJBOLJŠO OPRAVO in vse druge potrebščine za Vas in Vase deklice dobite vedno po jako zmernih cenah pri BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slov. Nar. Doma. W. F. Priporočilo. Slovenska trgovina z modnim blagom in obuvalom za moške, ženske in otroke. Popolna zaloga 'nizkih rubar-jev, golashes in rubber boots, od najmanjše do največje številke. Blago prve vrste. Vsak par garantiran. Ako niso dobre, dobite druge. Znižane cene na hišnih copatah in nogavicah. Pri nas dobite čevlje vsake mode, tudi če imate najbolj nerodno nogo. Pri nas se lahko obujete in^obleeete od vrha do tal. Naše cene bodo odslej naprej še nižje. Sc priporočam Nove mode spomladanski čevlji po $2.75. Jos. Koss, 16803 Waterloo Ud. (36) Hiše poceni! OBLETNICA OTVORITVE SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA SE VRŠI V SOBOTO DNE 28. FEBRUARJA IN V NEDELJO DNE 1. MARCA 1925. V -^ "Ready ?" Click! And the picture is yours to keep. KODAKS $6.5O up Brownies $2.00 up We do our oWn finishing—we know it's right. Bring us your films. F. BRAUNLICH LEKARNA TOO. M. 8TJLBT. CLA1X I J. MOHAR Hiša kakor nova na E. 156th St. v Jolli'nuoodu. 8 sob, za dve družini, furnezi, kopališča, garaže, cena samo $7000, gotovine $1800. Hiša ti sob za družino, kakor nova, furnez, ko- _ palnica, mantels, omara za posodo in | g ••a« BT. CLAH JkVM. s mm E če hočete delo poceni In po- £ = Steno, pokličite most. s Peni/. 100«. MTJU garaža, cena $6000.00, gotovine $1700. Enakih hiš imamo na izbero. Vzame se tudi lot ali mortgage v zameno. Oglasite se takoj na 15813 Waterloo Rd. pri J. Krall in D. Stakich (25) Naznanilo. Občinstvu naznanjam, da podpisani nisem odgovoren za dolgove moje žene ali mojih otrok. Anton Kovačič, 1296 E. 55th St. (23) lllilillllllllNIllUllllllllimillllllllllllli;" Naznanilo. Dr. Francc Prešeren, št. 17. SDZ. naznanja svojemu članstvu, da se bo pobiral asesment samo na seji vsako drugo nedeljo v mesecu dopoldne od 9. do 12. ure in pa vsakega 25. v mesecu zvečer pri Anton Kolarju v S. N. Domu od 7. do 9. zvečer. Bratsko vas pozdravljam STANISLAV DOLENCE, 1101 E. 741 h St. (Wed. 23) .U. . ■ -MM »1-ixJggfeyfl'^-jL'1 X' L" "* ........ "L-i V . ... -V.-. •.....i V • - ■ ft-,- J^jKf'O Šla sta tedaj spat, in oba sta se vzbudila jako pozno. Po-uživši zajuterk, vsedli so se vsi trije na voz, ktercga je preskrbel Zoranin brat, in se odpeljali proti domu, kamor so dospeli že v dobrih treh četrt urah. Kdo naj opiše veselje, s kterim so sprejeli Zorano sta-riši> sestre in bratje? Imeli so jo že davno za mrtvo, a zdaj se je vrnila tako nepričakovano v njih sredo. Toliko da se niso sprli zanjo v prvem trenutku. Vsakdo ji je hotel prvi stisniti roko, vsakdo jo prvi poljubiti. Ivana od začetka še nikdo opazil ni. Še le potem, ko so se po prvem iznenadjenju nekoliko pomirili in je Zorana svojim ob kratkem razložila, kaj je vse doživela v jem času, ko je ni bilo doma, seznanila jih je tudi z Ivanom ter jim povedala, kako čudno naključje ju je privedlo skupaj. Novica, da se je vrnila izgubljena Zorana, raznesla se je kakor blisk po vsem