Stev. 36 TRST, soboto 5. februvarja I9IO Tečaj XXXV, IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ste*, se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnak v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št- Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 s-t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - PlaČijivo in utoŽljivo v Trstu. ------- - Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko- F edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozir.t. ■aroonina na nedeljsko Izdan j« „EDIVOBTI" stan*: z« oeU Uto Kron S'20, za pol leta Kron a-0O. Vsi dopisi naj &e pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljat! n:i upravo li^ta UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Nsrodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica —— - Giorgio Galatti štev. 18. — PoItno-hranitnKni račun št. 841652. TELEFON št. 11-57. BRZOJfiUNE UE5TI. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. GRADEC 4. Deželni glavar grof Attems je o tvoril sejo ob 1030 predpol. V nadaljevanju razprave o proračunu je naprej govoril posl. Osmec (slov. kat. stranka). Govoril je slovenski, a kmalu potem, ko je začel govoriti, ga je posl. Negri (nemški nacijonalec) prekinil z mejklicem, češ, da govornik ne govori k stvari. (Protestni klici pri Slovencih). Govornik ie govoril tri četrt ure in je potem v nemškem jeziku stavil svoj premi-njevaini predlog, ki je bil dovoljno podpiran. Deželni glavarje nato prekinil razpravo. Namestnik grof Clary je odgovoril na interpelacije. Zaključek seje ob 12. uri opoludne. Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpold. Milovanovič pri Aehrenthalu. DUNAJ 4. „Polit. Korresp." poroča: Srbski minister za unanje stvari dr. Milovanovič je posetil grofa Aehrenthala. Milovanovič odpotuje jutri v Beligrad. Nadvojvoda Fran Ferdinand ne pojde v Petrograd. DUNAJ 4. Vest, ki jo je priobčil neki ruski list o potovanju nadvojvode Frana Ferdinanda v Petrograd, ne odgovarja resnici. Ban Rauch se poslovlja. BUDIMPEŠTA 4. (Ogr. biro) Ban ba-ror Rauch je danes predpoludne dospel v Budimpešto in je posetil ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja, da mu je poročal o včerajšnji avdijenci pri cesarju. Baron Rauch odpotuje danes v Zagreb in se jutri poslovi od njemu podrejenih uradnikov. Novi ban in novi minister za Hrvatsko. BUDIMPEŠTA 4. Kakor se govori, bo v kratkem imenovan banom bivši minister za Hrvatsko Nikolaj pl. Tomašič, ministrom za Hrvatsko pa bivši ban dr. Rakodszay. BUDIMPEŠTA 4. Kakor je zvedel ogr. biro, odpošlje ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary še danes na cesarjevo kabinetno pisarno spise, tičoče se odstopa bana barona Raucha ,in imenovanja Nikolaja Tomašiča banom. Čim dospejo spisi nazaj, odpotuje Tomašič na Dunaj, da bo zaprisežen. O imenovanju ministra za Hrvatsko ni doslej še ničesar veljavnega določeno. Krečansko vprašanje. CARIGRAD 4. Listi poročajo, da je ministerski svet vzel na znanje pomirjevalni odgovor vlasti na zadnje korake porte glede krečanskega vprašanja. Po tem odgovoru so zaščitne vlasti sklenile varovati pravice Turčije in zopet zasesti Kreto, ako odpošljejo Krečani poslance v Atene. — „Jeni" in „ Tanin u menita, da bo Turčija dober sosed Grkov, dokler bo vedenje Grške korektno. Grška. ATENE 4. Določeno je, da se narodna skupščina ne sestane pred mesecem decem- brom tega leta. Sodi se, da se tozadevno kraljevo poročilo razglasi še le začetkom meseca marca. — Angleška eskadra v grških vodah. LONDON 4. Reuterjev biro poroča iz Malte od 3. t. m.: Le en križar je odplul v faleronski zaliv pri Pireju. Eskadra se je podala v Platejo pri Patrasu. Počaščenje Peary-ja. WASHINGTON 4. Senator Hale bo v senatu predlagal, da se imenuje kontreadmi-ralom raziskovalec severnega tečaja Pe-ary-a. Deželnozborske volitve na Finskem. HELSINGFORS 4. Glasom vesti došlih v minoli noči iz vse Finske o deželnozbor-skih volitvah je dobila švedska ljudska stranka 7320, Mladofinci 12.235, Starofinci 15.532, socijalni demokratje 22.941 in agrarci 2471 glasov. _ Avstrija, Rusija in Nemčija. Vprašanje sporazuma med Rusijo in Avstrijo je na dnevnem redu. Ruski listi so večinoma precej skeptični, ali pa izražajo mnenje, da Rusija ne potrebuje nikakega1 sporazuma z Avstrijo, posebno pa, da Rusija lahko zasleduje na Balkanu svoje interese tudi brez Avstrije. Ugledni ruski list „Novoje Vremja" piše, da to ni drugo, nego nov poskus Aehrenthala, ki bi hotel dokazati vladarju in delegacijam, da zamore on ne le izvršiti aneksijo Bosne in Hercegovine in ponižati Srbijo, ampak da zamore pri vsem tem dovesti tudi še do sporazumljenja z Rusijo. Rusija da je vedno pripravljena za sporazum z Avstrijo, s katero se ni še nikdar vojskovala in v kateri je večina prebivalstva slovanskega; vendar bi pa to storiia le po predhodnem sporazumi jen) u s svojo zaveznico Francijo in s spoprijateljeno Anglijo. Sporazum bi torej dobil mednaroden značaj. Iz tega torej sledi, da vprašanje napetih odnošajev, ki vladajo med Avstrijo in Rusijo, ni samo vprašanje, ki se tiče teh dveh držav samih, ampak vprašanje mednarodnega pomena. Kakor daljna naravna posledica temu bi bila, da bi se tudi Avstrija zamogla pogajati z Rusijo le sporazumno z Nemčijo. Smo torej pri tem, da je vprašanje nesporazumljenja ali sporazumljenja med Rusijo in našo monarhijo vprašanje vseh evropskih velesil. Zato je pa sporazum tudi veliko težji, nego bi si to kdo mislil. Tudi če bi Francija podpirala to sporazumno akcijo, je pa to, kar se tiče Anglije, že dvomljivo. Kakor bi se Avstrija in Rusija stalno sporazumeli, bi s tem več ali manje trpeli trgovski interesi, ki jih ima Anglija na Balkanu. Poleg vsega tega je tu vmes še nasprotstvo med Nemčijo in Anglijo. Zato je težko verojetno, da bi bilo možno dobiti za sporazum med Avstrijo in Rusijo formo, ki bi jo sprejeli tudi Nemčija in Anglija. Pa vzemimo slučaj, da bi slednja od svoje strani tudi podpirala akcijo za sporazum, je vendar gotovo, da bo Nemčija s svojo diplomacijo intrigirala proti na PODLISTEK. Štev 78. (Slavkov.) A sreča jih je kmalu zapustila. Reza, njegova žena, se je sedaj, ko je povila sina, še bolj razvila. Njena lepota se je razcvela in iz lepega popeka je navstala, krasna roža — —. Vsakikrat mu je zažarelo oko, ko jo je videl z otrokom v naročju, njo, mater njegovega otroka. A ne samo on, ampak tudi njegov prijatelj Štefan je opazil veliko izpremembo na Rezi. In to je bilo v pogubo njihovemu lepemu življenju ! Štefan je začel laziti okoli Reze in jo nadlegovati s svojo ljubeznijo. Začetkoma je delal to skrivaj v odsotnosti njenega moža, a pozneje se ni zmenil tudi za to. Nadlegoval jo je, kjer je le mogel. Reza je nekaj časa molčala, a naposled je vse povedala njemu, svojemu možu. A on? Molčal je in opazoval svojega prijatelja. Ko se je prepričal o resničnosti ženinih tožeb, je poklical tovariša k sebi, mu očital nehvaležnost in ga odslovil iz hiše. Štefan je molčal