dGmjlshsu aFprayica GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Nove provokacije proti Albaniji Pred volitvami v 0L0 — Za izdajalce ni mesta v vrstah koroških Slovencev Osvajajmo skrivnosti tehnike Pred 8. marcem — mednarodnim dnevom žena Miško Kranjec: Stik s stvarnostjo Položaj v Italiji Let^I^^^t^^^^^^^^^^^Ljubljana^edelja^^marcaJ194^^^^^^^^^zhaj{^sak^danjrazen ob petkih | Mesečna naročnina din 45.— Cena din 4.— NOVE PROVOKACIJE PROTI ALBANIJI Monarhofašisti poizkušalo vdirati na albansko ozemlje da bi ujeli in odvedli pripadnike albanske armade Tirana, 6. marca. Albanska telegrafska agencija poroča: »Uradno obveščamo, da je dne 29. februarja ob 6. uri zjutraj monarho-fašistični vojak Kalis Aralaksi iz Preveze (Grčija) oborožen prekoračil grško-albansko mejo čez 200 m znotraj albanskega ozemlja med obmejnimi kamni 51 in 53 v sektorju Janina, kjer so ga ujele albanske obmejne straže. Dne 1, marca je zaplul motorni čoln pod grško zastavo 200 m v albanske teritorialne vode proti mestu Monastar. Ko je nekaj časa križaril, se je čoln oddaljil v smeri Krfa. Istega dne popoldne so grškj vojaki pričeli streljati s topovi iz Bela Fa-tiro (Grčija) v smeri obmejnih kamnov v sektorju Perdikari. Vse granate so padle na albansko ozemlje 200 metrov znotraj označenega sektorja. Dne 2. marca so grški monarhoia-šisti zagrešili 7 provokacij proti LR Albaniji. Ta dan so streljali s topovi na albansko mejo in so padle granate 1000 m globoko na albansko ozemlje med obmejnimi kamni 50 in 55. Istega dne popoldne sta dve granati padli na isti sektor v smeri Perdikaria. Tega dne dopoldne je 5 grških moaarlio-fašističnih vojakov prodrlo na albansko ozemlje v smeri obmejnega kamna 50, kjer so zavzeli borbeni položaj. Eden od njih je prekoračil ozemlje v globini 25 m. Opoldne istega dne so izstrelili na albansko ozemlje 5 granat v smeri obmejnih kamnov 41 in 42 v sektorju Košovice. Pol ure kasneje je priletela še ena granata 100 m daleč na albansko ozemlje. Omenjenega dne ob 17. uri so grški monarhofašisti izstrelili 7 min iz minometov na albansko ozemlje. Mine so padle 300 m daleč na albansko ozemlje v smeri obmejnega kamna 38. Istega dne je jugoslovanska ladja, ki je plula v smeri Valona—Baranda, opazila pred mestoma Berč in Porto-palermo podmornico neznane narodnosti v albanskih teritorialnih vodah. Ko se je podmornica približala jugoslovanskemu parobrodu na približno 1 miljo, je krenila v obratni smeri in plula še nadalje po albanskih teritorialnih vodah. Grški monarhofa-šistični vojaki so iz vasi Kostaniari (Grčija) streljali s težkimi metalci na albansko ozemlje. Mine so padle na albansko ozemlje. , Dne 3. marca oh 16.30 je letalo, ki je prišlo iz Grčije, prekršilo albanski zračni prostor in preletelo mejo od planine Košovica do Monastira Gornjem Dropulu. Letalo je prelete- lo omenjeni sektor 30 krat zaporedoma v višini 400 m. Istega dne ob 11,15 so grški monarhofašistični vojaki izstrelili 4 granate na albansko ozemlje. Izstrelki so padli 300 m globoko na albansko ozemlje, in sicer na '10 m od albanske obmejne postaje Ko' šovice. Te provokacije grških monarhofa. šistov se dogajajo v času, ko so bor be med enotami demokratične arma. de Grčije in monarhofašisti v bližini albanske meje. Očividno imajo mo narhofašisti namen, da prodro na al bansko ozemlje, d!a bi ujeli nekaj pripadnikov albanske armade, ki bi jih potem razkazovali kot ujetnike, ki so jih ujeli v vrstah grških partizanov. To je namen teh provokacij, prav posebno pa še pogostih preho dov grških monarhofašističnih vojakov na albansko ozemlje.« OSVOBODILNA BORBA GRŠKEGA NARODA Ameriški interventi odredili streljanje 1500 ELAS-ovcev ki so jih Hitlerjevi pomočniki obsoditi na smrt (Tanjug). Radij- Atene, 6. marca ska postaja Svobodne Grčije poroča, da se je te dni začel v Atenah in v Pireju prvi lov na demokratične državljane. Policijski organi izdajajo blokade in aretacije po hitlerjevskem vzoren. Doslej je bilo aretiranih več hot tisoč demokratov, ki jih monarhofašistični zločinci grozno mučijo ter jih skušajo prisiliti k podpisom izjave proti vrhovnemu komandantu demokratične armade generalu Marko-su. Atenska vlada se pripravlja, da bi podobne izjave izsilila tudi od drugih državnih nameščencev. Hkrati so Američani odobrili in dali nalog za streljanje v skupinah po 1.500 elasov-cev, ki so jih hitlerjevski pomočniki obsodili na smrt. Monarhofašistično letalstvo nenehno obstreljuje osvobojene in delno osvobojene vasi, pri čemer je bilo doslej ubitih na stotine otrok. V zadnjem času so ljudski odbori na osvobojenih področjih Grčije sklenili po posvetovanju z roditelji otrok, zaprositi ljudske organizacije^ v Ijiud-sko-demokratižnih državah Evropeza pomoč roditeljem v osvobojeni Grčiji in za rešitev njihovih otrok. Množične organizacije 1 j u dsko-d cmok ratičnik držav so sklenile sprejeti grške otroke ter jim dati vso potrebno pomoč. Ta sklep so sprejeli v osvobojeni Grčiji z globoko hvaležnostjo. Sklenili so, da bodo pošiljali otroke stare od 3 do 13 let. Z vsako skupimo 25 otrok bo odšel po 1 učitelj ali učiteljica, ki bodo skrbeli za šolanje otrok. Roditelji v 59 vaseh severne Grčije so doslej izročili 4.784 otrok v starosti od 3 do 13 let, ki bodo odpotovali iz Grčije. Iz drugih osvobojenih in delno osvobojenih vasi prihajajo sleherni dan prošnje rodv teljev, ja bi njihove otroke poslali v ljudske demokratične države in jih tako rešili gotove smrti. Uspešen napad demokratične armade pri Larisi Atene, 6. marca. Radijska postaja Svobodne Grčije je prenašala v današnji oddaji poročilo agencije Elef-teri Elada o operacijah demokratične armade v območju Tesallije, Vzhodne Makedonije in Trakije. V poročilu je med drugim rečeno, da so enote ^ demokratične armade napadle v noči od 22. na 23. februar monarhofašistične sile v vaseh Vasilika in Nošohon v območju Larise. Enote demokratičue armade so v težki borbi proti številčno in tehnično močnejšemu sovražniku, k; je vrgel v boj 10 tankov._ prizadejale velike izgube ter uničile 5 tankov, V poročilu je nato rečeno, da je diverzuntski oddelek demokratične armade razstrelil 21. februarja železniško kompozicijo na progi med krajema Sosti in Komotini. Istega dne je bil uničen tudi železniški in cestni most pri kraju Arnovi v območju Di-dimotikona. Dne 26. februarja je razstrelil diverzantski oddelek demokratične armade predor v dolžini 382 m na progi med Kirko in Potamosom v območju Aleksandrupolisa. Po pisanju atenskega tiska so enote demo* kratične armade na planini Parnita v neposredni bližini Aten okrepile svojo delavnost. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da je topništvo demokratične armade obstreljevalo 1 uro in 20 minut vojaške objekte v mestu Sufli. 203 granate so padle na vojašnice. Opaziti je bilo eksplozije v vojašnicah in topniških gnezdih monarhofa-šistov. Enote demokratične armade so razbijale z nrinometalci inonarhofaši-stične sile, ki so se utrdile pri vasi Mataksa ter monarhofašistične sile v vojašnicah mesta Edesa. Sovražnik je imel mnogo izgub. Enote demokratične armade so v Tesali ji pri vasi Ka-mejras in severozapadno od Volosa razbile močne sovražne sdie. število mrtvih in' ranjenih monarhofašistov je veliko; ujetih je 43 vojakov »nacionalne galrde«, poročnik, zaplenjenega pa je velika kolilčilna orožja. Ameriški oficirji bodo poveljevali grški mornarici Atene, 6. marca. (Tanjug.) Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da število aretiranih mornarjev in oficirjev monarhofašistične vojne mornarice presega 160, kakor je to bilo najprej objavljeno. To je priznal tudi sam atenski mornariški minister Sakelariu, ki je pri-pomnal, da v časopisju niso bili navedeni resnični razlogi teh aretacij. Te dogodke spravljajo v zvezo z zadnjo noto ameriške vlade, v kateri zahtevajo Američani od atenske vlade, naj se v mornarici postavijo kot »opazovalci« ameriški oficirji, ki bodo dejansko prevzeli poveljstvo nad grško mornarico. Značilen je v tej zvezi tudi nedavni obisk admirala Connaiyja, poveljnika ameriške sredozemske mornarice v Atenah. Ameriški pomorski ataše v Grčiji je sporočil, da bosta pripluli 13. marca v pirejsko pristanišče dve ameriški vojni ladji, ki bosta nato obiskali tudi druga grška pristanišča. Ameriška misija »pomoči« Grčiji je izročila atenski vladi nadaljnjo, tretjo pošiljko vojnih letal. Van Fleet inspicira v Larisi London, 6 .marca. (Tamjug.) Atenski listi so objavili izjavo ameriškega generala Van Fleeta v Larisi, kjer je imel včeraj inšpekcijo vladnih čet ter se je udeležil posvetovanja z grškimi im tujimi vojaškimi osebnostmi. Van Fleet je izjavil, da je bilo do sedaj od ameriške pomoči izdanih za grško vojsko 80 milijonov dolarjev. Novi ameriški krediti za „0011100“ Grčiji in Turčiji New York, 6. marca (Tass). Ameriški1 minister za zunanje zadeve Marshall je govoril na seji odbora predstavniškega doma za zunanje zadeve in je branil zakonski načrt o dodatnih kreditih v višini 275 milijonov dolarjev za »pomoč« Grčiji in Turčiji. Trdil je, da pomaga ameriška »(pomoč« krepiti grško gospodarstvo, vendar je priznal, da gre večji del tega denarja za poSlike orožja mo-narhofašističmi vladi, Ko je hotel opravičevati vmešavanje ZDA v grške zadeve, je Marshall ponovil obrabljene in že davno ovržeme izmišljotine, da balkanske države podpirajo demokratično armado. Priznal pa je, da ameriški častniki vodijo operacije monarhofašistov proti demokratom in izjavil, »da bo to učinkovalo«. Izrazil pa je obžalovanje, da je kljub ameriški vojaški pomoči položaj atenske vlade »resen« in dodal, da položaj »ni obupen«. Pi a v tako je Ma rshall iz javil, da je treba nuditi vojaško pomoč tudi Turčiji, ker baje Turčiji grozi nevarnost. Toda vsem je jasno, da je edina nevarnost, ki preti Turčiji, možnost, da jo izpremenijo v kolonijo in vojno-strate-ško bazo ZDA. Marshallova argumentacija o »pomoči« tej državi