j^MOflSKI DNEVNIK ,Shajati v Trstu 1945, njegov K*?** PARTIZANSKI P. 26. novem- Z c^3„v vasi ZakfiJ n> razmnožen 125«. Od 5. do 17. X7tk? 1944 se je tj- v&toJv01 9 lije) CO vi vi -fc* j> j> i!r“ Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 177 (11.593) Trst, sobota, 30. julija Nav nezaslišan zločin organizirane mafije V atentatu v Palermu ubit sodnik Chhuuu načelnik urada za protimafijske preiskave Ko je stopil na ulico, so iz daljave pognali v zrak z eksplozivom napolnjen avtomobil, parkiran pred njegovim stanovanjem - Atentat povzročil še tri smrtne žrtve in 14 ranjenih o- o —X o o ro o o Rocco Chinnici PALERMO — Črna roka sicilske mafije je včeraj ponovno zločinsko zamahnila: tokrat je udarila po načelniku palermskega sodnega urada, ki je v zadnjem času sprožil vrsto preiskav in postopkov proti vidnim pripadnikom organizirane mafije, Roccu Chinniciju. Pri atentatu, ki ga je mafija pripravila s prefinjeno tehniko, so poleg sodnika Chinnicija izgubili življenje še dva karabinjerja iz njegovega spremstva in hišnik poslopja v katerem je bival sodnik, 14 ljudi pa je bilo ranjenih. Potek atentata jasno izpričuje prevratniško dovršenost organizirane mafije: ura je nekaj čez osem, ko se v Ulici Pipitone Federico v reziden-čnem predelu mesta pred poslopjem, v katerem prebiva sodnik Chinnici, u-stavi policijski avto, s katerim naj bi se Chinnici odpeljal na sodišče. Na ulici je vse mimo: hišnik poslopja je pravkar očistil predpražnik in se vrača v notranjosti Iz avta stopita 33-letni marešal karabinjerjev Mario Trapassi in 56-letni «apuntat» Edoardo Bartolotta, da bi kakor vsako jutro pospremila sodnika Chinnicija od vrat do avtomobila. V bližini so še drugi karabinjerji iz spremstva, medtem ko nekateri njihovi kolegi ustavljajo promet ob začetku in na koncu ulice. Kakor vsako jutro, je tudi tokrat poskrbljeno za varnost sodnika, ki je že dalj časa na črnem spisku sicilske ma fije: atentat s strelnim orožjem bi bil torej nemogoč. Zeleni fiat 126, ki je parkiran pred vhodom v poslopje, iz katerega se bo zdaj zdaj prikazal sodnik Chinnici, ne vzbuja nobenega suma. Karabinjerja sta tik pred vrati, ko iz poslopja stopi sodnik. V tistem trenutku se fiat 126 raztrešči kot bomba. Razbitine avta zletijo do oken četrtega nadstropja, z bližnjih hiš se skruši omet, okenska stekla za-žvenketajo na tla, dim in prah za dolge sekunde prekrijeta prizorišče a tentata. Iz pekla se oglašajo prvi klici na pomoč, katerim odgovarjajo prestra NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sodnikovo truplo po atentatu (AP) Danes kolegialno srečanje za vlado <*j 2a Craxi se je včeraj zdel pre-$tj[]JrOVoljen in optimističen, navzlic •hu jv/ ubadanjem KD in neprikrite-dataj. Sprot?tvu republikancev. Man- °dšel včeraj zjutraj k pred k° S(1.,u ^Publike sporočit, da bo lah- S?©1 ............ prvo petstrankarsko vlado . ^ 'socialističnim vodstvom, k° kaj zataknilo v zadnjem to 0 u- Govoril je skoraj nedvoum-riajog ^Strankarski vladi*, pouda-aD pJMno politično pripravljenost* ' ^Rl, PGI in, naravno, PSI. rai0 v kolegialno srečanje bi molili o^kakor služiti za odpravo zad- *llgah\iLaz* pogajanj pa diši po in-* naVzk,Lei!aišnji dan je bil prepleten rtkiia žnimi srečanji vseh z vsemi, "1% '■ °stalimi tajniki koalicije, De Oj. raznimi voditelji itd. tja. Vr Prihajajo protislovna znamc-%lij,'\ranja opozicija sedaj celo Jjo Cra •. da je bil prepopustljiv si Hasn1J,a' Hkrati njegovi najzvestej-‘ ovijajo PSI grozeča sporočila: pozivajo ga k preobrazbi vladne operacije v «organsko in stalno* zavezništvo. Tudi PSDI sili v ospredje. Lon-go je včeraj, po sestanku z De Mito, sprožil nekaj puščic proti republikancem, predvsem pa je odločno postavil svojo kandidaturo za neko pomembno ministrstvo. Spet se torej pojavlja hipoteza o nekakšnem «direktoriju», podpredsedstva vlade s tajniki vseh 5 strank, da bi bolje nadzorovali predsednika in uveljavili «enakopravnost» koalicije. Kar zadeva Craxijeve odnose z levico je zabeležiti Lamov intervju, po katerem je za sindikat socialistično predsedstvo vlade «zgodovinski dogodek*, kljub temu, da je KPI drugačnega mnenja. Tajnik CGIL vsekakor zavrača novo omejitev draginjske do klade, zamrznitev plač in klestenje po družbenih storitvah in zahteva od Craxija pritisk na Confindustrio za spoštovanje sporazuma od 22. januarja in podpis pogodbe za kovinarje. R. G. Comelli spet predsednik deželnega odbora F-JK TRST — Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je včeraj izvolil predsednika Antonia Comellija in štirinajst odbornikov. Comelli je nato prebral zelo obsežno programsko izjavo, v kateri se obravnavajo vsa pereča vprašanja naše dežele. Tako govori predvsem o gospodarskih težavah in obvezah: zaključiti obnovo Furlanije, podpreti malo in srednjo industrijo, braniti raven zaposlitve in braniti življenjsko raven. Seveda je govor tudi o odnosih med deželo in državo in še zlasti o decentralizaciji dežele, ki je pogosto postala svojstveni birokratski centralistični organ. Posebna pozornost je namenjena tako imenovanim «šibkim področjema, med katera so vključili predvsem Trst in Gorico in ki zaslužijo posebno pozornost. Pri tem je očitno tudi nekaj polemike, saj imajo v novem odboru Furlani prvenstveno besedo in sta preostala Tržačan in Goričan res v manjšini. Comellijevo poročilo obravnava tudi mednarodno vlogo dežele, odnose s sosedi in posebej izvajanje osim skih sporazumov, oziroma predloge, da se preuče nove možnosti izvajanja v korist mejnega prebivalstva. Posebna daljše poglavje je posvečeno slovenski manjšini in jezikovnim skupinam, predvsem Furlanom. Ponovljena so stališča in obveze glede globalnega za ščitnega zakona in splošne obveze deželne uprave do Slovencev. V bistm gre za znana stališča, ki do sedaj niso bila preveč obvezujoča. NA 4. STRANI Trst ima še župana TRST — Tržaški župan, lislar Deo Rossi, še ni izpel svojega «labodjega speva*. Sinoči bi namreč moral tržaški občinski svet sprejeti odstop župana in manjšinskega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki Liste za Trst in laično -socialističnih strank; toda na zasedanje je v predpisanem času prišlo premalo svetovalcev in župan je moral zasedanje prenesti za nedoločen čas. »Upravičeno* odsotni so bili samo komunistični svetovalci, ki se seje niso udeležili iz protesta. V posebni noti, ki so jo poslali županu, tisku pa razdelili pred začetkom občinske seje, načelnik svetovalske skupine KPI ugotalja, da je bilo zadržanje odbora že pred junijskimi volitvami nekorektno. Kot zadnji dokaz navaja prav postopek ob odstopu: odbor je namreč že v ponedeljek formalno najavil odstop, sejo sveta pa so sklicali šele v petek. Komunistični svetovalci oporekajo tudi sestavi dnevnega reda sinočnjega zasedanja, ki ga seveda s formalnega vidika sploh ni bilo: šele na zadnjem mestu je bilo glasovanje o odstopu, prej pa bi morali odobriti še vrsto predlogov. Komunistični svetovalci so v noti protestirali tudi zaradi možnosti, ki bi jo odbor nudil misovcem, da na seji proslavijo stoletnico rojstva Mussolinija. Zaradi nesklepčnosti sveta je seveda tuti ta točka odpadla. Ob koncu je še treba pripisati, da so bili svetovalci sami, seveda tisti, ki so bili prisotni, nekoliko presenečeni nad razvojem dogodkov. O tem priča poseg Orlanda (KD), ki je pač ugotavljal, da se navadno neformalni del odvija nekako poldrugo uro in ne samo uro kot sinoči, in da bodo ostali, brez komunistov, ki so običajno precej točni, menda še prišli. Toda župan ni imel na razpolago drugega gradiva in je zato moral odrediti «na svidenje čez nekaj dni* BREDA PAHOR D® Carli pri Martelliju 0 globalnem zakonu za Slovence v Italiji L. — Socialistični poslanec De Carli, ki je član l, “sUčne delegacije za sestavo nove vlade, se je v k sestal z namestnikom vsedržavnega tajnika Martellijem. Obrazložil mu je nekatera odprta Ijj ^hja dežele Furlanije Julijske krajine, ki naj k**j®tala sestavni del vladnih obvez. V tem kontekstu V. Carh omenil tudi »odobritev zakona o globalni k® slovenske manjšine in zakon o krajevnih jezi 0 o skupinah in kulturah*. De Carli je govoril tudi ssintskih sporazumih in razširitvi ekonomskih dolo-4*" da bi raztegnili industrijsko cono nn celotno 1 hvedbo posebnih olajšav za mešana podjetja. Nevihta s točo ohladila ozračje Po soparici in neznosni vročini prejšnjih dni je včerajšnja nevihta le prinesla nekoliko osvežitve na briško-furlanskem in tržaškem ob močju. Kmetje so zadovoljni, saj je dolgotrajna suša resno grozila jesenskemu pridelku. Na Goriškem pa je marsikje pokvarila veselje drobna «sebra», ki je klestila na So vodenjskem in Krminskem polju, v Brdih in na Krasu. Pred točo so ponekod streljali s topovi. Na Tržaškem se je ob 15. uri nebo povsem stemnilo. Pred nalivom je zapihal silen veter, ki je polomil in izrul veliko vej ter dreves, tako da so gasilci posegli kar 40 krat. V Miljah je debela veja poškodovala avto, voznik in njegova žena pa sta odnesla celo kožo. Na Krasu je z dežjem padala tudi toča, kaže pa, da ni bilo večje škode. USPEH MIRANDE (MARIJE NA PULJSKEM FESTIVALU PULJ — Včeraj zvečer, s slovesno podelitvijo nagrad, se je zaključil jubilejni, 30. festival jugoslovan skega igranega filma. Sporna odločitev žirije, da podel> najvišjo nagrado sicer odličnemu režiserju Živojinu Pavloviču za film «Vonj telesa», je sprožila vrsto kon testacij. Nasprotno pa je doživela soglasno priznanje tržaška igralka Miranda Caharija. Njena odlična interpretacija Eve, njena očarljiva prisotnost v Pulju je sprožila navdušeno ploskanje med izbranim občinstvom. Skratka, Miranda je moralni zmagovalec — v vseh smislih — letošnjega kvalitetno poprečnega festivala. Noben režiser, noben igralec ni doživel takega uspeha v zadnjih letih puljske manifestacije. Mirandi je sicer Zlata arena za las ušla (spotikanje žirije glede državljanstva igralke je bilo usodno), prejela pa je dve tako imenovani neuradni nagradi: *Rožo Pazina* in nagrado časopisa «Politika svet*. Slovenski film «Rde či boogie* Karpa Godine, po mnenju večine najboljši film, je ravno tako ostal praznih rok, razen «neuradne» nagrade kritikov. Ostalih 13 Zlatih aren si delijo v glavnem Pavlovičev film, Karanovičev «Nekaj vmesnega» in Baletičev «Balkan express*. Koledarja A in B lige RIM — Računalnik italijanske nogometne zveze je včeraj izdelal koledarja prve in druge italijanske nogometne lige. Drugoligaška Triestina bo v prvem kolu igrala doma proti Palermu, teden dni kasneje pa bo gostovala v Vareseju. V prvih desetih tekmah bodo Tržačani igrali pred domačimi gledalci kar šestkrat,- tako da je moč trditi; da je za Buffonijeve varovance razpored tekem dokaj u goden. Vidcmskgi Udinese (ki nastopa v A ligi) bo prvo tekmo igral v Genovi proti Genoi. Zveza je tudi poskrbela, da bosta Triestina in Udinese igrala domače tekme izmenično, tako da bi ne bilo manj kotirano tržaško društvo prikrajšano glede obiska gledalcev. Obe prvenstvi septembra. se bosta pričeli 11. NA 10. STRANI Atentat organizirane mafije na palermskega sodnika NADALJEVANJE S 1. STRANI šeni klici stanovalcev bližnjih poslopij, ki si na oknih in balkonih prvi trenutek ne znajo razložiti ali gre za potres ali za kaj drugega. Ko se prah nekoliko razkadi, ležijo na ulici razmesarjena trupla sodnika Chin-nicija, karabinjerjev Trapassa in Bartolette, v veži poslopja, iz katerega je izstopil sodnik, pa umira vratar, 56-letni Stefano Li Sacchi. Tu pa tam ležijo ranjenci, trije karabinjerji in enajst mimoidočih, med temj dve ženski in sedemletni otrok. K sreči bodo potem v bolnišnici «Vil-la Sofia» ugotovili, da gre pri vseh le za lažje poškodbe. Kmalu po atentatu, je območje Ul. Pipitone Federico obkoljeno in karabinjerski izvedenci začenjajo s preiskavo. Kolikor se lahko razbere iz razbitin fiata 126, so ga mafijci dobesedno napolnili z eksplozivom — 100 kg tritola ali še več, eksplozijo pa sprožili s posebno napravo iz daljave, in to pra v trenutku, ko je bil sodnik tik zelenega fiata. Kaj drugega je iz razbitin težko razbrati. Nobenega dvoma ni, da je mafija dobro izbrala svojo žrtev. Sodnik Rocco Chinnici, rojen leta 1925 v kraju Misilmeri nedaleč od Palerma, trije dorasli otroci, je pred leti prevzel mesto sodnika Terranove, bivšega komunističnega parlamentarca, ki je bil septembra 1979 ubit v zasedi. Chinnici je v zadnjem času vo- dil vrsto preiskav o delovanju mafije in nekaterih njenih vidnejših kolovodij. Med drugim je preiskoval uboj predsednika sicilske dežele Mat-tareile, uboj deželnega tajnika KPI La Torreja ter številne druge zadeve v zvezi z mafijskimi umori, prekupčevanjem z orožjem, razpečevanjem mamil in podobno. Na muhi mafije pa je bil tudi zato, ker je v zadnjih mesecih odkril več primerov neupravičenega bogatenja palermskih «gradbenikov». Pertini na pogrebu PALERMO — Predsednik republike Sandro Pertini, ki se bo danes zasebno udeležil pogrebnih svečanosti za žrtvami mafijskega atentata (pogreb bo neposredno prenašalo tretje televizijsko omrežje od 11. ure dalje), je včeraj naslovil na predsednika ministrskega sveta Fanfanija brzojavko, v kateri poudarja, da bo italijanski narod sprejel izziv, ki ga predstavlja nov kriminalni podvig mafije, in zaostril boj proti organiziranemu kriminalu ter ga vodil do njegove popolne iztrebitve. Prizorišče krvavega mafijskega atentata (telefoto AP> Rekord za rekordom: dolar že 1566,50 lire RIIvl — Dolar še vedno nezadržno narašča ter je včeraj dosegel r.ov rekord v odnosu praktično do vseh drugih valut. Njegova kotacija v Italiji je ob zaključku tedenskega borznega poslovanja znašala 1566,50 lire, kar pomeni nov skok za 11,5 lire v primerjavi z že rekordno kotacijo 1555, zabeleženo v četrtek. Samo v zadnjem tednu, je ameriška valuta narastla za 35 lir, kar pomeni ovrednotenje za 2,28 odst., skok v zadnjem mesecu pa je znašal 62,5 lire ali 4,15 odstotka. Podobno ovrednotenje je dolar včeraj zabeležil tudi v odnosu do drugih evropskih valut, tako zlasti do francoskega franka, španske pezete in danske krone. Tokrat je ameriška valuta premagala tudi tradicionalno trdnost nemške marke: na frankfurtski borzi je ob zaključku poslovanja notira-la 2,6435 marke, kar je predstavljalo rekordno višino od daljnega 30. septembra 1975. Nazadovanje marke bi bilo še večje, da ni Bundesbank v zadnjih dneh «vrgla» na tržišče okrog 90 milijonov dolarjev. Premoč dolarja je krepko občutil tudi japonski jen, edina izjema je švicarski frank, ki je obdržal kar čvrsto kotacijo nasproti ameriški valuti, in to kljub nastopu tridnevnega «week-enda»: švicarske borze bodo namreč ponovno odprte šele v torek, ker je v ponedeljek švicarski državni praznik. Lira je včeraj nazadovala tudi v odnosu do nekaterih drugih valut, od nemške marke do švicarskega franka. Po mnenju nekaterih opazovalcev naj bi drsenje domače valute «potiskala» sama Banca dTtalia, da bi olajšala izvoz italijanskega blaga na tuja tržišča. Vzporedno z naraščanjem dolarja, cena zlata postopoma upada: v Londonu je rumena kovina včeraj notirala 422 (v četrtek 425,50) dolarja za unčo. Prav tako upada cena srebra. Vse po znižanih cenah! TRŽIČ Ul. Duca D'Aosta 91/93 Tel: (0481) 44557 BOGATA IZBIRA POLETNIH OBLAČIL ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE Sklep obeh zborov skupščine Jugoslavije Gospodarstvo stabilizirati z opiranjem na lastne sile BEOGRAD — Oba zbora skupščine Jugoslavije sta včeraj sprejela sklepe o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Sklepi poudarjajo, da je nujno treba zagotoviti, da v vsej družbi takoj začnejo organizirano in enotno uresničevanje tega programa. Posebej je poudarjena nujnost opiranja na lastne sile in predvsem kar največje izkoriščanje lastne sile in predvsem kar največje izkoriščanje vseh naravnih, materialnih, človeških in drugih zmogljivosti, pravzaprav z vseh virov. Član zveznega izvršnega sveta Janko Smole je obvestil delegate o položaju v zvezi s finančnim paketom in o sedanjem stanju izkoriščenja finančnih posojil. «Menim, da ima odločilno mesto med narodni denarni sklad, je dejal Smole. Prav danes denarni sklad razpravlja o naši državi, jugoslovanski gospodarski dejavnosti ob prvem polletju. Kot je znano, naj bi od denarnega sklada dobili 260 milijonov dolarjev, ki jih izkoriščamo v dveh obrokih. V prvem polletju 378 milijonov dolarjev, od denarnega sklada pa bi morali dobiti še 242 milijonov dolarjev. Na današnji seji izvršnih direktorjev naj bi rešili vprašanje tako imenovane «tre-tje transe*, ki naj bi začela veljati 15. avgusta v višini 110 milijonov dolarjev, preostalih 132 milijonov dolarjev, kar je povezanih s četrto tranšo, novembra.