selu, in v kratkem je privrelo vse polno sorodnikov, prijateljev in znancev jo pozdravljat. Stariši Zoranini, ki so bili zelo bogati seljaki, praznovali so srečno vrnitev svoje ljubljene hčere s tem, da so napravili velike gostije, h kterim so povabili od blizu in daleč vse znance in sorodnike. Vse je bilo veselo med pojedino, vse je vriskalo in pelo ter riapivalo lepi Zorani. Le Ivanu se ni hotelo razvedriti lice. Srpo je gledal pred se, in videlo se mu je, da mu žalost polni srce. Videl je tu srečo ljubečih se ljudij, ki so se črez dolgo zopet sešli in našli. Ali bo njemu dana iednaka sreča? Bo li tudi 011 še kdaj pri svojih? Ta misel se mu je vsiljevala, in bil je žalosten. Trla ga je skrb, bo li mogel dospeti do svojih, ali pa ga že prej primejo ter vtaknejo v ječo. Zorana, ki ga je videla tako otožnega, pogledovala ga je milo. Tudi Ivo je opazil, da mu teži nekaj srce. Vpraša ga, zakaj je tako tih in žalosten. Ivan mu pove odkritosrčno, kaj mu tare dušo. "O, če ni nič drugega," reče mu Ivo, "potem se otresi skrbij in temnih mislij! Kot častnik ti lahko preskrbim takih izkazov, da te ne bode nihče oviral na tvojem potovanju, še manj te prijel. Bodi sedaj vesel z nami in mi veruj, da prideš srečno domu. Pri nas ostaneš lahko še mesec dni j, ali tudi še dalje, ako te veseli, potem pa^ ko si se popolnoma okrepčal, nadaljuješ zopet svoje potovanje." I Ivana so te besede jako potolažile. Saj drugega ni želel, nego še enkrat videti Mal-ko in strica Matijo. Trdno je sklenil, da se oblastnijam nadalje ne bode skrival, temveč da se sam izroči sodniji. Neki notranji glas mu je dejal, da se bode sedaj izpričala njegova nedolžnost. Samo tega se je bal, da bi ga orožniki ne gonili sem ter tja. Ako sam stopi pred sodnika in mu pove, kako in zakaj je pobegnil, bodo mu tudi prej verjeli, da je res nedolžen. Ivo je odšel drugi dan zopet v svojo službo, a dal je pri odhodu Ivanu zagotovilo, da se vrne, če prej ne, gotovo v štirinajstih dneh ter mu prinese, česar potrebuje za na pol v domovino. Zorana pa se je na vse mogoče načine trudila, da bi med tem razvedrila Ivana ter mu krajšala čas. Popeljala ga je vsak dan kam, krnalu h kakemu stricu, kmalu h kaki teti. Imeli so se povsod dobro, kamor sta prišla; kajti ljudstvo v onih krajih je zelo gostoljubno. In res se je posrečilo Zorani, pripraviti Ivana tako daleč, da se je sem in tja nasmejal. Pozabil je včasi za trenutek na vse to, kar je prebil bridkega, in kar ga je po njegovih mislih še čakalo. Precej prvo soboto po njegovem dohodu pa ga je peljala v gaj, kjer je tedaj čredo pasla, ko so jo bili napadli Turčini ter jo odvedli v su-žnost. Lepo je bilo ondi. Tla niso bila ravna, temveč prijazne dolinice, polne zelene travice, menjavale so se ljubo z nizkim grički, po kterih so zdaj v večjih, zdaj manjših skupinah rastli košati gabri. "Glej, tu je bilo!" izprego-vori Zorana, ko ga je bila privedla na prostor, lepo obra-sten z mehkim mahom. Tu sem sedela, in ravno sem se bila dvignila, da bi gnala čredo proti domu, ko prijahajo Turčini, ne meneč se za neravna tla, proti