in mirno odšel... Prešlo je nekaj mesecev in Nande je živel s^svojo družino v miru in sreči. Prijatelja Štefana ni videl, odkar ga je poslal iz hiše. Žena je bila vsa srečna in pečala se je edino s svojimi gospodinjskimi posli ter vzgajala in negovala sina Dragotina. Sreča in mir, ki sta za nekaj časa zapustila njegovo hišo, sta se zopet povrnila in vse je bilo kakor v začetku. Nekega dne se je vračal Nande z dela in stopil v hišo. Že v veži je zaslišal neko rogoviljenje in Topotanje zgoraj v sobi v prvem nadstropju. Stekel je hitro po stopnicah in odprl vrata. Obstal je kakor od strele zadet, ko je videl sredi sobe ženo z otrokom v naročju, ki se je umikala pred možem, njegovim prijateljem Štefanom. Hipoma mu je bilo vse jasno in divje so se zabliskale njegove oči. Stopil je naglo v sobo in zaloputnil vrata za seboj. Ko ga je Štefan zapazil, je divje zakričal in planil nanj kakor razdražena zver. V rokah je vihtel nož, dolg nož, ki ga je bil zgrabil na mizi. Naude je pograbil besneža za rame in mu hotel izviti nož iz rok. A Štefan, ves raz vnet in do skrajnosti razdražen, je vihtel orožje v zraku iij mahnil po Nandetu. Nande se je izognil nožu, stresel besneža v svojih rokah in ga pahnil proti vratom. Štefan je omahnil, zadel z glavo ob zid in pal tako nesrečno, da se mu je nož, ki ga je držal v roki, zabol globoko v prsi. Pai sunkov in njegovo truplo se je zvijalo v smrtnih zdihljajih. Nande je bil tako omamljen od besnosti te borbe, da v začetku niti. zapazil ni, kaj se je pravzaprav zgodilo. Sklonil se je nad Štefanom in ga vzdignil kvišku. Prijateljeva roka je izpustila nož in vse možne načine, ker ima ona največji interes na tem, da ostanejo odnošaji med našo monarhijo in Rusijo kolikor le možno napeti. Nemčija je danes zvezana z Avstrijo, dočim živi z Rusijo, če že ne v prijateljskih, pa na vsak način boljih odno-šajih, nego pa Avstrija. Opaža se, da ruska družba dosledno izvaja nekak bojkot av-strijsko-ogrske monarhije. Ta bojkot je minulo leto, o priliki svojega potovanja v Rac-coniggi, sankcijoniral ruski car sam, ko se je na demonstrativen način izognil Avstrije in dal s tem ruski družbi jasen migljaj: hodi in stori tudi ti tako! Pot Rusije na zapad vodi preko Nemčije ali preko Avstrije. Rusi, ki potujejo vsako leto na zapad, štejejo na stotisoče. Te ogromne mase pa potujejo večim delom preko Nemčije, a na milijone puščajo Rusi vsako leto v raznih1 nemških letoviščih in kopališčih. Kakor hitro pa bi navstali med Avstrijo in Rusijo bolji odnošaji, nego vladajo danes, bi se velik del onih, ki potujejo danes v Nemčijo, obrnil v Avstrijo in nemška kopališča in letovišča bi ostala v doglednem času malone prazna. Nemčija ne more nikdar nuditi ruskim letoviščarjem onega, kar bi jim zamogla nuditi Avstrija. Mi imamo naše sinjo Jadransko morje, imamo naše krasno južno nebo, naše južno solnce, naše nedosežno lepe Alpe itd. itd.; z eno besedo : užitkov, ki jih nemški kraji ne poznajo. Nemška kopališča in letovišča ne morejo z našimi v ničemer konkurirati, se ne morejo z našimi niti od daleč primerjati. Pa tudi, ko bi bila popolnoma enaka, imajo naša vendar pred nemškimi napram ruskim gostom neko prednost, a ta je: slovanska narodnost domačega prebivalstva v večini naših kopališč. Znamo sicer, da je tudi v poprečnem ruskem in-teligentu narodni čut še zelo slabo razvit. Ali čim bi se del ruskih letoviščarjev in kopališčnih gostov enkrat obrnil v avstrijska slovanska letovišča in kopališča, bi se isti goto^ vedno povračali, a med faktorji, ki bi imeli za Ruse privlačno moč, ne bi bil v zadnji meri instiktiven čut, da prihajajo tu med prebivalstvo, ki jim je sorodno, dočim so jim Nemci . ne le povsem tuji, ampak tudi sovražni. Če primerjamo naša in nemška kopališča, govori torej vse našim v prilog. Kljubu temu pa se jih Rusi izogibajo. Za vse to se imamo zahvaliti neprijateljskim odnosa j em med Rusijo in Avstrijo. Kar velja glede letoviščarjev, velja, tudi glede naših tovarniških proizvodov. Češka industrija je v mnogih panogah tako razvita, da lahko konkurira s proizvodi vsakega druzega naroda. Kakor hitro bi med našo monarhijo in Rusijo nastopili prijateljski odnošaji, ne bi bilo težko izpodriniti v Rusiji nemške proizvode in jih nadomestiti s češkimi. Naj že obračamo stvar od desne ali leve, od zgoraj, ali od zdolaj: prihajati moramo vedno do zaključka, da je sedanje neprijateljsko razmerje med Rusijo in Avstrijo v največem interesu Nemčije. Nemčija je, ki ima v prvi vrsti interes na tem, omahnila na tla. In sedaj je videl Nande nož, ki je bil globoko zasajen v prsa, iz katerih je v močnem curku tekla kri, kri njegovega nekdanjega prijatelja. Stemnilo se mu je pred očmi; spustil je nesrečneža na tla in zbežal iz sobe kakor neumen. Nič ni slišal klica nesrečne žene in otroka, ki sta vpila v strahu za njim. Bežal je po mestu in zdelo se mu, da ga zasleduje tovariš Štefan ves bled in prepaden z nožem v prsih. Tekel je divje in skočil ves zmučen in truden v prvi policijski urad, do katerega je prišel. Vse, kar se je zgodilo potem, mu je ostalo te megleno v spominu. Preiskavi, razpravi in kazni je prisostvoval le ves zmeden in ko se je zavedel, je bil že v temni celici, možno zavarovani — kaznovan na pet let težke ječe. Nič ni pomagal ne utok proti kazni, ne ženino pričanje. Sedel je tu in gineval dan za dnem. In trpljenje, telesno in duševno, ki je je moral prestajati tu, je bilo veliko l A kaj mu mari, da trpi on ! Pet let, to se že prestane! Toda žena in njegov otrok! Kaj bo ž njima, ki nimata sedaj nikogar, da bi skrbel za njiju, nikogar, ki bi ju varoval zlega, nesreče--! To je bila skrb, ki mu je noč in dan razjedala srce in ki ga je včasih tako težila in mučila, da bi se bil skoraj najrajše zaletel v mokrotno sivo steno svoje celice in si razbil ob nji da se sedanje razmerje med obema državama ne spremeni. Jasno je zato, da bo nemška diplomacija napenjala vse sile v preprečenje sporazuma med Avstrijo in Rusijo. Za nas je položaj torej jasen. Gospodarski, in sicer zelo važni gospodarski razlogi govore v prilog sporazumu med našo monarhijo in Rusijo, interesi, ki so gotovo važneji nego razlogi, ki govore proti sporazumu. Žal, da moramo dvomiti na tem, da bi prišlo res do sporazuma, ker bi bilo proti interesom — Nemčije! Kešitev češko-nemškega spora in Slovenci. Iz Prage prihajajo vesti, ki govore, da vendarle pride do delovanja češkega deželnega. V interesu vse monarhije je želeti, da se vsaj približamo rešitvi češko-nemškega spora in da pride vsaj do premirja, ako že ne do trajnega narodnega miru. V istem trenotku pa, ko prihajajo koli-kor-toliko ugodne vesti iz Prage, da se akcija pomirjenja Čehov in Nemcev posreči, je počila v štajerskem dež. zboru slovenska obštrukcija. Na eni strani se je spor med Nemci in Čehi nekako ublažil, na drugi strani pa so se poojstrile razmere med Nemci in Slovenci. Vidimo torej, da na ta način ne pride nikdar do rešitve narodnega vprašanja, ako bo