pa ni preprečila, da ne bi mimogrede govoril »o strateškem položaju Turčije v vzhodnem delu Sredozemskega morja,« o »nacionalnih interesih ZDA« itd. Vestnik zunanjega ministrstva ZDA je poročal da se je Albert Wedemeyer, bivši šef ameriških oboroženih sil na Kitajskem med razpravo v Predstavniškemu domu o programu pomoči Kitajski uprl temu. da bi dali samo gospodarsko pomoč. Izjavil ie, da taka pomoč v sedanjem položaju ne bi zboljšala Čangkajškovega položaja, če ne bi bila dana tudi vojaška pomoč »zaradi zaščite tega programa«. Dejal je, da bi to dosegli z odpošiljatvšio vojaških svetovalcev, ki bi vežbaii Cangkajškove vojake zaradi pravilnega uporabljanja ameriškega orožja. Benoit Frachon v Sofiji Sofija, 6. marca. (Tanjug.) Generalni sekretar francoske Generalne konfederacije dela Benoit Frachon, ki je v Bolgariji kot gost Centralnega sveta Splošne zveze delavskih sindikatov, je v domu kulture delavcev v Sofiji govoril o situaciji v Franciji in o borbi francoskega delavskega razreda. Benoit Frachon je poudaril brezuspešne poskuse francoske reakcije, da razcepijo delavski razred, ki je z ogromno večino ostal zvest Generalni konfederaciji, dela. Frachon je poudaril,^ da je francoski delavski razred prepričan v svojo zmago, keT se zaveda svoje moči in pravičnosti svoje stvari in ve, da more samo ljudska demokracija rešiti Francijo pred zmedo in opustošenjem. Centralni svet bolgarskih sindikatov Sofija, 6. marca (Tanjug), Novi Centralni komite splošne zveze delavskih sindikatov, izvoljen na drugem kongresu zveze dne 2. t. m., je imel sejo, na kateri je bil konstituiran sekretariat in izdan sklep, da se bo Centralni komite od sedaj naprej imenoval Centralni svet. V sekretariat novega Centralnega sv.eta so vstopili predsednik Rajko Dam-jariov. glavni sekretar Georgii Cankov in sekretarji D. Blagojev, N. Cačev, N. Aleksljev, I. Cvetkov in V. Raidovski. Centralni komite VKP(b) za 8. marec Moskva, 6. marca. (Tass.) Vsi listi objavljajo resolucijo Centralnega komiteja Komunistične partije ZSSR o mednarodnem dnevu žena — 8. marcu. Letos slavijo 8. marec vse delovne žene sveta ob naraščajoči zaostritvi splošne krize kapitalizma, oslabitve sil kapitalizma in ojačenja sol socializma in demokracije, v trdovratni borbi demokratičnega tabora za trden in trajen mir proti netilcem nove vojne. Centralni komite Komunistične partije ZSSR predlaga, da bi proslavili mednarodni dan žena — 8. marec v znaku mobilizacije sovjetskih žena za obnovo in nadaljnji razvoj narodnega gospodarstva dežele, za izpolnitev in prekoračenje plana v tretjem letu povojne petletke. Centralni komite VKP (b) spominja vse organizacije Partije, sovjetov, sindikalne in organizacije komunistične mladine, da je eden izmed najvažnejših pogojev za izgradnjo in uspeh komunizma nadaljnje ojačenje vloge žena na vseh področjih socialne in gospodarske dejavnosti. Organizacije Partije, sovjetov in sindikatov motajo tudi povečati svojo skrb za ženo — mater, tako da ji nudijo stalno pomoč pri vzgoji nove sovjetske generacije. Izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev žena, razširitev omrežja materinskih šol, jasli, podjetij za preskrbo, je rečeno v resoluciji, mora stalno biti v središču pozornosti vseh organov, partijskih, sovjetskih, gospodarskih in sindikalnih. Pozdravi rumunskih žena Bukarešta, 6. marca. (Tanjug) Ob mednarodnem dnevu žena je Demokratična zveza rumunskih žena poslala pozdravno brzojavko Mednarodni federaciji žena, v kateri je med drugim rečeno: »Ob 8. marcu so rumunske žene združene in trdno odločene, boriti se za mir, napredek in varnost svoje domovine skupaj s svojimi sestrami vsega 6veta ter pod okriljem Mednarodne federacije žena.« 8. marca — je rečeno v brzojavki predsednici Antifašstičnega komiteja žensk Nini Popovi — so rumunske žene in matere manifestirale svojo solidarnost z ženami vsega sveta, odločene podpirati' junaške žene Grčije in Španije, ki se težko in ogorčeno bore proti novim fašističnim zasužnjevalcem za svobodo in neodvisnost svojih držav. Skupaj z ženami vsega sveta — je rečeno na koncu brzojavke — in z vami, ženami Sovjetske zveze na čelu, najmočnejšim stebrom miru in demokracije, se bomo borile za obrambo svojih družin in za življenje svojih sinov, za trajen in pravičen mir.« Iz delovnega komiteja komisije OZN za splošno razorožitev IZJAVA SOVJETSKEGA DELEGATA GROMIKA New York 6. marca. (Tass.) Sovjetski predstavnik pri OZN Gromiko je govoril pred delovnim komitejem Komisije OZN za splošno razorožitev in je kritično analiziral britanski načrt resolucije. Gromiko je naglasil, da je cilj britanskega načrta preprečiti ali ovirati uporabo resolucije Generalne skupščine v pogledu reguliranja in zmanjšanja oborožitve in to s postavljanjem omejitev in raznih pogojev. S tem se poizkuša vso stvar čimbolj zamešati. Gromiko je naglasil, da se ZDA držijo te osnovne linije britanske politike in da sta »vladi ZDA in Velike Britanije odločeni zavreti uporabo te resolucije«. Gromiko je opozoril, da so po britanskem predlogu ustanovitev mednarodne kontrole nad atomsko energijo in sklenitev mirovnih pogodb z Nemčijo in Japonsko, vključene med »glavne pogoje za popolno mednarodno zaupanje«. »Splošno je znano — je rekel Gromiko — da ima Komisija za kontrolo atomske energije nalogo, sprejeti ukrepe za odstranitev atomskega orožja in obo- rožitve posameznih dežel. Toda predstavniki Velike Britanije in ZDA so v Komisiji vedno nasprotovali rešitvi te naloge. Delegacija Sovjetske zveze je prepričana, da je kontrola atomske energije nerazdružno povezana s problemom razorožitve in da je treba obe nalogi istočasno' rešiti.« Gromiko je podčrtal, da se ne more reguliranje in zmanjšanje oborožitve odlagati na čas po sklenitvi mirovnih pogodb z Nemčijo in Japonsko. »Narobe, morda bi uspešno uporabljeni ukrepi za razorožitev ustvarili boljše pogoje za sklenitev mirovnih pogodb s tema deželama,« je rekel Gromiko. Izjavil je, da Velika Britanija očividno skuša omejiti zmanjšanje oborožitve in da take metode koristijo samo deželam. ki se hočejo izogniti izpolnitvi resolucije OZN. Ob zaključku je sovjetski delegat podčrtal, da ne predstavlja britanska resolucija nobenega napredka v reševanju vprašanja o reguliranju in zmanjšanju oborožitve, temveč da nasprotno preprečuje izvršitev tega vprašanja. Maršal Tito sprejel g. Filipa Nelbacha Beograd, 6. marca. — Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel g. Filipa E. Nelbacha, direktorja združenega fonda Amerilke za pomoč Jugoslaviji, Sprejemu je prisostvoval minister zvezne vlade dr. Pavli Gregorič, Maršal Tito sprejel kanadskega poslanika Beograd, 6, marca, — Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Josip Broz-Tito je sprejel izrednega poslanika in opolnomočenega ministra Kanade v Beogradu g. Emila Vailancoura. Sprejemu je prisostvoval pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler. Delegacija jugoslovanskih umetnikov v Varšavi Varšava, 6. marca. (Tanjug) V Varšavo je prispela v zvezi' z bližnjo otvoritvijo razstave umetnosti narodov Jugoslavije 19. in 20. stoletja delegacija za kulturo in umetnost FLRJ s predsednikom Zveze književnikov Ivom Andricem na čelu. Slovesnemu sprejemu jugoslovanske delegacije na letališču so prisostvovali predstavniki' poljskega ministrstva za kulturo in umetnost, zveze poljskih književnikov in veleposlanik FLRJ v Varšavi dr. Pribičevič s člani veleposlaništva. KONGRES MADŽARSKE SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE Budimpešta, 6. marca. (Tanjug) V Budimpešti' se je začel kongres madžarske socialno-demokratske stranke. Pri slavnostni otvoritvi kongresa je bil navzoč predsednik Madžarske republike Zoltan Tildy, predstavniki koalicijskih strank in Generalne konfederacije dela ter nešteti' delegati socialno demokratske stranke iz Budimpešte in iz notranjosti države. Pri' otvoritvi so bili navzoči tudi delegati enotne delavske stranke Rumunije ter delegati demokratskih in socialističnih 6trank Poljske, Češkoslovaške, Avstrije, Holandske, Belgije, Italije, Palestine ter predstavniki republikanske Španije in začasne demokratične vlade Grčije. V imenu vodstva socialne demokratske stranke je otvoril kongres namestnik generalnega tajnika stranke Gyor-gy Maroszan. Po slovesnem sporedu je generalni' tajnik stranke Arpad Saka-sits govoril o važnosti kongresa. Kongres je zatem pozdravil namestnik generalnega tajnika KP Madžarske Janos Kadok ter tuji delegati. Angleška laburistična stranka je odklonila vabilo na udeležbo 36. kongresa madžarske socialno demokratske stranke. Ob tej priliki piše list »Nep-szava«, da se angleški laburisti nočejo udeležiti' kongresa socialno demokratske stranke Madžarske, ker so iz te stranke izključeni sovražniki delavske enotnosti. Madžarska nota vladi ZDA _ Budimpešta, 6. marca, (Tanjug.) Madžarska vlada je poslala po madžarskem poslaniku v VVashingtonu vladi ZDA noto, v kateri protestira, ker je omogočila fašističnemu vojnemu zločincu in bivšemu madžarskemu voditelju Miklosu Horthyju svobodno gibanje v ameriški coni Nemčije, Za izdajalce ni mesta v vrstah koroških Slovencev (K političnemu razvoju na Koroškem) »Winer Tages>zeitung< je 27. februarja 1948 objavila članek: »Klarung unter den Sloweaen«, kjer hujska proti' politiki OF na Koroškem ter brani in hvali profesorja Tischlerja i'n hkrati z njim tudi prelata Podgorca. O Tisch-lerju piše: »Gotovo pa je, da se je prof. Tischler poskušal upreti politizaciji Kulturne zveze (t. j. Slovenske prosvetne zveze) po OF, pri čemer v krogih OF ni našel nobenega razumevanja.« O prelatu Podgorcu pa pravi, da je »neoporečen, domovini zvest Korošec.