* V zvezi z denarnim skladom je Jan- ko Smole še omenil, da je začetek izkoriščanja tretje tranše posojila povezan s celotno poravnavo vseh zaostalih plačil tujim bankam. To pomeni, da moramo odpraviti vse zamude glede plačila glavnic ali obresti. Drugi udeleženec je Svetovna banka s posojilom, ki ni obrnjeno na finansiranje posameznih naložb, temveč predstavlja posojilo za tako imenovano strukturalno prilagajanje. To posojilo je bilo odobreno v višini 285 milijonov dolarjev. Tretji element v tem paketu je banka za mednarodne poravnave v Baslu. Od te banke smo doslej načelno dobili 500 milijonov dolarjev. Naslednja točka, ki predstavlja srž finančne podpore in je najpomembnejša, je vprašanje komercialnih bank. Na eni strani gre za novo srednjeroč- no posojilo v višini 600 milijo°oV’ ^jni ti pa gre za refinanciranje v z3-milijarde 400 milijonov glavn* vni; padlih obveznosti na temelju ce v letošnjem letu, po drugi ^ pa gre za urejanje tega pakete ^ koročnih posojil in to ne le 23 u-temveč za obdobje 24 mesecev. ^e-rejanje kratkoročnih kreditov je ^ letno obdobje, bi nam v dokajs J ^ ri olajšalo perspektivo za Iet je še dejal Janko Smole. trao^° Zvezni sekretar za zunanjo 1 ^o• Milenko Bojanič pa je SOVOILt0šnjd” zu in blagovnih posojilih. V let ^ prvem polletju lahko ugotovi®« jal). na gibanja v primerjavi z enaKu * j,, skim obdobjem na področju je skih odnosov s tujino. Razve'jf dejstvo, da se je zlasti poveča* v razvite zahodne države. NASI PROIZVODI VAS BODO VEČ GRELI PETROLCHIUIICA ADRIATICA F. MALE Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 LJUBLJANA — V Jugoslaviji smo v zadnjih časih navajeni marsikateri dogodek imenovati z Dnevom X; s tem mu hočemo dati nekakšno prelomno pomembnost. S takim dnevom je bilo npr. označeno zasedanje zvezne skupščine, na katerem so sprejeli pogoje za vračanje tujih posojil oziroma so se odločili, da bomo najeli nova tuja posojila, čeprav so pogoji za najetje neugodni. S takim dnevom smo označili celo nekaj le tošnjih sestankov jugoslovanskih komunistov na najvišji ravni, ko so govorili o gospodarskem položaju v Jugoslaviji. Zdaj pa se zdi, da je kar cel julij zaslužil oznako s katero pripisujemo nečemu prelomno pomembnost. Takšno oznakp si je zaslužil zato, ker vsi najpomembnejši politični in družbeni forumi obravnavajo dolgoročni program stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva, ki ga je po skoraj dveletnem delu izdelala posebna komisija (ali Kraigherjeva komisija, ker jo je vodil Sergej Kraigher), v kateri je delalo celo 350 najrazličnejših strokovnjakov, od najvidnejših politikov, do najvidnejših e-konomistov. Doslej so program gospodarske stabilizacije podprli vsi, ki so o njem razpravljali: tako zveza komunistov kot socialistizna zveza, sindikati, republiške in pokrajinske skupščine itd. Toda dokončna odločitev bo padla v zvezni skupščini, kjer pa zaradi predhodnih razprav ni pričakovati zavrnitve. Na kratko je zelo težko označiti, kaj naj bi Ml dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Zlasti zaradi, ker ga nekateri imenujejo kar «širok in vsestranski poseg v sedanji položaj v družbi in v gospodarstvu*. Takšen stabilizacijski program je bil seveda narejen predvsem zaradi gospodarskega položaja, zaradi spo- Gospodarsko pismo iz Slovenije Za boljše gospodarjenje znanja, da jugoslovansko gospodarstvo v primerjavi z drugimi zastaja. Do ugotovitve, zakaj gospodarstvo zastaja, pa ni bilo lahko priti, saj je komisija delala dve leti. Ne gre seveda za to, da bi imela Jugoslavija slabe ekonomiste, ki ne bi znali a nalizirati in svetovati in se je delo zaradi tega zavleklo, pač pa so gospodarska vprašanja kar naprej dobivala politično razsežnost, kar pomeni, da je bilo treba razčistiti veliko povsem političnih vprašanj. Takšno razčiščevanje pa je v tako raznovrstni državi kot je Jugoslavija izredno težko, kajti navadno trčijo med seboj povsem nasprotni interesi. Zato ne sme presenečati, če so na nedavnem partijskem plenumu in na seji zvezne socialistične zveze poudarjali, da ne smemo ponavljati in podpirati vprašanj, ki so bila že pre-diskutirana v komisiji in v drugih političnih forumih ter odgovori že poenoteni. Zaradi tega je možen vtis, da je razprava že zaprta, da programa v bistvenih potezah ni mogoče spreminjati, v resnici pa je v tem videti poizkus, da bi čimprej prešli k akciji. Vsi sedanji sestanki političnih teles so izveneli pravzaprav kot poziv na akcijo. Zdaj ne zadostuje več samo znanstveno opazovanje, analiziranje, razlaganje položaja, zdaj je treba v akcijo, je na primer sklep socialistične zveze. Takšni pozivi so zdaj seveda nujni, hkrati pa dokazu jejo, da v Jugoslaviji vendarle še niso vsi pripravljeni za akcijo. Takšne vseobsežne akcije pa tudi ne more biti, dokler niso stališča o stabilizaciji gospodarstva povsem poenotena v samih državnih in političnih vrhovih. Zdaj, ko je program narejen, se zdi, da so stališča poenotena. Zato tudi zahteva, da vprašanj ne gre ponovno odpirati, ampak da je treba v akcijo. Odprtih vprašanj, okoli katerih so se kresale razprave, je bilo veliko. To odkrito priznavajo tudi najvidnejši predstavniki Kraigherjeve komisije. Zdi pa se, da je bilo, da ta ko rečemo, nekaj generalnih vpra šanj, okrog katerih je najdalj tekla razprava. Na videz so npr. vsi pristajali, da morajo biti za delovanje jugoslovanskega gospodarstva odločilne tržne (ekonomske) zakonitosti. Toda v posameznih okoljih so si zelo različno razlagali kaj so tržne za konitosti, kako naj delujejo, kaj naj te zakonitosti določajo. Bilo je precej zagovornikov ideje, da sta si samoupravno organizirano gospodar stvo in sistem tržnih zakonitosti v nasprotju in da se je torej treba odločiti za eno ali za drugo. Zdi se, da je za razvoj jugoslovanske družbe in gospodarstva izredno pomembno zdaj prevladujoče stališče, da se samoupravno organizirano gospodarstvo lahko potrjuje samo v tržnih razmerah, pri čemer pa ima seveda načrto vanje izredno pomembno vic go. Tako je Jugoslavija ostala pri nekakšnem tržno-planskem gospodarstvu, v kate rem pa morajo biti odločilne splošne ekonomske zakonitosti. Ne bi sicer mogli trditi, da se je s tem uveljavil nekakšen prikrojen sistem kapitalističnega gospodarstva, kjer so začetek vsakega gospodarskega delovanja tržne razmere, lahko pa trdimo, da je prišlo do velikega odmika od takšnega planskega gospodarjenja, kakršnega poznajo v vzhodnih socialističnih državah. Drugo izredno pomembno dejstvo je najeti v odločitvi o odločnem vztrajanju pri samoupravljanju. Zavržen je bil statističen model, v ka terem so nekateri videli zaradi na raščajočih gospodarskih težav edini izhod. Trdili so, naj država vzame vse niti gospodarstva v svoje roke. Kot trdijo, je bilo treba veliko naporov, da je bila linija strta, precej težav pa je bilo tudi z zagovorniki gospodarskega (in družbenega) li beralizma. Kot je dejal sam Kraigher je bilo največ težav pri političnem usklajevanju stališč okoli kmetijstva, emisije denarja, pri koncentraciji kapitala in pri kreditnih depozitih. Vse to je bilo seveda povezano z vprašanjem, kakšno gospodarsko politiko bo treba voditi, kajti stabilizacijski program ima že čisto določene elemente gospodarske politike. S tem programom so torej ustvarjeni politični pogoji za stabilizacijo gospodarstva oziroma za posege v odi va oziroma za se r ,«*>«=„* u družbo. Pa vendar npr. Kraigher javno oV-J, ne ' zagotovila, da tudi ta zaman, da ne bo zvodenelo, -j, # vilo vidi v delovanju subje* /d1. Predpogoj za akcijo, to*** so spremembe, ki jih va. Vendar ne vsakršne ^ .iptr. pač pa takšne, ki bodo a jr pogoje za boljše OospodoTr^Ze dolgoročni program .gospoda . p bilizacije v bistvu ni namreč ^js gega kot iskanje možnosti te) gospodarjenje. In zdaj v *m načela prihaja tudi do takti* pr v naši družbi ni ničesar tako ^ti, c da tega ne bi smeli slrrern„M.‘oe f, imamo boljše rešitve. Take' * rp si pri nas in po svetu roz lC,«rsV*eL. ga jo: nekateri vidijo v tem bo nekdaj postavljenega 30SjZL v' ■ ga sistema, drugi — in ti lVZ, fd “l. kah veliko več argumentov pffir dijo v tem dograjevanje 0 skega sistema. ^ Ob tem programu bi bilo pozoriti še na veliko stvaJpiti> 'Z se nam zdi izredno P,,1ju,e slednje dejstvo. O dolgo*'.0 pjF spodarskem programu ,ezi)ezO> p razpravljala socialistična z r;ja, , rej tista politična organ*ffi^ združuje vse socialistične sile, od komunistov do veLavO tej organizaciji je bila pre kot pa na partijskem Namera je jasna, odločitev ^ p V akcijo za stabilizacijo -^lo pritegniti vsakogar. Zato s fplo rafrazirali staro politično zdaj pravijo: z nami c.uuj i/iuvijii, c nu»> ' f|e proti nam. S lem poziva)0 ,g s* j akcijo za stabilizacijo in z JJlir kaže delati utvar o možno* špekulacijah. JOŽE P*5 rrB°vC Arafatovi pristaši zapuščajo Dolino Bekaa ZDA podpirajo delni umik izraelskih sil — Streljanje in eksploziji' Rtdf1 ve zračnega vrtinca na sre-fronte 1 ’ ^eter Je °b prihodu mrzle Ca v ‘e napovedal naliv, ki se je kakih ?nU P01116®3! s točo. Trajalo je le r /J*rranut' da so se naravne si-de^pT,, snele. nato je po malem le še ^ al°. dokler ni zapihala burja. l(j • 0 je šla mimo poletna nevihta, obokala izsušeno zemljo, nas rilcemVa a s Prijetno osvežitvijo, ga-levfclPpa naložila več ur dela. Debe-s° J V,. Ponekod tudi manjša drevesa, P?i Sv t03 ces^e in ovirali promet, eleletrj - JaK°bu pa je veja padla na tek šiit napeljavo in povzročila kra-daljrta ’ ta^° da je v tistem predelu kitiitvpf zmanjkala dobava toka. Pre-gih .-loka so zabeležili tudi v dru-jih h;,- a in v Miljah, še najmanj so a veseli številni Tržačani, ki so ostali vkleščeni v dvigalih. Kot je običajno ob velikih nalivih, je tudi včeraj voda preplavila Miramarski drevored pred bencinsko črpalko pri Rojanu in pod železniškim nadvozom, na srečo pa je kmalu odplavila in tako dovolila normalen promet. S prelomljenimi vejami in nevarno nihajočimi drevesi so imeli nekaj dela tudi openski in miljski gasilci. V Miljah, oziroma pred vojaškim kopališčem pri Lazaretu, sta jo srečno skupila zakonca Pennino. Ko sta čakala v avtu, da bi se veter nekoliko u-blažil, je padla na zadnji del njihove- ga opla kadet težka veja, ki ju na srečo ni poškodovala, poznalo pa se bo, ko bosta poravnala račun avtokleparju. V Sesljanu so se zbali požara, ki se je vnel na smreki, v katero je udarila strela. Še preden so prihiteli gasilci pa je bila nevarnost mimo, saj je plamene pogasil dež. Alarm so neznani telefonisti sprožili tudi na luški kapitaniji. Z obale pred Barkovljami in pred Lazaretom so o-pazili jadrnici, ki sta bili po njihovem v težavah. Posadki pa sta vedeli, kako se neurju streže in sta brez pomoči varno pristali. Mnenje vremenoslovca o včerajšnjem neurju Neurje, ki je včeraj popoldne zajelo naše kraje, nam je končno prineslo nekaj hladu. Ob tej priliki smo se telefonsko povezali z vremenoslovcem Silvijem Pollijem in ga prosili za kratek komentar. Povedal nam je, da gre za navaden pojav, saj nam je julij tako rekoč dolgoval deževne padavine. Tako poletno'neurje pa ne prinaša dolgotrajne osvežitve, to pomeni, da bo prijeten hlad pri nas le kratkotrajen. Da se neurje pripravlja, je profesor Polli dejal, je bilo jasno že ob 15. uri, ko se je nebo nenadoma zelo stemnilo. Nekaj minut za tem se je hipoma dvignil silen Veter, ki povzroča izruvanje dreves, na morju visoke valove in drugo škodo. Končno se je ob 15. uri in 15. minut ulil dež, ki pa je mesto samo deloma zajel. Močneje je deževalo na Krasu, kjer je padala tudi toča. Po takem poletnem neurju začne v Trstu zelo pogosto pihati burja (v devetih na deset primerov), ki prinaša s seboj mrzel zrak. Ob 15. uri je bilo včeraj temno kot zvečer Tako je sunek vetra nalomil platano na Šentjakobskem trgu F Drevi nastop t. domiclja ^estival 0tttunističnega tl*ka v Zgoniku bltaJ^^ajšnji kratkotrajni, venda daljna Jni osvežitvi se v Zgoniku na ska, ij. f(-‘stival komunističnega ti j* 8a prireja krajevna sekcij; b°d0 a^t..Pegan, Popoldne ob 16. ur liVaitan' na sv°j račun ljubitelj turnej„‘la’ k>. se bodo pomerili n; darnj -pV oriškoli z bogatimi nagra da ^ebno med mladimi pa vla Heg~ K° zanimanje za nastop zna kiaža »^venskega kantavtorja To občins»,^ornaclja, ki se bo predstavi čer j. ^ na koncertu ob 20. uri. Ve .h anw.. mark naši; „„ h,k0i 80 Wšl‘i-m,ark: OdšU so • skozi okno. «Iztegnjena roka» družbe ANAS po razsodbi ustavnega sedišča Ponudili 50 od sto odškodnine da bosta volk sit in koza cela Kot smo kratko že včeraj poročali, so predstavniki milanskega podjetja Placee Moulin, ki ima v zakupu gradnjo avtoceste na Krasu, v četrtek proti večeru sklicali sestanek s 40 lastniki parcel, po katerih bo tekel avtocestni odsek Nabrežina - Križ. V navzočnosti zastopnikov Kmečke zve-ve (Bukavec), Konzorcija razlaščencev «Naša zemlja* (Stepančič in Slamič), devinsko - nabrežinske občine (Brezigar), zgoniške občine in Kraške gorske skupnosti (Budin) ter Slovenske kultumo-gospodarske zveze (Udovič) je geometer Casagrande prizadetim povedal, da jim podjetje ne more izplačati prvotno predvidenih 80 odstotkov predujma na celovito odškodnino za odvzeto jim zemljo, ker je ustavno sodišče razveljavilo zakon Bucalossi. Zaradi tega, je pripomnil, niso zdaj več veljavni niti dvostranski sporazumi med podjetjem in razlaščenci. «Ker pa vam hoče družba ANAS na roko (skratka: da bosta volk sit in koza cela, da dobite vi nekaj denarja in da mi nadaljujemo nemoteno z delom),* je nadaljeval Casagrande, «mi je inž. Mari naročil, naj vam ponudim 50 odstotkov odškodnine, ki jih lahko prejmete že v prihodnjih dneh.