meni ter me odvedejo v turško zemljo. O kako mi je bilo tedaj pri srcu!" In sklenila je roke ter vprla oči proti nebu, kakor bi hvalila Boga, da jo je rešil. Ivan jo je ginjen gledal, in nehote se je zmislil na to, kaj bi bilo z njim, ko bi ne bili tedaj Turki ugrabili Zorane. Če bi ne bilo nje, kdo bi ga bil rešil? Kako čudna so pač pota božje milosti! Črez deset dnij se je vrnil zopet Ivo. Kar je bil obljubil, Izpolnil je, kajti preskrbel je Ivanu potrebne potne izkaznice, tako da se je lahko brez vse bojazni podal na pot. Ali zdaj pa Ivanu tudi ni bilo nič več tu strpeti. Srce ga je mogočno gnalo proti domačemu kraju. Zahvali se prijazno družini, ki mu je tako gostoljubno stregla nekaj dnij, in se poslovi. Ginljivo je jemal od Zorane slovo. Poda ji roko in reče: "Nikdar ti ne pozabim, Zorana, kar si mi storila! Ko bi tebe ne bilo, troh-nel bi v turški zemlji. Tebe imam zahvaliti za svoje življenje. Spominjal se te bom vsak dan hvaležnega srca, in če moja molitev kaj izda, spremljala te bosta sreča in blagoslov vse tvoje življenje. Bor ti plačaj vse, kar si mi storila! Ostani zdrava, Zo,-rana!" "Ti greš?" vpraša Zorana, kakor bi se ne mogla sprijazniti s to mislijo, ter vpre vanj solzne oči. "Tebe ne miče več pri nas? O saj vem, kaj te vleče odtod! Tvoja nevesta te že težko čaka! Pojdi, hiti k njej in — pozdravi jo! Pozdravi jo in daj ji to od mene v spomin. Reci ji, da jo ima Zorana rada!" Naprej ni mogla več. Jok jo je posilil. Tudi Ivanu so stopile solze v oči. Molče spravi dragoceno svetinjo, ki mu jo je ponudila Zorana. Še enkrat ji stisne roko in odide. Ivo ga je spremil tako daleč, da sta stopila na avstrijska tla. Tam se poslovita. Ivan mu naroči še sto in sto pozdravov na njegovo obitelj in posebej še na Zorano, potem pa nadaljuje hrepenečega srca svoje potovanje v pre- drago domovino. XVI. Zopet pri svojih. Matijev bratranec Jožek je bil njega in Malko vzel z veseljem pod streho. Imel je prijazno, na zelenem nizkem griču stoječo hišico, ktera je bila dovolj prostorna za dve majhni družinici. Imela je, če si stopil v vežo, na vsako stran jedno sobo. "Jaz ostanem tu na desni," rekel je stric Jožek, "kjer sem bil doslej, vidva si pa na levi strani uredita, kakor vesta in znata. Mislim, da se bodemo dobro razumeli." In res, razumeli so se prav dobro. Živeli so, če tudi bolj v revščini, vendar zadovoljni pod jedno streho, pomagajoč drug drugemu, kolikor so le megli. Matija je bil tukaj kmalu okreval. Storilo mu je bilo to dobro, da je izpre-menil zrak, in čutil se je kmalu tako zdravega in krepkega, kakor že davno ne poprej. Hodila sta z Jožkom v gozd, kjer sta drvarila in si s tem prislužila, kolikor sta za silo potrebovala zase in za svoji hčeri. Bližala se je velika noč. Pomlad, ki je bila to leto prišla nenavadno zgodaj, ni se nič kujala, kakor se to včasi godi, temveč ostalo je ves čas lepo in toplo. Imeli so tisto leto tako gorke pomladnje dni, kakor se to le malokdaj pripeti pri nas. Nasledek tega pa so tudi lahko povsod opazovali v prirodi. Marsi-ktera cvetlica je pomolila letos poprej