štev. 5 PTUJ, dne 8. februarja 1963 CENA 20 DIN »Tednik« tzhaja pod tem skrajša- nim Imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja •»Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj. — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 — Te- lefon 1.S6 čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-409 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 2a tuzemstvo 1000 din, za inozem- stvo 1500 din. Letnik XVI. ObCaiii in družbeni plan v sredo, 30. januarja 1963, sta \ razpravljala oba občinska zbora na skupni seji o pripravah za se- stavo družbenega plana za 1963. leto z namenom, da bi spoznal vsebino družbenega plana čitn šir- ši krog občanov in da bi bil ta vsota temeljitega razglabljanja, razmišljanja, želja in stremljenj ter teženj občanov, gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov. V prihodnjih dneh bodo sezna- njeni z osnovnimi tezami vsi sa- moupravni organi v občini, de- lavski sveti, šolski in upravni od- bori ter občani na zborih volivcev Ob seznanjanju javnosti s po- sebnostmi letošnjega družbenega plana želimo, da bi nam pri tem pomagala radio in tisk, obenem pa, da bi nam občani, člani SZDL predlagali, kar bi bilo v tem ali v prihodnjem letu potrebno in možno storiti. Ker bo javnost seznanjena s po- drobnostmi iz predlogov za sesta- vo družbenega plana, bi na tem mestu obravnavali predvsem gro- be obrise sestavin letošnjega druž- benega plana. Vedno večja osebn^i zavzetost proizvajalcev Pozitivni vplivi gospodarskega Bistema, objektivnejša merila za delitev dohodka in že močno za- četi proces uveljavljanja najraz- ličnejših oblik neposrednega upra- vljanja, so ustvarili pogoje, da se je povečala osebna zavzetost pro- izvajalcev za večjo produktivnost dela, za bolj ekonomično in ren- tabilno gospodarjenje. S tem je neposredno povezana tudi želja proizvajalcev s splošnim družbe- nim interesom. V 1962. letu so bile temeljne na- loge plana proizvodnja, izvoz in varčevanje zadovoljivo izvedene v Ifenpnem obsegu 27 milijard, kar je 11,2 •/• več družbenega produk- ta kot v 1961. letu. Od tega odpa- de tri četrtine družbenega proiz- voda na socialistični sektor indu- strije in obrti. Produktivnost dela se je v 1962. letu povečala za 2,3 Vn. Realni osebni dohodki pa niso spremlja- li rasti produktivnosti dela, tem- več so se zaradi močnega nara- ščanja življenskih stroškov celo zmanjševali. Povečami proizvodnja in narodni dohodek Glede na uspešno 1962. leto in glede na zvezne in republiške predpise predvidevamo, da bo naše gospodarstvo nadaljevalo s pospešeno dinamiko razvoja kot v lanskem letu. Z dobrim izkoriš- čanjem obstoječih kapacitet, z boljšo organizacijo dela, stimula- tivnim načinom delitve dohodka, z vključitvijo novih kapacitet, bo možno povečati brutto produkt na 33,8 milijard ali za 14,6 " 'n, narod- ni dohodek pa od 13 na 15 mili- jard dinarjev. Fizični obseg industrijske proiz- vodnje se bo povečal za 8.6 " o. ker predvidevamo povečano predelavo mleka, večji razrez hlodovine, po- večanje števila tkalskih strojev v tekstilni tovarni, normalen potek rekonstrukcije v Kidričevem in drugo. Ob predvidevanju ugodne letoš- nje letine ter s poseganjem kva- litetnih agrotehničnih ukrepov in v pridobivanju novih zemljiških površin ter ob