* V bistvu je to pomenilo: ali tako ali nič. Družba ANAS naj bi s ponudbo celo kaj tvegala, v kolikor naj bi šlo za neuradno pobudo. V resnici je bila k temu prisiljena zaradi pritiskov naših organizacij in deloma tudi pristojnih deželnih dejavnikov. Predstavniki KZ in Konzorcija NZ so ponovili zahtevo o 80 odstotkih, a zaman, ter sklenili ponudbo globlje proučiti. Med razlaščenci je bilo veliko slabe krvi. «Prvi del odškodnine bi nam bili morali že davno poravnati,* so menili, «in nikakor ne drži izgovor, češ da nekateri niso imeli v redu dokumentov; če je že bilo tako, naj bi pa denar lepo položili v banko.* Tudi pristojni urad tržaške občine je kriv, so pravili drugi, ker razlastite-lju ni, kakor je bil dolžan, posredoval osebnih podatkov tega ali onega razlaščenca. In priimki: Križan je tri dni romal med občino in prefekturo, češ da nekaj s priimkom ni v redu. Predvsem pa je to sad pomanjkanja politične volje, nam je naglasil isti Križan z grenko pripombo, da zasebniku lahko zaupaš, državi pa ne. (dg) Tržaški oktet v Spoletu Tržaški oktet je v okviru svoje Turneje prijateljstva po Liguriji in Umbriji predinočnjim nastopil s celovečernim koncertnim sporedom v mestecu Mulazzo pri La Spezii. V akustičnem mestnem trgu je domače občinstvo z velikim navdušenjem sprejelo tržaške goste. Pred koncertom je tržaške goste sprejel župan mesta Mulazzo Rosi. Po koncertu se je v domačem gostišču razvila prisrčna družabnost, med katero je oktet zapel še vrsto pesmi. V zdravicah je bila poudarjena združevalna in prijateljska vloga pesmi. Včeraj dopoldne je oktet v spremstvu župana mesta Mulazzo in drugih predstavnikov dopotoval v Spoleto, kjer je sinoči priredil prvi uradni koncert v avditoriju samostana San Nicold. Pred koncertom je člane tržaškega okteta sprejel župan mesta Spoleto Leopoldo Corinti z nekaterimi člani občinskega odbora, pa je bil na sprejemu tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Marko Kosin. Župan mesta Spoleto je gostom razkazal znamenitosti starodavne občinske palače, po koncertu pa je priredil za člane okteta in jugoslovanskega ambasadorja in druge goste sprejem v mestnem gostišču. Jože Koren Izleti SPDT javlja, da je jutri, 31. t.m., odhod avtobusa za izlet na Triglav ob 6. uri izpred sodnijske palače. Odbor za cene zavrnil predlog ACEGA ^etaii se ne podraži za cene na pre- Jh^Uri ^HaKi odbor n 8 ob('-?„Vferai dopoldne zavrnil pre-bažitvi , k°8a podjetja Acega o po-ai*! zvii me^ske8a plma - metana. 4v °dboraU Cene so * izrekU štirje ?aK Sechl^a se je na glasovanju vzdrži™ mJa tarifa znaša 376,93 lire za ^aEalieter Pitna, pri Acega pa so 3 UrpOeno 419,61 lire, kar pomeni ?rotju .. “j 11,32 odstotka več. V na-biio°dborom za cene je tržaška it °djeti,. .Podražitvi naklonjena, t, j at. da Predlog utemeljilo z dej- rt?,H)eno (f3!1 deficit, če ne z dodobra o alnit, urakso višanja tarif? V sin-«2adr!j\Ph men>j°. da tako ne je metan podražil 31. ^fiti '‘lam, da bi tako bilo mogoče fef sindTk^r1^ P0^0'* nam i° Li^ar iP , ,lst CISL Comuzzi, «in ii mili3 konoc leta še vedno zna->S) Jajarde lir! Podjetje naj na l?’ Pove kje tičijo vzroki te- °a> oti 7ax\ kaj namerava z iztrž-•azelenega poviška tarife in Povoljno sta se izrazila šele potem bomo lahko razpravljali o upravičenosti in umestnosti novih podražitev. Sindikati so tudi na vsedržavni ravni zavzeli stališče, da takšne tarife v enem letu ne smejo prerasti 13 od sto poviška in primanjkljaji naj se zdravijo drugače. Tudi sicer nam ni razumljivo, kako da sodi Trst v tem pogledu med najdražja mesta v Italiji.* Za polno zaposlitev v sindikatu Senatorka Jelka Gerbec je zaprosila šolskega ministra, naj v smislu posebnega sporazuma med vlado in sindikati za leto dni oprosti pouka slovensko tržaško šolnico Marijo Verša. To pa zato, da bi se popol noma lahko posvetila sindikalnemu delu v prid slovenskega šolstva. Gerbčeva meni, da bi takšen ukrep koristil nepretrganosti prizadevanj za uveljavljanje interesov našega šolstva v zamejstvu. RAZSTAVA TRANSPORTLEGNO Kriza za Trst ne pa za Padovo Zakaj tako? Nedvomno smo poročali, da je ve-lesejemska uprava odpovedala razstavo Transportlegno, ki bi morala biti pri Montcbeliu oktobra, češ da zaradi krize operaterji nimajo toliko sredstev, da bi sc razstave udeležili v zadostnem številu. Včeraj pa je prišla vest, da bo od 27. do 31. oktobra v Padovi I. razstava strojev za lesno industrijo, polizdelkov in pohištvenih sestavin Legno ’83. Res je, da je Veneto zibelka mnogih maloindustrijskih in o-brtniških lesnih obratov, res pa je tudi, da bi morala kriza veljati tudi zanje. Kaj je za vsem tem? Hudo ranjen mopedist Na nevrokirurškem oddelku so včeraj ob 19. uri sprejeli s pridržano prognozo 16-letnega Francesca II lumeja z Reške ceste 174, ki se je v prometni nesreči hudo udaril v glavo. Z mopedom je vozil po orne njeni cesti, ko je iz še nepojasnjenih razlogov trčil v fiat ritmo Roberta Granda. Za boljše delovanje socialnega skrbstva Delovanje občinske službe na področju socialnega skrbstva je bila glavna točka sestanka med županom Rossijem, odbornico Frausin in funkcionarji pristojnega občinskega oddelka na eni strani ter predstavniki sindikalnih organizacij na drugi. Razpravljali so predvsem o o-skrbovanju in negi ostarelih, ki pa živijo v lastnih stanovanjih, o domovih za ostarele in o socialnih centrih, ki so odprti podnevi. Župan je sindikalnim predstavnikom orisal pozitivne spremembe, do katerih je prišlo v zvezi s tem vprašanjem v proračunu (spremembe so med drugim zahtevali prav sindikati) in dejal, da je treba predvidenim zakonom prišteti še posebno deželno podporo. Sindikalni predstavniki pa so predvsem poudarili, da se je treba zavzemati za čimprejšnjo ustanovitev zdravstvenih okrajev. Od 15 do 40 dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 29-letni mehanik Paolo Foraus iz Briščikov 7/a. Utrpel je verjetni zlom komolca, ko je v Ul. Bonomea z renaultom trčil v avtobus št. 38. Spretni tatici Malo pred opoldanskim premorom sta se včeraj pojavili v zlatarni v Ul. Giulia 76, last 48-letne Marie Flo-rit por. Villi, dve ženski srednjih let in orientalskega videza. V slabi italijanščini sta izrazili željo po nakupu zlatih verižic. Med tolikimi sta po dolgem izbiranju kupili eno za 80 tisoč lir in jo plačali. Radi pa bi imeli še nekaj zlatih predmetov, za katere sta Villijevi naročili, naj jih pošlje danes zjutraj na ime Dozane Dozana v hotel Jolly. Nato sta jo odkurili. Trgovka je kmalu spoznala zakaj: na prodajnem šanku so zmanjkali trije ovoji, v katerih so bile zavite težke zlate verižice v vrednosti 15 milijonov lir. V hotelu Jolly opisanih žensk niso poznali, kot tudi niso imeli gostje z omenjenim imenom. Spretni dolgoprstnici sta se izmaknili tudi policiji. Od danes do ponedeljka vaška šagra v Prebenegu if Že več večerov je na «Bržnici», to je na lepem travniku ob glavni cesti Mačkolje - Prebeneg, točneje ob vhodu v vas, vse živo. Mladi in starejši Pre-benežani so pričeli z deli za ureditev prostora, kjer se bo danes popoldne začeila tridnevna že tradicionalna šagra, ki jo prireja že vrsto let mladina iz Prebenega. Že pred meseci so mladi fantje in možje s prostovoljnim delom pripravili za šagro preko dvainpetdeset lesenih miz in več klopi, te smo opazili tudi na zadnji šagri KD «Primorsko» v Mačkoljah, saj so jim jih Prebenežani rade volje posodili. Kot smo rekli, bo šagra trajala tri dni. Danes popoldne bo najprej «ex tempore» za vse otroke, zvečer pa prosta zabava. Jutri se bodo Prebeneža ni poklonili spominu svojih padlih v NOB ter pred vaškim spomenikom po ložili cvetje, nato bodo v sprevodu od šli na «Bržnico», kjer bo koncert god be na pihala «Breg», zvečer pa bo sledil ples z orkestrom Supergroup. V ponedeljek zvečer* bo mlade in sta rejše zabaval znani ansambel «Veseli godci*. V tej pasji vročini bodo obiskovalci prav gotovo prišli na svoj račun ne samo zaradi kulturnega sporeda in krasne lege prireditvenega prostora, ampak tudi zaradi dobre domače kapljice, domačih piščancev iz Kraljiče-ve kokošjereje, ražničev. čevapčičev in še drugih jedi, med katerimi naj omenimo kroštole in breskve v domačem vinu, za katere so Prebenežani pravi mojstri. (mm) PD Slovenec iz Boršta je imelo bogato sezono Prosvetno društvo Slovenec iz Bor šta se je po šagri sv. Marine odločilo za poletni premor. Večina članov si že nabira novih moči v obmorskih letoviščih ali hribih, mnogi pa so se odločili, da bodo poletni oddih preživeli kar doma, saj ne manjka pomirjujočih zelenih kotičkov v kanjonu Glinščice ali na brežinah okrog Boršta in Zabrežca. Predsednik društva Boris Žerjal je nastopil to funkcijo šele aprila letos, vendar je bil vseeno pripravljen podati kratko oceno o minuli sezoni. «RekeI bi, da je bila vsestransko pozitivna V društveni odbor smo vključili nekaj mladih in obetavnih moči; kar pa je nadvse zadovoljivo je to, da smo ustanovili dekliški zbor, ki ga vadi Boža Hrvatič in ki je imel krstni nastop 4. julija v Mostu na Soči. Pomladili in številčno okrepili smo tudi dramsko skupino. Drugače je običajna društvena de javnost potekala brez zastojev in odziv domačinov je bil vedno velik. Zelo se mi je vtisnila v spomin množičnost in strnjenost prebivalcev Bor šta in Zabrežca v kritičnih dneh vo lilne kampanje, ko je bilo potrebno ostro odgovoriti na fašistične provokacije. Od kvalitetnejših prireditev bi omenil dva klavirska recitala in ESTETIKA MILENA - Nabrežina 145 -tel. št. 200181: masaža obraza in telesa, peeling, mini savna za hujšanje in celulitis, pedikira, depilacija AGENZIA IMMOBILIARE GABBIANO če |e tvo| dom «pretesen» In bi rad men|al, ti predlagamo več rešitev, prav (po merl> zate. KUPOPRODAJA ODDAJA V NAJEM MARINA JULI A Tel. (0481) 45-947 pa lep nastop mladinskega zbora Glasbene matice. Tudi letošnje poletje je potrdilo, da se je naš praznik vina močno uveljavil in da postaja, rekel bi, nepogrešljiv. Poleg izrednega števila obiskovalcev, je pomembno tudi dejstvo, da je na njem prodajalo lastni pridelek preko dvajset domačinov.* Srenjska hiša je torej utihnila. Razživela se bo zopet čez poldrugi mesec, ko se bodo člani PD Slovenec začeli pripravljati na gostovanje v Taboru prj Celju. Tam jih namreč pričakujejo iskreni prijatelji PD I. Cankar, s katerim že dobro desetletje PD Slovenec plodno sodeluje, (ris) Šolske vesti Tečaj 150 ur za dosego diplome srednje šole. V tajništvih srednjih šol I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in Simon Gregorčič v Dolini se vrši vpisovanje za tečaj 150 ur za šolsko leto 1983/84. Na tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16 let in nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpisovanje se vrši vsak dan v dopoldanskih urah do vključno 21. septembra 1983. z medenimi preparati. Umik: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 ob sobotah zaprto. PRODAM voz primeren za frezo ali traktor, nosilnost 1,5 tone. Telefoni rati 229433. HIŠO v najem ali na prodaj na Krasu ali v okolici išče petdesetletni za konski par. Telefonirati 213042. PRODAM fiat 500 v dobrem stanju in z revizijo. Telefonirati na telefonsko št. 213661. MOŠKI išče žensko srednjih let, brez obveznosti, za prijateljstvo in eventualno skupno življenje. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik. Ul. dei Montecchi 6, pod šifro (Brez obveznosti*. MALA psička se je zgubila v okolici železarne pod Skednjem ali Sv. Ane. Ime ji je Peggy, je bele barve, ima dolgo dlako, vidi le na eno oko. Najditelj naj telefonira na 815924. PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, v dobrem stanju, 80 k v. m. Telefonirati na št. 220 601 od 13.30 do 14.30. OSMICO je odprl Ivan Ušaj v Nabrežini št. 8. tttuH telefon (040) 79 46 72 Gledališča VERDI Danes ob 20.30 peta predstava Kal-manove operete «čardaška princesa«. Jutri ob 18. uri šesta predstava ter v petek ob 20.30 zadnja. CANKARJEV DOM Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah, od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. julija KRILAN Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.37 — Dolžina dneva 14.52 — Luna vzide ob 23.24 in zatone ob 10.55. Jutri, NEDELJA, 31. julija IGNAC Vreme včeraj: temperatura zraka 30,2 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb u-stavijen, brezvetrje, viaga bO-odstot-na, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 28,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alberto Dassi, Simone Sartoris, Marco Rumaz, Na-zario Coli, Donata Salimbeni, Marco Restaino, Chris Vianello. UMRLI SO: 85-letni Alberto Zanel li, 89-letna Maria Stener vd. Nardin, 58 letna Ada Pellegrini, 85-letni En-rico Cocco, 80-letni Antonio Fernetich, 83 letna Ines Fillini, 80-letna Santa Trodan vd. Perentin, 69-letna Marta Vodopivec vd. Gecele, 63-letni Agosti-no Doz, 78-letni Francesco Bole, 82-letni Teodoro Morella, 84-letna Giu-seppina Daneu vd. Pierazzi, 68-letni Domenico Alessio, 79-letni Guerrino Fabbro, 84-letna Eufemia Dapas vd. Degrassi, 70-letni Marcello Feresin 71-letna Marcellina Cossutta por. Furian, 89-letna Ida Veronese. Kino Ariston 21.30 «11 verdetto*. Režija Sid-ney Lumet. Eden Zaprto zaradi počitnic. Nazionaie Dvorana št. 1 ob 16.00 «Or-gasmo non stop*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 «Baby blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 «Per favore non mordermi sul collo*. Grattaeielo 16.30—22.15 «Brubaker». R. Redford. Mignon 16.00 «Agente 007 - Solo per i tuoi occhi*. Aurora 17.00 «Bladeruner». Capitol 17.00 «Cristiana F.». Cristallo Zaprto do 11. avgusta. Fenice Do 5. avgusta zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 «Desiderio erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «Un lupo man naro americano a Londra». Prepovedano mladini pod 14. letom. Detektivka. Lumiere Do 30. avgusta zaprto zaradi počitnic. Moderno Zaprto. Giardino pubblico 21.15 «Quella sporca dozzina*. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Zorutti 19, Ul. Bonomea 93, Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančiška) 1. Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3). f Čestitke Danes praznuje JUDl'1 A GRUDEN iz Križa rojstni dan. Vse najboliše ji želita družini Peric in Gruden. Čestitkam se pridružuje družina Mislej. INNOCENTI servis - popravila avtomehanična delavnica S. GIUSTO Ul. Montfcrt, 8 - Tel 793711 ŠD SOKOL NABREŽINA priredi danes in jutri PRAZNIK Danes ob 17. uri odprtje kioskov in balinarski turnir. Jutri ob 17. uri odprtje kioskov ter ob 19. uri koncert nabrežin-ske godbe. Oba večera ples z ansamblom Novi laposi. Razstava izdelkov udeležencev Poletnega centra. Delovali bodo dobro založeni kioski Danes, jutri ter L avgusta ŠAGRA v Prebenegu, ki jo organizira KD J. Rapotec. Vabljeni ! ŠD VESNA prireja danes, jutri in v ponedeljek v Križu VAŠKI PRAZNIK Program: danes ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana; jutri ob 10. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana; v ponedeljek, ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z - ansamblom Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom. Vabljeni! Razna obvestila Center za mentalno zdravje in Zadruga bara «Posto delle fragole» priredita danes, 30. t.m., v parku pri Sv. Ivanu «Svetoivanski praznik*. O-tvoritev ob 18.30 s plesom, igral bo ansambel «OCHO RIOS»; ob 19.30 otvoritev bara s filmskimi projekcijami. Poskrbljeno za jedačo in pijačo. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti od L do 22. avgusta. Sktavtska organizacija — vodstvo veje Volvev-Trst — obvešča vse svoje člane in članice, da bo odhod na tabor v torek, 2. avgusta. Zbirališče pred sežansko železniško postajo ob 7. uri. Odhod z avtobusom ob 7.30. Dan obiskov: nedelja, 7. avgusta. SKD Tabor - Prosvetni dom od danes, 30. t.m., bo društveni bar odprt vsak dan od 17. ure dalje. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da v mesecih julij in avgust posluje vsak dan od 8. ure do 12.30, v sredah in četrtkih tudi od 16. do 19. ure. Uradi bodo popolnoma zaprti od 8. do 15. avgusta. Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča, da v mesecih julij in avgust posluje za stranke od 8.30 do 12.30. Slovenski raziskovalni inštitut SLO-Ri sporoča, da bodo uradi zaprti od L do 15. avgusta. Razstave V tržaški občinski galeriji na Trgu Unita se bodo zvrstile v mesecu avgustu naslednje razstave: od 3. do 10. avgusta bosta razstavljali Adriana Scarizza in Margherita Velia Ferlu-ga; od 11. do 19. avgusta razstavljata Edoardo Pirusel in Giuliano Giachelli; od 20. do 28. avgusta Renzo Pillon in Sandro Vanon. Od 29. avgusta do 5. septembra pa bo ex tempore «Trg Unith dTtaha*. V Tržaški kreditni banki razstavlja Atilij Kralj svoja zadnja dela z mor- ŠD PRIMOREC - TREBČE priredi danes in jutri v Dolinkah pri Trebčah TRADICIONALNI PRAZNIK ŠPORTA Oba večera ples z ansamblom The Lords. Pristno domače vino. Vabljera' KD KOLONKOVEC priredi danes in jutri ob prazniku zavetnice sv. Ma0" v j m jjiaz.iunu zavuiuvv ■ __ - Magdalene vaški praznik in stavo starega kovaškega, k1®P skega in čevljarskega obrtnisk 8 orodja. Razstava bo odprta ^ Razstava nes od 17.30 dalje ter ju 10. do 12. ure. Ples z ansamblom ^'m^j0ženi Delovali bodo dobro kioski z domačim vinom. .. Vabljeni 5 V spomin na očeta Hilarija ^ pcpi Zidanj darujejo otroci Genija, Silva >n pfa 15.000 lir za Vaško skupnost iz prota. Ob tretji obletnici smrti sarja daruje Roža 50.000 lir z sko sekcijo Bor. V spomin na Emilijo RTavbnakraVSi- Briščik darujejo Janko in Iva vez-moneta 10.000 lir za KD Rdee ^ [ir da, Janko Budin z družino m- ^jč za ŠK Kras ter Bruna in FeP 10.000 lir za ŠK Kras. ^g. Namesto cvetja na grob Pob'jaruje rja Jenka in Slavke Adam ^ družina Bogateč 20.000 lir za g društvo Nabrežina. . gsW Namesto cvetja na grob po*- ,0 jn rja Jenka darujeta družini A'8,^0 Guido Švara 20.000 lir za g«" Oskarja fepgg' društvo Nabrežina. V spomin na pok. — na pok. Zvonka Radoviča ter ,ure-lo Frankovič darujeta Slavko 1 jja-lia 30.000 lir za godbeno drus brežina. ia ču Ob peti obletnici smrti Vikto^ ^ ^ ka daruje žena Francka 30.uw TPPZ P. Tomažič, 30.000 1,r ževanje spomenika padlim v_* ofl iz 30.000 lir za pevski y-^ Tret siffai Padrič ter 10.000 lir za Sklad, ^ vj. V spomin na Emilijo Ra /ggofi* Briščik daruje družina Mihc jjjpi V 14) 20.000 lir za spomenik P“ NOB iz Briščikov. . iyjarij? Ob osmi obletnici sm ,n lO®r Ostrouška daruje Lidija KaP h lir za spomenik padlim v Briščkov. „ „h.r V spomin na Emilijo Ra rjragica Briščik darujeta Zmaga m a8lif Blažina 20.000 lir za spornem* v v NOB iz Briščikov. g^n# Za sklad za nov sedež TP £jVard> ob morju darujejo: AleksiJ A lir. 20.000 lir, Darko Civardi 20-^a m Karlo Guštinčič 70.000 lil-Fabio Plisca 50.000 lir. N-.‘ 200.000 lir ter Mojca in Bons 200.000 lir. Mačeti , Ob obletnici smrti Anne »ter in v spomin na Viktorijo - pangc^ na Pino Doles daruje Olg*^' Tl 10.000 lir za sklad novega Sirena ob morju. . Namesto cvetja na groD Heli°a * - uie .M Antončič - Policardi daruje o ^gtic0 družino 10.000 lir za Glasbeno pr®' Ob obletnici smrti drage se ^0 gice daruje Marta Malalan z 20.000 lir za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grab r j(oS>f. Marsija darujeta Duša in Ig° pija'° na z družino 50.000 lir za matico. Mtgico ODLOČI SE IN ODPRAVI SVOJO NAGLUŠENOST NA NAJBOLJŠI NAČIN. ENKRAT ZA VSELEJ. DANES LAHKO. KER Tl POMAGA MAICO. DA SE PREPRIČAŠ. Tl JE DOVOLJ POL URE. TAKOJ BOŠ VESEL OBČUTIL, DA SLIŠIŠ VSE... IN POPOLNOMA, KOT DRUGI. ' TA SERVIS JE ZASTONJ. IZKORISTI GA. v TRSTU v MILJAH naš urad Ul. Maiolica 1 tel. 793 490 Ambulanta dr. Stener Ul. S. Giovanni tel. 271 191 v petek, 5. in soboto, v ponedeljek, L 6.8- v SESLJANU lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209 197 v BOIJUNCU lekarna Val Rosandra tel. 228 124 v torek. 2. 8. v sredo, 3. 8. URNIK: OD 9. DO 12.30 IN OD 16. DO 19. URE FILM FILM 1 FILM IH®: Urvjtš Filmi na TV zaslonu fast0tf,Zl^E DA TIFFANV - «Break-Blake A. llffany’s» (1961). Režija: (■ War(ls- Igrajo: Audrey Hep-Itilij i Ige PePPard, Patricia Neal. 20.30. aanes- sobota, 30. julija, ob Zaha Wju . komedija o mladem pasa-’Josvaa JU° ljubimki, snubi %ardsn,raZVa^° mladenko, je film Ndofa „ e^a uspešnega režijskega * naswj “boško platno. Pred tem ^ Driiat i ■ igralec in bil scena-t^nierJ 6 J? H- Quineja («L'affitta-'Mv sorella Evelina*). y«U okniate ^ lSe kaže v Edvvardso- " za v ^ 'abko komedijo, ki pa S kritiko, • ko od Quineja popestri ** friaihn,!^ s Prei'nlenim občutkom bjo detajle, ki vseskozi boga-zanjptezne kadre. Zaradi obšir-“alnoBti r,0116 Pripovedi in profesio-Mublipn dprizoritvi je Edwards ‘‘hi o p: PPbliki: znani so njegovi ® .PetrLi 'Jk Panterju v sodelovanju %, v ta* m61-50111 io zadnje korneta tret;, . b običajno nastopa nje-^aria .J3 jena Julie Andrews (bolj I1-®, avl/*Mary Poppins)- V zad-■ Son p0grafskem filmu «S. O. Nekei Ihe Bitch» je Edwards J«io žili skrajnosti svojo avtokri-I'Pero __tak(\ da je «slekel» pred ^stao zanjo menda prvič — ; c‘k j« ~~ Mary Poppins: kot da J da S[a ®ebina filma nista važni s^hroij ie znanic in pr°fc ^ pa a, plcna dobra izvedba. V “dv/ards pravi mojster. Sk: VkSiVE VACANZA (1973). Reka* B°lkan nB Sica' lRraj"; Fl°-,(Wes an» Renato Salvatori, RAI De Sic’ Sob°to, 30. julija, ob 22.10. ['■' film^if ^bral za svoj predzad-inK*Ysko okolje v milanski ? klabrjiI,in'co Somdalo. Delavka 3tlk, družine odide na okre-i! ** Psih; - ko se izčrpa v tovarni skrbe+iCn° un'd' doma, kjer mo-iki^fe w».Za cek> družino in za rfodnike. v bolnici sreča naveže sporen in L®'pah* aos- Po1 teh «kratkih po-, 'i^čno \vrnc v Milan duševno * začelo °krePljena, vendar se bo znova. ■:.................:. . volilnega vohunstva: Watergate ie zadnja proti-Carter jevska zabloda go vorita o tem. Takšne bi bile uvodne asociacije na morebitno «današnjo apokalipso* v razmišljanje o vojnem filmu F. F. Coppole. Vietnam je bila katastrofa ameriške zunanje politike in je sprožila verigo reakcij v notranjem sistemu. V filmu je to prisotno vsaj v treh delih, ki na nek način odražajo odnos Američanov do ponesrečene vojne: Ashbyjev «Coming home» («Tornando a časa* - «Voja kova vrnitev*), Ciminov «The Deer Hunter* («H cacciatore* - «Lovec na jelene*) in seveda «Apocalypse now». «Apokalipsa» je od teh daleč najbolj spektakularen in prefinjen film, zlasti po zaslugi fotografije Vittoria Starara (dobil je oscarja). Sodobno vojno pošast predstavi Coppola z mogočno uporabo tehnologije in sredstev, kot da bi se igral na vojsko. Recimo, da ima režiser pravico to storiti. Toda nima je, in s tem mislimo, da se vsi strinja jo, politik, ki se igračka s človeškimi usodami in ttvoča o vojni m miru na svetu. Beležke fili n»i v kinodvoranah ! S (]q>^E NOW - ((Apokalipsa f^la. c ' Režija: Francis Ford Con„ ?llar9: John Milius in i„T . Fotografija: Vittorio S. ^ttVall aj».: ^ar'on Branilo, Ro-7«st, *,/ Martin Shcen, Frederic ipNba >rt Hall, Dennis Hoppcr. k. diisel j*’3 Hlma prikliče laliko t^ovo ,V5, zgodovinski dejstvi: r>? ladij °dj?čitev, da pošlje se-vaje Karibsk<> morje na o- riii?’6 in e,,.. v>Ialno območje Nika V ^botia T"a!e m ukaz predsed č; „v sam,-! . je poslal celo voj-(feS?01'14« akcijo proti rde ObT“ v strateško važni Vdet-w imela probleme zaradi Poletje je čas, ko kinodvorane za pirajo zaradi počitnic in dopusta; tiste pa, ki ostanejo aktivne, pred vaja jo v glavnem stare uspešnice, filme, ki si jih ljudje želijo ponov no ogledati. Naslovi poletnega sporeda se menjujejo iz dneva v dan, ko pa je poletje mimo, začnejo pred stave z novimi, svežimi filmi. Tako imajo v poletnih mesecih največ dela distributerji, s sestavljanjem lastnih paketov in z izbiro najprimernejše propagande. V času splošne krize in ob stalnem padanju števila gledalcev (Italija je letos izgubila prvenstvo v Evropi, saj obiskujejo največ kinopredstav Francozi), je težnja producentov in distributerjev predvajanje komercialnih filmov, to je komedij, akcijskih in znanstvenofantastičnih filmov. Donosno je tudi posneti nadaljevanje kake uspešnice v upanju, da bodo gledalci avtomatično zašli v kino zaradi odmevnosti prejšnjega filma. Ob vsej tej ekonomski krizi filma in njenemu vplivu na kvaliteto komercialnih iz delkov seveda najbolj trpijo umetni ška dela in avtorski filmi, oziroma kulturno pomembni filmi. Ekonom ska rentabilna akcija je tudi plasiranje starih uspešnih, kot se je zgodilo lani z Disneyjevo «Sneguljčico» ali pred leti z «Via col vento*, «11 laureata*, «Ben Hur* itd. Za novo sezono so napovedali vsaj tri reprize: Kubrickov «Barry Lindon* (v glavnih vlogah Ryan 0’Neal, Marisa Berenson in Patrick Maggee) in Di sneyjevi produkciji «Knjiga o džungli* (risanka za velike in male) ter «Mary Poppins* z • oscarjevo nagra jenko Julie Andrevvs v vlogi gospe z dežnikom. O vseh ostalih novostih prihodnje sezone pa kdaj drugič. s/ival jugoslovanskega igranega filma v Pulju Slovenski film «Dih» Fišerja Boža Sprajca Sv5®1 esa dn'-—..Predzadnjega festi-SvoiiU<^eh iv , *Jan govori o idejah tjC®tna k°n«i šestdesetih let, n* s*Uča i?utafora o svobodi in iz ^ n ^rtov. Chc'Guevaro HvLMak kn Babuja Pupuška je kii^hah sr/n ma' V njegovil> do' Wfjto Punnfflavamo življenje rc-n'lo s!, ,ko /v filmu k'a od-o^aci 'Ikovič), od Guevarove Vrtani i do osebnega propada H '“gHajski univerzi leta n„ ‘'o Prvih dvajsetih mi S v fi>rn rxZ/r>l, do konca, saj se ls4*. Slično!nav ja z istim mode-,b.®,tuacuah. Od idiotov SkNo iH?£eni Pupuška na kon ravnldeali z njim (s samo > i5rabje) ,(ranj°m Marxove gi-** Pii iih siinu ^stanejo njegove pe-VNltj ^no prevzame real kv. ^aderii,-. generacija nedozo D zadniCV Psovdorevoluciona Netif?žiser amn 8i°vanskem filmu i-1 nek-, ; ?oza sPrajco, smo JiubljatKi,J komentarjev: novi SaK'ta ŠDrnega Dela Stanka God ,? k-a. ko/ JCV nediscipliniranost ^ S. 'žPeljai ‘zbral vodilne teme l*edl0„ j konca, poleg tega 6 ‘n odvečen zaključek filma. Slobodan Novakovič, novinar beograjskega dnevnika Polika express omenja pretenciozno filmsko izdela vo, ceni pa Šprajcevo kritično gledanje na sodobno družbo. Glede po litičnih puščic filma so mnenja eno-lika, češ da je Šprajc preveč poudaril pluralistično izjavljanje raznih generacij za ali proti problemom, ne da bi poglobil analize specifičnih tem. V festivalskem centru smo o sloven skem filmu slišali bolj malo, kar na splošno velja tudi za ostale jugoslovanske filme. Šprajc je nedvomno iz boljšal vtis iz njegovega prejšnjega celovečerca «Krča», vendar ostaja preveč navezan na površno obravna vanje in nizanje. Režiser se brani, da so imeli za snemanje na razpo lago premalo denarja, kar je opazno pri scenografski obdelavi. Skratka, v Pulju je splošna oznaka Šprajcove mu »Dihu* feljtonski film. Poročali smo o športno rekreativnem zakulisju festivala. Poleg turnirja v tenisu je bilo na sporedu še izredno zanimivo nogometno srečanje med igralci in novimarji. V zelo borbeni tekmi so v »umorni vremenski atmosferi* (tem peratura 33 stopinj Celzija, zračni tlak 1017 mb., vlaga 50 odstotna) pre vladali novinarji in tako dokazali igralcem «kdo največ zna*. I. P. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Želja po glasbi 13.30 TV dnevnik 16.20 1 — poletje 14.00 Tisoč lir na mesec - film 15.20 Imola: Kolesarstvo 16.20 TV - — poletje V soboto in nedeljo skupaj 2. del L’isola del tesoro - risanka 17.00 Rod Stevvart 17.25 Zelena Italija 18.00 Izžrebanje loterije 18.05 Nabožna oddaja 18.15 TV 1 — poletje V soboto in nedeljo skupaj - 3. del Gioco ad incastro - TV film 19.15 Show: Intervjuji, skeči in glasba 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Pod zvezdami ’83 Varietejski program 21.50 TV dnevnik 22.00 Praznik za kino 23.50 Napoved programov za prihodnje dni 00.05 Dnevnik - Zadnje vesti 00.10 Formia: mednarodni miting lahke atletike Drugi kanal 13.00 TV dnevnik - ob 13. uri 13 15 TV dnevnik 14.00 Pionieri del volo JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 16.35 Poročila 16.40 Tarzan 17.05 Neko poletje - otroški film 17.35 Mogočno morje: Meje neznanega - dokumen tarec 18.30 Galaktika, nadaljevanka 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Od zrna do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Reši nas hudega - film 21.30 Dober večer, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb 22.15 Poročila Koper 17.45 Plavanje: Reka - Prvenstvo Balkana CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 8.35 Phyllis - TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giorno per giorno 11.30 Love Boat - TV film 12.30 L'albero delle rnele, TV film 13.00 B pranzo e servito - nagradna igra 13.30 Una famiglia americana - TV film 14.30 Arabesque - TV film 15.15 Harvey - film 17.00 Search TV film 18.00 Juke Box Star - glasba 20.25 Love Boat TV film 21.25 Game sposare una figlia - film 23.25 Belle, ma povere - film 01.25 D. J. Television - glasbeni film RETE OUATTRO 8.30 Risanke 9.30 I superamici - risanke 10.00 L'orso e il cagnoiino - risanke 10.30 11 ruggito del topo film 12.00 L’ora di Hitchock 'IV film 13.00 Professione medico - TV film 14.00 Agua viva 'IV novela 14.45 La piramide di cristallo - film 16.30 Risanke 17.30 Giovani Cow boys 'IV film 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 Quella časa nella prateria TV film 19.30 Quiney TV film 20.30 Tutti possono arricchire tran-ne i poveri - film 22.15 Rotoquattro 23.45 F.B.I. - TV film I forzati del mare - film ITALIA 1 8.30 Risanke 9.00 In časa Lavvrcncc - TV film 9.45 Adolescenza inquieta - 'TV novela 10.15 Le vide della citta - film 12.00 Operazione ladro TV film 13.00 Box 14.00 Adolescenza inquicta - TV no vela 14.30 Avventura nella fantasia - film 16.30 Bim bum bam 18.00 I-a časa nella prateria - TV film 19.00 In časa Lawrcnce TV film 14.55 Za objektivom 15.20 «11 federale* - film 17.00 - 18.35 Poletni tandem Bilo je nekoč - risanka Pierre Fabien - TV film Galaxy Express 999 - risanka Gianni in Pinotto 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 TV dnevnik - športne vesti 