« To pisanje po svoje jasno osvetljuje zadnje politične dogodke na Koroškem in odpira oči še tistim, ki niso mogli popolnoma verjeti v pravilnost postopanja POOF proti' profesorju Tischlerju. Za večjo jasnost pa je treba dodati še nekaj dejstev: »Winer Tageszeitung« je glasilo avstrijske vladne stranke OeVP (avstrijska ljudska stranka), ki je na kongresu svojih deželnih organizacij na Koroškem sprejele šovinistično resolucijo proti' koroškim Slovencem in njihovemu narodnoosvobodilnemu boju. V tej resoluciji zahteva OeVP prepoved slovenskega tiska, javno brani naciste in zahteva sodni postopek proti koroškim Slovencem, ki se borijo za priključitev k FLRJ ter jih označuje za »veleizdajalce«. Ob takem tekstu resolucije OeVP je za karakteristiko te stranke komaj še potrebno dodati, da njen tisk stalno napada koroške Slovence in njihove voditelje, da je njen specialist za vprašanja koroških Slovencev znani nacist in vojni zločinec Steimacher. Glasilo te stranke pa brani, hvali in zagovarja Tischlerja ob njegovem nastopu proti politiki POOF in njegovi izključitvi iz OF. Za to samaritansko delo je gotovo niso navdahnile skrbi za bodočnost slovenskega naroda na Koroškem. Na Koroškem je OeVP tudi glavni iniciator in zaščitnik BHS (zveze domovini zvestih južnih Korošcev) — pronacistične tolpe Kaibitschevih sodelavcev in u*čencev. Kdo je prelat Podgorc, ni potreba T>osebej pisati. »Wiener Tageszeitung« mu je dala zadosti' jasno, jedrnato in zgovorno karakteristiko: »Neoporečen, domovini zvest Korošec.« Isto glasilo pa brani skupno s tem »domovini zvestim« prelatom tudi Tischlerja. Vprašanje je, po kakšknih zakonih in logiki je prof. Tischler postal varovanec OeVP, t. j. stranke, ki’ divje napada koroške Slovence in njihovo borbo za narodne pravice in ki hteva za koroške slovenske* bore« s postopek po paragrafih, določenih za veleizdajalce? In še je treba razjasniti, po kakšnih zakonih brani OeVP Tischlerja v isti sapi' s slovenskim re-negatom in belogardističnim organizatorjem Podgorcem, ki svoje napade na Jugoslavijo tiska v goriškem belogardističnem glasilu »Demokraciji« i'n ki mu avstrijski reakcionarni tisk stalno poje hvalo? Kako da sta za >Wiener Tageszeitung« Tischler in Podgorc na isti liniji? Za to je potrebno ugotoviti nekaj dejstev iz najbližje preteklosti: Avstrijski domovini in svojim reakcionarnim gospodom zvesti prelat Podgorc je poskušal organizirati posebno celovško »Mohorjevo družbo«, izkoriščujoč njene tradicije za boj proti’ narodnoosvobodilni borbi koroških Slovencev. Proti temu reakcionarnemu poskusu je nastopila OF na Koroškem in hkrati tudi centralno vodstvo »Mohorjeve družbe« »Družba sv. Mohorja« v Celju.. Vedenje prelata Podgorca ob razgovorih z delegati celjske Mohorjeve družbe je jasno dokazalo, da Podgorca nikakor ne vodi skrb za prosveto koroških Slovencev, ampak sovraštvo do naprednega gibanja in Jugoslavije ter direktive celovškega ordinariata in drugih njegovih reakcionarnih gospodarjev. »Mohorjeva družba« v Celju in OF za Slovensko Koroško sta v tisku razkrinkavali namene in ozadje Podgorčevega početja, katerega so z divjo šovinistično propagando podpirali avstrijski reakcionarni krogi. Prav ta čas je profesor Tischler izbral za svoj nastop proti OF z izjavo, da se ne strinja z bojem OF proti prelatu Podgorcu, češ da pomeni ta boj razkol med koroškimi Slovenci. Tischler je torej nastopil kot zagovornik agenta avstrijskega šovinizma in slovenskega odpadnika Podgorca. Prijateljstvo Tischlerja in Podgorca bo še boli razumljivo, če upoštevamo dejstvo. da je bil Tischler tako kot Podgorc vso dobo, na zunaj sicer prikrito, najtesneje povezan z belogardističnimi izrodki, ki' so nastavljeni pri »Britanski obveščevalni službi« v Celovcu. Nič čudnega torej, če Tischlerja sedaj branijo OeVP-jevski časopisi. . Pisanje »Wiener Tageszeitung« pa ni samo značilno, ker brani Tischlerja in skupno z njim Podgorca, še bolj značilno je, ker Tischlerja hvali, proglaša ga za najpomembnejšo glavo med koroškimi Slovenci in zaskrblje-ljeno sprašuje o usodi Slovenske prosvetne zveze, ki jo »hoče komunistična OF dobiti pod svoj vpliv«. Značilno je tudi, da je hotel pred nekaj meseci' Tischler doseči ločitev SPZ in OF in je torej zdaj od OeVP dobil »zasluženo pohvalo«. - Vprašanje je, zakaj je OeVP-ju ta Tischlerjev namen tako zelo všeč. Zelja je jasna: doseči ustanovitev nove slovenske reakcionarne garniture proti OF in zasidrati na Koroškem belogardistične emigrante. Stara garnitura: Bitimi, Vinko Zwitter itd. je propadla in se pred ljudmi pojrolnoma razkrinkala; zdaj poskušajo z novimi imeni. Zato je Tischler jeva nekdanja akcija za ločitev SPZ in OF v skladu z nameni in željami OeVP in je s tem dano potrdilo o izdajalskem ravnanju Tischlerja. Zaradi ostrine borbe slovenskega ljudstva na Koroškem, ki ne pozna kompromisarstva in ne tolerira več zahrbtnih izdaj, se je Tischler znašel na skupnih pozicijah s prelatom Podgorcem in sedi zdaj z njim pred borečim se slovenskim narodom na isti zatožni klopi. V TischleTjevo iskreno sodelovanje je zaradi' cele vrste njegovih dejanj, ki jih je v eni izmed zadnjih številk analiziral »Slovenski vestnik«, upravičeno obstojal že dolgo časa dvom. Pripravljenost OF, da kljub temu sodeluje z njim, dokazuje samo njen napor za čim širšo enotnost slovenskega gibanja na Koroškem. S svojim nastopom proti OF je Tischler dokazal, da njegovo sodelovanje v OF ni bilo nikdar iskreno. Ni potrebno ugotavljati, ali ta iskrenost izvira iz njegovega oportunističnega značaja, nezdravih osebnih ambicij in konservativnega mišljenja, ohranjenih iz preteklosti, ali pa je bilo vse njegovo početje več ali manj spretno zakamuflirana agentura sovražnikov narodno osvobodilne borbe koroških Slovencev. S svojim nastopom proti OF je Tischler objektivno postal orožje avstrijske politike proti osnovnim interesom Slovencev na Koroškem. Bil je skrajni čas, da se je njegovo »delo« v OF, t. j. ienie po direktivah reakcionar-:rogov, pokazal« v pravi podobi im v vsej javnosti. Popolnoma logično je, da ne more biti nikakršen predstavnik koroških Slovencev tisti, kogar Ščiti OeVP. Tischler je postal varovanec AViener Tageszeitung«. Logika dogodkov je neizprosna in po tej logiki je dobil Tischler mesto, ki mu pripada na podlagi vsega njegovega dela, mesto ob Podgorcu pod zaščito avstrijskih šovinistov. Da pa se je za Podgorca in »Celovško Mohorjevo družbo«, pri kateri je bil eden izmed iniciator jev tudi Tischler, z vso silo zavzela pronacistična cev«, je to samo še nadaljnje potrdilo cev«, je to samo še nadaljnjo potrdilo o Tischlerjevem izdajalskem početju. Zgodovina zadnjih let je pokazala nekaj: nujno so se znašli' na istih pozicijah Rupnik, Rožman in njihovi belogardisti skupno z nemškim okupatorjem proti borečemu se slovenskemu ljudstvu. Sličen primer je na Koroškem, kjer se na istih pozicijah zbirajo Podgorci, Bliimli, Tisclilerji itd. z OeVP in končno s pronacistično »Zvezo domovini zvestih južnih Korošcev«. Vsi pa so danes vneti hlapci zapadnih imperialistov. 'A. Protizakonito ravnanje z jugoslovanskim delegatom Dunaj, 6. marca. (Tanjrug.) Ameriške okupacijske oblasti v Salzburgu so prepovedale delovanje delegatu jugoslovanskih državnih železnic Bogomilu Zižeku. 26. februarja zjutraj so agenti ameriške vojaške policije odvedli Zižeka z avtomobilom iz hotela v njegov urad ter mu odvzeli vse dokumente. Kljub Zižekovemu nasprotovanju so pregledali njegovo uTad-no pošto ter jo odnesli s seboj, njega pa so odvedli v poslopje ameriške vojaške policije. Čez nekaj časa so agenti vrnili Zižeku spise, prepovedali pa so mu nadaljnje delovanje ter bivanje v Salzburgu. V založbi uredništva »Ljudske pravice« je izšla brošura »Falziftkatorji zgodovine« zgodovinskimi ugotovitvami Informacijskega biroja vlade ZSSR na podlagi dokumentov, ki se tičejo odnosov med hitlerjevsko Nemčijo in vladami Anglije, Francije (n ZDA. Brošuro naročajte pri upravi »Ljud. pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 Dobite jo tudi v knjigarnah. — Cena 8 din TEDEN TEHNIKE V ponedeljek 8. marca bo ob 20. uri v mineraloškem institutu ljubljanske univerze predavanje: »Naše pisane kovine — zdaj in v bodoče« (s skioptičnimi slikami). Predaval bo prof, inž. Fettich Viktor Poziv pravnikom vsega sveta Angloameriški imperialisti hočejo z niirnberško razsodbo opravič il svoje zločine id jih delajo pri zasužnjevanju dragih narodov Zagreb, 6. marca. (Tanjug.) Advokatska zbornica v Zagrebu je s svojega izrednega sestanita poslala poziv pravnikom' vsega sveta, naj se zavzamejo za revizijo obsodbe, ki jo je ameriško vojno sodišče v Nurnbergu izreklo skupini vojnih zločincev z generalom Listom na čelu. V apelu poudarjajo, da so s to razsodbo prekršili osnovna načela mednarodnega prava, najelementarnejše predpise človečnosti, kakor tudi kategorične predpise haaških konvencij z dne 29. julija 1899. in 18. oktobra 1907. o zakonih in običajih suhozemskega bojevanja. S to razsodbo so prekršili svečane obveznosti, ki so jih prevzeli zavezniki v moskovski deklaraciji, v krimskih protokolih, potsdamskih sklepih in v londonskem sporazumu 8. avgusta 1945. o odgovornosti hitlerjevcev za zagrešene umore in zverinstva in o sodnem ^preganjanju in kaznovanju vojnih zlocincev sil osi. Člani advokatske zbornice izražajo svoje ogorčenje nad to razsodbo in poudarjajo, da je ta kršitev mednarodnih predpisov mednarodnega prava in prevzetih mednarodnih obveznosti rezultat vojnohujskaške politike angloameriških imperialistov, z namenom, da si ustvarijo pravni temelj v opravičilo zločinov, ki jih delajo imperialisti pri zasužnj e vanju dragih narodov. ■■■ * BHI V Ljubljani ustanavljajo mladinske delovne brigade za letošnje akcije Ljubljana, 6. marca. Po vseh srednjih šolah se že formirajo delovne mladinske brigade, ki bodo v letošnjih poletnih počitnicah sodelovale pri gradnji naše države v zveznih, republiških in lokalnih akcijah. Dijaki ljubljanskih šol se na svojih šolskih in razrednih sestankih kolektivno obvezujejo za prostovoljno delo. Učenci Kovinarske šole so na svoji konferenci sklenili, da se bodo v letošnjem letu 100 odstotno