PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 60 (14.151) Trst, četrtek, 12. marca 1992 Cossiga v Bruslju spet »zbodel« Andreottija v zvezi z bojem za Kvirinal O zakonu o ugovoru vesti bo sklepal novi parlament Tako sta včeraj sklenili parlamentarni komisiji za pravilnik in tako posredno podprli Cossigo - DSL obsodila poziv škofov za politično enotnost katolikov Samo ena preferenca glavna novost volitev RIM — Za obnovo poslanske zbornice bodo aprila poklicali na volišča 47.475.709 volilcev, od česar bo 24.642.688 žensk, za senat pa bo lahko volilo 41.179.819 oseb, od katerih je 21.565.964 žensk. Kandidatnih list za zbornico z 9.150 kandidati je 534, za mesta v senatu pa se poteguje 2.942 kandidatov na 283 listah. Te podatke je včeraj posredoval notranji minister Scotti, ki je opozoril tudi na glavno novost letošnjih volitev: eno samo preferenco. Volilci bodo namreč lahko preferenčni glas oddali enemu samemu kandidatu in istočasno napisali njegovo ime in priimek, medtem ko so doslej lahko namesto tega označili le številko kandidata na listi. Ta novost bo poseben problem predstavljala za približno milijon volil-cev-analfabetov, ki se bodo morali vsaj za volitve naučiti napisati ime in priimek kandidata, za katerega bodo glasovali. BRUSELJ, RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga nadaljuje s svojimi poslovilnimi obiski. Včeraj je bil v Bruslju, kjer je na sedežu Nato izročil zaključno poročilo parlamentarne komisije o zakonitosti Gladia, priložnost pa je izkoristil za novo »bodico« na račun ministrskega predsednika Andreottija. Za Cossigo Andreotti ni ravnal prav, ko je celotno dokumentacijo v zvezi z Gladiom prepustil komisiji za pokole, ob tem pa je tudi dejal, da ministrskemu predsedniku ne more zaželeti uspeha v boju za mesto na Kvirinalu, »saj proti Kvi-rinalu teče tudi Forlani.« Tajnik KD je iz Rima hitro odgovoril, »da ne teče, temveč hodi.« Vse pa kaže, da bo s kompromisom, ki naj bi zadovoljil večino »sprtih« strani, končan ves zaplet v zvezi z zakonom o ugovoru vesti, ki je v zadnjem času povzročil izredno burno polemiko med strankami. Včeraj sta se namreč sestali parlamentarni komisiji za pravilnik, ki sta sklenili, da bo moral zakon obravnavati novoizvoljeni parlament, kot so zahtevale stranke, ki so v celotni zadevi podpirale predsednika Cossigo. Vendar bo zakon obravnavan po prednostnem postopku. Ob zatišju na tem področju so stranke izbrale nov teren za konfrontacijo. Tako je na primer DSL pripravila tiskovno konferenco svojih katoliških kandidatov in napadla poziv Italijanske škofovske konference CEI k politični enotnosti katolikov. Tajnik DSL pa je rajši polemiziral s SKP in poudaril, da bodo »glasovi na levici, ki jih ne bo dobila DSL, brez vsake vrednosti.« Na izjave tajnika PRI La Malfe o odvisnosti treh državnih RTV omrežij pa je včeraj Forlani izjavil, »da če že obstaja neka stranka, ki ni primerno zastopana v vseh medijih, je to ravno KD.« Občinski svetovalec DSL žrtev atentata NEAPELJ — Neznanca sta včeraj popoldne ob 14.30 ubila 45-letnega Sebastiana Corrada, občinskega svetovalca DSL v mestu Castellam-mare di Stabia pri Neaplju. Corrado je bil tudi uslužbenec krajevne zdravstvene enote, ubili pa so ga prav pred njegovo hišo, potem ko se je vračal domov z dela. Morilca sta po umoru pobegnila z motorjem kavvasaki 650, ki so ga preiskovalci našli že nekaj ur po dogodku. Castellammare di Stabia je znan po dejavnosti številnih kamorističnih tolp in prav v okviru slednjih preiskovalci iščejo krivce. Neapeljski kvestor Vito Mattera je dejal, da bo preiskava potekala v razne smeri, poglavitna pa je seveda tista, ki je povezana s Corradovo službo. Krajevni voditelji Stranke demokratične levice poudarjajo, da je bil pokojnik v svojstvu uslužbenca KZE trn v peti kamorističnim tolpam, katerih interesom je škodil. DSL je zahtevala takojšnje sklicanje občinskega sveta in mobilizacijo vsega prebivalstva. Corrado je večkrat obsodil neznosno stanje, v katerem se nahaja zdravstvo v Kampaniji ter razsipanje javnega denarja. Umor Sebastiana Corrada je obsodil tudi generalni tajnik DSL Occhetto. Študentje vztrajajo na Terazijah BEOGRAD - Včeraj so se ve dan v Beogradu nadaljevale de monstracije, na katerih je sodelc valo po več tisoč študentov i srednješolske mladine. Demor stracije so se začele v torek ob de setih zvečer ob obletnici terazi skega Studenskega upora. Ob prc glasu »Duhovne avtonomne oblas d Terazije«, kjer je poudarjeno, d 'tisto, kar so oblasti na Tienanme nu na Kitajskem napravile z mle dino v toku ene noči, so tukaj šnj pblasti z mladino delale 365 noči študentje zahtevajo odstop preč sednika republike Slobodana M