18.50 Giallo, arancione, rosso ... qua-si azzurro 19.45 TV dnevnik 20.30 Dan, ko je bil umorjen Ken-nedy - 2. in zadnji del 22.00 TV dnevnik Tretji kanal 13.55 Svetovno prvenstvo v kanuju 15.00 Cervia: Smučanje na vodi 16.00 Sabljanje 17.30 Avantura 18.20 Sto mest Italije: Cascia in Val Nerina 19.00 TV dnevnik 19.25 Palec 19.55 Kinoteka 20.30 D chiosco 21.20 TV dnevnik 21.45 Cribb: Alibi za dva - 9. epizoda 22.35 Falk koncert: Hugo Arevalo in Charo Cafre 23.00 Speciale Orecchiocchio 22.10 Kratke počitnice - film 23.55 Viaggio nel «Cappelio sulle ven-titre* 00.30 TV dnevnik - Zadnje vesti 19.00 Serijski film 19.30 TV D stičišče 19.45 Ryan - serijski film 20.45 Velika dolina serijski film 21.30 Narodna glasba — Slovenski ansambli 22.00 TV D Danes 22.15 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 14.45 Sedem TV dni 15.15 Olimpijske bakle 16.05 TV koledar 16.15 Poletno popoldne 18.15 Mali koncert 18.30 Srčno vaši dokumentarec 20.00 Nekoč v Parizu - film 21.55 Za konec tedna 20.00 Strega per amore - TV film 20.30 Colazione da Tiffany film 22.40 Operazione ladro - TV film 23.40 II gabinetto del dott. Caligari -film 1.20 Dan August - TV film TELEPADOVA 10.00 - 15.30 Risanke 16.30 Bonanza - TV film 17.00 Monjiro - TV film 18.00 19.00 Risanke 19.30 Glasba 20.30 Come salvare un rnatrimonlo e . . . rovinare la propria vita film 22.00 Ca teh - moški 23.00 Monjiro - TV film 24.00 7 scialli di seta gialla - film TRIVENETA 8.20 TV film 9.30 TV film 10.30 Una vita da vivere - TV film 11.30 Posebni agent - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Dražba 15.30 Gli eroi di Ilogan - TV film 16.00 O ribištvu - rubrika 17.00 Vse o motorjih 20.00 Questa si che e vita - TV film 20.30 Film 1.40 Film 3.10 Agente speciale - TV film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly Hillbillies - TV film 13.30 La sbornia di David - film 15.00 Rubrika 15.,'50 Abbasso la miseria - film 17.00 Poletna glasba 17.30 Dokumentarec 18.00 The Beverly Hillbillies - TV film 18.30 Risanke 18.45 Regionc verde 19.25 TV dnevnik 20.00 Tudi bogataši jočejo - TV film 20.30 Sola col suo rimorso - film 20.00 Horoskop 22.05 TV dnevnik 22.30 Anonima cuori solitari - film 24.00 A' it-jour LEOUATTRO 8.30 zezava z Italijo 1 19.00 godki in komentarji RAMO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Kulturni dogodki - 8.40 Glasbena matineja, vmes: 9.00 Imena naših vasi; 9.15 Roman v nadaljevanjih, «Noč do jutra*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni pot-puri, vmes: 12.00 «Bom naredu st’zdice, čjer so včas’ b’le» - glasnik Kanalske dolinč; 14.10 - 16.00 Mladinsko popoldne: Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Iz studia neposredno; 16.00 Klasč-ni album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Izbrane melodije minulega desetletja, vmes: 17.30 Rubrika; 18.00 «Počitnice . . . počitnice* - humoristična nadaljevanka v 13 epizodah; 18.40 Priljubljeni motivi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 00.00 - 4.30 Nočni program; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved. Cestne razmere, Ekonomska priporočila, Objave; 6.45 Prometni servis, Napoved radijskih in tv programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev, Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.30 Zamejska reportaža, Objave, kinospored, e-konomska priporočila; 14.15 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik. Objave; 17.30 Naši zbori -Primorska poje; 18.00 Zaključek. Ob 13.30 v okviru oddaje «Zamejska reportaža* bo na sporedu reportaža Na obisku pri zamejskih kmetovalcih. Od 14.15 do 15.00 med zanimivostmi, reportažami in pogovori pa Portoroški teden: Pridelovanje soli in kulturne prireditve ter Koprska noč. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Vsakdanje vesti; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Ju tranji program; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.32 Glasbeni program; 9.15 Casadei; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Prijetna glasba'; 10.15 Super Summer Carosel-lo Cudci; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 - 14.30 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemščini; 14.40 Glasba in popevke; 15.45 - 18.30 Glasbeni vikend; 18.45 in 19.40 Glasbeni program. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Zeleni val; 8.30 Glasbena kombinacija; 9.00Weekend; 10.15 Glasbena oddaja z Mino; 11.15 Mondo e maniera; 12.45 Cinecitta; 12.28 Ma ta Hari - 12. nadaljevanje; 12.58, 14.58 in 17.03 Zeleni val; 13.00 Izžrebanje loterije; 13.20 Master; 14.00 «11 re Lucertola*; 15.00 Mikrofon in lutke; 16.25 Za kulisami z osebnostmi; 17.05 Pojeta Nicola Arigliano in Ornella Va-noni; 17.30 Radio camping 1983; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Avtoradio; 18.58 Zeleni val; 19.15 Prijetna glasba; 19.30 Jazz; 20.30 «0hi dorme non piglia pešci*, 5. del; 21.00 Oddaja o zdravju; 21.27 Giallo sera; 22.58 Zeleni val; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Nočni program. RADIO OPČINE 18.00 Listam po časopisih; 15.00 Glasba po željah. LJUBLJANA 5.00, 6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 Poročila; 4.30 8.00 Jutranji program - glasba; 4.50 Dnevni koledar; 5.15 Mikrofon na vasi; 5.30 Prva ju- tranja kronika obvestila, promet; 6.10, 6.45, 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska na poved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik -vmes: Počitniško popotovanje; 9.05 Matinejski koncert; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Kulturna panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. - ZASEBNE POSTAJE Sindikalisti napovedujejo vojno «nesposobnosti» upraviteljev KZE Sodnikom jih bodo prijavili, ker ni zadostne oskrbe Sindikat zdravstvenih delavcev bo sodniku prijavil upravitelje Goriške krajevne zdravstvene enote, če ti ne bodo poskrbeli za normalno poslovanje služb v bolnišnicah. Do sodne prijave bo prišlo v najkrajšem času. To so časnikarjem včeraj na tiskovni konferenci povedali zastopniki sindikata zdravstvenih delavcev. Bili so zelo polemični do upravnega odbora KZE in do njenega predsednika Martine, še posebej v zvezi z njegovimi izjavami potem ko so sami objavili plakat o nevzdrženem položaju v bolnišnici v Gradežu. «Martino zanimajo bolj turisti, ki prihajajo poleti v Gra-dež kot pa prebivalci tega in drugih krajev v pokrajini. Zato je njegova izjava pomirjevalna za turiste*, so dejali sindikalisti. V letu in pol dni odkar deluje KZE niso bili upravitelji zmožni sestaviti programacijskega načrta za preureditev zdravstvene oskrbe pri nas. Tako trdijo sindikalisti, ki pravijo, da so nekateri zdravstveni direktorji in tudi sindikat že predstavili razne načrte za posodobitev in preureditev zdravstvene oskrbe pri nas. Upravni odbor KZE pa ni doslej zavzel stališč niti ni sprejel ustreznih načrtov. Sindikalisti vedo le, da obstaja osebni načrt predsednika, ki pa ne pride do veljave ker da so med upravitelji bolj v ospredju spori kot sloga. Na tiskovni konferenci smo ujeli tudi zanimivo tezo. Sindikalisti se dobro zavedajo, da so sedanja kapacitete zdravstvene oskrbe na Goriškem večje od potrebnega in tudi večje od tega kar predvidevajo zakoni ter mednarodne norme. To še bolj če upoštevamo da so kilometrtske razdalje med Gorico, Tržičem, Krminom in Gradežem zares malenkostne. Imamo pa kar štiri bolnišnice. Navedli so primer štirih porodnišnic in štirih pediatričnih oddelkov. Idealna porodnišnica naj bi služila tisoč rojstvom na leto. V vsej goriški pokrajini imamo danes komaj tisoč rojstev. Zaradi tega naj se en oddelek pošteno posodobi. Odvečno osebje v ostalih treh bolnišnicah naj se bolje uporabi drugje. «Smo za mobilnost znotraj bolnišnic*, so dejali sindikalisti. Povedali so nam tudi, da so že izdelali posodobi tveni načrt, a niso dobili odgovora od upraviteljev. Potožili so se tudi nad sedanjimi zakoni, ki praktično onemogočajo, da bi vzeli v službo novo osebje, tudi tisto, ki bi nadomeščalo upokojene specialiste, kot so zdravniki in strokovno izvežbani bolničarji ter tehniki. «Tako ne moremo naprej!* so skoro jezno rekli sindikalisti in tudi ožigosali dejstvo, da mnogi med nji- mi, ki so že pred meseci rezervirali dopustne dni sedaj, sredi poletja, ne morejo na dopust. Zahtevali so tudi, da bi nova vlada čimprej sprostila najemanje novega osebja, vsak namesto tistega, ki gre v pokoj. Povedali so tudi, da bo prišlo v najkrajšem času do sporov med deželo in občinami ter kasneje seveda tudi s sindikatom uslužbencev. Tudi zato ker bodo imele občine možnost, če pride do primanjkljaja, da dvignejo vrednost sedanjih ticketov. Istočasno so povedali, da so proti vsakemu zapiranju bolnišnice v Gradežu. Povedali so tudi. da bo kmalu prišlo do spora z deželo, ki zahteva izvajanje predpisov, da bi povsod zmanjšali število postelj v bolnišnicah. Pri nas na Goriškem bo ta problem zelo akuten. Kritično so ocenili tudi izdatno deželno pomoč zasebni bolnišnici usmi ljenih bratov, ki so jo otvorili pred mesecem dni, poslovati pa po pričela na jesen. «Zakaj toliko javnega dena rja zasebni bolnišnici?* so se vprašali sindikalisti. Če se stvari ne bodo spremenile bodo pričeli konec dopustov, to pomeni konec avgusta z intenzivnejšo akcijo tako med osebjem kot med prebivalstvom. Filmsko poletje v Gradišču in Gorici Udeleženci »laboratorija* v Gradišču ob Soči V Gradišču ob Soči se nadaljuje poletni «laboratorij» oziroffih „ ?■' filmskih delavcev iz devetnajstih dežel sveta, ki sledijo predava vojni italijanski kinematografiji, o jeziku, ki so ga uporabljali o zgodovinskem in političnem okolju, v katerem je nastajala- ^jj > znani italijanski strokovnjaki, debata je zelo živahna, kajti tečaj’ prišli od vsepovsod, so zelo radovedni /iiarss^ ? «Laboratorij» sovpada z goriško prireditvijo predvajanja ttaiJ vojnih filmov, ki prične v ponedeljek, 1. avgusta. Na grajske bodo vsak večer predvajali znane filme, po naslednjem sporedu-1. avgusta, Camerinijev film «Dard un milione»; 2. avgusta, film «Caccia tragica»; 3. avgusta, De Sicov film «Miracolo a avgusta, Lattuadov film «11 cappottov; 5. avgusta, delo več aV*°rlai in cittaz; 6. avgusta, delo več avtorjev «Siamo donne»; 7. av^ts• ’ nijev film «Lo veritav; 8. avgusta, De Sicov film «11 tetto»l ^ 0F De Sicov film «Umberto D» in 10. avgusta, delo več avtorjev * e l’amore». Filmske predstave bodo predvajali ob 21.45. O celodnevni šoli (italijanski) v Podgori Tajništvo sindikata CGIL-Scuola v Gorici je zavzelo negativno stališče do goriške občinske uprave in šolskega skrbništva, ker nista podprla zahteve učiteljstva in staršev otrok italijanske osnovne šole «Regina Mar-gherita* v Podgan po uvedbi celodnevnega pouka. Kot je znano je občinska uprava, na podlagi analize o vpisu otrok v italijansko osnovno šolo v Podgori, bila mnenja, da je treba to šolo, kot nekatere v mestu, ukiniti. Na zelo razburkani seji, na kateri je bilo veliko staršev, so občinski pred stavniki ugotovili, da ne bi bilo u-mestno zapreti te šole. Tudi zato ker bi v Podgori ostala samo slovenska osnovna šola, pa čeprav je tudi v tej iz leta v leto manj otrok. Slovenska šola je namreč zaščitena po zakonu in je ni moč ukiniti, razen če v njej ne manjkajo učenci. Da bi italijansko šolo ohranili tudi v bodoče so nekateri v Podgori bila mnenja, da bi se šola ojačila s tem, da bd postala celodnevna. Z naše strani izražamo mnenje, da bi potem obstajala nevarnost, da bi tudi slovenski otroci hodili v to šolo, kot se je pred leti zgodilo v Dolenjah. Prošnjo učiteljev in staršev na šolskem skrbništvu so sprejeli s pridržkom, ker ni bilo v celoti zado- ščeno nekaterim administrativnim formalnostim. Na županstvo pa pro šnja najbrž sploh ni pjrišla. O stvari je bil govor na zadnji seji občinskega sveta. Odbornik za šolstvo 0-bizzi pa je dejal, da niso stvar niti preučili, ker o njej ničesar ne vedo. Ni pa dal, po mnenju sindikata CG IL-Scuola, zagotovil, da bodo stvar vzeli v pretres. To stališče ni sp>re-jemlpvo, pravi omenjeni sindikat, in zahteva, da se odpre v Podgori italijanska celodnevna šola. Danes prva seja pokrajinskega sveta V Gorici se danes zjutraj na svoji prvi seji sestane nov pokrajinski svet, ki smo ga izvolili pred mesecem dni. Sklical ga je dosedanji pokrajinski predsednik prof. Silvio Cumpeta, ki je bil ponovno izvoljen na listi soda listične stranke. Seji bo predsedoval najstarejši svetovalec to je socialdemokrat prof. Cominardi. Na današnji seji bodo le preverili ali lahko vsi svetovalci prevzamejo svoje mesto, to je če so v skladu s predvidenimi normami. V novem pxj krajinskem svetu imajo demokristija ni in komunisti po 8 svetovalcev vsak, tri jih ima PSI, dva PSDI, po enega pa PRI, SSk in MSI. Le delna osvežitev ob včerajšnjem neurju Le eno uro je včeraj zgodaj po-pjoldne grmelo, deževalo, {»nekod je padala celo toča. Potem pja, čeprav je nebo ostalo pjokrito z gostimi obla ki, so se ulice in tudi travniki kaj kmalu piosušili, pja čeprav je deže valo zelo močno eno celo uro. Kmet je so seveda zadovoljni, razen tam, kjer je klestila toča, kajti zemlja je zares potrebovala nekaj dežja. Prav tako smo zaradi včerajšnjega dežja zadovoljni vsi, ki nam je bilo v teh dneh zares prevroče. Sicer dobro vemo, da je šlo le za začasno ohladitev. Vseeno p>a smo zaradi tega hva ležni, kajti včeraj pjonoči spjet ni bilo moč zaspjati. Včerajšnji dež pa je prišel z vetrom, nevihto in {»nekod tudi z točo. Drobni toči v naših Brdih pravijo »sebra*. Ta je nekoliko klestila na vsem Briško - Furlanskem območju, nekaj toče so imeli tudi na Sovodenj-skem p»lju, na Krasu in tudi v Gorici. Na Krminskem pjalju in tudi v Brdih so člani prostovoljnega konzor cija za borbo proti toči, ki imajo več kot 50 prnsadk, včeraj s topjovi streljali proti nebu, da bi odvrnili točo od njihovih vinogradov. Seveda bi bilo prav, da bi prišlo vendarle do delovanja že toliko let opevanega italijansko - jugoslovanskega konzorcija proti toči na vsem obmejnem območju. Za sedaj pa se morajo kmetje braniti s svojimi izključnimi močmi na prostovoljni p»dlagi. Gasilci so imeli več p»segov. Strela je udarila v več dreves, debla so oteževala promet na cestah. To se je zgodilo p»nekot v mestu. V Loč-niku je debelo drevo ležalo sredi ceste na glavni prometnici, prav blizu njihovega semaforja. Najhuje je bilo v Ulici sv. Mihaela v Gorici, nedaleč od nogometnega igrišča, kjer je drevo padlo na tam parkirani a v tomobil citroen z registracijo GO 111353, katerega lastnik je Antonio Gatta. Avto je precej pjoškodovan. Prepoved porabe vode Z goriškega župjanstva so včeraj odredili, da je prepovedana upjoraba vode za namakalne po trebe, za močenje špiortnih igrišč, ulic in cvetličnih gredic ter za pranje avtomobilov med 7. uro zjutraj in 23. uro zvečer. Mestni stražniki bodo proti kršiteljem nastopali upoštevajoč zakonska določila, to je z globami. Policija objavila identikita dveh roparjev v hranilnici V' Se vedno niso odkrili roparjev tomobil s švicarsko registra0^,^ stniku ukradli že teden dni P 'glK v pokrajini Varese, zelo." ske meje. Kako so roparji P Vpjo vozilom na tako veliko jj # Gorice, ne da bi jih ne u\rjv,o'1, in tudi kje so se v Gorici seveda ni še znano. Busolini župa1111^ Komunistični svetovalec «r to Busolini je županu P° 0 (#*. resolucije v zvezi z neda obadi8Ji ustavnega sodišča, ki razy cd1"!