zviševanju hektar- skih donosov bo porastel fizični obseg kmetijske proizvodnje ali okoli 24 " n. od tega na družbenem sektorju za 50" o, na zasebnem pa Z nakupom 1.900 hektarjev zem- ljiških površin se bo spremenila lastninska struktura od sedanjih 18 na 22 "/o skupnih površin v družbenem sektorju. Predvidevamo tudi porast bla- govnega prometa. Ta bo znašal letos skoraj 9 milijard ali za 9'/« več. Trgovska podjetja predvi- devajo povečati število prodajaln, 6 poslovalnic pa preurediti ter zboljšati tehnično opremo, pred- vsem pa izboljšati založenost tr- govin. Gostinstvo bo povečalo obseg svojih storitev in uslug za 500 mi- lijonov dinarjev ali za 15 ".'n več. Samo podjetje »Haloški biser« za 20 »/o. Letovišče Bori pripravlja nove nočitvene kapacitete. Pri neposrednem zadovoljeva- nju življenjske ravni prebivalstva zagotavlja obrt s svojimi usluga- mi storitvami in proizvodnjo 10 '/o povečanje. Primerna struktura investicij Za skladnejšo rast osebne po- trošnje je treba zagotoviti tudi takšno strukturo investicij, ki bo hitro omogočala zboljševanje na tržišču in večjo stabilizacijo cen, v ta namen pa vlagati sredstva zlasti za povečanje proizvodnje kmetijskih pridelkov in takšnih izdelkov ter storitev, katerih po- manjkanje povzroča motnje na trgu. Zato bomo letos dokončali re- konstrukcijo v Kidričevem, priče- li z izgradnjo Avtoopreme, farme bekonov na Turnišču v skupni vrednosti 1 milijardo 144 milijo- nov, z izgradnjo hlevov pri kme- tijskih zadrugah za 1.200 glav go- veje živine, odkupili 1.900 hektar- jev zemljišč in nabavili kmetijsko mehanizacijo. Pri negospodarskih investicijah naj bi vlagali sredstva predvsem za nacionalno graditev stanovanj- skih hiš, komunalnih objektov ter nadaljnjo gradnjo šolskih in zdravstvenih poslopij. Tako naj bi v letu 1963 vložili v stanovanjsko izgradnjo 735 mili- jonov, od tega stanovanjski sklad 350, podjetja in zavodi 100, zaseb- ni graditelji pa 285 milijonov. Hišni sveti, ki upravljajo stare hiše, bodo morali v letošnjem le- tu smotrno in načrtno uporablja- ti sredstva, ki naj bi se pridobila z drugačno delitvijo stanarin. Ta- ko pridobljena sredstva pa naj bi se stekala v skupen sklad pri sta- novanjski skupnosti. Važna komunalna dejavnost Skupna vrednost vodovodnega omrežja do leta 1962 znaša 208 mi- lijonov dinarjev. Samo v lanskem letu je bilo položenih 1900 m omrežja in opravljenih 300 pri- ključkov. Letos bomo položili vo- dovod v Cankarjevi, Aškerčevi, Jadranski ulici ter na Zagiebški cesti do Perutninske farme. Nada- ljevali bomo tudi z izgradnjo ka- nalizacije, prvega zbiralnika na Miklošičevi cesti, preko Srbskega trga do Grajene s stranskimi od- cepi Rajčeve, Lackove, Bezjakove, Murkove in Zelenikove ulice ter Rogozniške ceste do pekarne. Nadaljevali bomo s pomočjo DES z izgradnjo električnega omrežja v Juršincih, Narapljah, Gorci, Zg. Pristavi, Popovcih, Ger- lincih, Velovlaku in Vintarovcih. Poleg rednega vzdrževanja cest moramo nadaljevati in izboljšati rekonstrukcijo ceste Ptuj — Ro- goznica ter ostale dele cest na ob- močju Haloz in Slovenskih goric in doseči prekategorizacijo ceste Rogoznica — Juršinci. Nove šolske zgradbe Šolstvo bo začelo z nadaljnjo izgradnjo šole s telovadnico v Ki- dričevem v vrednosti 160, v Ptuju z izgradnjo nove