vlada posvečala svojo pozornost le če-ško-nemškemu sporu, a obenem ignorirala in zanemarjala rešitev narodnega vprašanja v Alpskih deželah: med Slovenci in Nemci. Vlada je podobna gasilcu, ki gasi gorečo hišo vedno le na istem mestu, a se ne meni, da se je med tem časom ogenj drugod še razširil. Mi smo vedno povdarjali, da pride do trajne rešitve narodnega vprašanja v Avstriji le tedaj, ako se bo vsem narodnim sporom posvečalo enako pozornost. Rešitev nemško-slovenskega spora ni nič manj važna, od rešitve češko-nemškega vprašanja ;^zaio je vladina dolžnost, da v narodno-mešanih deželah, kjer bivajo Nemci in Slovenci, predloži slične predloge glede delitve uprave, kakor hoče to storiti v češkem deželnem zboru. Kar je dobro za nemško manjšino na Češkem, bi moralo biti dobro tudi za slovenske manjšine na Štajerskem in Koroškem. Le tedaj, ako bo vlada po enakem merilu reševala narodne spore, smemo upati na trajno rešitev narodnega vprašanja v Avstriji. V nasprotnem slučaju pa — boj do skrajnosti, ki ga nočemo mi, ampak ga hočejo naši nasprotniki. Dalmatinske stvar?. Dne 28. m. m. se je sestala na Dunaju komisija, sestavljena iz zastopnikov raznih ministerstev, da razpravlja o raznih vprašanjih glede gospodarske povzdige Dalmacije, tako n. pr. o vprašanju težakov, vinarstva, prometu tujcev. Slednjič so pretresali tudi železniška vprašanja in je zastopnik nii- glavo ter tako naredil konec svojim mukam. A misel na družino ga je vsikdar zadržala ! Žena je prihajala po enkrat na mesec v obiske in prinašala vsikdar s seboj njegovega Dragotinčka. A, to so bile zanj ure mučeništva, ko je zrl v ženina upadla lica in njeno upognjeno postavo —! Kam je šla tista njena zdrava rdečica, tista živahnost pogleda in in veselost, svežost duha ! Vse je izginilo ! I seveda! Morala se je revica truditi in se ubijati po dnevi in ponoči, da prehrani sebe in svojega ljubljenčka. Delati mora ona, ki ni tega poznala v prejsnih, zlatih časih, časih sreče — —! In revica hira in hira pri tem nesrečnem življenju, a njemu, ki vse vidi in razumeva, krvavi srce ob zavesti, da tu ni pomoči. Ona mora delati, ako ga hoče videti še kedaj svobodnega, ako hoče, da on zopet kedaj objame njo in otroka doma, tam kjer je preživel toliko uric sreče in ljubezni.... Da ! Mora živeti že zaradi otroka, da mu bo mogel pokazati, da ni tak, kakršnega ga dela njegova težka, siva obleka. Vsikdar. zazrši svojega milega sinčeka, bi se najraje pogreznil globoko v zemljo, da bi ne gledali ti mali očesci njega, očeta, v tej sramotni obleki, ki ga zaznamuje z neiz- brisljivim madežem--A, ko prisije tudi nanj zlato solnce svobode, tedaj hoče pokazati svojemu malčku, da je bil tudi on enkrat pošten človek, ki je delal in skrbel za družino ! (Pride še.) Nocoj vsi v „Narodni dom", kjer se pleše „Kolo" v narodni noši. Stran II. „EDINOST'4 št. 36. V Trstu, 5. februvarja 1910. nisterstva za ž-.t^nice obvesiil o sedanjem stanju tega vprašanja. javili smo že, da je nadškofu zadarske-mu Dvorniku oavzeta jurisdikcija. To pa iz razlogov zdravja, ne le telesnega, ampak tudi duševnega. Apostolskim administratorjem za zadarsko dijecezo je papež imenoval škofa Pulisica, dočim bo generalnim vikarjem zadarske nadškefije imenovan posvečeni škof Borzatti, o katerem se govori, da niti hrvatski ne zna. — Nadškofu Dvorniku pa ostaneta naslov in uživanje beneficija. Tragično je torej ta cerkveni dostojanstvenik zaključil svoje pastiro vanje. Gotovo je k zrušenju njegovega zdravja pripomogla tudi gonja, ki se jo je uprizarjalo proti njemu, ker je skupno z drugimi dalmatinskimi škofi — izvzemši znanega slavofoba, splitskega škofa Nakića, dosledno branil, starodavne pravice Hrvatov Dalmacije v cerkvij Polit, delovanje nadškofa dr. Stadlerja v Bosni. Hrvatje v Bosni so si ustanovili krepko politično organizacijo pod imenom „Hrvatska narodna zveza", ki jo vodi znani sarajevski rodoljub dr. Mandič. Program tej organizaciji je le bramba narodnih in političnih interesov bosanskih Hrvatov in niti jedne besede ni v njem, po kateri bi se dalo sklepati na kake tendencije nasprotne veri ali cerkvi. Vendar je osnutje te organizacije tako speklo nadškofa Stadlerja v Sa-rajevem — ki se siccr daja rad proslavljati kakor velikega Hrvata — da je odločno nastopil proti H. N. Z., v pretvezo, da ima protikatoliške namene. To pa edino zato kar ta organizacija hoče v čim izdatnejo obrambo hrvatskih interesov združevati vse Hrvate brez razlike veroizpovedanja. Da bi sproti rušil, kar hočejo zidati najbolji rodo-* ljubi, je dr. Stadler dal hitro osnovati poševno Hrvatsko narodno udrugo. Nu, z najvećim zadovoljstvom moremo zabeležiti, da je škof Stadler s tem svojim herostratskim početjem ostal osamljen, kajti škofa Buconjić v Mostaru in Markovič v Banjaluki ne le da se mu nista pridružila, marveč sta s posebno izjavo obsodila Stad-lerjevo početje. V tej izjavi pravita izrecno, da H. N. Z. nima nikakih protikatoliških namerov in da je ustanovljenje. H. K. U. odvisno. Tudi izrekata željo, da ne bi početje Stadlerjevo zaneslo razdora med narod. ki bi bil za poslednjega ubijalen. Vsi pošteni hrvatski listi se radujejo na tem nastopu rečenih dveh škofov in na-glašajo, da je njiju izjava najpovoljneje delovala na vse prave rodoljube v Bosni. Kaj pravijo k tej razliki v mišljenju med katoliškimi bosanskimi škofi oni, ki so nam nekdaj tako radi zatrjevali, da je vsaki škof poklican politični voditelj naroda? Kdo je tu poklican : ali Stadler ali Buconjić in Markovič ? Tu vidimo, kako realnost često dovaja ad absurdum izvestne, le v strankarske svrhe usiljevane politične nauke. Slovanske novico. — Podgoriška ječa. ,, Obzor" prinaša! zopet prežalosten slučaj iz črnogorske ječe; v Podgorici, kjer so zaprti obsojenci vi „bombaški aferi". „ Obzor" pripoveduje se-1 daj, da je Štefan Rajkovič, — črkostavec,' ki je bil priča na cetinjskem procesu, — te i dni nevarno ranil obsojenega ex-ministra-j predsednika Andrija Radoviča. Ko so vaščani in Radovičevi sorodniki doznali za ta krvavi čin, so hoteli prodreti v ječo, ali so jih odbili knjaževi vojaki. Po tem so zaprli vse Radovičeve sorodnike. j Žalostno je to, da moramo, dan na dan poslušati o teh homatijah v Črni Gori, ki bi potrebovala toliko miru in dela za svojo trgovsko in politiško svobodo ! — Dr. Tresič-Pavišič je napisal novo dramo „Hirud", ki prikazuje borbo med poganskim egoizmom in krščanskim altruizmom. To svojo novo dramo je čital dr. Tresič te dni v Zadru. — Nova razdelitev Črne Gore. Poročajo, da se skupščini predloži nova razdelitev Črne Gore. Cela knjaževina se razdeli na 10 „okružij" in 34 „poglavarstev". Ta sprememba se izvede v 2 mesecih. — Bosanska ustava bo objavljena v par dneh, ter bodo v kratkem času razpisane volitve za sabor. — V Pragi se je ubil uvaženi češki sikar Antonin Slaviček. Dnevne vesti. Poroke. Danes se je poročil g. Peter J e r a j, trgovec s pohištvom, z g-go Ton-čiko Si r k o v o iz Trsta. — Mlademu paru najbolje! Gosp. H