nežno svojo glavico iz zemlje, in tudi ptičje petje se je glasilo veselejše, nego druga leta o takem času. Bilo je veliki torek. Malčka je imela z večerjo opraviti v veži. Mrak je bil že legel na zemljo, in le malo se je še videlo, ko stopi popotni človek v vežo, prijazno dober večer želeč. "Ali bi me mogli nocoj prenočiti?" poprosi. Malka, ki je ravno prestavljala piskre v peči, ne ozre se še ne v popotnika, vendar pa mu odgovori: "Ne morem vam tega povedati, ker očeta ni doma. Vendar utegnejo vsak čas priti. Pričakovala sem jih že pred dobro uro, in sedaj ne more biti več dolgo, da pridejo. Potrpite malo; mislim, da vam ne odrečejo vaše prošnje." V tem je Malka prižgala luč. Ko še pri luči ozre v popotnega človeka, ostrmi, a isto tako tudi tujec, ko jo zagleda. Trenutek se gledata začudjeno, potem pa oba ob jednem vzklikneta: "Ivan!" — "Malka!" Ali v tistem hipu, ko je Ivanu pretresalo srce nepričakovano veselje, poloti se ga strašna misel: "Kaj li dela Malka tukaj? Je li tu omo-žena?" In ne da bi stopil k njej ter ji podal vsaj roko, stal je kakor okamenel in zrl srpo pred se. Malke pa, ki si tega vedenja Ivanovega ni mogla razlagati, poloti se grozna bolest. "Ivan," vzklikne, "kaj stojiš? Kaj gledaš? Ali nimaš nič več rad svoje Malke?" Izgo-vorivši, ovije se mu okoli vratu ter se zjoka na ves glas. "Malka, draga Malka!" vz-dihne Ivan in jo poljubi na čelo. Tudi njemu so kapale solze po licih. Ko sta si nekoliko opomogla, vpraša jo Ivan: "Kako prideš semkaj, Malka?" "Oh, poprej mi povej ti, kako si zašel v ta kraj, in kod si hodil toliko časa? O Ivan, Ivan, ti ne veš, koliko sem trpela!" Stopila sta v izbo, in Ivan ji je pravil sedaj vse na dolgo in široko, kako in zakaj je pobegnil, kako je zašel med ustaše, kako se je bojeval zoper Turčina, a bil ranjen in ujet, in kako ga je končno rešila pogumna Zorana. Izroči ji tudi svetinjo, ktero mu je dala Zorana za njo. Malka jo vzame solznih očij in jo poljubi večkrat zaporedoma, rekoč: "O da bi mogla tudi deklico, ki ti je storila toliko dobrega, poljubiti in jo zahvaliti za toliko dobrosrčnost!" Potem mu je tudi ona pravila, kako se jima je godilo v tem času z očetom, ko njega ni bilo doma. Ivanu se je srce krčilo, ko je slišal, kako grdo je ravnal grajščak z njima, in srd mu je polnil dušo. A pri tem so mu vstajale zopet otožne misli. Spomni se, da njegova nedolžnost še ni do-gnana, in da se mora izročiti sodniji. Globok vzdihljej'se mu izvije iz prsij, in žalosten povesi glavo. Malka se prestraši in vpraša: "Kaj ti je, Ivan? Zakaj povešaš glavo?" Ivan se bridko nasmehne in reče: "Malka, čas moje sreče bo kratek! Jutri se izročim sodniji! še ni dokazana moja nedolžnost! In če se mi ne posreči je izpričati? !" Tudi Malki napolni pri tej misli žalost srce. Obmolknila sta oba in dolgo sta molčala, vtopljena v otožne misli. Prvi izpregovori zopet Ivan: "Malka, pustiva za nocoj to! Ne greniva si kratkega veselja! Bog mi je doslej iz vseh stisk tako čudovito pomagal; upajva, da me tudi v prihodnje ne zapusti! Povej mi rajši, kam so šli oče, in kje se mudijo