osemletke s telo- vadnico v Trubarjevi ulici v vred- nosti 200 milijonov, letos in dru- go leto pa proučiti nadaljnjo iz- gradnjo šolskih paviljonov pri po- polnih osemletkah ter določiti pri- oritetni red izgradnje v Majšper- ku, Gorišnici in drugod. V zdravstvu želimo zgraditi in urediti pomožne zdravstvene po- staje v Zavrču, Leskovcu in Zeta- lah, v Doleni pa prostore za po- svetovalnico za matere in otroke. Pripraviti želimo tudi idejne na- črte za zdravstveni. dom v Ptuju. Na področju socialnega varstva bomo letos ustanovili in uredili so cialno-varstveni center na Ormoš- ki cesti, zgradili varstveno usta- novo na Kidričevem ter uredili disciplinski center v Ptuju. Analizirali bomo problem osta- relih kmečkih proizvajalcev, ki so ostali brez delovne sile in zemljišč ter poiskali v sami komuni ter iz- ven nje najugodnejše rešitve. Kaj najpre} graditi? Pri nas vseh, predvsem pa pri občanih mesta, živi želja, imeti čimprej zdravstveni dom, osemlet- ko in delavski dom ter kopališče. Za vse te štiri velike objekte pa ne bo dovolj sredstev v skladih ne letos ali drugo leto, zato bi morali občani, gospodarske m družbene organizicaje dati na zbo- rih volilcev mnenje o prioriteti gradnje in za kateri objekt naj občinski ljudski odbor razpise no- tranje posojilo kot predvideva os- nutek občinskega statuta. Kot rečeno, želi Občinski ljud- ski odbor Ptuj sodelovanje jav- nosti pri pripravljanju osnutka družbenega plana za letošnje leto Lojzka Stropnik Del tovarne glinice In alumnnija »Boris Kidrič« Kidričevo Srbski trg v Ptuju z zgradbo občinskega ljudskega odbora Ptuj na l»vi Kljub težkim prevoznim pogojem avtobus Maribor—Ptuj—Zagreb redno obratuje Občinski statut važen za vsakega občana Prejšnji četrtek sta Občinski ljudski odbor in Občinski odbor SZDL Ormož razpravljala o osnutku občinskega statuta. Skle- njeno je bilo, da bodo z osnut- kom seznanili slehernega občana Iz izčrpnega referata predsedni- ka občine Matije Pajnkiharja, kakor tudi iz razprave, je bilo razvidno, da osnutek statuta ob- ravnava celotno življenje komu- ne. Osnutek statuta je vsklajen z ustavnimi predpisi in priprav- ljen na javno razpravo. Občani bodo o osnutku statuta pričeli razpravljati 10. februarja t 1. Osnutek statuta je razdeljen na 13 poglavij. Poleg uvodnih določb obravnava samoupravne pravice in dolžnosti občanov, pravice ob- čine, družbene odnose v gospo- darstvu, pomen razvoja kmetij- stva z zadružništvom in veteri- narske službe, obveznosti občine glede zadovoljevanja skupnih po- treb občanov, oblike neposredne samouprave občanov, organizaci- jo ter delo občinske skupščine in njenih organov. Skupne določbe osnutka statuta vsebujejo druž- beno nadzorstvo in kontrolo za- konitosti in razmerje občine do drugih občin in družbeno politič- nih skupnosti. V uvodnih določi- lih je poudarjeno, da je občina temeljna družbeno politična skupnost, ki temelji na samo- upravljanju in oblasti delovnega ljudstva. Delovno ljudstvo ure- sničuje družbeno samoupravlja- nje s tem, da samostojno ureja vse družbene odnose in upravlja vse družbene zadeve razen tistih, ki so z ustavo ali z zakoni izrec- no dane v pristojnost višjih or- ganov. Občani naj povedo svoje pripombe Osnutek statuta obravnava v posebnem poglavju občinske let- ne