udeležili delovnih akcij. Prav tako se je mladinski aktiv gospodarske šole v Mostah obvezal, da bo pri prostovoljnih akcijah mladine sodeloval stoodstotno. Na VIL gimnaziji, kjer se bo po sklepu šolsko konference udeležilo letošnjih delovnih akcij 220 brigadirjev, se je že prijavilo 161 mladincev. Na V. gimnaziji se je prav tako prijavilo doslej že 30 brigadirjev. Medtem, ko se na skoraj vseb šolah mladinci in mladinke množično prijavljajo za delo v letošnjih prostovoljnih akcijah, nekateri razredni aktivi in člani šolskih odborov na gospodarskem tehni-kurnu in klasični gimnaziji še vedno čakajo z mobilizacijo za delovne akcije na kasnejše mesece. Zaradi tega je rezultat na klasični gimnaziji, kjer se je prijavilo 71 brigadirjev, nezadovoljiv. Kakor pod dučejem tako pod De Gasperijem Trst, 6, marca (Tanjug), Kakor po vsej Italiji postaja tudi v videmski in go riški pokrajini volivna kampanja vedno ostrejša. Demokrščanski prvaki so pričeli zlasti v predelih obeh pokrajin, ki so naseljene s Slovenci, ostro iredentistično propagando. Tako sta v nedeljo govorila v Gorici poslanca Čittgolani in Lucifero, ki sta oba obujala iredentistične težnje ter izražala upanje, da bo Italiji vrnjeno slovensko ozemlje, ki je bilo po mirovni pogodbi priključeno k Jugoslaviji. V Slovenski Benečiji pa se demokrščanska stranka in njej podložne stranke poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi dokazale, da v videmski pokrajini ni slovenske manjšine. V to svrho so dne 16. februarja na občinski deski v Št. Petru ob Nadiži objavili, da se je ustanovil nekak kulturni pripravljalni odbor, ki ima nalogo, dokazati na zgodovinski podlagi, da so Beneški Slovenci italijanskega izvora. Ta odbor je takoj naslednji dan 17. februarja priredil svojo prvo konferenco, katero je vodil ravnatelj zloglasnega potujčevalnega učiteljišča v Št. Petru. Udeleženci konference so bili le profesorji, učitelji, učiteljice, občinski tajniki in nekaj demokristjanskih mogotcev — skratka sami nedomačim. Vsi ti bi radi dokazali, da Beneški Slovenci, ki govore slovensko, imajo slovenski priimek, pojejo še danes lepe slovenske narodne napeve, niso Slovenci, Tako je na tej seji ravnatelj šempetrskega učiteljišča zaključil svoj govor s trditvijo, da so Beneški Slovenci Italijani in da bodo ostali Italijani. Italijanski demokrščanski šovinisti bi na ta način hoteli ojačiti teror nad beneškim ljudstvom, ki se narodno prebuja, si želi slovenske pisane besede, slovenskih šol, kulturnih društev itd, S pretvarjanjem zgodovine hočejo prekričati resnico in ustvariti ozračje, ki bi jim dovoljevalo narodnostno zatiranje Slovencev. V Vidmu so demokristjani raztrosili na tisoče volivnih letakov, v katerih napadajo Jugoslavijo in partizansko gibanje. Na teh letakih so tudi neki fotografski posnetki, ki naj bi predstavljali Italijane, katerih trupla so potegnili iz fojb. Deportiranci, ki so živeli v nemških taboriščih pa so ugotovili, da so na teh slikah ljudje, katere so Nemci v teku vojne strpali v svoja koncentracijska taborišča in jih tam na razne načine pomorili. Na slikah so namreč vidne značilne progaste obleke, ki so jih nosili jetniki v nemških taboriščih, Deportiranci iz nemških taborišč smatrajo izrabljanje teh slik za grobo žalitev in bodo zaradi tega vložili oster protest pri vodstvu demokrščanske stranke. PRED VOLITVAMI V OKRAJNE LJUDSKE ODBORE Predvoiivno zborovanje XII, ter. v Ljubljani Ljubljana, 6. marca Pretekli torek je bilo v polni dvorani rokodelskega doma predvoiivno zborovanje XII. terena rajona Center. Zborovanje je otvoril predsednik terena tov. Podbevšek, ld je podčrtal silni delovni polet naših ljudskih množic. Za njim je govoril tov. Kozinc, ki je v izčrpnem referatu razkril vso ogabnost politike zahodnih imperialistov, ki uživajo zaščito in blagoslov Vatikana. Predsednik RO OF je k tem referatom priključil referat o velikem gospodarskem in družbenopolitičnem pomenu prostovoljnih delovnih akcij. V diskusiji je bilo povedano, da je XII. teren v jesenskem predvolivnem tekmovanju v RLO prevzel obveznost za 300 prostovoljnih delovnih ur, dejansko pa jili je izvršil 1600. Sedaj so si zadali za predvoiivno tekmovanje obveznost, da napravijo 1120 delovnih ur. Letnim delovnim akcijam so se lani odzvali člani Osvobodilne fronte tega terena skoraj stoodstotno. Tudi za letošnje akcije že znaša 113 individualnih obvez, predvsem žena in gospodinj, 6716 ur. (Šgl) Predvolivna kampanja v okraju Idrija Idrija, 6. marca. Po vseh volivnih enotah idrijskega okraja so se že izvršili množični pred- volivni sestanki, na katerih so bili sprejeti kandidati za OLO. Kandidate, ki so jih predlagali odbori OF, so bili povsod soglasno sprejeti. Na predvolivnih sestankih so poleg tega razpravljali še, kako bi pospešili gradnjo zadružnih domov ali pa so obravnavali druga važna vprašanja za razvoj kraja. Poleg tega niso nikjer pozabili razpravljati, v kakšni obliki bodo izvedli akcijo za pomoč grškemu ljudstvu. Polda Sindikalna podružnica kemične industrije v predvolivnem tekmovanju Ljubljana, 6. marca V predvolivnem tekmovanju so se člani sindikalne podružnice kemične industrije na masovnem sestanku 5. marca obvezali, da bo vsak član od 10. do 16. marca napravil 6 ur prostovoljnega dela; 24 članov pa je sprejelo še individualne obveze od 10 do 24 ur. Uvedeno je bilo tudi tekmovanje v delovni disciplini, štednji materiala in čim večji udeležbi pri študiju. Žene pa so v okviru proslaive 8. marca organizirale bralne krožke. Petih bralnih krožkov se je udeležilo 51 žena. Za grške rodoljube so zbrale že 2.000 cigaret. Z nabiralno akcijo nadaljujejo. Obsodba zločinskih menihov v Dajli Trst, 6. marca. (Tanjug.) Pred okrajnim ljudskim sodiščem v Bujah se je vršila razprava proti redovnikom samostana Dajle, ki so obtoženi, da so tajno izvažali živila v Italijo in v cono >A« Svobodnega tržaškega ozemlja, da so prenesli v Italijo 600.000 italijanskih lir in 1 milijon jugolir in da so prikrivali velike količine živil. Razen tega bremeni obtožnica redovnike, da so v samostanu skrivali 1,500.000 jugolir in sto tisoč italijanskih liT in niso prijavili velikih količin žita. Obtoženi so bili don Pio Alfonso del Signore iz Trevi, don Ambrosio in Otavio Bicari iz Rima, don Benedetto Segatori iz Šubjaka, fra Maoro Lelio iz Iga (pokrajina Lazio) in prior samostana don Teodoro Ermino Amato, ki je odsoten. Obtoženi redovniki Dajle so vzdrževali najprisrčnejše stike s fašističnimi prvaki, s fašističnim ministrom Bbttaiem in grofom Volpijem di Misurata, med nemško okupacijo pa so imeli tesne zveze z nemškimi oficirji. Po zaslišanju prič, ki so potrdile, da so obtoženci zelo slabo ravnali s koloni, tihotapili v Italijo živila in denar ter prikrivali velike količine živil, je sodišče včeraj razglasilo obsodbo, s katero so obsojeni: Don Teodor Amati na 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, don Alfonso del Signore na 3 in pol leta odvzema prostosti s prisilnim delom, don Segatori na 6 mesecev _ prisilnega dela, don Biz-zari na leto in pol prisilnega dela in menih Di Lelio na leto in pol prisilnega dela. Vsi obtoženci so bali obsojeni na izgubo državljanskih pravic za dobo enega leta, na zaplembo vsega samostanskega premoženja in samostana samega ter na povračilo stroškov. Obramba in tožilec sta se pritožila proti obsodbi. Tržaško ljudstvo se bori za svoje pravice Trst, 6. marca. (Tanjug). V sredo, 3. marca je bil v Trstu Mestni plenum Slovansko - italijanske antifašistične unije, na katerem sta govorila sekretar Mestnega odbora SIAU, tovariš Vilhar Srečko in organizacijski sekretar istega odbora tovariš Rigonat De-zidori jo. Pred zaključkom zasedanja plenuma so navzoči delegati sprejeli resolucijo, naslovljeno Varnostnemu svetu OZN. V resoluciji Slovansko-ita-lijanska antifašistična unija v Trstu navaja protidemokratično in proti-ljudsko postopanje civilne policije, ki je odvisna od vojaške uprave na an-glo - ameriškem področj u Tržaškega ozemlja. Tržaški delavci še vedno nadaljujejo borbo za dosego zapore nad odpusti in za preklic uredbe 109. V četrtek zvečer se je vršil VII. plenum Enotnih sindikatov, na katerem so člani vodstva Enotnih sindikatov poročali o poteku borbe in zlasti o razgovorih z Delavsko zbornico in anglo-aimeriškim departementom za delo. Enotni sindikati in Delavska zbornica so skupno poslali okupacijskemu departementu za delo resolucijo, v kateri zahtevajo odgovor na zaliteve, ki so jih na zadnjem skupnem sestanku postavile sindikalne organizacije. Sindikalne organizacije zahtevajo preklic odpusta delavcev v konopljarni, preklic odloka 109 in zaporo nad odpusti. Delavci ladjedelnice Sv. Marka so se z navdušenjem odzvali pozivu SIAU-ja k solidarnosti s stavkajočimi v tržaški konopljarni. Samo v sredi dopoldneva so zbrali 100.000 lir za stavku joče ter poudarili, da ta vsota j11 v?f , niihov prispevek, temveč le del. Delavci ladjedelnic Sv. Slarka so s tem dali krasen zgled solidarnosti. Nova pomorska zveza Pulj—Trst Trst, X marca (Tanjug). Jugoslovanska paroplovna družba je vzpostavila redno linijo Pulj—Tret. Dne 2. marca ob 17.30 je prispela v Trst prva jugoslovanska ladtja »Makar-ska«, ki bo vozila na liniji P-ulj—Tret redno zvezo trikrat na teden. Ladja bo pristajala v Kopru, Umagu, Novem gradu in Poreču. Kmalu bo vzposrtavljen tudi reden pomorski promet na liniji Novi grad— Trst. Delovna mladina Trsta bo v času kongresa organizirala razstavo Trst, 6. marca. (Tanjug.) Glavni pripravljalni odbor za kongres delovne mladine bo v času kongresa 21. marca 1948 priredil razstavo delovne mladine. V ta namen je razpisal natečaj za razstavljene izdelke mladih delavcev. Natečajniki bodo razdeljeni v dve skupini, od katerih bodo v prvi delavci od 14 do 18 let, v drugi od 18 do 25 let. Izdelke natečaj-n ,°v ,b° ocenjevala posebna komisija in najboljše obdarila z diplomami. Nagrajenci bodo prisostvovali mednarodni konferenci delovne mladine, ki bo v Varšavi avgusta 1948. AKCIJA ZA POMOČ GRŠKEMU LJUDSTVU Ljubljana, 6. marca V Ljubljani so zbrale od 4. do 6. t. m. za pomoč grškemu ljudstvu naslednje sindikalne podružnice vsote: Narodno gledališče 30.000 din, Putnik 1.117 dinarjev, Ljudska šivalnica 278 din, št. 6 krajevne industrije in obrti Fužine 217 dinarjev. Glavna direkcija živilske industrije 1.745 din, pošta Ljubljana 2 1.964 din, ministrstvo za industrijo in rudarstvo 6.459 din, finančni uslužbenci MLO namesto venca na crrob Kaiserju Francu 700 din, glavne uprave DAPPS-a 1.340 din, ODPAD 3.534 din, KROJ 1. 