« sedanjo prakso ocenjevanj .Q ščenih zemljišč. Ker se ske uprave pri razlaščanj jačdU> lo, kajti občina bo morala poli . no ceno razlaščencem, ne v * i, ne v cene, kar bo zaustavilo £ra^f jr* skih in zadružnih stanovanj. infrastruktur, meni om®1? lec, da se mora občinski za to da rimski parlan« brizadevni zakon. Tako nai,i^ stranili težave občin in n ^ memi dialog z občani □ Društvo slovenskih UP° Goriškem vabi člane in jcljo. V na piknik v naravi v n~r pri'.p gusta v Trnovskem go* ^ cul. Preskrbljeno za PV~ na \M. Vpisovanje in pojasnila društva v Ulici Malta j. 8 ka, 1. avgusta, do sren < sta, od 10. do 12. ure. Izpred goriškega sodišča Pet let zaporne kazni trem tihotapcem mamil Na goriški kvesturi so strokovnjaki narisali identikit dveh od treh roparjev, ki so pred tednom dni oropa li nad 67 milijonov lir pxxlružnico goriške hranilnice v Carduccijevi ulici v Gorici. Kot je razvidno iz dveh iden-tikitov, ki jih danes objavljamo, gre za mlada človeka. Po pripovedovanju bančnih uradnikov sta bila oba stara približno 30 let. Mladenič s krajšimi lasmi naj bi meril 1,70 m višine, tisti z več lasmi pa naj bi bil visok 1,80 m. Policija nam je tudi izročila posnetek tretjega roparja, ko hodi v hali bančnega poslopja. Vendar je očitno aparatura slaba, kajti ni moč ugotoviti njegovega obraza. Policija in karabinjerji skušajo u-gotoviti, vsak po svoje in po svojih vezah, od kod naj bi bili roparji. Av- Vsakemu po pot let zaporne kazni, vrhu vsega še vsakemu 5 milijonov lir globe. Ko bodo odslužili, jih bodo izgnali iz Italije. Vozilo so jim zaplenili, prav tako mamila, ki so ga skušali vtihotapiti v Italijo. Taka je bila odločitev goriškega sodnega zbora na račun treh razpočevalcev mamil, dvema Libanoncema in enemu Argentincu, ki ju je finančna straža odkrila letos 24. januarja na mednarodnem mejnem prehodu pri Stand-režu. Takrat so finančni stražniki skrbno pregledali vozilo znamke volvo, v katerem so bili Libanonca Abdallah A jaj in Abdul Fattah Mohamed ter ar gentinski državljan Jorge Hugo Mege-din. Trojica se je finančnim stražnikom zdela sumljiva. Ker niso našli ničesar, so {»klicali na pjomoč [»seboj dresirane pse. Ti so kaj kmalu našli skrit o mamilo, kar 1.215 gramov heroina v prodajni vrednosti ene mili jarde lir. Financarji so trojico takoj aretirali, zatem jih je sodnik zaslišal in zaprli so jih v goriški zapor v Ulici Bar-zellini. Po precej dolgi preiskavi je prišlo včeraj do sodne obravnave. Za nimivo bo vedeti, da sta dva Libanon ca včeraj skušala rešiti argentinskega sopotnika ter sta trdila, da ni ničesar vedel o prenašanju heroina. Dr žavni pravdnik Mancuso pa je zahteval za vsakega od treh tihotapcev najvišjo možno kazen in sicer p» 9 let zapjora, ter za vsakega p» 45 mili jonov lir globe. Branilci, odvetniki Tarlao, Batello in Kostoris, pa so trdili, da je treba vse tri oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov, oziroma jim je načeloval dr. D’Amato iz Tr sta, pa so ubrali srednjo p»t. Niso u poštevali samoobtožbe dveh Libanon cev in so vsakemu od treh obtožencev prisodili p>o 5 let zapjora in p>o 5 mili jonov lir kazni. Kar se Libanoncev tiče, se vsaj bosta v času, ko bosta presedela v italijanskih zapjorih, i-zognila nevšečnostim državljanske vojne v njihovi deželi. Izgubljeno - najdeno Ženska ročna ura, moška ročna ura, žepna ura, par hlač, moški jo pič, fotografski aparat, različne ko ličine denarja, denarnica z denar jem vred, tri pare naočnikov za vid, dve športni kolesi, moško kolo, tri ženska kolesa, več šopov ključev in dve zložljivi kolesi. Kdor lahko dokaže, da je lastnik zgaraj navedenega materiala, se za pjrevzem lahko zglasi na sedežu gorniških mestnih redarjev. Gorica VERDI 18.00—22.00 «1 americana*. Prepov pod 18. letom. _ „vg0s&J, »Uultii’3 vedah COItSO Zaprto do 18-VITTOR1A 17.45-22.00 « j pt>" tico*. Prepovedan mla letom. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «“^1 EXCELS10R 18.00-22.uu house*. Nino Manfred'- ,1)0’ Nova Gorica in okolica . ^1 SOČA 19.00-21.00 Ameriški krimid? ^ san*, nmerjsiu K1 ll“-' »Zgodba o dekletu*. * tični film. SVOBODA Danes zaprt0- j/ d- DESKLE 20.30 »Bliskovita konški film. DEŽURNA LEKARNA.^ F Baldini, Korzo Verdi •> ’ .dl DEŽURNA LEKARNA pel 1 Alla salute, Ul. CosuHc“’ Filmski seminar ZKOS v Ljubljani Sni " z ,razIičnim predhodnim s in poznavanjem ;Vtnam‘, razsežnostmi, pod-% in n variantami, ki ga dolo-*^ci»ni' 2 Vserni komunikacijskimi % (j.J 'n zmogljivostmi tega me-■ kori v, !•1 (orei začetnike in ne teija m, n Prakso filmskega izra-r°ien ’iačiPreprosJ *n obenem rigo-5‘ Potreb uP°števajoč razne rav- ^ objii anizatorji so iskali od- t fe*« sSr^l!a,s p°- ifF^i/ič matijem': ljubi j. ni^OS ^ ZKOS priredila v šotori“s®k°ietni filmski seminar -»sem J' ki je bil namenjen pred-titni m, f?’ ki so kakorkoli že ak želijo Omskem področju ali se *'sWiin.ru. Zbližati. Tako so sledi-fcisfcj deiu ljubitelji filma, tet g „"w‘fji, člani filmskih krož-4, kj j2i.Slovenije in pa tudi mla-telktniujPP i2 drugih umetnostno-<*» (J Javnosti; bili pa smo zrete, bi „ - clani goričkega kinoatelje-^ tudi poročamo. j. * seninar, zakaj laboratorij? to jrej Slavni cilj tega poletne-'tefejra(. je bil v prvi zvrsti so- Sofib i; “°kaj heterogeno skupino speejij*' .splošno okvirnih in tu-‘"Hm—• n,k teoretskih informacij, ®nor( soočanjem različnih Jk in r^r^Vlst‘ filmskega ustvarjalki neposrednim ak- Verianjem prisvojenega teti fcteiifcena/kl’ temeljev fUm-■štorij,skratka praktičnim (la-jf. So zncJ*1 delom, od filmske ide-2“ So d!"°"e scenarija, od snema-■km0 Postopkov, s katerimi S je bil seminar vsebin- , ’ nux„j . oe ou seminar vseoin-^ifen ^fofko in tudi časovno nL^ki 'koZecPrvem delu - zadnji It'"e znnA-T tedna — SO pretresli S jeza. lnosti in sintakso film-r^njem S sistematičnim pred-'i^ov r a]bolj nazornih filmskih >■ j iti n^>r' v vodi» Polan- karfr * Poudarjanjem posame-efc 'ld- n?’ de„tajlov, sekvenc, placenti i^išii do izraza osnovni nift ,/^'Oke govorice in jedro J°. te lIgorjev, ki nam omogo-Jk fj; ° dudi pogojujejo razbi nasfJ^eBa ’zraza. da lahko Ji filrn?i,„5a f^ek kamere in mon-s(j;ar ®a materiala nov videz - Z^linr So se že odbirale leme, oijteje rnr.^čvii in osnutki za na-* in (ol Vanje in preverjanje teli j nike filmskega izražanja. &lu - od 3. do 11. ju-iJ?te up .e ^oblikovale skupine z pihani .zbrano specializacijo: a-ieTri»ienoSCUmentarnte iskani in Kteba J* n* film, video. Povedati tečah D je glavni koordinator te "0 roJcii .er M- Jarh, te imet ten! s®ojini ^ izbiri mentorjev, ki ™di pj.. znanjem in izkušnjo po-tej . ae‘U posameznih skupin. i mfdtn^rnem filmu ie ^ J Die!er SUvv$!msfc‘ in televizijski ] fjSnil ,VK0 .HREN, fci je tudi llp.fosnpt igrano-dokumentarni porf„flcer za televizijo, tZma-% i>ku Navciza*, o Berčiče-^ ,n njegovem slikarskem ■■tej i f‘Imu je hit mladi re-na Y, SLAK. fci je doštudiral CV pTadevniji v Lodzu na Ojjk.oi s .Povedno z delom v ožji tet** s-o!5- večkrat srečal tudi z C%Milnafisti in jim skušal tetp”1 niriiniU°j° instinktivno film-, "btno naravnanost. To je 'i! ^rteiJI°urniTO 16 nim > (Zgodnja dela), ki je takrat vzbudil cel val polemik. Tako je bil nekaj let v Nemčiji, tu posnel pretežno dokumentarce in tudi kakšen igrani film. Sedaj pa jeMspet doma, dela predvsem za televizijo in sicer izjemno dobre igrane - dokumentarne filme in reportaže. Saj prav o teh zvrsteh in njenih tehnikah — «cine-ma-verite» in «cinema-direct», po vzorcu velikega francoskega doku-mentarista Jeana Roucha — nam je predaval in te postopke (sinhronega filmskega in zvočnega snemanja resničnosti) praktično pokazal z uporabo videotape. ZORAN TADIČ pa, ob skupnem kramljanju o filmu, nam je prikazal svoj zelo lep in znan «Ritem zlo-čina» in pa svoj najnovejši «Treči ključ», ki ga predvajajo letos na Puljskem festivalu. Izviren čut za intelektualni suspense in pospeševanje napetosti med karakterji sta jedro in obenem značilnost Tadičevih filmov. Na projekcijah na Vibi Film ali v Škucu, kjer se je pretežno odvijal seminar, smo lahko spoznali dela mladega režiserja ANDREJA ZDRAVICA, fci je študiral film v Ameriki. V teh se uporaba zvoka na dokaj iznajdljiv in neobičajen način spaja z očarljivimi slikami Niagarskih slapov (a le deloma, saj gre za likovne kompozicije figurativnega značaja, gre za preproste in še vedno povsem veljavne tehnike kot na primer za črm»-belo risbo, za tempero, olje itd., gre za najširšo in že neštetokrat obdelano ali vsaj videno motiviko, le da svojim delom, svojim motivom likovnik daje drugačno, novo izraznost. Do 21. avgusta si bomo torej v razstavni dvorani sesljanskega sedeža tržaške turistične ustanove lahko ogledali nekatera dela znanih italijanskih likovnih mojstrov sodobnejših tokov kot so Alberto Ahate, Ubal-do Bartolini, Carlo Bertocci, Walter Gatti, Nicola Maria Martino ter Giuseppe Vannini. O razstavi, ki so ji prav v smislu že prej omenjene zna- čilnosti, da pripadajo njeni avtorji Novi šoli nadeli skupni naslov «Sle-dovi na obzorju*, je na predstavitvi obširneje govoril umetnostni kritik Carlo Milic, pred njim pa sta se pohvalno izrazila in pozdravila p»budo novi predsednik tržaške turistične u-stanove dr. Alvise Barison ter devinsko - nabrežinski župran Albin Škerk, ki je svoje strnjene misli ponovil tudi v slovenščini. Razstava, kot smo že rekli, bo trajala do 21. avgusta. Lipovljanska srečanja posvečena ustvarjalnosti madžarske narodnosti Iz Zagreba pioročajo, da bodo tokratna «Lipwvljanska srečanja* posvečena madžarski literaturi, ali točneje literaturi madžarske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji. Lipovljanska srečanja so vsako leto, tokrat že devetič, v kraju Ld-povljani na Hrvaškem in so posvečena ustvarjalni dejavnosti narodnosti, ki žive v Jugoslaviji. Tokrat se bodo dnevi piričeli 27. avgusta in bodo na njih sodelovali razni folklorni in drugi umetniški ansambli. Na otvoritveni pmireditvi bo nastopila folklorna skupina «Sandor Petofi* iz Zrenj anina. O programu dnevov so prireditelji pired dnevi obvestili člana predsedstva repjubliške konference SZDL Hrvaške Java Ugrčiča, razgovoru p>a sta prisostvovala tudi član predsedstva SR Hrvaške Ema Bje-lac in član predsedstva SZDL Hrvaške Josip Hrvatin. Izbrano delo Ivana Potrča pri DZS Januarja letos je pisatelj Ivan Potrč, najvidnejši predstavnik slovenskega socialnega realizma, obhajal sedemdesetletnico svojega rojstva. Slovenske založbe so z izdajami posameznih knjig počastile pisateljev življenjski jubilej. Neposredno pred začetkom poletja pa je Državna založba Slovenije dala na knjižni trg šest knjig izbranega dela Ivana Potrča in tako kompleksno predstavila pisatelja slovenskim bralcem. Izdaja je bila prvotno zamišljena v sodelovanju z mariborsko založbo Obzorja, ki pa je odpadla in tako je DZS sama prevzela nase veliko breme, zato pa s toliko večjim piomenom izdala šest zajetnih knjig Potrčevega izbranega dela, ki prinašajo najbrž devetdeset odstotkov tega, kar je ta pisatelj napisal. Izbrano delo Ivana Potrča v šestih knjigah sta p» tematskih in oblikovnih vidikih uredila pisatelj in Franček Bohanec, ki je za vsako knjigo napisal tudi spremno besedo. Nekateri od teh uvodov so prav svojevrstno in zanimivo napisani, v vseh pa urednik osvetljuje ne toliko genezo posameznih del temveč bolj njihov odmev pri kritiki, predvsem pa njihov značaj in pomen. Tako predstavlja izbrano delo Ivana Potrča prvi celovitejši prerez pisateljevega snovanja, obenem pa nadvse pomemben dogodek na slovenskem knjižnem trgu. Podobnih izdaj pogrešamo. Imamo izdaje zbranih del slovenskih klasikov, nimamo pa v izbranih delih predstavljenih včerajšnjih in današnjih sodobnikov, čeprav bi take izdaje močno potrebovali. Potrebovala bi jih cela vrsta domačih pisateljev, da bi bila na ta način ustvarjena neka povezava med slovensko klasiko in sodobno tvornostjo. Potrčevo izbrano delo je prvi primer take izdaje, ki ni retrospektivna, temveč je izdaja, ki povezuje književnost iz roda v rod in ki ne kaže samo pisatelja, ampak tudi smer, ki ji je Potrč ostal zvest od začetka do danes. Ne glede na to, da se ta izdaja nanaša na vse zvrsti pisateljskega ustvarjanja in kaže Potrča kot pisatelja, dramatika, mladinskega avtorja, publicista in polemika. Izdaja Potrčevega izbranega dela je pretehtano študijsko zasnovana, čeprav so knjige te izdaje namenjene tako branju kot preučevanju. Vsaka knjiga od šestih ima svojo notranjo kompozicijo, kar najbrž za urednika Na filmskih platnih l0tvAj; „ Preložili na september. Šušteč je koordiniral de- ter i? k, a eksperimentalni film: H tel tg/ y.e?a Sada, zaposlen sili« Kiji, se sam uvršča v Bizetova «Carmen» \^eaa 9ci al,ernativnega jugo *Cte CntrJ'lma (skupaj s Tomi te j... ’cern, Mihajlom Pansi-'Cjteiteii,anorn Martincem). Drugi ®f!’a oJ°. ” Prvi vrsti razgrnili •fetsko tehnične narave in ' "'imneiše ustvar- Italijanska kinematografija odkri va v teh dneh domače operno izročilo. Ni se še namreč polegel uspeh, ki ga je s p reinterpretacijo Verdijeve «Traviate» doživel na filmskem platnu Franco Zeffirdli z istoimenskim delom, ko se je prav te dni lotil opernega lika Bizetove «Car-men* italijanski režiser Franco Rosi. Sinkretične oblike umetnosti, ki jih zadnje čase vse pogosteje gojijo evropska kulturna poletja so očitno prodrle tudi v svet celuloida. Spoj gledališča, opernega petja, glasbe in filma se bo tokrat predstavil v blesteči preobleki: poleg manj znanih Giulie Migenes in Ruggera Rai-mondija, se je na setu Rosijeve «Carmen» pojavil tudi svetovno znani tenorist Placido Domingo, na di-rigentovskem pultu pa nič manj o-boževani Lorin Maazel. Rezultat: o-krog 10 milijard lir bo cena, ki jo bodo predvidoma potrošili za snemanje do februarja naslednjega leta, ko bi morala «Carmen» osvojiti lju -bitelje kinodvoran. Toda odkod nenadno zanimanje občinstva za oper- no-filmske uprizoritve? Kulturni alibi, želja po novem tudi na platnu in nenazadnje izjemna zanimivost likov in motivov, ki jih operna dela prikazujejo so, pravijo filmski kritiki, poglavitni vzroki tega «reviva-la». Koga bi namreč ne osvojil pogled lepe, očarljive in temperamentne Carmen, pa njena nenavadna u-soda? Sklepanje je seveda logično, nekoliko manj pa je strokovnjake pre pričala režijska izbira Franca Rosi ja, ki se je doslej ukvarjal z doku mentarno nastrojenimi filmi (Le ma ni sulla citta, II caso Mattei, Lucky Luciano). Odkod torej nenadno zani manje za opero? «Začel sem kot gledališki režiser, glasba me je torej privlačevala že od vsega začetka, saj sem sodeloval tudi pri uprizoritvi ita lijanskega musicala «Carosello napo letano*, pravi Rosi. Nekateri zlobne ži pa kljub temu pripominjajo, da tiči glavni razlog drugje: lani so namreč «Carmen» zapadle avtorske