družbene načrte in programe perspektivnega razvoja občine, o katerih morajo pred sprejemom javno razpravljati na zborih ob- čanov, zbori delovnih skupnosti in družbeno politične organizaci- je. Določila družbenega plana so obvezna za vse delovne organiza- cije in občane. Vrsto členov so v osnutku posvetili samoupravlja- nju v gospodarstvu. V obširnem poglavju »Naloge občine in občinska sredstva« so predvideli možnost, da lahko ob- činska skupščina sprejme sklep o razpisu notranjega posojila v pri- meru nezadostnega dotekanja do- hodkov občine. Posojilo pa je moč razpisati samo za določen namen in največ do višine pro- računa in skladov občine v letu, v katerem je posojilo razpisano. Krajevni samoprispevek je mo- goče uvesti le na podlagi sklepov zborov občanov. Razlika od dose- danjega načina uvedbe samopri- spevka je v tem, da je njegova višina za posamezna območja krajevnih skupnosti ali naselij različna Osnutek tudi poudarja, da so pravice in dolžnosti občine določene z ustavo, zakoni, statu- tom in z drugimi splošnimi pred- pisi občine. Neposredne pravice in dolžnosti ter naloge občine opravlja občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skup- nosti. deloma pa tudi občani ne- posredno na zborih občanov in v drugih neposrednih oblikah sode- lovanja v upravljanju skupnih družbenih služb. V statutu so določili tudi me- sto kmetijske politike v občini, ki temelji na vsestranskem ustvar- janju družbeno-ekonomskih po- gojev za razvijanje kmetijskega zadružništva, na urejanju eko- nomskih in družbeno-političnih odnosov tehnične zaostalosti, niz- ke produktivnosti v zasebnem sektorju in razdrobljenosti zem- ljišč ter na vsestranskem ustvar- janju za povečanje proizvodnje, produktivnosti dela, tržnih presežkov, povečanje površin družbenega sektorja ter razvija- nje in širjenje i socialistične ko- operacije, Sodelovanje je v osnut- ku statuta dobilo pomembno me- sto glede hitrejšega razvoja in napredka kmetijstva kot ostalih panog gospodarstva. V občini nadalje občani posred- no ali neposredno, v organih družbenega samoupravljanja v svojih delovnih In drugih organi- zacijah in društvih ali pa prek samoupravnih organov cbčme vsklajujejo individualne in sploš- ne interese glede enotnega eko- nomskega družbeno-gospodarske- ga sistema ter odločajo o vseh vprašanjih skupnega pomena ?a kulturno prosvetni, komunalni, zdravstveni in socialni razvoj ob- čine in odločajo o vseh vprašanjih skupnega pomena za delo in živ- ljenje občanov. Predvideni občinski skladi Poleg tega, da osnutek občin- skega statut.a ureja razmerje med zadrugo in individualnim proiz- vajalcem. dolžnosti in pravice dr- žavljanov, predvideva tudi neka- tere občinske sklade: družbeni investicijski sklad, sklad za zida- nje stanovanjskih hiš. sklad za šolstvo, cestni in gozdni sklad, sklad za socialno varstvo, sklad skupnih rezerv gospodarskih or- ganizacij. Zadnja razprava je po- kazala, da ne bi bilo smotrno in ekonomično ustanavljati skladov za razna društva Novost osnutka je v tem, ker določa najetje posojil namesto štipendij, ki jih bodo sprejemali dijaki in študentje v takem ob- segu, kot znašajo stroški šolanja. Osnutek nadalje predvideva usta- novitev matične knjižnice v Or- možu, potrošniških svetov, tride- setčlanski