880 din, podjetje za razdeljevanje filmov 1.235 din, centralne delavnice Gu-stroja 706 din. podružnica Izvršnega odbora OF Slovenije 1.724 din, hišniki 154 din. Delavski dom — KSS 2.055 din, odbor OF terena Koleziia 5.000 din in Rdeči križ IX. terena Kolodvor 5.000 dinarjev. Skupaj so torej zbrali 65.106 dinarjev. Rateče pri Zidanem mostu, 6. marca Delavci papirnice v Ratečah pri Zidanem mostu so se na sestanku obvezali za prostovoljno delo v tovarni in taiko prispevali za pomoč grškemu ljudstvu 8.584 din, Nameščenci te tovarne pa so prispevali 3.369 din. Idrija, 6, maTca Za pomoč grškemu ljudstvu so do sedaj darovali v Idriji: sindikalna podružnica upravno administrativne stroke 5.500 din. obnovitvene zadruge v Idriji 9.264 din, jašek rudnika »Borba« 4.867 din, zbiralnica rudnika 3.030 din, VIL rajon mesta Idrije 789 din in sindikalna podružnica cestnih delavcev 315 din. Akcija se nadaljuje. Škofja Loka, 6. marca Mestni odbor AFŽ v Škofji Lolki je na svoji seji 27. februarja zbral za grške rodoljube 2.200 din. Jesenice, 6. marca. V nabiralni akciji v pomoč grškemu demokratičnemu ljudstvu je prebivalstvo jeseniškega okraja dosedaj zbralo že 43.156 din, Od tega je prispevala jeseniška gimnazija 1.250 din, mestni kino 4.008 din in gasilska četa železarne Je-senice-Javornik 3.256 din, Zanimanje za akcijo je zajelo delavstvo vseh podjetij in gradilišč. Tako so se delavci na gradilišču pri Žirovnici obvezali, da bodo s prostovoljnim delom prispevali 20.000 din, posamezni sindikalni pododbori v železarni pa 60 prav tako sprejeli obvezo, da bodo dali svoj štiri-urni zaslužek za pomoč grškemu ljudstvu. Beograd, 6. marca V splitskem okraju so zbrali doslej 143.346 din za pomoč grškemu ljudstvu. Samo prebivalstvo primorskega Dolca je zbralo in izročilo okrajnemu odboru z* pomoč crrškemu ljudstvu 1.085 din, ljudstvo Srijana pa 11.827 diu, OSVAJAJMO SKRIVNOSTI TEHNIKE Zadnjič sem si ogledal oddelek za produkcijo kinoprojektorjev tovarne» Iskre«. _ Vstopil sem v prvo delavnico tega do včeraj nepremaganega dragocenega produkta naše industrije. Szz ... szz ... ... szz ... brenči jo av°lo pesem lepi mali vrtalni stroji, srednje velike stružnice, rezkalni stroji j® veliki brusilni stroji kot v začaranem »rogu, kateremu upravljajo ljudje z najeto pozornostjo kjer je važen vsak milimeter, stotinka milimetra. Vsi: mojstri, pomočniki in priučeni delavci imajo polne roke dela. »Hiteti je treba«, pravi višji tehnik, Tovariš Špler Franc, mlad srednje velik čovek s simpatičnim in polnim obrazom ve o tem mnogo povedati. On je vodja kinokonstrukcije in tako usmerja delo od samega začetka. Je absolvent elektrotehničnega oddelka ljubljanske univerze. »Trd je bil boi za projektor, pa smo ga le ukrotili«, mi razlaga s prizvokom trde resničnosti. »Saj ni bilo nobenih pravih temeljev, ko smo začeli pred kakima dvema letoma izdelovati načrte zanj.« Ko pripoveduje, moje oči venomer begajo k belemu velikanu, ki je zadal toliko muke Zdaj občudujem obločnico, vidim bobne, gledam električne dele in 1 Naš »novi kinoprojektor ki se ne da motiti, ko nadzoruje delo od vsega začetka. Pravkar nekaj razlaga drobnemu strugarju. »Hiteti moramo,« ponavlja kot v °pravičilo. »hiteti moramo, da ne bo zastoja in da dohitimo, kaT smo zamudili.< In hočeš nočeš, drugega ne moreš, kakor opazovati, kako teče delo izpod gibčnih !'°k. ki ukazujejo stroju. Kino produkcijska delavnica obdeluje stojala, bobne za filme in razne druge dele za kino-projektorje. Ti romajo v sosednjo delavnico, v kinomontažo. Vrata, ki vodijo v ta skrivnostni kot. So železna in zdi se ti, kakor da niso vrata. V tis imaš kot bi tu bil nekakšen tresor, zakladnica. In res ie nekako tako. Komaj prestopiš prag. se prvi mah ne spoznaš v prostrani kino kabini, ki se blešči v tajinstvenem polmraku. Šele ko se oči privadijo, osupneš in vshičen obstojiš pred našim novim izdelkom: kinoprojektorjem. Nov, bel in mogočen stoji . sredi kabine ta prvi izdelek kompli-CI.rane produkcije, Stojiš in gledaš, kot ?' ?ledal prikazen z drugega sveta. Na debelem, lepo oblikovanem podstavku toži kino mizica z veliko glavo, podprta s stebrom. Vanjo ie zaprta vsa učena in Omotana tehnika Človek niti misliti ne more, koliko ur, koliko dni in koliko mesecev so tekle naše mlade moči, da so Premagale srivnost tega mehanizma, ki vrti filme ljudem v zabavo in pouk. toliko in toliko drugih reči, ki spadajo zraven. Nismo imeli nikakršne Literature, niti najmanjših studii ne, »nadaljuje špiileir, »le nekaj prospektov — in to ie bilo vse.« — »Kako ste potem napravili to stvar? In v čem ie razlika med našim in inozemskim kino-projektorjem?« sem vprašal. — Imeli smo voljo, ki vse premaga,« je odgovoril in se kar nekam zaljubljeno ozrl na belega prvenca. »Študirali smo na tujih projektorjih in skicirali. Dejstvo mehanizma je pri inozemskih projektorjih skoraj enako, oblika ie popolnoma nova, naša.« Razložil mi ie vse po vrsti in ponosno dodal: »Tudi glavno preis-kušnjo je pred kratkim odlično prestal ...« Ko je to izrekel, je najbrže mislil na posebno komisijo, ki je bila prišla iz Beograda, da ji je kino projektor dokazal svojo sposobnost. špilerja so nekam poklicali, zato sem odšel še v kino-montažo, delavnico, kjer dobe ta čuda svojo končno obliko. Srednje vediika, zračna in svetla bela dvorana me ie sprejela vase. Po sredini so stale ko beli jezdeci, izdelani dolnji deli kino-projektrosvetnem področju. Udeleženci tečaja so se z gledališkimi strokovnjaki posvetovali tudi glede prostorov, ki so v načrtu zadružnega doma namenjeni za prosvetno delo. — Š. K. Ob zaključku dramatskega tečaja v Idriji Idrija, 6. marca Da bi se vase® nudilo čim več pomoči v kulturno-prosvetnem delu, je okrajni odsek za prosveto v Idriji organiziral dramaitski tečaj, ki se ga je udeležilo 24 slušateljev. Za praktično učenje so se tečajniki pripravljali na Borovo dramo »Raztrgane!«, ki so jo uprizorili ob zaključim tečaja. Uspeih uprizoritve je bil povsem zadovoljiv. Posebno dobro sta igrala tov. Jereb Ju- stina v vlogi Rutairice in Lapajne Franc v vlogi Rutarja. Uprizoritev kakor tudi tečaj sam nam dokazuje, da je taka pomoč vaškim dra-matskim družinam zelo potrebna, če hočemo dvigniti kultu,mo-proevetno delo na vasi. Tečaj je tudi dokazal, da je na deželi dovolj ljudi tudi za težja dramat-ska dela. Treba jih je le poiskati in jim dati potrebno pomoč. A. P. Okrajna pionirska prireditev v Sežani Sežana, 6. marca. 29. februarja j. Pripombe: 1 S to potezo začenja Botvinik borbo za središče. Reševski^ s svoje strani hoče oslabiti belemu položaj kmetov, kar bi mu prišlo v korist v končnici. Partija je zelo dinamična. Botvinik hoče odločiti partijo v srednji igri, Reševski zanaša na končnico. 2 Namen črnega je, da z manevri konjev izzove slabosti v Botvinikovi poziciji. Pevci nevskega zbora »CANKAR«! Nastopimo v nedeljo 7. marca ob 20. uri v Št, Vidu na akademiji AFŽ. Nastop v ponedeljek odpade. Odbor. * Odlična, daleč preračunana poteza. * Presenetljiva kombinacija. Jasno je, da čnni ne bo šel takoj jemat konja (zaradi c6—c7 z izgubo stolpa na a8), težko pa je bilo vnaprej videti nadaljnji razplet. 5 Na De6+ sledi Kh7 in beli bi ostal s stolpom manj. 8 Končni učinek kombinacije: beli ima za kvaliteto dva močna vezana kmeta, ki prineseta zmago. st o v. Tečajniki 50 se povzpeli po predhodnem pouku preko vzhodne stene s prestopom po zaledenelih stenah na vrh Grintovca. Tečaj je vodil inž Darko Dolar. Celjske alpiniste je vodil v tečaju na Korošici Uroš Zupančič. Na lažjih in težjih stenah Ojstrice, Škarij, Planjave in Dedca jih je seznanjal s plezalno tehniko. Osem mladih tečajnikov se je povzpelo po južnem poledenelm grebenu na Ojstrico, pod Babami na vrh Planjave in izvedlo prehod ledenega žleba v Dedcu. Jeseničani so pod vodstvom izvrstnega alpinista Krušiča priredili tečaj na Vršiču, katerega so se udeležili planinci iz raznih krajev Gorenjske. Za alpinista pa ni dovolj, da je samo dober plezalec, temveč mora obenem poznati V6e naloge gorske reševalne službe v najtežjih prilikah. Zato pa ne zadostuje, da je alpinist samo dober plezalec in smučar, ampak mora biti tudi dober tovariš. Alpinist lahko postane vsak član društva, toda predpogoj je, da kot plezalec izvede v enem letu sam ali v navezi 10 različnih plezalnih vzponov in sicer pet poleti in pet pozimi. V .alpinistični odsek 6e sprejemajo tudi člani, ki se ne bavijo intenzivno s plezanjem, pač pa se udejstvujejo v katerikoli znanstveni, kulturni ali socialno-gospodarski panogi, ki se nanaša na alpinizem. Preteklo leto je bil odziv mladine v vrste alpinistov in planincev sploh precej velik. Ne moremo pa žal reči to za člane sindikatov. Mnoge podružnice nimajo še referentov za planinstvo in alpinistiko. Planinsko alpinistično društvo Slovenije bo v letošnjem letu organiziralo s pomočjo referentov za planinstvo pri fizkulturnih aktivih več izletov in tečajev v gorskih predelih, ki so najprimernejši za 'oddih našega delovnega ljudstva. Kot v produkciji je postavljena petletka tudi za planinstvo in alpinistiko, ki predvideva do 1951. leta vzgojo 400 alpinistov. Že v mesecu marcu in aprilu bodo organizirala planinska in alpinistična društva več tečajev: Od 5. do 7. marca bo v Kamniški Bistrici oskrbniški tečaj. Ta