i n k o P e r n e, c. kr. finančni koncepist v Gorici, se poroči danes z go-spico Milko Mahorčičevo v Naklem. Bilo srečno! — Poroči se danes v Trstu gospod Andrej Godina, učitelj v Skednju, z g-co Emico A b r a m. Obilo sreče ! Za obramben! sklad družbe sv. Cirila in Metoda daruje K 200 g. P. J., trgovec s pohištvom v Trstu namesto „fantovščine" o priliki svoje poroke. Da bi le bilo mnogo takih „fantovščin". Stavimo gornjega rodoljuba vsem „kandidatom* za vzgled! Še en slučaj germanizacije na primorskih sodiščih. — V smislu § 65 opr. reda ima vsaka vloga, ki je prišla na sodišče, dobiti vložni zaznamek (praesenta-tum). Ta zaznamek se ima v smislu § 66 navedenega ukaza pravosodnega ministerstva pritisniti s štampiljo; ker pa zaznamek ni namenjen samo za notranje poslovanje, temveč (in menda v prvi vrsti) za stranke, — kajti uradniki bi gotovo najraje videli, da ne bi prišla nikaka vloga na sodišče — so se te štampilje v dvojezičnih kronovinah napravljale v obeh ali celo v treh deželnih jezikih. — Na Češkem imajo v čeških okrajih celo samočeške vložne zaznamke. Na Primorskem smo mi Slovenci v tem oziru precej zapostavljeni; vendar so nekatera sodišča že pred leti uvela dvojezične štampilje in c. k. okr. sodnija v Vo-loskem celo trojezične. — Tudi c. kr. okr. sodnija v Sežani, katere okraj je, kakor splošno znano, čisto slovenski, jej imela do pred malo časa za omenjeni uložni zaznamek dvojezične štampilje; sedaj pa smo na svoje veliko začudenje zapazili, da upotrebljava to sodišče samo-ncmške štampilje. — Tudi tu moramo reči, da je zelo čudno, da je sedaj raba slovenščine zabranjena, ko je bila vendar pod Nemcem Gertscher-jem dovoljena in v neomejeni rabi. Gospodje na sodišču naj se ne izgovarjajo z notranjim uradnim jezikom, ki je po njihovem prepričanju seveda — nemški. Pred vsem bodi povedano namreč tem gospodom, ki so sedaj bolj nemški nego so bili kedaj najbolj pristni Nemci, da v avstrijskem zakonodajstvu sploh ne poznamo niti pojma niti izraza „notranji uradni jezik". V drugi vrsti pa moramo sv. Birokracija opozarjati, da je vložni zaznamek namenjen pred vsem za stranke, ki — saj to menda še priznajo gospodje birokratje — imajo v slovenskih okrajih pravico, da sodnija v slovenskem jeziku občuje ž njimi. Ako pa dvomijo gg. birokratje, spada-li vložni zaznamek k „občevanju s strankami", potem naj prečitajo § 62 opr. reda, ki da ima stranka, ki izročuje kako pismeno ulogo, pravico zahtevati, da se jej prejem te uloge potrdi. Vsprejem pa se lahko na ta način potrjuje, da se pritisne na rubrum uložni zaznamek. Nadalje določuje isti paragraf, da imajo stranke, ki redno večje uloge izročujejo, pravico zahtevati, da se jim izročitev uloge potrdi v posebni knjižici. Tudi v tem slučaju se ima vsprejem podrditi na ta način, da se v knjižico pritisne uložni zaznamek s štampiljo. V teh slučajih nadomestuje torej zaznamek pismeno rešitev od strank na sodnijo stavljene zahteve. Ta rešitev pa menda tudi po teoriji sodnih gospodov mora biti izdana v jeziku strank, ker imajo vendar stranke pravico, do tega, da umejo, kaj se jim na njihovo zahtevo odgovarja. Tudi sicer ima vsaka stranka, ki se obrača na sodišče s kako pismeno ulogo pravico izvedeti, kaj sodišče s to ulogo dela. Upamo, da bodo te vrste zadostovale, da se gospodje, katerim je justična uprava pri nas izročena, do dobra prepričajo, da je njihovo stališče povsem krivo in krivično. Ali pa hočejo oni pokazati, Slovencem na očiten, način da spadajo Slovenci v Avstriji mej inferijorna plemena ? ! — Ako bi gospoda res hotela na tak način uganjati politiko v sodnih dvoranah, potem (to jih zago-tovljamo) se bodo še kesali. Duttogliano! Vremeniano! Ti krajevni označenji smo čitali te dni za Dutovlje in Vreme. Niti kraji na Kranjskem niso več varni pod furorjem laških glasil v pačenju krajevnih imen. In to pri vsem tem, da mora „Piccolo" k svojim izumom za krajevna imena celo tu v Primorju dodajati često v oklepu tudi prava slovenska ozna-čenja, ker bi ga sicer tudi Italijani ne razumeli. To tudi je najbolji dokaz, kako prisiljena in torej neopravičena so po „Pic-colu" izmišljena krajevna označenja. A mej tem, ko italijanska glasila sama vrše najdrzneja taka falzificiranja, imajo še dovolj drzno čelo, da nas obsipajo z očitanji, ako za razne kraje po Istri obljudene tudi, oziroma obdane okoli in okoli od slovanskega življa, rabimo slovanska označenja, ki jih ljudstvo samo rabi že od davnine !! Nikdar nam ni prihajalo na misel, da bi za italijanske kraje kovali nova označenja, marveč rabimo le imena, ki imajo od davnine svoje opravičenje. Mi ne izum-Ijemo in ne falzifikujemo. Falzifikatorji so le „Piccolo" in vredna njega novinarska družba. Eklatanten dokaz za to: Duttogliano in Vremeniano! C. in kr. vojna ladja „Panter" je 2. t. m. priplula v Kure, kjer ostane tri dni. Na ladiji vse zdravo. Predavanje o predsodkih. Sinoči je g. dr. Ferfolja predaval v Delavskem domu o predmetu: „Predsodki". Podal je nekako zgodovino predsodkov na verskem in znanstvenem polju. Največji učenjaki vseh časov so se morali boriti proti predsodkom svojih sodobnikov, ki so jim nasprotovali iz ne-umevanja. Predavanje je bilo skrbno sestavljeno in zanimivo. Na koncu se je predavatelj dotaknil tudi narodnega vprašanja. Opravičeno je obsodil narodni šovinizem Nemcev, ki bi hoteli nadvladovati slovansko večino v Avstriji. Obsodil je tudi šovinizem čeških radikalcev, hrvatskih frankovcev, Madjarov in Italijanov, ki bi najraje pohrustali tržaške Slovence, a se končno ni mogel ubraniti stare socijalistične in že obrabljene fraze, da tudi slovenski nacijonalizem sili v šovinistična pota. Ta trditev bi bila pač vredna kakega Kopača, a ne akademično izobraženega človeka, kakor je gosp. dr. Frfolja. Zato ni treba, da jo danes zopet pobijamo. Sicer je predavanje ugajalo, kar je pričal živahen aplavz. Jagičev naslednik na dunajskem vseučilišču. Izredni profesor dr. Milan pl. Rešetar je imenovan rednim profesorjem slovanske filologije na dunajskem vseučilišču. Velika maškarada St. Jakobške mladine bo danes zvečer v „Narodnem domu". Začetek ob 9. uri. Pridite na to zabavo ne le vsi, ki se želite še enkrat v tej pustni sezoni krasno zabavati, ampak vsi, ki čutite narodno. Današnja maškarada bodi drugi Ciril-Metodov ples! Pomislite, da sovrag vedno naskakuje naše pozicije in da ima naša družba vedno težje stališče radi nedo-stajanja sredstev. Zato pa moramo vsaj mi, ki najbolj občutimo to našo revščino, tembolj intenzivno delovati. Zato, Slovani, vabimo vas, da se vdeležite današnje maška-rade, katere čisti dobiček je namenjen v šolske svrhe. Vstopnina je le 1 K za osebo. Darovi se hvaležno sprejemajo. Opozarjamo, da je le še nekaj sedežev in par lož na razpolago, ki se še dobe danes dopoludne pri Jos. Gorenjcu, ul. Valdirivo, kjer so izložene tudi nagrade za maske (4) in dobitki (2) za srečkanje. Zimski izlet v Bohinj. Tržaška podružnica „Slov. plan. društva" naznanja, da priredi