občinski zbor in 25- članski zbor delovnih organizacij občine, obvezno rotacijo in re- elekcijo kadrov v gospodarstvu. Pri uresničevanju svojih nalog lahko občina Ormož sodeluje z drugimi občinami m lahko v ta namen ustanavlja z njimi skupiie organe, organizacije in službe, združuje sredstva, izmenjuje iz- kušnje ter organizira skupne ak- cije. Skupne službe ustanavlja z drugimi občinami, če v občini nI pogojev za ustanovitev le-teh in v primeru, če so te skupne služ- be racionalnejše kot samostojne službe — občine. V razpravo o osnutku statuta je tudi posegel sekretar za bla- govni promet LRS Jože Tramšek, ki je ob tej priliki podčrtal, da je osnutek prilagojen življenjskim potrebam občanov in bi po nje- govem mnenju moral biti z snutkom statuta seznanjen ^le- (Nadaljevanje oa i, suam^ Neuspeh bruseljske konference prevladuje te dni v uvodnih se- stavkih svetovnega tiska. Pokazal je, da so vrzeli v tako imenovani zahodni skupnosti velike in da jih ni mogoče odstraniti v kratkem času. • TRISTRANSKA OS Stališče francoske delegacije je tesno povezano z novimi vidiki francoske uradne zunanje politi- ke. Ce so pred tedni še bolj tiho govorili o podaljšku osi Bonn-Pa- riz na Španijo, so sedaj postali glasovi te vrste glasnejši. Trojna os, kot si jo zamišljajo avtorji v Parizu, naj bi Evropo rešila ame- riškega vpliva (de Gaulle sodi, da Sredozemsko morje ne sme ostati »ameriško«, temveč evrop- sko oziroma francosko), Britaniji pa odmerila samo vlogo opazoval- ca in ne soudeleženca. Nihče ne trdi, da je de Gaullu všeč fašističen režim v Španiji, čeprav se zavzema za osebno vlo- go ljudi pri vodstvu države. Prav tako je več kot verjetno, da si Zahodna Nemčija v svojih velikih načrtih ne želi, da bi se podre- dila popolnemu francoskemu vpli- vu. Os je potemtakem skovana zaradi trenutnih potreb franco- ske in nemške diplomacije, Špa- nija pa želi s tem izsiliti, če že ne več, vsaj — članstvo v Atlantskem paktu kot nekakšen protiutež, ko- likor ne bo prehudo naklonjena — francoskim načrtom. • MED ZDA IN FRANCIJO? Kakor kaže najnovejša bonnska diplomatska ofenziva, se Aden- auerjeva vlada vendarle skuša malce omejiti od pretesne »osi«. Kaže. da bo tudi naprej vsestran- sko podpirala sodelovanje s Fran- cijo (v tem pogledu bo torej kre- pila os). Na drugi strani pa je pripravljena odkrito se meniti z ameriškim zaveznikom in ga po- temtakem noče povsem pahniti od sebe. Slednjič so bile ZDA tiste, ki so omogočile s svojim strpnim stališčem in denarjem tako hitro obnovo Zahodne Nemčije in njen sprejem v Atlantski pakt! Od tes- nega sodelovanja s Parizom pa si obeta — koncesije na drugi stra- ni, posebno kar zadeva atomsko oborožitev nemške armade. Zahodnonemška diplomacija naj bi odigrala nekakšno vez med de Gaullom, ki je obrnil zahodnim zaveznikom hrbet, in ZDA. Na drugi strani naj bi pomirjevalno delovala na Britanijo zaradi pro- padle bruseljske konference. Če- prav te zaradi francoskega »veta« niso sprejeli v članstvo skupnega tržišča šestih, naj bi Bonn tudi naprej ohranil dobre zveze, saj načelno ni proti britanskemu so- delovanju v skupnem tržišču. Seveda bomo morali počakati na odjugo v zahodnem taboru, kakor pričakujemo te dni toplejših dni. • NOV USTASKI ZLOČIN V torek zjutraj so ustaški ele- menti vrgli