pravice, zato pa za njeno uprizori tov ali predelavo ni treba potrošiti odslej niti lire . . . ni bilo vedno lahko delo. Soditi smemo, da je v tem pogledu izdaja uspela in ima vsaka od knjig zaokroženo podobo. Prva knjiga z naslovom Kočarji, prinaša Potrčevo zgodnjo prozo. Čeprav nosi knjiga naslov po povojni izdaji, v kateri je pisatelj objavil štirinajst novel iz kmečkega življenja, med njimi eno s tematiko iz osvobodilnega boja, pa je osrednji tekst te knjige povest Sin, prav tako izpred vojne, povest, ki jo je pisatelj za sedanjo izdajo nekoliko predelal in dopolnil, da ima jasnejšo protestno noto. V Kitajskih povestih pa razkrinkava pisatelj takratno oblast. Zanimivo je, da v spremni besedi tej knjigi Franček Bohanec široko reproducira pisateljeve besede o pogledih na svojo literarno ustvarjalnost, posebno tisto iz prvega obdobja. Naslov druge knjige Navzkrižja že sam pove, da se pisatelj dotika v svoji literaturi družbenih nasprotij svojega časa, kakor jih je obravnaval v svojih delih. Družbene prelome obravnava pisatelj v treh časovnih obdobjih, pred vojno, med njo in po njej. Zato imamo v tej knjigi kroniko Zločin, znano pripoved o usodi revolucionarjev Djakoviča in Hečimovi-ča, (ki jo kritika označuje tudi kot poskus Potrčeve nove delavske tematike, v nasprotju s prejšnjo, kmečko prikazuje kako si nekdanji kajžarji problematiko), partizanski roman Srečanje in povest Svet na Kajžarju, ki in viničarji začenjajo po vojni sami krojiti svoj svet. Grudje, to je oznaka tretje knjige, ki ji daje pečat roman Na kmetih, najbolj znano in največkrat prevedeno Potrčevo delo. Nekaj črtic in reportaž, ki govore o kmečki problematiki, ne spreminja značaja knjige, ki jo roman Na kmetih bistveno ovrednoti, pa čeprav zavzema le drugo polovico knjige. Čeprav sodi kritika, da je ta roman eden najbolj mrkih stvaritev s tematiko kmečkega življenja, predstavlja roman vendar prelomnico v Potrčevem pisanju (obra čun z zlaganostjo, z razkorakom med besedo in življenjem), obenem pa stvarno podobo naše povojne, kmečke stvarnosti. Ne glede na to, je Potrč kmečko snov, priljubljeno slovenskim pripovednikom idejno in oblikovno osvežil. Že sam naslov četrte knjige izbranega Potrčevega dela Krefli, pove, da gre v tej knjigi za prikaz pisateljeve dramatike. Ob trilogiji o Kre-flih (Kreflova kmetija, Lacko in Krefli, Krefli) so objavljene enodejanke iz partizanskega časa in drama Na hudi dan si zmeraj sam. Obširen in tematsko zaključen je Bohan-čev uvod «Ivan Potrč - dramatik*. V njem ugotavlja, da pomeni trilogija o Kreflih Potrčevo dramsko oblikovanje slovenske kmečke problematike v pisateljevi ožji domovini, ki je enako pomembna kot Potrčeva kmečka preža. Prerez Potrčeve noveli stike v knjigi Koraki je tematsko pester, od predvojne, do vojne in povojne tematike. Takega izbora Potrčevih novel doslej nismo imeli, še pomembnejše pa je, da so med objavljenimi teksti tudi taki, ki jih doslej nismo poznali. Tako lahko govorimo o skoraj popolnem izboru Potrčeve nove-listike, kar je še pomembnejše, če se zavedamo, da je Potrč napisal nekatere novele, ki sodijo v sam vrh slovenske novelistike. Izbor člankov, esejistične, memoarske in kritične ter polemične vsebine, dopolnjuje šesto knjigo izbranega dela s karakterističnim naslovom Besede. Te kažejo vsekakor vsaj to, kako je pisatelj izhajal iz vedno istih družbenopolitičnih pozicij in kako je ne samo kot pisatelj, temveč tudi kot kritična korist spremljal čas. Potrčevo izbrano delo je pomembna izdaja. Kaže nam velik opus pisatelja, kaže nam vso pestrost njegovega umetniškega ustvarjanja, kaže nam napredna pisateljeva izhodišča iz katerih je izhajal pri svojem delu. Kaže nam tudi, kako je pisatelj vseskozi pri svojem pisanju izhajal iz svoje notranjosti, iz človeka, iz svojega bližnjega in njegovih muk ter pri tem vedno in vseskozi pisal pristno, avtentično in predvsem pošteno literaturo. Literatura, ki je izhajala iz Potrča kot človeka je zdaj pred nami. Z zdajšnjo izdajo se bo močno približala slovenskim bralcem. Sl. Ru. V Benetkah se bodo spjomnili igralke Ingrid Bergman Prireditve «Tribute to Ingrid*, ki bo 30. avgusta v Benetkah oddodži-tev spominu slavne filmske umetnice Ingrid Bergman, se bodo udeležili nekateri popularni filmski zvezdniki kot Gregory Pečk, James Stewart, Liza Minelli, Mark Gero, Goldie Hawn, Claudette Colbert, Leonard Gersche, Olivia de Havilland, Peter Ustinov, Anna Tod, Roger Moore in James Mason. Ob prvi obletnici njene smrti bodo tudi sestavili njen filmski in življenjski dosje. Izdelali koledarja A in B lige Na ženskem košarkarskem SP V 1. kolu Triestina doma s Palermom V prvi ligi pa bo Udinese gostoval proti Genovi RIM — Elektronski računalnik je včeraj izdelal koledarje nogometnih prvenstev italijanske A in B lige. Pri tem je bil programiran tako, da je izključil možnost medsebojnih srečanj med prvimi šestimi uvrščenimi v lanskem prvenstvu (Roma, Juventus, Inter, Verona, Fiorentina in Udinese) v prvih treh kolih. Nekoliko lažji bodo tudi nastopi boljših italijanskih e-kip pred tekmami reprezentance oz. pred pokalnimi tekmami. Računalnik je tudi upošteval, da morajo Inter in Milan, Torino in Juventus, Genoa in Sampdoria ter Lazio in Roma igrati domače tekme izmenično. Zanimivo je, da bosta igrala domače tekme izmenično tudi Triestina v B ligi in Udinese v A ligi. S tem je zveza ugodila prošnji Triestine, ki se je upravičeno bala, da bi del navija čev zahajal raje v Videm, kot pa na manj privlačne drugoligaške tekme. Zveza je med drugim ugodila tudi prošnji tržaškega društva, da bi prvo tekmo igral doma. Triestina bo tako imela krstni nastop na domačem igrišču proti Palermu. Nato bo tržaško društvo imelo razmeroma lahek zače- Danes v Bazovici Zarja -Triestina Kot je že tradicijah bo Triestina igrala prvo sezonsko prijateljsko tekmo proti bazovski Zarji, ki se bo za to priliko okrepila še z nekaterimi člani drugih tržaških amaterskih društev. Trener tržaškega drugoligaša Buffoni je dejal, da bodo nastopili tudi vsi novi «nakupis> tržaškega društva. Bazovci so za to priložnost kar se da primerno uredili prostor okrog igrišča, saj je pričakovati veliko gledalcev. Ob tej priliki bo deloval tudi dobro založen kiosk. Vstopnice za tekmo, ki se bo pričela ob 18. uri, stanejo 3.500 lir, za ženske in otroke pa 2.000 lir. tek, saj bo v prvih desetih kolih igralo kar šestkrat doma. Sicer pa bo Triestina igrala v prvem delu prvenstva devetkrat na tujem in desetkrat doma. Tudi Udinese ima ugodnejši prvi del prvenstva: igral bo namreč doma proti Romi, Interju, Juventusu in Veroni. Prvo tekmo bodo Videmčani igrali na tujem proti Ger.oi, v prvem delu prvenstva pa bodo sedemkrat igrali doma, osemkrat pa gostovali. Spored prvega kola A lige, ki se bo pričela 11. septembra, je sledeč: Avellino - Milan, Catania - Torino, Fiorentina - Napoli, Genoa Udinese, Inter - Sampdoria, Juventus - Ascoli, Roma - Piša, Verona Lazio. Istega dne se bo pričela tudi B liga Arezzo - Padova, Cagliari - Atalanta, Campobasso - Pescara, Catanzaro -Pistoiese, Cavese - Cremonese, Ce-sena - Varese, Como - Empoli, Lecce - Na svetovnem prvenstvu, ki se vrši na Dunaju, je sabljaška ekipa Italije dosegla še eno odličje. V ekipnem tekmovanju v sablji so namreč Italijani v finalu za tretje mesto premagali Bolgarijo, potem ko so izgubili v polfinalnem srečanju s Sovjeti. Leti so osvojili prvo mesto, saj so v finalu premagali Madžarsko z 9:6. Zelo zanimivo je bilo predvsem polfinalno srečanje med Italijo in SZ. I talijanska ekipa se je krčevito upirala Sovjetom, ti pa so na vsak način morali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v individualnih tekmovanjih. V italijanski ekipi pa je delno odpovedal veteran Maffei in tako so Sovjeti slavili z 9:7. V finalu za tretje mesto je nato Monza, Sambenedettese - Perugia, Triestina - Palermo. Padec Lazzarinijia SILVERSTONE — Znani italijanski motociklistični dirkač Eugenio Lazza rini je med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami kategorije do 125 ccm za VN Anglije nerodno padel in si poškodoval lobanjo. Na prvi pogled je kazalo, da je nesreča zelo huda, iz bolnišnice, kamor so ga brž pripeljali, pa prihajajo dokaj pomirjujoče vesti, čeprav za sedaj še ni nobenih uradnih poročil o Lazzarinijevem zdravstvenem stanju. S NOGOMET — Brazilsko moštvo Gremio je osvojilo pokal Libertadores (južnoameriški pokal prvakov). V finalu je pnemegalo z 2:1 urugvajsko Penarol. Italija s precejšnjo lahkoto premagala Bolgarijo (ki je v polfinalu klonila Madžarski ob stanju 8:8 le zaradi razlike v zadetkih). Končni izid je bil namreč 9:3 za Italijane. Z NOGOMET — Italijansko zvezno prizivno razsodišče je dokončno arhiviralo afero v zvezi s tekmo Genoa -Inter tako, da je odbilo priziv Caglia-rija, ki bi ob ugodnem razpletu še lahko upal na ponovno uvrstitev v A ligo. Z BOKS — Evropski prvak v super -lahki kategoriji Italijan Patrizio Oliva se bo jutri zvečer v Rapallu spoprijel z izzivalcem Antoniom Guinal-dom (Španija), ki je baje zelo izkušen boksar. Italijani na SP na Dunaju Bron za sabljaško ekipo Zlato kolajno pa je mrvojila SZ Borbene nogometne tekme v Doberdobu V četrtek so odigrali prve tekme turnirja v mininogometu, ki se odvija v teh dneh v občinskem parku v Doberdobu v okviru športnega praznika v organizaciji športne zveze Mladost iz Doberdoba. IZIDI MLADINCI Doberdob — Poljane 4:2 (2:0) DOBERDOB: David Lakovič, Aleksander De Lorenzo, Marko Jarc, Mas simo Jarc, Franco Sando, Klavdij LiHvrenčic POLJANE: Pavlo Peric, David Ar gentin, Massimo Argentin, Robert Devetta, Aleksander Devetta, Aleksij Petelin. i * » » ODRASLI Doberdob — Vrh 8:1 (1:0) DOBERDOB: Edi Gergolet, Karlo Frfolja, Evgen Frfolja, Aleksander Gergolet, Gabriel Frfolja, Luciano Frandolič, Ivan Marušič. VRH: Claudio Grillo, Gabrijel Devetak, Vladi Devetak, Luciano Černič, Zdenko Čemic, Darin Devetak, Klavdijo Kosič. STRELCI: v 4. min. Karlo Frfolja, v d.p. v 1. min. Karlo Frfolja, v 2. min. (11-metrovka) Karlo Frfolja, v 4. min. Edi Gergolet, v 6. min. Luciano Černič, v 9. min. Karlo Frfolja, v 18. min. Edi Gergolet, v 19. min. Luciano Frandolič, v 20. min. Karlo Frfolja. Ronke — Jamlje 4:3 (2:1) RONKE: Maurizio Fabris, Edi Sando, Giuseppe Sant, Robert Man-zini, Mraio Vižintin, Lucio Mormile, Dario Rosin, Franko Peric, Amleto Faidutti. JAMLJE: Mario Bakon, Hilarij Kobal, Edi Kobal, Silvano Pahor, Aleksander Bruni, Claudio Buran, Bruno Ferfolja. STRELCI: v 2. min. Claudio Buran, v 10. min. Fabris, v 11. min. Sando, v d.p. v 2. min. Buran, v 4. min. Fabris, v 14. min. Faidutti avtogol in v 18. min. Sando. DANAŠNJI SPORED ob 16.30 — troboj v lahki atletiki za otroke od 8. do 14. leta ob 18.30 — polfinale prve skupine odraslih. (Z. F.) Turnir na Peči V ženski odbojki (B skupina) sta se spoprijeli ekipi KŠD Vipava in PD Danica. Po petih borbenih setih je Vipava le dokazala svojo premoč in zmagale s 13:15, 15:7, 10:15, 15:12, 15:1. V malem nogometu sta se srečali ekipi z Mirna in PD Danica z Vrha. Igra je bila precej izenačena vse do konca prvega polčasa. Medtem ko so v zaključnem delu tekme Vrhovci nekoliko popustili, so Mirenci priložnost takoj izkoristili ter zmagali s 6:3. Brazilija ugnala «plave RIO DE JANEIRO — V drugem kolu finalnega dela ženskega košarkarskega svetovnega prvenstva (v prvem kolu so veljali izidi iz predtekmovanj) je domača Brazilija z dobro igro v drugem polčasu premagala Jugoslavijo. «Plave» so si tako že na začetku finalnega dela praktično za pravile vse možnosti, da bi se uvrstile na končno tretje mesto, s čimer bi uresničile cilj, ki so si ga bile za stavile. V prvem polčasu so «plave» zaigrale odlično, saj so v 15. minuti vodile z desetimi koši prednosti (32:22). Že ob koncu polčasa pa so jih domačinke skoraj dohitele. V drugem delu je bilo stanje izenačeno do 54:54 (5. minuta), nakar sta sicer odlični Šuka in Kom nenovič zgrešili celo vrsto metov in nasprotnicam podarili zmago. Še zlasti neustavljiva je bila Brazilka Mar-zarijeva, ki je dosegla kar 44 točk. «Plave» so nastopile v naslednji postavi: Šuka 4, Komnenovič 12, Boži-novič, čangalovič, Krivokapič, Vange- Maj* lovska 6, Golič 8, Dornik 8, -rivič, Perazič 22, Dekleva m ^ Glede ostalih tekem velja ^ da se je Kitajkam ponudila £^ priložnost, da bi premagale v ' ; so še 2 minuti pred koncem 4 točkami prednosti. IZIDI 2. KOLA ZDA - Kitajska 101:91 (8 SZ -Poljska .. Juž. Koreja - Bolgarija 59- ,jj.| Brazilija - Jugoslavija LESTVICA Korejaj Sovjetska zveza in Južna Poljska, ZDA in Brazilija *■ ja, Jugoslavija in Kitajska ■ mi V 2. kolu bo Jugoslavija ‘b ZDA. BALINANJE listi^ V okviru festivala komua1^^-. tiska bo jutri ob deveti un v “\čf' balinarski turnir za dvojic® j p • i nagradami. Vpisovanje b° 1 ??. mesta neposredno pred " r tekmovanja. (B-SJ V drugi tekmi Italijani boljši TRŽIČ — V drugi prijateljski tekmi med mladinskima pripravljata na bližnje Gambe v Staranzanu gj;P Italije in Jugoslavije, ki se na Goriškem svetovno prvenstvo, so se «azzurri» trenerja ciajnue v oiai am"- . s poraz, ki so ga pred dnevi doživeli v Červinjanu. Zmagali so namrc® Brazilce Žico prispel v Milan MALPENSA — Končno je Artur Antunes dospel v Italijo. Videmski navijači že norijo ; * Coimbra, bolj znan * zanj in nestrpno P j# trenutek, ko bo sloviti brazilski as prevozil v sprevodu (v nedeljo^P*1^^, s Hajdukom) celo mesto. Blagajnik videmskega društva pa si n>elJ ^i je bilo doslej prodanih že 25.000 abonmajev. Kaj pa če bo Žico Po odstopu «Azaurra» spet p •opi NEWPORT — Italijanska jadrnica «Azzurra», ki dvigov na kvalifikacijskih regatah za «pokal Amerika» italijanskega športnega tiska, je bila med včerajšnjim dvobojem nico «Australia II.» Drisiliena odstoDiti zaradi okvare na vodni e 9> [U —■ jg v je posadki preprečevala, da bi se znebila odvečne vode. Tudi ^ s> ^,e jfiF «Australia II.» v krepkem vodstvu, saj je imela po peti boi več Lot ■' prednosti. V ostalih dveh dvobojih dneva sta slavili Victory 83 in L ^ Po včeranjših regatah je «Azzurra» spet zdrknila na peto mes^' j2 ^ . je sledeča: Australija II. 14,80 točke; Canada I. 9,72; Challen* Victory 9,44; Azzurra 9,20; France 2,12; Advance 0,80. i rarden W Center HTnestc trn vse'1’’ Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist ljubijo rastline in naravo. Razpolaga z velikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš ličnejše sobne in vrtne rastline. vSeh Končno specializiran center za popravila in vzdrževani® kmetijskih strojev. Bogata zaloga strojev in rezervnih delov. GARDEN CENTE!1 PRI OREHU, malo pred mejnim prehodom - ŠKOFIJ^ Tel. 040/231985 Skromna jugoslovanska atletika ima za svetovno prvenstvo v Helsinkih svoj adut Zdravkovič (levo) bo lahko v Helsinkih na 1500 m posegel po višjih mestih Tudi Zdravkovič kandidat za kolajn0 Kakovost jugoslovanske atletike v glavnem pada, še vedno pa se naj de atlet, ki lahko vključi Jugoslavijo v seznam držav dobitnic kolajn. Stekič se v daljini še dobro drži, objektivno pa so njegove možnosti omejene na vstop v finale. Nekaj več bi