prihodnjo nedeljo dne 13. februvarja zimski izlet v Bohinj. Bohinj z okolico blesti sedaj v najzalj-ših zimskih prizorih in zato ni čuda, da ga poseča dan na dan neštevilo tujcev tudi v tem času. Mnogovrstne^ so zabave, ki jih nudi ta naša slovenska Švica obiskovalcem, kakor: sankanje na krasnem, modernem sankališču, vožnja s smuči, s sanmi do čarobnega bohinjskegSk jezera itd. Mogočen in veličasten je pogled na visoke snežne planine, zlasti julijske alpe in divje romantično jezero, ki tajinstveno odseva snežnemu žarenju prostranih gozdov. Ker bo vozil v nedeljo iz Trsta tudi poseben športni vlak tja in nazaj z zelo znižanimi cenami, upamo, da zbere Bohinj ta dan veliko število planincev in prijateljev prirodnih krasot v svojem okrilju. Natančni vspored tega izleta bo sledil v kratkem. „Sokolova" maškarada. Najlepša in najprisrčnejša predpustna zabava tržaških Slovencev je bila od nekdaj že tradicijonalna „Sokolova" maškarada, ki se bo vršila že jutri večer v veliki dvorani „Narodnega doma". Za to res prisrčkano zabavo se pripravlja staro in mlado, da se v zaključek predpustne sezone še enkrat prisrčno pozabava v prijateljskem krogu in veseli družbi. Kakor čujemo, se pridno pripravljajo za jutri večer raznovrstne maske, a tudi skupine so že naznanile svoj prihod in bodo....... Ali pst! Nič povedati, kajti, kedor hoče vedeti in videti vse, kar se bo na maškaradi godilo, naj se potrudi sam na lice mesta. Toliko pa bodi povedano, da bo skupna slika na maškaradi jako pestra, raznobarvna in zelo mikavna! Ako pomislimo, da je v trudapolnem človeškem življenju usojen le redek trenotek neprisiljene zabave, se gotovo ne bo premišljal nikdo, marveč pride jutri večer v veliko dvorano „Narodnega doma", kajti mej one redke trenotke spada ravno „Sokolova" maškarada. Žal pa naj bode onemu, ki rajši prodaja svoje filisterstvo v kakem zapuščenem kotu, nego da bi prišel razveselit se med vesele ljudi. Omeniti bi nam še bilo, da se bo ob tej priliki plesala slavnostna polka v proslavo petindvajsetletnice zasluženega pleso-vodje, brata, prof. Ivana Umeka. Fran Josipova svobodna luka. Z dnem otvoritve obrata v Fran Josipovi svobodni luki v Trstu se ustanovi istotam v hangerju št. 69 blagovno odpravništvo c. kr. državnih železnic kakor Trst Fran Josipova svobodna luka (skrajšano Trst F. J. svobodna luka), ki bo podrejeno c. kr. železniškemu obratnemu uradu Trst c. kr. drž. železnice. To blagovno odpravništvo bo poslovalo za one pošiljke, ki se bodo oddajale ozir. prejemale v Fran Josipovi svobodni luki po razmerju določb v prilogi Bik pojasnilom in določbam za promet s Trstom, ki so veljavne od 1. maja 1909. Ogrski cigani na Sokolovi maškaradi. Tržaška Sokolova maškarada je vzbudila veliko pozornost tudi med ogrskimi cigani. Radi tega so si že naročili poseben vlak, ki jih pripelje med naše brate. Slavno občinstvo opozarjamo na ciganko, ki bo prerokovala srečo. Ta jo gotovo vsakemu pogodi. Posebno mlada kri naj brez sramote izroči ciganki roko, da bo vedela koliko sreče je še čaka na tam svetu. Ako bo imel kedo preveliko skrbi za nakup konja, ali pa za prodaj, naj se zglasi pri ciganskih očakih, ker oni so izvrstni mešetarji z obilno prakso. Zatorej naj nihče ne zamudi priti ogledat si cigane in preštudirat njih šege in navade. Nazdar! Sesljatiska žaloigra. Obdolžena dvojnega detomora. — Sežgala dva novorojena otroka v peči, katere ni bilo! Žaloigra-! ? Je-li to primerno označenje za čin, ki sta ga baje zakrivila Frančiška Leban in Josip Gašperin ? Ne, to ni žaloigra, ampak zločin. Zločin ? Če je zločin ? In če bi bil zločin ? Ali ne tvori vsak zločin le eno dejanje v žaloigri enega ali večih človeških življenj ? Smemo torej po vsej pravici reči, da se odigrava tu dejanje žalo-igre ene družine. Poročali smo minulo sredo, da je bila v Sesljanu aretirana Frančiška Leban, ker je obdolžena, da je sežgala v peči za kruli dva novorojena otroka, ki sta bila sad njenega prešestnega razmerja. Mislili smo, da smo s tem, da smo poročali ta takt zadostili svoji časnikarski dolžnosti. Nismo si mogli misliti, da bi bilo možno dvigniti tako težek sum brez gotovih dokazov. No, pozneje smo doznali, da slone dokazi, na podlagi kojih sta bila aretirana Frančiška Leban in njen ljubimec Josip Gašperin, na jako slabih nogah. Zato se je podal eden naših sotrudnikov na lice mesta v Sesljan in mi podajamo tu doli poročilo o tem, kar je naš sotrudnik doznal v Sesljanu o tej žaloigri. Frančiška Leban in njen mož. Frančiška Leban rojena Sardoč je doma iz Slivnega in stara okoli 35 let. Njen zakon ni bil posebno srečen. Ona je bila znana, kot lahkoživa ženska. Govorilo se je, da je varala svojega moža Frančiška tudi ko je bil pri njej. To jej je bilo tem laglje, ker je imela na stanovanju in hrani več delavcev, ki so zaposleni v Sesljanskih kamenolomih. Do pred prilično tremi leti je delal njen mož kot kovač na Nabrežini. A žena je jemala v prodajalnici toliko blaga, da je jedva zadostovala njegova plača. Baje iz tega razloga je odšel Leban na Dolenjsko, kjer je ostal prilično eno leto. A tudi ta čas, ko je bil na Dolenjskem, je pošiljal svoji ženi denar. Potem se je vrnil in začel delati v Trstu, od kjer je pa prihajal vedno vsak teden k svoji ženi, kateri je tudi dajal veči del svojega zaslužka. Kako je prišlo do aretacije ? „Piccolo" poroča, da je neko zadevo ovadil nek delavec, na podlagi nekega po-govora, ki sta ga imeli hčerki Lebanove Rozalija in Regina, prva 12, druga 9 let stara. Baje da se je prva pritoževala, da jo Gašperin pretepa, na kar je rekla druga, naj pove drugim ljudem o otrokih, ki sta jih baje mati in Gašperin sežgala. Na podlagi te ovadbe je začelo orožništvo poizvedovati in Rozalija je povedala v pričo učitelja g. Sinigoja, da je pred prilično tremi leii čutila mati močne bolečine. Takrat je „zakurila v peči, kjer se peče hruh, velik ogen„f in se nato legla v posteljo. Potem jej je mati naročila, naj pokliče Gašperina. Videla je, kako je ta potem, ko je mama močno zakričala, vzel v roke „neko stvar ki je jokala" in jo dal v peč, poleg katere je ostal dolje časa. Ona — Rozalija je šla po naročilu v posteljo. Naslednjo jutro je šla gledati v peč, a ni videla niti pepela. Prilično eno leto in pol pozneje se je zgodilo nekaj podobnega. Gašperin d«? JC vzel „ono, ki je jokalo" v roke In nesel v vodnjak poleg hiše. Mati je na to vstala in napravila ogenj v peči. Ona, Rozalija da je videla prav dobro, kako je bilo položeno v peč neko „komaj rojeno dete." Kaj je resnice na teh „Piccolovih" pripovedkah ? Naš poročevalec je govoril s Rozalijo in Regino. Prva je stara 12, druga 9 let. Obe sta za svojo dobo izredno razviti. Prva vodi sedaj, ko je mati v zaporu, gospodinjstvo. Poleg omenjenih dveh deklic ima Lebanova še tri otroke. 