bombo na poslopje ju- goslovanskega konzulata v Chica- gu. Požar je zajel čakalnico kon- zulata. Dva uslužbenca, ki sta bila v času zločina v stavbi, sta ostala nepoškodovana. Značilno je, da je jugoslovan- sko veleposlaništvo v Washingtonu o dogodku takoj obvestilo ameri- ško zunanje ministrstvo. Jugoslo- vanski generalni konzul Selič pa je že poprej opozoril pristojne or- gane v Chicagu na delovanje emi- grantskih skupin, katerih časniki že dolgo podpihujejo k novim zlo- činom. Pred nekaj meseci so ustaši na primer napisali ustaška gesla na jugoslovanski konzulat. Ob najnovejšem dogodku je še istega dne govoril konzul Selič ameriškim časnikarjem, veleposla- nik Mičunovič pa se je menil s podsekretarjem v ameriškem zu- nanjem ministrstvu McGheejem. Ameriška vlada obžaluje dogodek • ALŽIR: JAPONSKI KREDIT ZA ALŽIRIJO Japonska je odobrila Alžiriji kredit v znesku 150 milijonov novih frankov za gradnjo tek- stilnih in sladkornih tovarn ter za nakup ribiških ladij in opre- me. To je izjavil minister za industrijo Kelifa po vrnitvi z Japonske, kjer je imel razgovo- re s predstavniki vlade in po- slovnimi krogi. • KARACI: INDIJSKO-PAKI- STANSKI RAZGOVORI O KASMIRU Kašmirski problem bo osred- nja tema indij sko-pakistanskih razgovorov, ki jih bodo nada- ljevali prihodnji petek v Kara- čiju. To je včeraj izjavil paki- stanski zunanji minister Zulfi- kax Ali Buto, ki bo vodil dele- gacijo Pakistana na teh razgo- vor2- Razglednica iz okolice Desternika v Slovenskih goricah Stran 2 TEDNIK PTUJ. DNE 8 FTSBBUAR.TA 1M9 Zbor zdravstvenih delavcev Konferenca sindikalnih delav-1 cev v zdravstveni dejavnosti ob- čine Ptuj je bila v ponedeljek, ! dne 28. jan. 1963. V Delavskem klubu se je zbralo 56 sindikalnih delavcev. Konferenci je priso- stvoval tajnik republiškega odbo- ra sindikata zdravstvenih delav- cev tovariš Kastelic Vinko iz Ljubljane ter načelnik družbenih služb pri Obč.LO Ptuj tov. Frido Klančnik in podpredsednik Ob3S Ptuj tov. Lojze Cuček. Več časa za probleme v zvezi z odnosi Poročilo dr. Jožeta Neudauer- ja, člana predsedstva ObSS m predsednika odbora za pripravo delovne konference je zajelo pro- blematiko vseh zdravstvenih usta- nov občine Ptuj. Dejal je. da se sindikalni delavci premalo bavijo s problemi, ki nastajajo ob uva- janju novih socialističnih odno- sov v zdravstvenih zavodih. No- ve oblike vodenja zavodov mora- jo dobiti izraz v samoupravlja- nju. Upravni odbori bodo morali j prevzeti gospodarska in finančna vprašanja, sindikalne podružnice pa postati politični usmerjevalec. O decentralizaciji je povedal, da se je izvršila samo administrativ- no. Tu bo treba veliko politične- ga dela s strani sindikalnih po- družnic, da bodo sindikalni delav- ci uvideli potrebo po sindikalnem, političnem udejstvovanju, da bo viden uspeh v večji produktivno- ^ sti dela pri boljših odnosih in de- mokratičnosti v kolektivih. Upra- ! va je organ vodenja, to pa mora j dati ljudem možnost, da bodo imeli občutek, da tudi pri važnih i stvareh odloča proizvajalec De- , mokratična razprava bo dala lju- dem zavest in pravilno politično orientacijo. O delitvi skupnega in osebnega dohodka je povedal, da so se po uvajanju samostojnosti | zdravstvenih zavodov začeli ko- lektivi bolj zanimati za trošenje sredstev, začeli