lahko dosegel Dragan Zdravkovič, tekač na 1500 m, morda najbolj klasični tekaški panogi. Formalno tudi on starta za vstop v finale, zadnji uspehi atleta pa nu dijo nekaj več upanja. Njegovo ime je v atletskem svetu že dobro zna no in pred kratkim je s posebnim poudarkom obkrožilo svet, ker je v Londonu premagal Sebastjana Coea in dosegel nov jugoslovanski rekord 3’35”44. čas je zelo dober, ne pa meni pa še tiste konice, ki bi Zdrav-koviča postavlja v ozek krog fa voritov za zmago. Angleža Ovett in Coe, ki sta bila nekaj let pojem teka na srednje proge, sta v zatonu. Ostrina preštevilnih tekmovanj je načela njune fizične sposobnosti. Posebno velja to za Coea, ki je že lani pogorel na EP. Angleška te kača bi utegnila v Helsinkih tudi zmagati, pot do zlata pa je nedvom no odprta tudi mnogim drugim. Odločitev Coea, da na SP starta samo na 800 m, je jasno priznanje obstoja dejanskih problemov. Brez prave možnosti primerjanja moči tistih, ki je še niso pokazali, se mora pregled naslanjati na doslej dosežene rezultate. Nekoliko v zamu di izgledata Američana Scott in Ma ree in morda ne gre precenjevati niti časa bivšega svetovnega rekorderja Walkerja iz Nove Zelandije. Velika novost letošnje sezone je Maročan Aouita, lani samo prvi v Afriki s časom malo pod 3’38”, letos pa nenadoma na prvem mestu z izrednim dosežkom 3’32”54. Aouita je običajno čudo iz Afrike. Trenira brez strokovnega vodstva, naslanja joč se na svoja izkustva. Nujna po sledica take priprave je pomenjkanje taktičnega znanja, ki je bistveno o rožje pri tekačih iz Evrope in Arne rike, ki med seboj veliko tekmuje- •a v) n f1 jo. Aouita bo imel na čas v Helsinkih ne ■ logo, da si vsako napr®”" t' dobi s hitrimi teki, b preobljudenih in hitrih jll bi znalo načeti njegove ,* finale, kjer bodo na P“v, jn f stanju, da tečejo med S j* ^ Predvidoma bo svetov*1^ po/jU dan s podobnim časom . pjni. J: zelo hitrega finesa. Vj . p / bo klala v zadnjih 10° 1 ':h 8 biti,. metrih, bi moral nU^rJ?i S jv*, zadnjimi dosežki se krivuljo forme. (B- Z 18. rednega občnega zbora Primorja V zadnjem letu se je stanje znatno izboljšalo se je v Soščevi 18. redni občni težjim zbor FrroSeku vršil V ie k | nmorja- Letošnji občni K lani Pohodnega značaja, saj iiandat in°V’ .P^bor prejel dveletni teitiu iP torej volitev. Kljub j® člani ii1.l.!°i:,nekaj sprememb, saj j? bil°. ... ?U)or na 1?v°lili nov nadzorni odbor, tlannv e kooPtiral še nekaj novih Obf ®a minule sezone je uvodo-i * deiai ^^^dnik Danilo žužič, ^ izvoiion a bila prva izkušnja E° se vJ e®a odbora pozitivna, saj s^a2umnxPrizadevali in ni bilo ne-^ ie’ da K' odborniki. Zaželel 5? med J.bll° nekaj več sodelova-■ športnikb°rom *n člani. Kar se ■e banska" .d^Pehov, je omenil, da 1?s tem ric-eklpa dosegla 6. mesto ? cilj, j Jansko izpolnila zastavlje-pski ekinska se budi obe mla-7° izkazan bnajmlajši in cicibani) ^»je v miudi količinsko je bilo ,0, saj jp j duiskih ekipah zadovolji- i^evioTaloj p°prvr h ' Pred^ ,,el° dve ekipi ciciba-hi ie društvi Žužič ie nato dejal, tudi je° ,med drugim organizira fta„ . tradicionalni memorial rmimi m.,?.l!? imelo stike z nogo-'!'}1 Purian?1 12 nratične domovine I? W ^Primorje Je okrepilo n. tkektnpn,V?sklmi organizacijami, >Pilo *?2PU pa je P°novno gaie lu„ZSŠDL °b tej. priložno-gometna zveza Slovenije tudi nagradila za dolgoletno delovanje na nogometnem področju. Nazadnje je žužič še pripomnil, da si je odbor uredil še nov sedež in opravil več popravil na igrišču. Sam predsednik je v odsotnosti o-beh tajnikov prebral še tajniško poročilo. Le to je poudarilo predvsem vlogo mladih v društvu: mladim bi bilo treba posvetiti več pozornosti in jih vključiti tudi v odbor, mlade nogometaše pa vzgajati v zdravem športnem duhu. Blagajnik Andrej Kapun je nato podal blagajniško poročilo. Bilanca je ob koncu junija izkazovala približno dva milijona deficita, kar gre pripisati predvsem manjšim dohodkom na tekmah (gledalcev je bilo precej manj kot v prejšnjem prvenstvu) in dejstvu, da (tudi po krivdi samega odbora) mnogo članov ni plačalo članarine. Da ni bilo stanje še bolj kritično pa so pripomogle nekatere pobude, kot so novoletna nabirka, memorial, praznik in osmica. Naslednja točka je bilo poročilo predsednika nadzornega odbora Milka Ostrouške, ki je natančno analiziral finančno stanje društva in potrdil, da je bilo z delovanjem odbora vse v redu. Dejal je tudi, da odstopa s predsedniškega mesta. Sledila je razprava, med katero je bil govor predvsem o pobiranju članarine, ki bi po mnenju večine mo- ralo biti učinkovitejše. Člani pa so dotaknili še problema ogleda tekem s strani domačinov in poudarili, da bi se Prosečani morali bolj zanimati za domače društvo. Govor je bil še o mladinskih ekipah, ki so po mnenju nekaterih nekoliko zapostavljene. Nazadnje pa so se le vsi strinjali, da se je odbor veliko prizadeval in da se je stanje društva v teku enega leta znatno izboljšalo. Ker so se nekateri člani zaradi o-sebnih razlogov umaknili, je bilo po- trebno izvoliti nov nadzorni odbor. Le-tega bodo odslej sestavljali Silvester Umek, Milko Ostrouška in Angelo Blažina. Odbor je nato kooptiral še nekaj novih članov in ga bodo zato odslej sestavljali: Danilo žužič, Darko Husu, Edi Starc, Andrej Kapun, Vasilij Štoka, Gabrijel Husu, Sergij Husu, Edi Bezin, Marjan Štoka, Karlo Prašelj, Silvio Verginela, Elio Bortolotti, Oskar Rustja, Boris Husu, Egon Bukavec, Dario Kante in Walter Husu. (Marko Oblak) ssiliš lili ŠD Primorec priredi športni praznik v Trebčah — danes, 30. in jutri, 31. julija. Igral bo orkester The Lords. TPF Sirena obvešča, da se pred društvenim terenom v Barkovljah redno odvijajo jadralni treningi ob torkih in četrtkih, od 14. ure dalje. Treningov se lahko udeležujejo tudi mladi kadeti in kadetinje, ki so komaj končali jadralna tečaja pri TPK Sirena. Šahovska sekcija ŠD Polet obvešča vse ljubitelje šaha, da je poletni igralni čas vsak torek in petek ob 20. uri na sedežu v krožku Poleta, Ul. Ricreatorio. Toplo vabljeni. ŠZ Bor obvešča, da bo stadion «1. maj» zaprt od 30. julija do 15. avgusta. 1 (§1 i I J 1. — pivi X 2 drugi 2 1 2. — prvi X 1 2 drugi 1 2 X 3. — prvi 2 X drugi 1 2 4. — prvi X 2 1 drugi 1 X 2 5. — prvi X 1 drugi 1 2 6. — prvi X 2 drugi I X Pogovor s slovenskim «jmrl-time» igralcem Frankom Perkom lojalnost do nasprotnika glavna značilnost rugbyja se v glavnem u- Sa? sšpartniki iti- ^ai 2 eno športno pano-tia le tu čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, dežel v Italiji pri SPI. ul (šir. 1 st., galni oglasi Mali ogla-; 20%. IVA o formatu, ne se naro-vseh drugih primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 46027U GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska H ZTT Trst a«*** zvez®^ zalo**** Siloviti požar pri Tempin Pausania zahteval šest mrtvih in mnogo ranjenih CAGLIARI — Število ljudi, ki so izgubili življenje v silovitem požaru pri Tempio Pausania (Gallura) je bilo donočno ugotovljeno: šest in ne osem, kot se je nekaj časa govorilo. Ugotovili so namreč, da sta dve zogleneli trupli pripadali živalim in ne ljudem. Doslej identificirane žrtve so: 43-letni maršal gozdne straže Diego Falchi (umrl v bolnišnici), 40letni maršal gozdne straže Salvatore Pala, 501etni tajnik gorske skupnosti dr. Tonino Manconi, 36-letni zidar Tonuccio Fara, 43-letni občinski uradnik Silvestro Manconi in še neka druga neidentificirana oseba, mogoče kak turistični gost. Požar pri Tempio Pausania se je razširil v hipu ter obkolil reševalce. Nekaterim se je posrečilo zbežati, toda obleka je na njih že gorela. Tri hudo opečene so prepeljali v Milan oziroma v Padovo, ker bolnica v Sassariju ni premogla zahtevnih sredstev in metod zdravljenja opeklin. Deželne oblasti so že poskrbele za prihod novih skupin reševalcev in prostovoljcev, toda večkrat se zgodi, da prav prostovoljci ne razpolagajo s potrebno opremo. Ministrstvo za obrambo pa je poskrbelo za prevoz dveh čet iz Pize na Sardinijo. Minister za civilno zaščito Loris Fortuna je predvčerajšnjim obiskal Sardinijo, toda se je pozneje vrnil v Rim kjer je poročal ministrskemu predsedniku Fan-faniju. Včeraj se je ponovno vrnil na Sardinijo ter je tudi obiskal Tempio Pausania. Tu sedaj ne grozijo neposredne nevarnosti, toda vsa ugibanja so večkrat jalova, boi si zaradni nenadne spremembe smeri vetrta, zaradi vročine in, zakaj ne, tudi zaradi človekovega posega. Na Sardiniji vlada prepričanje, da so požari namerni. Obs ajajo tudi nekateri dokazi o tej domnevi, saj so našli fosforne bombe, posode z bencinom in podobno. Ta domneva ima svoje opravičilo tudi v starokopitnem ustoju gospodarstva na otoku, saj pastirstvo predstavlja še vedno zelo pomembno panogo. Pastirji pa se baje drže načela, da je ugodno za njih vpepeliti gozdne površine, saj potem na požganih področjih zrase zelo bujna trava. Če pa je bil to račun pastirjev, se jim bo izjalovil, ker se napoveduje, da bo paša na vpepe-ljenih gozdovih prepovedana za razdobje pet let. Truplo ene od žrtev požarov na Sardiniji Priziv Paole Elie na sodišče svobode RIM — Paola Elia, ločena žena Luigija Scricciola, ki so jo aretirali 25. julija pod obtožbo, da se je pustila podkupiti od bolgarskih agentov se je včeraj pritožila na sodišče svobode ter zahtevala preklic zapornega nalo ga. Zagovorniki Paole Elie trdijo, da obtožnica govori o oblikovanju informativne mreže v okviru sindikalnih organizacij; o pripravljanju stikov z italijanskimi študenti na severnoameriških univerzah; o zbiranju dokumentov ter podatkov o mednarodnih odnosih; o oblikovanju strukture, ki je bila povezana z rdečimi brigada mi. Po njihovem mnenju v utemeljitvi zapornega naloga ni govora o namenih informativne mreže ter o obliki stikov s študenti na tujih univerzah, poleg tega pa ni dovolj obrazloženo, kaj pomeni zbiranje informacij in podatkov o mednarodnih odnosih sindikalnih organizacij. Skratka, po njiho- vem mnenju je utemeljitev zapornega naloga kar se da pomanjkljiva, tako da ga sploh ni mogoče jemati v poštev. Tudi Madžari imajo svoj Waterg^e BUDIMPEŠTA — Tudi na Madžarskem se je, začuda, pojavil nekak ^primer Watergate» (ki je kot znano prisilil k odstopu bivšega ameriškega predsednika Niiona), le v precej drugačnih okoliščinah in ob drugačnem ravnanju sodnikov. Tudi tu je bilo glavno dokazno gradivo proti obtožen- Messner hoče na Elbrus MOSKVA — Južnotirolski gornik Reinhold Messner je prispel v SZ, kjer bi se hotel povzpeti na najvišji vrh Kavkaza Elbrus, ki meri 5633 metrov. Ob prihodu v SZ je Messner izjavil tiskovni agenciji TASS, da je bila od ve dno njegova želja, da bi se povzpel na najvišje vrhove vseh kontinentov in pogorij ter na vse osemtisočake. Od slednjih je že premagal 10, ostanejo mu še štrije. Elbrus leži na meji med Evropo in Azijo in z alpinističnega vidika ni pretirano zahteven. Prihodnje leto se bo Messner najbrž vrnil v Sovjetsko zvezo, saj bi se hotel povzpeti na nekatere vrhove Pamira. Kot znano je Messner pred tremi leti sam in brez maske za kisik preplezal Everest, najvišji vrh na svetu. Sedaj mu baje manjkalo samo še najvišji vrhovi na Antartidi. cem nekaj magnetofonskih posnetkov, ki ga pa za razliko od ameriških madžarski sodniki niso upoštevali kot tako, ampak le kot nekako napotilo za bolj klasična dokazna sredstva. Primer je pa vsekakor vzbudil precej zanimanja v širši publiki, ki si je verjetno želela objave «intimnih» pogovorov v raznih budimpeštanskih stanovanjih, ki so si jih ob prostem času privoščili voditelji neke dobro shajajoče kmetijske zadruge. Ravno ker je podjetje dobro uspevalo, saj je zadruga v Gedu pri madžarskem glavnem mestu imela poltretjo milijardo florintov bruto prihodka, so mislili njeni upravitelji, da morejo raznim nepravilnostnim gledati skozi prste. Kaj je milijon florintov, kolikor so jih baje poneverili ali nepravilno bili «izbrani tn stanovanja in hišo so up zaupne poslovne popoma -a že tudi za prijetnejše no selice in zabave po rimskega «sladkega ta F (a veselje jim je pa pokvaru ta tehnologija, saj iirn. ^vernor. stavil magnetofon, ki le potek teh poslovnih i r čanj, in poslal kar 10 tT nemu sodišču. prti' Po dolgih posvetovanjih ^ dih v civilnem in kazen ku so pa budimpeštansM „p0 ločili, da zakon ne d°v0 g jn 5j trakov kot dokazno 0fa , ^ r> slušali le nekaj krojS*- ^ f kov, da preverijo le, ““ in nF. ca osnovo. Za dr. GoeI ^ ; pajdaše pa ni bilo sko obsodili so jih vseeno n kumentamega gradiva #• direktorja na tri leta m -p l ostale obtožence pa na ne kazni. KOPER — Obvezna tema pogovorov med domačini pa tudi med tu risti na slovenski obali je v teh dneh seveda vročina. Kako naj ne bi bila. Najnižja nočna temperatura, ki so na primer včeraj namerili mete-reologi v Portorožu je bila namreč kar 25,4 stopinje. To je seveda bila najvišja nočna temperatura, ki so jo registrirali letos. Po besedah doma činov pa tako vročih noči kot so bile pred dnevi na obali resnično ne pomnijo že nekaj desetletij. Tudi morje se je tako segrelo, da postaja pra va mlakuža in kako naj se človek osveži v morju, ki mu namerijo več kot 27 stopinj Celzija. Nikakor. In morje na slovenski obali je v teh dneh najtoplejše na vsem Jadranu. No, včeraj se je zaradi nevihte vse skupaj nekoliko ohladilo, huda nevihta, ki je divjala popoldan ne Na Obali in na Krasu veliko pomanjkanje vode kaj po 15. uri nad slovensko obalo —■ pihal je veter z več kot 100 kilometrov na uro je povzročilo tudi ne kaj škode, vendar ta še ni ocenjena O večjih nesrečah pa še nismo do bili poročil. Sicer pa v zdravstve nih domovih na obali beležijo pove čan obisk srčnih bolnikov, vse več je takih, ki se pritožujejo zaradi o motice, pikov različnih insektov in tako naprej. Vročina torej zaposluje bolj kot sicer tudi zdravnike. Recept, ki nam ga ponujajo pa je: če sonca ne preneseš, izogni se mu. V bistvu se moramo samozaščitno obnašati in ne izzivati sonca, sicer bo vse več rešilcev, ki bodo morali ta ko kot so pred dnevi dopeljati v bol nišnico ljudi, ki jih je zadela kap zaradi vročine, ljudi, ki so obležali nezavestni ker niso prenesli prevelike toplote. Na Krasu dnevno razvozijo kar o-krog 50 cistern vode potrošnikom, ki so zaradi suše ostali brez te dragocene tekočine. Včeraj pa se je število naročil že povečalo na 90. Po manjkanje je nekoliko manjše v teh dneh na slovenski obali, saj so na kolektivni dopust odšli nekateri večji kolektivi (Tomos, Lama) zaradi česar je namesto dosedanjega pomanjkanja okrog 4 tisoč kubikov vode dnevno, trenutno pomanjkanje le o-krog 2 tisoč do 2500 kubikov vode. Pri rižanskem vodovodu pa vendarle bijejo težko bitko, da G vodovodne cevi in z por, I nima črpalkama ’ > dobavi vode zdravstven*1’# . vrtcem itd. število n“edtK* se je kot smo ze P° a (f., ■ povečalo in zdaj P°J!r ^ važati kar 5 vojaskin j) gasilski cisterni. jjg/kN11 n. v. Gogolj: Taras Buljba (16.) riše: Željko Ij0f TAKO 3r ANDRE3 VE5 ČAS MISLIL. KJA SVOJE D02JI/ETDE S POL-"!AKlKJdO \J KIJEVU,- W\ . ' J:r \'4 < owtawc 40 »se ustavi IrvedE*. 40 *l SKLJ-I SKOZ.I STEPO SO PRiSP^1' DO DKJOEfRA V- £ -v 1 i: ' \ *