tečaj je pomemben zato, da se bodo oskrbniki po vsej Sloveniji seznanili z najosnovnejšimi potrebami in znanjem, ki ga mora oskrbnik v planinski postojanki obvladati. Od 7. do 14. marca bo alpinistični odsek PAD Kamnik izvedel zimski plezalni tečaj. Alpinist mora obvladati zimsko in letno plezalno tehniko. Od 20. do 30. marca bo Alpinistični odsek PAD Jesenice izvedel smučarski plezalni in reševalni tečaj. Predpogoj za alpinista je, da je tudi dober smučar. PAD Ljubljana bo izvedlo od 11. do 14. aprila turni smuški tečaj čez Kredarico. V aprilu mesecu je v planinah najlepša smuka. Taka smuka pa zahteva od smučarja vso spretnost, smučarsko kot alpinistično. Od 18. do 25, aprila bo organizirala Gorska reševalna služba (GRS) Jesenice zimski reševalni tečaj. Za to službo morajo biti alpinisti sposobni, da v ledu in skalah znajo pravilno reševati. GorsJco-reševalni tečaj bo izvedla tudi GRS Bohinj. Ljubljanski alpinistični odsek bo izvedel visoko alpinistični izlet v Julijske alpe in Primorske gore. Namen naših tečajev in izvodov ie vzbuditi planincem ljubezen do gora in vzposobiti iz navdušenih obiskovalcev gora čim več dobrih im požrtvovalnih alpinistov. KRIŽANKA l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 24a 25 26 27 28 29 30 31 32 33 U 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 53a 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 I K 65 66 S Vodoravno: 1. FD Jugoslovanstke armade, 7. slovensko fizkuitumo društvo, 14. pokrajina ob Mrtvem morju, 15. živčni napad, 16. španski apolnik, 18. žensko ime. 20. e mik e, 21. vodna žival, 22. stročnica, 23. riževo žganje, 24a. osebni zaimek, 26. trčenje, 27.' pamet, 28. mesni izdelok, 30. kraj v Slov. Primorju, 33. kaizalni zaimek, 34. burka, 35. francoski dramatik (1639—1699), 38. žensko ime, 41. polet, 43. vrsta tkanine, 44. južni sadež, 46. okrajšava za moško ime. 48. Homerjev junak, 50. krajevni prislov, 51. francoski spalnik, 52. albanska denarna enota, 53a. reka v Turkestanu, 55. gora v Bolgariji. 56. podpredsednik Preaiidija Ljudske skupščine FLRJ, 57. vrsta, 58. gora na Koroškem, 60. veznik. 62. primorski medmet, 63. število, 64. reka v Armenija, 65. kraj na Krasu, 66, trtni nasad. Navpično: 1. staroslovanski bog, 2. moško ime, 3. plačilAi doba, 4. kratica za »tega meseca«, 5. del ust. 6. vrh v Julijskih Alpah. 8. nikalnica, 9. kratica za ljudski odbor, 10. nikalnica, 11. konica. 12. zdrobljen, 13. fizkulturnik, 15. učna ustanova. 16. doba. 17. del glave, 19. azijska država, 22. vrsta pesnitve, 23. tisti, ki se bavi s kakim delom nepoklicno, iz ljubezni, 24. gora v vzhodni Afriki, 25. južni sadež, 28. maščoba, 29. grški bog, 31. družinski član, 32. ale- ksandrijski filozof (4. stal.), 34... več, 36. kemični znak za kalcij, 37. njim (hrvat.), 39. igralna kairta, 40. dir. 42. ne poseduje, 44. vrsta naglasa, 45. vojaška akcija, 47. svod, 49. njim, 50. pod, 51. glasbilo, 53. zaioimba, 54. panj, 56. reka v Nemčiji, 57. divje govedo, 59, v morje štrleči kos zemlje, 61. vernik, 63. grška črka, 64. kratica za utežno enoto. REŠITEV KRIŽANKE od 29. februarja Vodoravno: 1. Capaijev, 8. Sahalin, 15. ebooiit, 16. Edo, 18. galica, 20. Alah, 21. Itaka. 23. tema, 15. A. F. (Anatole France), 27. tlaka, 30. arija, 32. pa, 33. srip, 35. iva, 36.bik, 38. ata, 39. mol, 40. morje, 42. nasad. 41. dveri, 46. Ante, 47. tok, 48. tim, 50. Eton, 52. tisa, 53. Samar, 55. Oleg, 57. Jo, 59. čelo, 60. roj, 61. oder, 62. Er, 63. osa, 65. ni 66. Bi-dev, 67. ES, 68. Ala, 69. seno. 71. ju, 73. črv, 74. in, 75. ELAS, 76. Alabama, 77.platina. Navpično: 1. če, 2. aba, 3. podt, 4. anali. 5. jih, 6. et, 7. Ala, 9. Ag. J O. hrt, 11. aleja, 12. Lima, 13. Ica, 14. na, 16 Eta, 17. Oka, 19. pasma, 21. Ika, 22 ara, 24. Kalin, 26. Front, 28. a ve, 29, Tisa, 31, itd., 32. porog, 34. prtič, 36 Bakarič, 37. Ratajev, 39. meter, 41. jesen, 42. nos, 43. dir, 45. Veles, 47. Talija, 49, Modena, 51. glosa. 54. modro, 56, trasa. 58. osel, 62. elan, 64. Ana, 68. ali, 70. Ob, 72. um. 74. il, 75. eU m V E ST l C Ji Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije obvešča: POPIS BLAGA ZA ZAJAMČENO PRESKRBO ZA TEKSTIL IN OBUTEV. Ker se dogaja ponekod, da okrajni magazini in okrajne poslovne zveze prepočasi dovažajo prejete količine blaga maloprodajni mreži, kljub temu, da je blago že na razpolago, odrejamo skrajne roke delitve v katerih mora vsa naša.maloprodajna mreža to delitev v tekočem mesecu začeti: 1. sladkor najkasneje od 10. marca dalje, 2. maščobe najkasneje od 15. marca dalje, 3. slanina najkasneje od 15. marca dalje in 4. pšenični zdrob najkasneje od 15. marca dalje. Te roke odrejamo vsled tega, da se ne bi ponavljali primeri, ko prejemajo potrošniki živila šele zadnje dni v mesecu. OBVESTILO. Da se prepreči nepravilna distribucija in razne napake v trgovini-, obveščamo prebivalstvo mest Ljubljane, Maribora, Celja, Jesenic, Trbovelj in Kranja, da obstojajo na sedežih zgoraj naštetih mestnih in okrajnih ljudskih odborov trgovinske inšpekcije, katere bodo od 8. marca 1.1. dalje sprejemale upravičene pritožbe potrošnikov. Vsi potrošniki naj se obračajo direktno na trgovinske inšpekcije v imenovanih mestih če ugotove, da se vrše napake pri razdeljevanju blaga, kot n. pr. nekulturna postrežba potrošnikov, nepravočasno razdeljevanje blaga, nepravilno tehtanje in merjenje blaga, nepravilna kategorizacija potrošnikov, nepravočasno razdeljevanje živilskih nakaznic, itd. Vse navedene in slične napake naj potrošniki javljajo trgovinskim inšpekcijam ustno, pismeno ali telefonično. V slučaju, če smatrajo potrošniki odgovor trgovinskih inšpekcij nezadovoljiv, naj se obrnejo pismeno na trgovinsko inšpekcijo ministrstva * za trgovino in preskrbo LRS. KORUZNI IZDELKI. Vsi potrošniki ne kupujejo vseh količin koruznih izdelkov, ki jim pripadajo na živilske nakaznice. Na ta način ostane malo-prodajalcem zaloga koruznih izdelkov, katere morajo tedensko prijavljati rajonskim oziroma okrajnim ljudskim odborom. Malo-prodajalcem strogo naročamo, da ne smejo s temi količinami v nobenem primeru razpolagati oziroma jih deliti drugim potrošnikom. Mestni in okrajni ljudski odbori morajo voditi o teh količinah posebno evidenco in do konca meseca pri obračunu ponovno obremeniti maloprodajalce za te količine. Nadzor nad izvajanjem teh predpisov opravljajo trgovinske inšpekcije. PRODAJA TOBAKA IN VŽIGALIC. V smislu odredb zvezne vlade o prodaji industrijskih izdelkov kmetom-pridelovalcem na odkupne bone, bodo kmetijske zadruge, ki so upravičene do prodaje tobaka in vžigalic, lahko prodajale te predmete samo po nižjih cenah na odkupne bone. Prodajo tobaka in vžigalic po višjih cenah pa zadruge ne morejo vršiti. Ker je kontingent tobaka in vžigalic, ki je dodeljen posameznemu okraju, namenjen za kritje potreb vsega prebivalstva v okraju, morajo okrajni ljudski odbori nemudoma odrediti kateri d&l se uporabi za vezano prodajo po nižjih cenah in koliko tobaka in vžigalic odpade za prodajo po višjih cenah. V okviru prvega kontingenta bodo okrajni ljudski odbori nato odobravali naročila okrajne poslovne zveze in kmetijskih zadrug ter bo okrajno invalidsko podjetje izvrševalo naročene in odobrene dobave. POPIS BLAGA ZA ZAJAMČENO PRESKRBO ZA TEKSTIL IN OBUTEV Pozivamo vsa državna trgovska podjetja (okrajne magazine, delavske preskrbovalni-ce, industrijske prodajalnice), delavsko-na-meščenske potrošniške zadruge in privatne trgovine ,da dne 10. marca t. 1. pričnejo s popisom industrijskega blaga zagotovljene preskrbe t. j., tekstilnega blaga in obutve. Topiš mora biti v vseh podjetjih končan do 12. marca 1.1. ter popisi v enem izvodu dostavljeni okrajnemu ljudskemu odboru najkasneje dne 13. marca 1.1. Zaznamovanje kosovnih pošiljk pri predaji železnici za prevoz Opozarjamo podjetja, urade, ustanove in vse ostale, ki predajajo železnici kosovne pošiljko za prevoz, da mora pošiljatelj po novo uvedenih predpisih Uredbo o prevozu potnikov, prtljage in blaga po žeJeanici, ki veljajo od 1. februarja 1948 dalje, zaznamovati vsak posamezen kos za prevoz predane kosovne pošiljke s popolnim in natančnim naslovom prejemnika in z imenom namembne železniško postaje. Razen z naslovom prejemnika, sme pošiljatelj zaznamovati posamezne koso tudi še z znaki ali črkami in številkami, pri čemer je pa treba uporabljati predvsem črke. Stare napise in nalepnice mora pošiljatelj tako prečrtati, da je vsaka zamenjava izključena, ali jih pa mora s kosov odstraniti. Zaznamovanje kosov pa mora biti tako, da se ne moro odstraniti drugače kakor s silo ter naj zato pošiljatelji uporabljajo za tako zaznamovanje kosov tablice ali priveske iz trdne snovi, kakor so kartoni, krpe, pločevina les itd., na katerih je treba napisati naslov in namembno postajo, kakor tudi še morebitne druge znake s trajno barvo. Zato se no smejo uporabljati navadne nalepnice iz papirja. Ker brez opisanega zaznamovanja postaje ne smejo prevzemati kosovnega blaga za prevoz, priporočamo vsem uporabnikom Železnice, da upoštevajo gornja navodila, ker bodo sicer morali vračati s postaj vsako nozaznamovano ali samo pomanjkljivo zaznamovano kosovno pošiljko. Generalna direkcija železnic. Krvodajalci! POZIV ZAVODA ZA TRANSFUZIJO KRVI! V torek, sredo In četrtek naj se Javijo v zavodu ob 8, uri dajalci krvi krvnih skupin O, Ii in AB, ki so dali kri pred 1 in pol ali vež meseci in jo žele zopet dati, ter tisti tovariSi-ce, ki žele prvič dati kri (stari morajo biti najmanj 21 let). Ne zajtrkujte mastno (lahko črno kavo, daj in kruh). Opozarjamo, da se javljajo samo zdrave osebe. Dajalcem krvi z dežele povrnemo stroške za vožnjo po železnici v obe smeri (skupaj do 150 din), na idliodni postaji ne vzeti povratnih kart, ker moramo vozovnice priključiti potnemu računu. Dajalcu krvi pripadajo posebni dodatki predvideni od Ministrstva za trgovino jn preskrbo, ter izplačilo 1.50 din z a vsak ccm odvzete krvi Naprošamo posobno