so primerjati de- lo med ustanovami in delovnimi mesti ter ga ponekod tudi oce- njevati. O strokovnih društvili, kot so društvo bolničarjev, dru- štvo negovalk, društvo medicin- skih sester in zdravniško društvo je dejal, da bi morala bolj so- delovati s sindikalnimi organiza- : cijami, da bi bila zagotovljena ' prava orientacija v socialistični razvoj zdravstvene službe. Njiho- vo delo se naj odraža v boljši organizaciji zdravstvene službe in v humanem odnosu do bolnika. O odnosu zdravstvenih ustanov ' in komune je dejal, da se mora zagotoviti s strokovnim znanjem in materialnimi možnosti komu ne, da bodo tudi revne komune bolniku zagotovile kvalitetno zdravstveno pomoč. Ce ne gre v okviru komune, pa je treba sred- stva razdeliti v okviru republike tako, da ne bo prikrajšan bolnik. Na konferenci so razpravljali sindikalni delavci, zastopniki sin- dikalnih podružnic. Tudi ekonomsicim eno- tam potrebno samostoj- nost Tončka Meško je o zdravstve- nem zavodu med drugim dejala, da so se v začetku preteklega let^ formirale EE, ki pa v svojem delu niso popolnoma samostojne. UO so se sestajali le takrat, ko je bil material pripravljen, da so razpravljali o reorganizaciji pla- na dohodkov in stroškov, o let- nem finančnem planu itd., torej le okvirne razprave. Noben UO pa se ni poglabljal v izboljšanje kvalitete dela, v štednjo s sred- stvi, o tem, ali so delavci no svo- jih delovnih mestih polno zapo- sleni, o omejitvi števila nadur in podobno. Na tem področju je pred sindikalno organizacijo še mnogo nalog, ker dokler kolektiv sam ne bo pokazal inteiesa za decentralizacijo samoupravljanja, ne bomo zabeležili v tem pogle- du nobenih uspehov. Potiebno bo pritegniti k sodelovanju vse čla- ne kolektiva. Glede kadrov je dejala, da jim primanjkuje zdrav- iiikov splošne prakse in zobo- zdravnikov. Za šipendije daje za- vod zelo veliko: 20 dijakov šti-j pendira v srednih šolah. Za šti- i pendije izdajo 1,350 000 dinarjev Štipendistov nimajo na medicin- ski fakulteti, ker je dogovor, da bo ta kader štipendiral Obč.LO. Druga težava je v pojnanjka- nju prostorov. Dolgo se že raz- pravlja v zavodu in v okviru ko- mune o gradnji novega ZD, ven- dar ni izgledov za skorajšnji pri- četek gradnje. Problem so fi- nančna sredstva, zato je potrebno zainteresirati vse merodajne fo- rume za rešitev tega vprašanja. Razvoj socialnega zava- rovanja in realne potrebe Ivo Janžekovič, ' KZSZ: Novi predpisi v socialnem zavarovanju temeljijo na načelu, da naj se to razvija skladno z realnimi potre- bami v zdravstvu in skladno z gospodarskim razvojem komune. Materialna zainteresiranost go- spodarskih organizacij in oblast- nih organov je po novem tisti či- nitelj, ki bo vplival na realne po- trebe in stroške zdravstvenega zavarovanja. Glede na to, da je težišče financiranja zdravstvene- ga zavarovanja v komuni, kjer se izvaja samouprava zdravstve- nega zavarovanja, morajo: gospo- darske organizacije, zdravstvene ustanove in vsi državljani skrbeti za to, da bodo stroški zdravstve- nega zavarovanja v skladu z de- janskimi potrebami vseh, ker sa- mo tako bomo lahko izdatke vskladili z dohodki. Še premalo izkušenj s samoupravljanjem Dr. Mit.ja Mrgole: Delavsko sa- moupravljanje se je v zdravstve- nih ustanovah začelo šele pred rtuj: Zdravstveni dom z okolico dobrimi dvemi leti. Na EE smo prešli šele pred nekaj meseci. Cene smo imeli plafonirane, ni- smo jih mogli zvišati od leta 1961, stroški živil, zdravil in ostali stroški pfi so se zvišali, tako so ti stroSki znašali 10,000.000 din. Kolektiv je z organizacijo dela to nadoknadil, odprodali smo tudi odpisana osnovna sredstva, tako da se je ta minus kril. Kje pa je tisti 'stimulans, s katerim bi naj bil kolektiv nagrajen? Investicije so problem. Sred- stva bi morali dobit; iz okraja, pa jih ne bomo dobili. Račune moramo poravnati v 8 dneh ,dočim nam plačujejo šele JK) 80 dneh. Vinko Kastelic, tajnik RO sin- dikata zdravstvenih delavcev: Sredstva za investicije in neob- vezni skladi ne smejo biti zajeti v cenah zdravstvenih storitev. Sredstva za strokovno izobraže- vanje pa morajo biti zajeta v ce- nah. Ce ni možno zbrati sredstev prek socialnega zavarovanja, po- tem se morajo najti na področju komune in okraja. Zdravstvenim delavcem se mora zagotoviti standard, ki jim gre. Potrebna temeljita obde- lava statutov gospodar- skib organizacij Lojze Cuček: V letu 1063 bo treba temeljito obdelati statute gospodar, organizacij. V tem naj sindikat sodeluje. Važno je to, če (Nadaljevanje na 3 strani) IZ ORGANIZACIJ SZOL Jilllillliiiiililllliililillllllliiiliillliiiilllllllilllliliilliiiiiihil!^^ VIDEM Združene organizacije SZDL Vi- dem, Tržeč in Lancova vas imajo na svojem območju mnogq pro- blemov, ki ostajajo iz leta v leto sestavni del plana odbora in or- ganizacije. Članstvo i^ZDL se bavi predvsem z vprašanjem povečanja dohodkov skupnosti in družin in z vprašanjem usmerjanja svojih otrok v šole in poklice, ker vidi v teh rešitvah edini izhod iz se- danjega položaja. Na vseh sejah in sestankih SZDL in na zborih volilcev se sli- ši največ dvoje, in sicer kritika, da organizacija SZDL pobud in predlogov članstva ne spravi da- lje kot v zapisnik in največ do Občinskega odbora SZDL, in da ne prihaja do podrobne obdelave problemov, do akcij in ukrepov, ki bi vplivale na izboljšanje sta- nja. Na drugi strani pa se lju- dje največ vrtijo okrog vprašanja kmetijske proizvodnje ob pogojih kooperacije s kmetijsko zadrugo in ob drugih možnostih, ki so da- ne za tamkajšnje predele občine. I Sadjarji se zavzemajo, da bi pri- / šlo do posaditve vsaj 150 ha povr- šin z novimi drevesnimi nasadi, ker je večina starega drevja do kraja izčrpanega, na drugi strani pa je precej površin, ki so pri- merne za sttdooosnike, v njih pa za pridelovanje krme za živino. Kmetijska zadr^iga v Vidmu, ki je sedaj v sestavu K?^ »Haloze«, si je močno prizadevala spraviti vse kmetovalce na svojem območju za stopnjo višje v kmetijski proiz- vodnji in ni več razprav ali je koristno menjavati semenje ali ne in ali je koristno osnovno in dodatno gnojenje orr^ih površin in travnikov, sadovnjakov in vino- gradov. Tega se vsi dobro zaveda- jo. Cas prinaša svoje. Starejši kmetovalci ne zmagujejo vseh od- govornosti in dolžnosti v kmetij- stvu, mlajši svet pa se toliko zav- zeto ne bavi s kmetijstvom. Po- puščanju na eni strani prihaja si- cer nasproti večja zavzetost za- druge, vendar ta ne more s svo- jimi sredstvi sprejeti vseh motno- sti, Hi ge ji nudijo. Tudi zadruga mora gospodariti v duhu dobrega gospodarjenja in si ne