tako dolgo!" "Odšli so že včeraj in rekli, da se danes popoldne zopet vrnejo. Saj veš, da smo imeli blizu svojega nekdanjega doma majhen go.zdiček. Smreke so ondi lepo dorastle, in oče menijo, da bi se dale sedaj dobro prodati, ker se lesni trgovci čim dalje bolj pogosto oglašajo. Oh, pa zdi se mi, da ravno prihajajo! So že tu! To so, njih stopinje! Ne pokaži se jim precej! Ostani tukaj v hiši, jaz jim grem naproti." To izgovorivši, vzame luč in hiti svetit v vežo, kamor je bil ravnokar stopil Matija. V jedni roki je imel palico, na ktero se je opiral, v drugi pa je držal bokal rumenega vin-ca. Malka ga že dolgo, ali pa nikoli še ni videla tako veselega. Zdelo se ji je to tem bolj čudno, ker se ni več smejal od tistega časa, odkar je bil odgnal orožnik Ivana. "Dober večer, oče!" pozdravi ga Malka. "Dober večer, ljuba hčerka! Si li kaj huda, da me ni tako dolgo? Malo sem ga pil, Malka, pa ne preveč. Doli v gostilni sem si ga privoščil merico, to sem pa prinesel s seboj. Tudi ti ga boš izpila kozarček, Malka! Nekaj veselega ti imam povedati!" "Kaj, dragi oče? Ali ste tako dobro prodali smreke?" "Sem, ljuba hčerka, sem dobro prodal tudi smreke in nisem prišel brez denarja domu. Ali to ni vse! To ni poglavitna reč! Povedati ti imam o Ivanu —•" "Oh, oče, ali tudi vi veste?" poseže Malka veselo vmes. "Če jaz vem? Jaz lahko vem, ali ti . .." "Ah, oče, tudi jaz vem!" "Kaj veš ti?" "Kje je Ivan!" "Kje je Ivan?" povzame starec začudjen. "Da, kje je Ivan, ljubi oče!" odgovori Malka, in od-vzemši mu palico in vino, hoče ga peljati v hišo, a v tem hipu odpre vrata Ivan, ki se ni mogel več vzdržati, in pade v naročje redniku svojemu in dobrotniku. "Ivan, ali je mogoče? Ti si, Jvan? Ali me ne motijo moje stare oči? Oh, 0I1, ali sem res še to doživel ?" In stari mož se zjoka od veselja kakor majhen otrok. -"Ali niste vedeli tudi vi, da je Ivan tukaj ?" vpraša ga Malka črez nekoliko časa, ko si je bil nekoliko opomogel od iznenadjenja. "Ne, tega nisem vedel, a nekaj drugega vem, kar ni nič manj veselo. Zvedel sem, da je Ivan za nedolžnega spoznan !" "Za nedolžnega spoznan!" vzklikneta oba ob jednem, Ivan in Malka, ter skleneta roke, kakor bi hotela Boga zahvaliti za to. "Pa kako je to prišlo?" pristavi Ivan zavzet. "Le čakajta, vse vama povem. Pa stopimo v hišo, da ne bomo tukaj stali. Res, dosti se je izpremenilo v našem domačem kraju, odkar so nas pregnali odondod. Umrla j"e grajščakinja . .." "Grajščakinja umrla?" poseže Malka vmes. "Uboga gospa, kako je vedela, da se ne bodeve videli več! Bog ji povrni tamkaj stotero, kar mi je storila dobrega!" "Umrla je grajščakinja," ponavlja Matija, "umrl je ta čas tudi Mihec Skopin, a graj-ščaka — sedaj me poslušajta — so pa zaprli!" "Ali je mogoče?" začudita se Ivan in Malka. "Da, zaprli so ga, pa zakaj, kaj mislita? Poslušajta! Ko je ležal Mihec na smrtni postelji in se bil izpovedal, dal je k sebi poklicati orožnika, in potem je prišel k njemu še neki gospod iz sodnije. Temu je zdaj vse povedal, kako se • ■••: «■ : j ••' •■ ■ ■ 1 • .>5"'- . je godilo oni večer v rudnikih,