Krupo O, da se v čimvečjem številu odzove. Zavod za transfuzijo krvi Klinične bolnice — vliod za Ljubljanico od Ambrož, mostu Blago se popisuje po planski nomenklaturi (po brošuri zveznega ministrstva trgovine in preskrbe), po osnovnih skupinah, kakor je veljalo za letno inventuro toda le za predmete, ki po zvezni odločbi štev. 1183 z dne 10. II. 1948. o določitvi predmetov in količin, spadajo v zvezno zagotovljeno preskrbo Ur. 1. štev. 12 z dne 11. II. 1948) in sicer po količini v trgovskih enotah mere, vrednosti točk in denarni vrednosti (vrednost točk po odločbi v Ur. 1. FLRJ štev. 12 od 11. II. 1948). Popisati se mora vse blago (tekstil, obutev), ki je bilo dobavljeno po planu in izven plana za leto 1947 in leto 1948 in se nahaja 8e na zalogi v maloprodajalnah in centralah omenjenih podjetij po nizkih em,i> nih cenah. Podjetja morajo dostavljati okrajnim ljudskim odborom zbirne popise za vse svoje poslovalnice na območju svojega okraja oziroma MLO-a in zaloge central teh podjetij. Okrajni ljudski odbori morajo najkasneje do 16. marca 1.1. dostaviti zbirne popise po zgoraj zahtevanih podatkih ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS. Za kmetijske zadruge to navodilo ne velja, pač pa velja za delavsko-nameščenske potrošniške zadruge, ki se ne bodo bavile s prodajo blaga po vezanih cenah. Okrajne zadružne poslovne zveze, ki imajo še včlanjene delavsko-nameščenske zadruge, naj popis blaga javijo OLO-jem in MLO-jem po tem navodilu samo za delavsko-nameščenske zadruge. Opozarjamo, da je začetek prodaje industrijskega blaga za zagotovljeno preskrbo odvisen od pravočasno izvedenega popisa in strogega izvajanja gornjih rokov. * Opozarjamo podjetja, ki prodajajo blago za garantirano preskrbo skupno z blagom prostega trga po višjfh cenah, vse v enem lokalu, da morajo blago prostega trga prodajati v ločenih prostorih, od prostorov, kjer se prodaja blago za zagotovljeno preskrbo. * Nove potrošniške nakaznice za tekstilno blago im obutev stopijo v veljavo dne 1. marca 1948 tako, da je prvo četrtletje mesec marec, april in maj. Celotna nakaznica pa velja do 28. februarja 1949. (Iz pisarne MTP.) KONFERENCA OKRAJNIH UPRAV ZA ODKUP ObveSčaroo okrajne uprave za odkup, da bodo v torek, 9. marca 1.1. ob 10. url dopoldne konference na sedežih naslednjih okrajev: OLO Maribor-okoli ca, za vse okraje bivšega mariborskega okrožja, MLO Oelje-mesto, za vso okraje bivšega celjskega okrožja, MLO Ljubljana-mesto, za vse okraje bivšega ljubljanskega in novomeškega okrožja. OLO Postojna, za vse okraje Slovenskega primorja. Navedeni OLO oziroma MLO naj pripravijo za konferenco primerne prostore. Konference se morajo sigurno udeležiti načelniki uprav za odkup okrajnih ljudskih odborov, kjer bodo prejeli navodila za vezano prodajo ter vsa podrobna navodila v zvezi s poslovanjem v vezani trga vini. — Iz pisarne MTP. POZIV VSEM MALOPRODAJALCEM RACIONIRANIH ŽIVIL 1 'MBO v—. oddelek za trgovino in presikrbo v Ljubljani _ po®iva_ vse razdeljevalce ra-c ioni ranili živil državnega, zadružnega in privatnega sektorja, da oddajo »Ekonomu« ¥LC* v Ljubljani, Tyrševa c. št. 14 (na dvorišču gost. obrata Na-Na) 8. in 9. marca . ,oc^ 8—-12 in od 15—18 ure vse zaloge ostankov testenin, ješprenja, kosmičev, bele moke, soje moke in Unrra hrane (vse vrste konzervi). Maloprodajaicl, ki so prejeli od trgovskega podjetja »Prehrana« MLO testenine, da jih prodajajo namesto krušne moke. Jim testenin ni treba oddati. Oddaja zgoraj navedenih živil je obvea-na tudi za najmanjše količine in bodo oni, ki ne bodo oddali živil v določenem roku, klicani na odgovor. POZIV VSEM ULIČNIM POVERJENIKOM ZA ŽIVILSKE NAKAZNICE MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani poziva vse ulične poverjenike za živilske nakaznice, da zanesljivo prevzamejo na pristojnem RLO KLO potrošniške nakaznice TD za mesec marec v nede-11«.. marca od 8—10 ure, ker jih potrošniki potrebujejo za nakup mesa v ponedeljek, 8. marca. DNEVNE VESTI Vsi minerji mladinci naj se zglase v torek, 9. III. ob 17. uri na Mestnem odboru LMS, Ljubljana., Cigaletova 3. — MO LMS. Zdravniško dežurno službo opravlja v nedeljo, 7. t. m. do ponedeljka 8. t. m. do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Mavri-eij Rus, Bleivveisova c. 15, tel. St. 21-35. KONCERTI Koncert poljske sopranistke Olge Lada, določen za sredo, 10. marca — je odpovedan. 884 Simfonični koncert za mladino ljubljanskih srednjih šol bo v torek, 9. marca ob pol 19. uri v Unionu. Spored: Mozart: Čarobna piščal, predigra, Čajkovski: V. Simfonija, Gotovac: Simfonijsko kolo. Uvodno in pojasnilno besedo ima dr. Valens Vodušek. Izvaja orkester Slovenske filharmonije. dirigent Samo Hubad. Vstopnice na zavodih in v knjigarni. 884 V Starem trgu pri Ložu in na Rakeku sta danes dve prireditvi ljubljanske koncertne poslovalnice, spored izvajajo Sindikalni kvintet, ljubljanski operni pevci in recitatorji ter Frane Milčinski-Ježek. 884 V petek, 12. marca bo ob 20. uri v Fil-harmoniji simfonični koncert na korist demokratičnega grškega ljudstva. Dirigent Jakov Cipci bo izvajal z orkestrom Slovenske filharmonije: Mendelssohn: Sen kresne noči, Liszt: Koncert za klavir in orkester, solis-t Bojan Adamič, Dvorak: V simfonija. (Iz Novega sveta). Vstopnico v Knjigarni muzikalij. 884 m:a ■ ■ KINO LJUBLJANA, UNION: Ameriški film »Veliki diktator«. Predstave izjemoma samo danes ob 15 in 17 uri. Matineja ob 10 url! MOSKVA: Sovjetski film »Lermontov«, tednik. SLOGA : Sovjetski film »Nasredin v Buhari«. tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. KODELJEVO: Ameriški film »Bruca v Oxfordu«, tednik. — Predstave ob 15, 17 in 19 uri. ŠIŠKA: Francoski film »Seme v vetru«, tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20 uri. MARIBOR, ESPLANADE: Sovjetski film »Morski bataljon«, tednik. GRAJSKI: Jugoslovanski umetniški film »To ljudstvo bo živelo«, tednik. CELJE, METROPOL: Ameriški film »Miši in ljudje« tednik. DOM: Francoski film »Kapetan Frakaa«, tednik. KRANJ, MESTNI: Sovj. barvni film »Parada 1 maja v Moskvi 1947«, tednik. PTUJ: Sovjetski film »Najdenček«, tednik. SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA Dram.j — Ljubljana Nedelja, 7 ob 15: Nu5i6: »Gosua ministrica« Izven Ob 20: Cervantes: »Štiri med igre« Izven Sreda 10. ob 20: Nušič: Gospa ministrica«. Red LŠM Petek, 12 ob 20: Cervantes: »Štiri med- igre«. Red E Drama pripravlja Shakespeare,ievo tragedijo »Hamlet« v režiji dr. Branka Ga velle in v inscenaciji Vladimirja Žedrra-skega. Premier« bo 14. t. m. Opera - Ljubljana Nedelja, 7. marca ob 15: Massenet: »Ma-non«. Izven. Ponedeljek, 8 ob 19.30: Polič: »Mati Jugo-. vičev«. Za proslav® ženskega dne Za ključena predstava za AFŽ. P A D I O Ljubljana Mariboi id Slov Primorje DNEVNI SPORED ZA NEDELJO 7 III. 8.00 Igra godba na pihala »Doma Jugoslovanske armade« — 8.30 Napoved 6asa, poročila, objava sporeda in vremonska napoved — 8 4r' Lahka glasba — 9.00 Slovenska umetnost v besedi in glasbi. Pesmi Srečka Kosovela — Sodelujejo: ^ L. M. Škerjanc, Uroš, Prevoršek, Srečko Zalokar in Jelka Suhadolnik i-n člana ^NG — Mira Danilova in Stane Sever — 10.00 Dopol- danski simfonični koncert — 11-00 Plesi iz Galante — 11.15 Pesmi in r>lesi slovanskih narodov — 11.45 Sovjetska in ^eška lahka glasba — 12.10 Koncert sopranistke Nade VHmar, pr« klaviriu L. M. Škerjanc — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 13.00 Pol ure za naše najmlajše poslušalce. Dr. Frane Milčinski: Jurko išče strahu. Bere Frane Milčinski — 13.30 Kar si kdo želi — 14.30 Napoved časa in uoročila ter objava večernega sporeda — 14.45 Slovenske narodne poje Andrej Jarc, spremlja A. Stanko — 15.00 Oddaja za nodeželje — Predavanja: Politični pregled zadnjega tedna — O pomladni setvi — Gradnja zadružnih domov — Položaj kmeta v Turčiji — Kmečka dela v mesecu marcu — Tehnika v kmetijstvu — Rak na sadnem drevju — Vloga mladine pri zatiranju živalskih kužnih bolezni — Žena in zadružništvo — Odlomek iz Jurčičevega romana 'Deseti brat« — Ruski tečaj (22 lekcija) Vmes igra Vaški kvintet in skladbe francoskih ter italijanskih skladateljev izvaja violinist S. Zalokar, pri klavirju Jelka Suhadolnik — 18.30 Koncert čelista Bogomila Čehovina, pri klavirju B. Adamič — 19 00 Radijski dnevnik — 19.10 Poje zbor -Srečko Kosovel« — 19.30 Napoved časa in poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 20.00 Prenos svečane proslave .mednarodnega ženskega dne 8. III. iz Velike unionske dvorane v Ljubljani — 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje Beograd — 22.15 Dva Straussova valčka — 22.30 Plesna glasba. OBVESTILO Obveščamo vse rajonske in krajevne odbore ZVEZE BORCEV, da so prostori Zveze borcev za mesto Ljubljana v Cigaletovi ul. 3-1., soba 10 in je uvedena dežurna služba od 17.—19. ure vsak dan. PROSVETNO DRUŠTVO VRABČE pošta ŠT. VID PRI VIPAVI kupi HARMONIJ v dobrem stanju. — Ponudbe na gornji naslov Tovarna usnja Slovenjgradec kupi takoj I ELEKTRIČNO SIRENO (220W) 1 kompl. garnituro KLJUČAVNIČARSKIH KLJUČEV »!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ V SLUŽBO SPREJMEMO: 1 strojepisko 2 pisarniški moči Nastop takoj ali s 1. aprilom 1948 Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na naslov: Gospodarska podjetja MLO, Slovenjgradec. TOVARNA USNJA IN JERMEN SLOVENJGRADEC potrebuje za takojšen nastop 3 pisarniške moči (tudi začetnike) 1 strojepisko(pisca) 2 usnjarska pomočnika HRANA ZASIGURANA V OBRATNI MENZI! Sreda, 10. ob 19.30: M. Kozina: »Ekvinokcij«. Red D. Četrtek, 11. ob 19.30: Bizet: »Carmen«. Red C. Sobota. 13. ob 19.30: Janaček: »Jenufa«. Red B. Opera — Maribor Ponedeljek, 8. marca ob 20: Baletni večer. Predstava v korist gledališkega sindikata. Izven. Torek 9. marca ob 20: Žižek: »Vsemu nav-klji*;i«. Red A. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE \lestn) dom Nedelja, 7 .marca ob 16: B. Nušič: »Gospa ministrica« popoldanska predstava. V Šentjakobskem gledališču bo v nedeljo, 7. marca ob 16 popoldanska uprizoritev Nušičeve komedije »Gospa ministrica« v običajni zasedbi. Predprodaja vstopnic v nedeljo pri dne\Tii blagajni v Mestnem domu od 10—12 ter 1 uro ored začetkom. PREŠERNOVO Ul.EDA LISCE - KRANJ Nedelja. 7 ob 15 in 20: Jurčič: »Deseti brat« Gostovanje v Tržiču SINDIKALNO GLEDALIŠČE ZABUKOVCA Nedelja, 7. marca ob 15.30 in 20 gostovanje na Dobrni: Valentin Ratajev: veseloigra Milijon težav« Večerna oredstava ie zaključena za tamkajšnje tečajnike Nedelja, 14 marca ob 15.30 gostovanje v Sv. Pavlu pri Preboldu: Valentin Kata-jev: »Milijon težav«. MALI OOLAtl PRODAM umetniško rezljano bosansko mizico s štirimi stolčki in dvema stojaloma Ogled od 13—15 n 18—20 are. Koroška 12a (II. nad. Fondove hiše) Černe. STIRICEVNI RADIO »ORION« naprodaj. Ogled od 12—16 ure v Jarnikovi ulici 6, Bežigrad (pri stari progi) STROJ ZA IZDELOVANJE SLADOLEDA — električen v dobrem stanju, kupimo. Uprava invalidskih oodjetij, Ljubljana, Gosposvetska c. 2-1. 12 UPRAVA INVALIDSKIH GOSPODAR SKIH PODJETIJ Ljubljana. Gosposvetska c 2-1 stalno kupuje raznovrstno orodje in stroje za izpopolnitev svojih podjetij. V poštev pridejo mizarski univerzalni stroji frazkarji kombinirani ali posamezni tračne žage. vrtalni stroji, stružnice za les in kovine, aparati za lotanje tračnih žag čevljarski in krojaški stroji, razni stroji za mehanične delavnice, elektromotorji itd 13 VEČJE ŠTEVILO OSEB, ki bi delale na odkupu sadja iščemo. Pismene ponudbe poslati na personalni oddelek Republiške poslovne zveze v Ljubljani, Miklošičeva 6. <,00 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme dvočlanska družina. Penea, Ljubljana, Ma-sarykova 44-11 Zglasiti se od 13—14 ure. HLAPCA H KONJEM, tudi starejšega, takoj sprejmem Hrana zagotovljena, plača po dogovoru. Naslov v (»glasnem oddelku »Ljudske pravice« pod št. 892 TRGOVSKE POSLOVODJE. POMOČNIKE IN POMOČNICE išče za takojšen nastop trgovsko podjetje MLO »Prehrana«, Tyr-seva c. 15. Javiti se na gornji naslov. DVE TRGOVSKI POSLOVODKI špecerijske stroke, takoj sprejme Mestno trgovsko podjetje »Preskrba«, Kranj. 650 MOŠKEGA ALI ŽENSKO dvakrat tedensko po nekaj ur za hišna dela sprejmem. Naslov v podružnici »Ljudske pravice«, Maribor. 613 KNJIGOVODJO(-kinJo) za nekaj ur dnevno sprejmemo. Ponudbe na oglasni odd. »Ljudske pravice« pod »Izvežbana moč«. POIZVEDBA. Močilnik Bogdan, roj. 10. feb. 1916 v Mežici, je bil odpeljan nov. 1943 v Dachau in od tam posJan v nemško vojsko v Innsbruck spomladi 1944, avgusta istega leta pa na fronto v Karpatih (Sedmograško) od koder je pisal zadnje pismo 21. sept. 1944. Ker je bilo z njim več prisilno mobiliziranih slov. fantov in se je možno kateri od teh stcč-no vrnil in mojega sina poznal, prosim, da mi sporoči na naslov: Rozalija Močilnik, rud. upokojenka, Mežica, Takraj Meže 50. Stroške rada povrnem. 873 Šoferla za osebni avtomobil takoj sprejme UPRAVA .LJUDSKE PRAVICE«, Ljubljana, Kopitarjeva 2 PODRUŽNICA »LDUDSKE PRAVICE« IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« MARIBOR potrebuje za raznašanje lista RAZNAŠALKE za razne predele mesta. Nastop takoj ali 1. aprila t. I. Strojarje in pomožne delavce sprejme takoj TOVARNA USNJA ŠMARTNO PRI LITIJI DELAVNICA DRZ. ŽELEZNIC, MARIBOR — sprejme v službo 100 ključavničarjev 50 kovačev 30 strugarjev 10 električarjev 200 pomožnih delavcev (delavk) Sposobni ključavničarji morejo postati po 2-letni železniški praksi strojevodje ali’ pregledniki' vozov. Kolkovane prošnje se sprejemajo v personalnem oddelku delavnice drž. železnic, Maribor, do najpozneje 31. marca 1948 DIREKCIJA ZA GOZDNO GOSPODARSTVO PRI REPUBLIŠKI POSLOVNI ZVEZI NPZ LR SLOVENIJE se ie preselila iz Gajeve ulice št. 9 na Miklošičevo cesto 6-11. Telefonske štev.: 20-21, 36-05, 52-12; int, 10 Prijavljanje za načrtno prevažanje po morju V MESECU APRILU 1948 Pozivamo vse civilne in vojaške ustanove, podjetja in posameznike, da zaradi načrtnega prevoza po morju prijavijo svoje tovore za mesec april 1948 do 18. marca letos Za prevoz in razvoz blaga vzdolž naše obale na Jadranu: Jadranski pomorski agenciji, Rijeka, Obala Jugoslovanske mornarice 8, telefon 50 Za vse prevoze v tujino: Jugoslovanski pomorski agenciji, Beograd, Knez Mi-hajlova ulica 31 telefon 20-753. Prijave morajo biti popolne, jasne in predpisno taksirane po zakonu o taksah ter vsebovati te-le podatke: 1. Naziv in naslov pošiljatelja. 2. Vrsto tovorov. 3. Količino tovorov. 4. Luko vkrcanja. 5. Luko izkrcanja, 6. Naziv in naslov prejemnika. 7. Datum, kdaj je tovor na razpolago za vkrcanje 8 Ali je treba vso količino prepeljati naenkrat ali v več partijah. 9. Pri izvozu blaga je treba navesti, od kod blago prihaja v luko vkrcanja. 10, Pri uvozu blaga je treba navesti, kam gre blago po izkrcanju in ime vkrcatelja v luki vkrcanja Opomba. Navedite podatke glede tovora, n. pr. način pakiranja, kolikšna je kubična prostornina enotonske teže, pri k oso-vnem blagu prijavite točno težo in število komadov nad en o tonsko težo, ali je tovor nevaren, pokvarljiv, njegov obseg in vse ostalo, kar je potrebno za varnost prevoza blaga. Interesente opozarjamo, da se točno držijo gornjih navodil in roka ter navedejo točen datum, kdaj jim je ladijski prostor potreben, kajti v nasprotnem primeru prijave ne bodo sprejete v prevozni načrt za mesec april 1948. Strank ne bomo pos.mič obveščali ali je njihov tovor sprejet v prevozni načrt, ampak naj se same interesirajo v začetku aprila 1948 pri agenciji, kjer so vložile prijave za prevoz. Tovore, ki so bili prijavljeni za mesec marec, a niso bili izpolnjeni iz kakršnega koli razloga v dotičnem mesecu, je treba ponovno prijaviti za naknadni prevoz v sledečem mesecu. Poleg tega opozarjamo stranke, da bodo nosile vse posledice, v kolikor ne bodo imele na razpolago tovora, ki je bil prijavljen v prevoznem načrtu. Ministrstvo pomorstva FLRJ Generalna direkcija trgovske mornarice Rijeka Za vedno smo izgubili našo zlato, nepozabno Marjetico-Metko Nučič Trupelce naše zlate Marjetice leži v kapelici sv. Ahaca na Zalah. Pogreb bo danes 7. marca ob 16.30, uri izpred viške cerkve na viško pokopališče Žalujoči: Danica, mamica; Anton, očka; Franc in Julka Slabe, stari očka in mama ter ostalo sorodstvo Dne 4. marca 1948 nas je zapustil nad vse dobri mož in ljubi očka IVAN ROBNIK šolski upravitelj v pokoju, bivši upravitelj Dijaškega doma Pogreb bo v nedeljo 7. marca ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju, kjer se bomo tiho poslovili od njega. Po želji pokojnika prosimo, da se namesto vencev daruje za Dijaški dom in revne dijake. Maribor, dne 5. marca 1948, Žalujoča žena, otroci in sorodstvo MINISTRSTVO ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO razpisuje vpis v šestmesečni tečaj za desinfekiorje Pogoj za sprejem: dovršena osnovna šo-la, starost od 18 do 26 let. Prošnji, kolkovani z 10 din, je treba priložiti še zadnje šolsko spričevalo, rojstni Ust, življenjepis in potrdilo o vpisu v volivni imenik. — Rok za vlaganje prošenj je do 31. marca 1948, — Prošnje se vlagajo na Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, Ljubljana, Sv, Petra cesta 2 — oddelek za strokovno šolstvo, kjer se dobe tudi vse informacije Pravkar je izšla v založbi »MLADINSKE KNJIGE« fl.B.Fadejev: MUHA GARDO PREVOD J. ZUPANČIČA - ILUSTRACIJE V. ŠČEGLOVA OPREMA ING. ARH. J. OMAHNA Strani 600. — Cena: polplatno 120.— din, celo platno 135.— din EPOPEJA O JUNAŠTVU SOVJETSKE MLADINE ENO NAJMOČNEJŠIH IN NAJBOLJ ČITANIH DEL POVOJNEGA SOVJETSKEGA SLOVSTVA Izšlo tudi v posebni jubilejni izdaji najboljših sovjetskih pisateljev POZIVAMO vse poslovne zveze, kakor tudi vsa druga trg. podjetja da naročajo keramične izdelke za gospodinjstvo pismeno v tovarni po vezanih in višjih cenah Naročila sprejemamo v kilogramih oz. tonah. Pri naročilu navesti Narodno banko in it. tek, računa zaradi virmanskega obračunavanja. KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE pošta in postaja Petrovče MINISTRSTVO ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO LRS razpisuje NATEČAJ za vpis v enoletni tečaj za kirurške instrumentarke Pogoji za sprejem: 1. Starost od 17—25 let; 2 po možnosti dovršena nižja srednja šola; 3. politična neoporečnost. Stroške oskrbe za čas šolanja bo nosilo Ministrstvo za ljud, zdravstvo. Z 10 din kolkovani prošnji, naslovljeni na Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, oddelek za strokovno šolstvo, Ljubljana, Sv, Petra cesta 2, je priložiti še sledeče priloge: rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, lastnoročno pisan življenjepis, potrdilo o vpisu v volivni imenik. Rok za vložitev prošenj je do 15 marca 1948. NE POZABI DA BO ŽREBANJE n. RAZR 8 KOLA DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE 9. marca t. I. SE VEDNO Sl LAHKO NABAVIŠ SREČKE! Premija bo 300.000 din, vrednost vseh dobitkov pa 2,024.000 din Cena ‘A srečki je 100 — din l/» 200 — din, */, 400— din ____________________ Tuka) odrežitel _________________ Invalidsko podjetje Kolektura srečk za Slovenijo Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5 Naročam za 0 razi 8 kola: ---------------------—— četrtinskih »rečk po 100 — din _____________________ ■■■■ polovičnih srečk po 200 din celih srečk po 400.— din in Vam bom njihovo vrednost poslal po prejemu srečk * Vašo čekovno položnico takoj, vsekakor pa pred pričetkom žrebanja Ime in priimek: ---------- Kraj in zadnja pošta: Ulica in hišna 4t -------- Pišite čitljivo tn pošljite v kuverti na naslov: Invalidsko podjetje Kolektura srečk za Slovenijo LJUBLJANA, TAVČARJEVA ULICA 5 Telefon 47-74 Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredništv*! Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2 — lelefon uredništva in uprave: 52-61 in 52-65, -* Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oglasnega oddelk* 36-85. — Ste v. ček. rač, 6-90601-01