7-letnega Viktorja, 5-letno Angelo, ki je pri svoji teti, katera je poročena v Genovi v Italiji in 4-letno Celestino. Za one štiri otroke, ki so v Sesljanu, daje občina potrebna živila. Za vseh kuha 12-letna Rozalija. — Ta je izjavila na vprašanje našega poročevalca, — da jo ni Gašperin nikdar pretepel. Regino je udaril samo enkrat, ker je „zijala". Onega pogovora, o katerem poroča „Piccolo" sploh nista obe sestri nikdar imeli. Oni dve spita v isti sobi, kakor mati. Gašperin je spal vedno v drugi sobi. Nista več umorjena dva otroka, ampak samo eden. Naš poročevalec se je nahajal ravno v prodajalnici gospoda Šuca, podžupana v Seljanu, ko sta prišli obe sestri Rozalija in Regina Leban po živež. Na migljaj g. Šuca se je naš poročevalec odstranil in g. Šuc je začel deklici izpraševati. Mlajša, Rezina, ni sploh ničesar znala, a starejša je pripove-davala, da je samo enkrat čula nekaj jokati, a da ni ničesar videla. Povdarjala je, da je tako povedala tudi orožnikom. Kje je peč? Potem je začel naš poročevalec na samem izprašavati deklico. Povedala je isto. ker je povedala že preje g. Šucu. Cula jc, ne zna, če je to bilo pred dvemi ali tremi leti, kako je imel Gašperin nekega večera nekaj v rokah ki je jokalo. A videla ni ničesar. V Trstu, 5. februvarja 1910. „EDINOST" št. 36. Sfrijp Tir A to ni videla, da je dal Gašperin ono stvar v peč ? Takrat peči sploh še nismo imeli. Imeli smo takrat samo navadno ognjišče ! Peč imamo še-Ie eno leto. Ali je mogoče, da bi bila sežgana otroka v peči, katere ni ? Deklica zna torej pred vsem samo o enem slučaju, „da je čula nekaj jokati". O peči ne zna ničesar, ker je ni bilo. Naš poročevalec je opozoril na to okolnost nekega orožniškega stražmeštra v Nabrežini, ki je pa menil, da je možno tako malega otroka sežgati tudi na odprtem — ognjišču ! Trditve o sežiganju se zamore torej povsem mirno poslati v kraljevstvo bajk. Ostal bi torej jok. A takrat je imela najmlajša Cele-stina komaj eno leto in je torej lahko tudi ona jokala. Poleg tega so stanovale v hiši druge stranke, ki s* imeli tudi male otroke. Ali ni mogoče, da^fe jokal eden teh? Torej tudi s tem ni še ničesar dokazanega. Kako je prišlo do ovadbe ? Ovadba, da sta zakrivila Lebanova in Gašperin oni strašni, dvojni zločin je prišla na orožništvo okrajnega poveljstva v Sežani, ki je dalo orožniški postaji v Nabrežini nalog za daljna poizvedovanja. Orožniki v Nabrežini, so nabrali toliko obtoževalnega materijala, da so izvršili na podlagi istega aretacijo Lebanove in Gašperina. Povrnemo se še na to misterijozno zadevo. povdarjamo pa, da je dobil naš poročevalec utis, da sta obdolženca bržkone le žrtvi kake hudobne, maščevanja željne duše. Tržaška mala kronika. Kaj dela tat spuščen na svobodo! Gospa Adela ud. Marin, stanujoča v ulici, delia Zonta štev. 9, je pred dnevi konstatirala. da eo jej iz podstrešja zginili razni efekti v v red o sti 200 Kron. Isti dan poj»o-ludne je gos.iea Helena Marin, hči prejšnje, hotela iti v p»d-tre.šie po nekaj. V sv ježa-' "udenje je ne šli vraic.i 6dprta. Pokukala >e • noi -r iu zapazila človeka, ki se je tam skril. ; Zaprla je hitro vr.ila s ključem in tekla d>l | ter alarmirala stanovalce. A tat je zavohal nevarnost, odprl z vetriliom vrata in ha j ti d 1 po stopnicah. Srečal e gos.iieo in jo v begu pahnil na stran. Kavno tedaj pa je š^l jh> s:opnieah pismonoša, ki je korajžu » tatu naši:-vil nogo, tako, da je ta prilomastil na tla. Med tem je na vpitje deklice pritekel redar. se je p< lastil drznega človeka. Ta j * nek Viktor Montamari, star 22 let, iz Trst:*, stanujoč v iiuiskem prenočišču v ul. Gaspare njegove ljubice. j Montamari je due 18. januvarja izstopil ! \7 zapora, kjer je presedel trimesečno kazen radi tatvine. V žepu pa so mu našli pozivnico na glavno obravnavo dne 7. t. m. proti njemu radi tatvine. In take ljudi ae spušča med preiskavo j na svobodo. j Tatica uhanov slednjič aretirana, j Že večkrat smo povedali, kako neka ženska j vedno pri šolah preži na deklice, jih pod ; kako pretvesu zvablia v najbližjo vežo in jim Saamć uhane. Sedaj so slednjič ujeli to ^ drzno tatico. Včeraj popoludue je tatica ča kala blizu ljudske šole v ulici Parini na eventualno žrtev. Bilo je 4. ura in deklice !? » izstopale iz šolo. Eaa od teh, učenka Lu- ' cija Susmel, ki je bila pred par dnevi žrtev j take tatvine, je zagledala ono ženščino in jo ! takoj spoznala. Pokazala jo je svoji učiteljici, \ k; je takoj opozor la redar,a. Tako je ne- j sramnica prišla slednjič v j est policije. Ona ; je Marija Darick iz Velikega .Lošinja, pri- ] stojaa v Videm stanujoča v ulici Capitelli : .štev. 28. Priznala je tatvino uhanov na škodo j deklice Susmel in on izvršeno tudi pred par dnevi na škodo deklice Marcele Cana- i rutt . Bržkone se dokaže, da je izvršila vse •uruge enake tatvine. Aretirana trgovka živega mesa. — Včerai so zaprli Vincenco Kovačić, staro 49 let iz PoJgore v Dalmaciji, imejiteljico treh tolerančnih hiš in voditeljico dveh drugih ter lastnico hiše v ul. Ar ata. Ista je na brezsrčen način izžemala nesrečaice, ki stanujejo v n;^nih zavodih, kratila jim je svobodo s u-m, da jim je branila izotop iz hiše, zahtevala od njih horendne zneske za hrano, sta novanje it i. ter jih nečuveno osleparila pri pjodajanju oblačil — in kar je ie te mizerije I Mrtev! Vzrok nekega samomora. Povedali smo že, kako se je vojni mornar Marko Kesić, vkrcan na tu zasidrani torpedovki „Kukuk" v bližini Lovca ustrelil z revolverjem v grlo. Spravili so ga v vojaško bolnišnico, a nesrečnež je po brezuspešni operaciji izdihnil. Sedaj se je izvedelo za vzrok tega samomora. Oni večer je imel on pri sebi okolo 70 kron izročenih mu v varstvo od svojih prijateljev. Prišel je v neko gostilno in nezgoda je hotela, da je tu našel nekoga, ki ga je zavedel do igranja. Igral je z njim igro zvano „truf" hazardno i^ro prvega reda, pravzaprav rokovnjaško lovenje kalinov, Kresiš je izgubil ves denar in, obupan, ker je zapravil poverjeni mu tuji denar, je sklenil ubiti se, kar je tudi storil. Policijska oblast je sedaj iztaknila onega Jopova, ki ga je oskubil. Isti je nek pote- puh po poklicu, imenom Luka Vladić, star 29 let, iz Siska na Hrvatskem. Izročili so ga deželni sodniji. Kesića je poveljstvo tor-pedovke opisalo kakor izbornega in vestnega mornarja. Samomor. Ahil Orlando, star 53 let, kurjač, stan. v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, je včeraj popoldne izpil precejšnjo količino jesihove kisline. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je pa uro potem umrl. Roparski napad. 201etni Josip Dobrila, stan. v ulici Media 4. vslužbenec pri tvrdki Greiniz, je šel včeraj popoludne inkasirat po hišah račune. Ob 5 30 je šel inkasirat k neki rodbini v ulici S. Giovanni 7. III. nad. Ko se je vračal, mu je v drugem nadstropju neka oseba hotela iztrgati iz rok torbico, v kateri je imel denar. Dobrila, ne da bi izgubil pogum, je neznanega napadalca udaril s pestjo po obrazu. Na to je pa slednji potegnil nož in sunil Dobrilo v trebuh in na to zbežal. Rana je le lahka. Policija zasleduje neznanega napadalca. Regnikolo aretiran radi goljufije. Ob prihodu italijanskega parnika „Polcevera" je bil aretiran včeraj kotlar Peter Modugno, star 23 let, iz Molfate v Italiji, ki se je v An-koni skrivoma vkrcal v parnik in hotel brezplačno v Trst. Nadebuden fantalin! Včeraj ob 5. uri pop. je bil na Borznem trgu aretiran 11-letni Marij Vecchiet, ki je skupaj z drugimi paglavci vkradel v Maylanderjevi pisarni 30 razglednic. Na policiji je štirikrat navedel krivo ime! Koledar in vreme. Danes: Agata dev. muč. — Jutri: 3. predpepel. ned. Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f-10.5° Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena. Deževno. v ZIMSKO:ŠPORTNO SREDIŠČE : BOHINJ V NEDELJO, 6. februv. : ZABAVNO SANKANJE vožnje s sanmi, ture s skiji. V grand hotelu „TRIGLAV" V :: BOHINJSKI :: BISTRICI ••VOJAŠKI" : KONCERT: Informacije in prospekti pri potov, agenciji P. CRISTOFIDIS - TRST (Hdtel de la Ville) ZDRAVNIK 2)r 2). Karaman sj»< cijal'st za notranje bolezni in za bolem l na tiihaJili (grlo in nos) Ordinuje na svojem stanovanju TRST, CORSO 14. od U.1/8 do 1.1/2 in od 4.V2 do 5.V2 pop. TELEFON 115/IV. X * * Odlikovana pskarna in slaščicama i. zJato kolajno in križcem n*i mori narod u 1 obrtni razUavf t Londonu 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 oTŠV:rr trikrat ni fon svd krah. l'ro lajalni a e tudi dobro p~e krbliftna z vsakovrstni biš't.iti posebno za čn j; inia razne fina v'm In liker}* v autiljkih i i fine desertna tnm-ione. ^prejpma naročila zi v^a'c ">vr-rne tort*. kroVante itd., ka ror tudi vsake preiueta z i *p9<-i. — Ima tudi najfin^lto moko iz mjbaljš'h rolhov oo mjnižji cani. USRZ-PLAČNA POSTREŽBA NA D >M. — Priporočam VELIKI IZBOR najfinejšega ruma Asti Spumante, Refo&k, z&grebfiki Pelinkovac in Sokol - P=*k e>EH ^^.-Roie po najzmernejših cenah. Čudovito nizke cene ■h* m tfvokoles, iivmlnlh strojev, vsakovrstnih gramofonov i a gostilne, kakor tudi različnln najnovejših plošč. Izvršujejo ss tudi vse poprav«. - Prt tvrdki Batjel, Gorica, Stolna ul. 3-4. Prodaja na obroke. - Ceniki franko fii EKS. FRANC J3aAY£U - TRST žgalsiica ka^re TELEFON 1743. Najboljftl vir z» dobivanje pcfiono kave V odlik, prodolal. oM „Calzoleria Triestina^ Trst ulica Giosuć Carducci 21 prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe siedeče obuvalo po Dajzmernej'ib cenah in sicer: (Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9 60 „ „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9 60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ Boxcalf zap. Triumph „ 10.— Ravno tak) Čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par je iz najfinejšega usnja DELO SOLIDNO. 1 I. zafireb. pripravni zavod za vojaško službo š^ (ŠOLA IN INTERNAT) 1. marca t 1. se otvori glavni tečaj za aspirante na enoletno prosto-voljstvo. — V zavodu poučujejo »amo prve moči. — Uspeh dosedanjih izpitov je izvrsten, Mnogi bivši učenci tega zavoda pripadajo c. in kr. vojski kot častniki, praporščaki in prostovoljci. Program se dobi na zahtevo pri Ravnateljstvu zavoda, Zagreb, KiVovićeva ulica 15. solidno in elegantna tfcsr po zmernih cenah afaele Italia TR8T — via Maioanton BBMBBMM NOVO POGREBNO PODJETJE U'^'™9 Copso 49 (Piazza Ooldoni)! &S&T z bogato opremo za vsako« i vrstni pogreb. in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsa-|kovr8tnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč / o ■ J ■ - Priporočamo našim gospodinjam pravi i^^^KCKOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne; iOiTUn,HI.V. Stran IV. „EDINOST" St. 36. V Trstu, 5. februvarja 1910. Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrija" v Bar-kovljah priredi jutri v nedeljo 6. februvarja veselico. Na vsporedu so krasni moški in mešani zbori, šaljivi kvartet „Vinska poku-šnja" in burka v enem dejanju. V duetu bo pela g-dčna Angela J a n o v a, bivša članica „Dramatičnega društva". Slavnemu občinstvu se nudi torej obilo pevskega in glasbenega užitka. Na svidenje jutri popoludne v Bar-kovljah ! Trgovsko-izobraževalno društvo v ul. S. Francesco štev. 2 priredi dne 8. t. m., pustni torek, maskaradno plesno zabavo, ki bo trajala od 5. ure zvečer do 1. ure po-polunoči. Le dostojnim maskam je vstop dovoljen. Hrvatsko akad. društvo „Zvonimir" na Dunaju priredi dne 10. februvarja v plesni dvorani dunajskega „Kursalona" sijajen ples pod pokroviteljstvom poslanca dr. Pera Čingrije. Strokovni tečaj „Trgovskega izobraževalnega društva v Trstu". Na pustno nedeljo odpade pouk za odrasle in za vajence. Ženski tečaj ima kakor navadno šolo od 9. zj. do 1 pop. v društ. dvorani. Vodstvo. Občni, zbor pevskega društva „Velesila" v Skednju bo v nedeljo dne 13 t. m. ob 2 uri popol. po sledečem dnevnem redu : 1. Nagovor predsednika. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo blagajnika. — 4. Slučajnosti. — 5. Volitev novega odbora. Po očnem zboru bo pevska zabava v gostilni „Gospodar, društva". Prijatelji petja naj prihite tega dne v Skedenj, kajti naslajali se bodo na krasnih slovanskih možkih zborih, kakor tudi z dobro domačo vinsko kapljico. Podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu bo imela sejo danes teden, nč pa danes, kakor običajno. Ker so na razgovoru važne stvari naj se gotovo u-deleže te seje vsi odborniki! DAROVI. Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine doposlali so: Gg. Anton Vičič, Trst K 2, z geslom: Svoji k svojim. Josip Dinko Firisin, Trst K 5. Evelina Valentič, učiteljica, Trst K 2. Fran Piciga, Trst K 5. Marij Valentič, Trst K 4 — Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. — Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I. — Darovi Vel. trg. plesa: Kolinska tovarna kavine primesi Ljubljana K 20, Fock Ignac Kranj K 10, Mayer & Comp. Ljubljana K 10, Majdič Peter Celje K 10, Knez Ivan Ljubljana K 10, Uštr. banka česk. prov. fil. Trst K .10, Ljudevit Matko c. k. tajnik Trst K 2, Štolfa Fran Sežana K 5, Hart\vig & Vogel Bodenbach K 10, Majdič Fran Domžale K 10, Luxa Marino Prošek K 3, N. N. Trst K 30, Bartel Srečko Trst K 20, Flego Anton zast. Kolinske Skedenj K 10, Flego Josip Skedenj K 4, Antič M. Trst K 5, dr. Gregorin Trst K 10, dr. Rybaf Trst K 10, Prelog Ivan Trst K 10, Stular Aug. Trst K 2, Ivan M. Trst K 20, Moric V. Trst K 2, Cvek Jožko K 2, Gulič Rudolf Trst K 2, Plesničar Al. Trst K 2, Žigon Fran Trst K 4, Zorč Vikt Trst K 2. Akad. fer. društvu „Balkan" v Trstu so o priliki akademičnega plesa nadalje darovali: P. Pirjevec, živinozdravnik v Sežani, K 6, Dr. M. S. K 6, N. N. K 6, Ivan K 30, N. Stepančič K 10, g. Tomičič K 10, brata Jakil, Gorica, K 6, obitelj Štrekelj Rojan, K 8, Štefan Prelc K 2, Anton Babnik K 4, Kari Greinitz Neffen K 8, Jaka Stoka K 4, g. Kogl, lastnik hotela „Balkan". K 30, Iva Sabadin, učiteljica, K 4, H. Pollich K 20, Ljubljanska kreditna banka, Podružnica v Trstu, K 20, D. Tripkovič K 20. Nar. del. organizacija. priredi velik delavski ples na pustni torek v tržaškem „Nar. domu" v korist podpornega fonda N. D. O. Bogat in zanimiv vspored nudil bo vsem udeležencem kar najprijetneje in animirane zabave. Z ozirom na to, prosi podpisani za blagohotno naklonitev darov za srečolov. Plesni odsek. Gostilna N. D. O. Danes soboto o priliki plesa Št. Jakobske mladine je odprta gostilna N. D. O. do 3. ure zjutraj. Tako je odprta tudi v nedeljo do 3. ure in pustni torek do 4. ure Zj. Vesti iz Goriške. Prostovoljno gasilno društvo v Sežani priredi dne 8. februvarja t. L, na pustni torek, običajni ples v gostilni „na Vagi". Začetek ob 2. popoludan. Vstopnina na ples 1 K za osebo. Avče. Društvo „Sloga" iz Ročinja je poslalo tudi v Avče lepak (Vabilo k veselici) ki so ga pa neki fantje „Izobražev. društva" takoj strgati z zidu. To pač ni bilo lepo od njih. Kolikor smo poizvedeli, društvo „Sloga" v Ročinju ni nikako strankarsko društvo, ampak ima le namen mladino bodriti k izobrazbi, istej preskrbovati potrebne zabave ter jo odvračati od pijančevanja. Temu v dokaz je bilo treba dobro pogledati izbrani program. Zadnje veselice v Avčah se je udeležilo nad 40 Ročinjcev in v Ročinj poslani lepak je visel nad teden, dni na zidu, ne da bi se ga kdo dotaknil. Čemu torej to sovraštvo ? Vesti iz Istre. Dopolnilna volitev za mestno skupino Buje-Umag-Cittanova. Dne 2. t. m. se je sešel v Bujah volilni odbor glede kandidata, ki naj se predloži za to skupino. Jednoglasno so se združili za kandidaturo dra. Frana Crevatto, odvetnika v Bujah. Italijanstvo Istre. V Lovrani so priredili ples na korist Lege Nazionale. Navdušenje je bilo baje neopisno. Sedaj pa čujmo imena njih, ki so si pridobili največih zaslug za vspeh te prireditve! Le par imen zveni res po italijanski. Drugi so bili: gospa Ema Z u p a r, gospica Z m a r i c h, gospica G j a č i č, gospica Devet, gospica M a n-d i č, gospica Z a b e i in gospod K a t e 1 i č. Zvok teh imen vam govori dovolj glasno o pokoljenju teh istrskih Italijanov. Ne njih, ne njihovih prednikov gotovo ni nosila italijanska mati pod srcem. Mi menimo vsaj, da italijanski listi, ki pojo slavo nositeljicam in nositeljem teh imen, le kompromitujejo italijanstvo Istre, ker priznavajo s tem pred vsem svetom, da pravo označenje za italijanstvo v naših krogih je — slovansko renegatstvo. ! Hnhpnirinno gostilna t bližini Trsta išče osebo | UUUI UlUUUn katera ima nekoliko deoarja za j kavcijo, da odda i*to na račun. Letni zaslužek 1500 | K, 2000 K s? lahko d »hi. Stanovanje v hiš . Porre-< buje slovensko in italijansko pot-trežbo. Ponudhn j pod „fitev. 180" da Ins. odd. EdinoBti. 180 ! 1f na;Pm °hi?* Z njivami za kmeta : w HdjUHl v Barkovljah za gostilno Scheimer. | Obrniti se treba Andrnna dtl Pozzo 4, II. n. Sckwa-I gel. Cena po dogovoru. 179 i Odlikovani fotografski atelje • A JERKIČ, Trst. ul. Peste 10, Gorica, Gosposka j nlica 7. 212H PncfAtl marliiv *er energičen mla-I U o It? II denič dobre slovenske korespondence ter hitre pisave, išče primer-> nega zaposlenja v Trstu. Naslov pove i Inseratni oddelek Edinosti pod „IVAN", j 217 9 Slavnemu občinstvu ns znanj atc, da sem odprla gostilno „Giardii.o rubSlic v ulici Giulia 11, kjer točim vipavsko vino la-tn^ga pridelka po 72 stot., za dom po 64. Za obilen obisk se priporoča Viktorja C e h o v i n. 200 Mesnica v Sežani. Naznanjam slavn. občinstvu, da sem odprl novo mesnico ter se priporočana zi obilen obiak. Zagotovljam, da bom vsakega dobro postregel z vsaJce vrate mesom in po najnižji ceni, Prane B o ž e g 1 a v_ __14S PflQ 119 nrnfidi ieP- komaJ leto 8tar' Trl° rOD 11 d ||| uuaj dober čuvaj in poleg tega jako domač. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. tl8U'J Proda se mlekarna \đJ2?Ž3SI št. 9 V istej se prodaja tudi zelenjava. 174 Iftcin Ctntfo mizarski mojster, Trst, ulica JUOl|| O liji I d Belvedere štev. 8, izvršuj^ vsakovrstna mizarska dela. Proda se gostilua v sredini meita, cena nizka ; druga z dvoriščem za krogija-nje, žganjarna v bližini 'lrsta v dobrem kraju; s-e odda ieptt gostilna z ka ciju ; oddajo se tudi razna skladišča za mtste avgust. Pojasnila daje „Interna-cijonalna agencija — lrst, Acquedrtto 6. (184 st/N/^/s GOSTILNA „Rndemo de Natal" TRST, Belvedere štev. 47 toči furLnska in dalmatinska ina kakor tudi L vrste Puntisamsko piyo vefina sveže Domača kuhinja. Cene* smerne. Mol. sumi!, predmetov Elastične nogovice, kilni pasi. H^Hfl pasi, irigatorji, eospenzorji, ga-mijere rjuhe, cevi za vino, vodo in plin, ovata. — Prodsja in poprava gum. predmetov ■. RESTAURANT FINDING I Trst, Via Cologna 11 I^h :: Ob nedeljah in torkih :: !■ CELO NOČ PLESNA ZABAVA Svira orkester. Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica BMere štev. 19 in ulica del Bosco Štev. 14. 3 »-rt « lE ■%-J v V dobroznani trgovini posameznih partij Via Nuova št. 36 ^ Sigmiiiid Varno*. Trst | Ugodna prilika! Ugodna prilika! c Velika partija čevljev nogovie, perila, i čipk, vezanja, spodnjih snfeeiij, dežni« | kov, predpasnikov, oblek, modrcev, clif- ^ ffoiia, platna po neverjetno nizkih ceuah. v:xxxxxxxxxxxxxxxxx)oac EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI! Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 Podružnica Zrst, nI. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Jrsta -■■■■ ■ AGRO-MERKUR Je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir pri nakupovanj« blaga. O^rm|t f Umetna gnojila, galica, žveplo- PaVAII 9 M. %9Mj\W JL • krmila, semena stroji in orodja M. V#iVl • ca Vina, B štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna SlR~maslo I Žita-« moka« olja itd. AGRO-MERKUB proekrbi »ploh vsako blago. AGRO-MERKUR kupuj« vss pridelke in isdelke. Cene najugodnejše! mm^^m Postrežba točna 1 ZAHTEVAJTE PRAVILA, CENiKE ! PONUJAJTE SVOJE PRiDELKE ! Nn\# n^ninn se Proda- Naslov : HOV p anmo Gostilna : RAVBAR pri postaji Repentabor. 141 Dmetnl: fotograflčni atelje ulica Rivo Ste v. 42 (pritličje) ori sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. m Higijenični predmeti CENE ZMERNE. CENE ZMERNE fzizrico Slein31er, ^cque9otto Gostilna AS Belvedere ul. Beivedere št. 37 v.\ toči najboljša .v. belo In črna ulp. in črna daim. sina. Dcmača k ubinjs. gorka in mrzla jedila vedno na CENE ZMERKE " razpolago. POSTREŽBA T0ČMA. Za obi'.en obisk se priporoma Vekoslav Rebck. IzTrSu'e vsako foiojfrafifino Uelo, kakor tudi razglele, posnetke, notranjost lokalov, porcfUnasi* p'.o (p ta ▼sakovratDe spomenike itd. itJ. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Raili udobrooti P. N. narf,ć::ikor sprejema naroOtte in jih izvršuje na dotuu, eveutuelno tuJi zunaj mesta. 9 » -i« iiullo Mi$m 'b TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 u :: TELEFON žtev. 813 :: s Klrcrplino orodja, ortopedlinl »parati, Modrrei, umetne Id uofre, Derfljet kiiut pasi, elastični pat.1 in iiofovlee^ elektroteraiiCTiićne j.ri prave, aparati ca iuhaluelj o. //vv/// j t, K LAD IS Č I- potrobiom za kivr.rartona zdraT-Ijs&jtk. Potreb£6lco It juio. 'a ln ae^rodirnefn blaga. :::::::: Ivan Cwo centimetrov Širok-. Pošiljajo b« proti po> tju : U kosi obri>bij>-ai r» o«lej za 10 K ; 4 ko