loševiča, razpustitev narodn skupščine in razpis volitev za u: tavotvorno skupščino, popoln svobodo medijev in informativn deblokado, ter izboljšanje pogoje za delovanje neodvisnih medije1 ter amnestijo za vojne dezerterji študentje Terazij ne bodo zapust .' dokler ne bodo njihove zahtev Spolnjene. Po besedah ene od organizatork demonstracij naj bi le-te nastale udi kot rezultat (in odgovor na) °dtujenost, ki jo mladina čuti ne samo do režima, temveč tudi do opozicije v Srbiji, za katero mnogi mladi mislijo, da jim ima bore malo za ponuditi. Tako naj bi same demonstracije - na katerih govorijo številni ugledni kulturni m drugi javni delavci, imele poli-.lcno protimiloševičevsko obeležij toda naj ne bi bile strankarsko obarvane. Seveda vprašanje je, če bo s udentje uspeli proti Miloševi m za nadstrankarsko pluralne oda, kakor nam je včeraj rel jlga Kavran, članica lanskega etošnjega foruma terazijske Parlamenta, »uspeli smo zdrž prvo noč. Proglasili smo duhov Nadaljevanje na 2. strai Demokrati končno našli močnega in prepričljivega kandidata Zmaga BiUa Clintona na »super torku« plat zvona za predsednika Georgea Busha NEW YORK Po torkovem glasovanju, na katerem je v demokratskem taboru prepričljivo izstopal Bill Clinton, Georgeu Bushu sedaj grozi izgon iz Bele hiše. Pravi plaz podpore v južnih zveznih republikah je demokratom odprl pot, da končno pošljejo v predsedniški boj močnega kandidata, ki se bo uspešno postavil po robu šibkemu Bushu. Clinton je namreč zmagal na Floridi, v Teksasu, Tennesseeju, Mississippiju, Oklahomi, Louisiani in Mis-souriju, dobil pa je največ preferenc tudi na Hawajih. Prvič od časov Jimmyja Carterja so demokrati ameriškega juga obnovili svojo enotnost. Clintona so množično podprli črnci, Židje, špansko govoreči volilci in celo številni »petični upokojenci«, ki na Floridi preživljajo zadnja leta svojega podjetniško uspešnega življenja. Prav ti so na prejšnjih volitvah obrnili hrbet Dukakisu in pripomogli k Bushevi izvolitvi. Ena tretjina za nominacijo potrebnih delegatov je že vprežena v Clintonov zmagoslavni voz. Poraženec Paul Tsongas pa še ni obupal. Prihodnji teden bo srečo poskusil v Illinoisu in Michiganu. Če bo tudi tu poražen, bo za Grka konec predsedniške tekme. George Bush je s »super torkom« lahko zadovoljen, saj je prepričljivo zmagal na vseh predvolilnih glasovanjih republikanske stranke, tako da ima nominacijo v bistvu že v žepu. Ne pa ponovne izvolitve za predsednika ZDA. Že res, da je nacista Davida Dukea izločil iz igre, Pat Buchanan pa še vztraja iz gole trme, a torkove ankete na republikanskih voliščih so dokazale, da bo vsaj eden od osmih republikancev novembra volil demokratskega kandidata. Če to zatrjujejo ljudje, ki se udeležujejo strankinih primarnih volitev, je lahko vsakomur jasno, da Busha lahko reši le pravi čudež. Včeraj je hrumel proti demokratom v kongresu, ki onemogočajo gospodarski vzpon. Na sliki (telefoto AP): demokratski kandidat Bill Clinton z ženo Hillary praznuje svojo zmago v Chicagu. Finančni minister Šešok seznanil poslance s klestenjem stroškov v javni porabi Slovenska skupščina o letošnjem proračunu LJUBLJANA — Na včerajšnjem zasedanju slovenskega parlamenta so poslanci, kot je bilo tudi pričakovati, največ pozornosti namenili proračunu za leto 1992. Nemalo ne prav prijaznih besed pa je bil deležen predlog vlade, da skupščinski zbori obravnavajo in sprejmejo po hitrem postopku predlog zakona o intervencijah v gospodarstvu. Na koncu so ga vendarle uvrstili na dnevni red. Finančni minister Dušan Šešok je na skupnem zasedanju vseh treh zborov izrazil prepričanje, da lahko proračun, ki po predlogu znaša 171,4 milijarde tolarjev in je za 21,1 odstotka realno manjši od prvotnega, skupno oblikujejo le s konstruktivnim sodelovanjem. Zanimivo je, da se je vlada letos ravnala po spoznanju, da proračun ni zgolj neproduktivna poraba denarja, temveč je v marsičem vtkan v gospodarske in družbene tokove, in je tako prvič pri- pravila tudi oceno bruto domačega proizvoda. Po novem osnutku proračuna je celotna javna poraba s pokojninsko-invalidskim zavarovanjem in zdravstvenim varstvom, ki sta izven proračuna, ter proračuni občin dosegla 46,1% bruto domačega proizvoda. Z novim osnutkom je vlada kar v največji meri, kot je dejal Šešok, sledila zahtevam skupščine po znižanju deleža javne porabe v očiščenem družbenem proizvodu. Le-ta se je s 70,5 v prvotnem osnutku sedaj znižal na malo manj kot 60 odstotkov. Posebej pa je finančni minister dejal, da je bilo treba, glede na to, da jih ni dovolj, sredstva linearno znižati vsem resorjem. Nadaljevati bo treba z inventuro obstoječih programov in pravic, opozarja Dušan Šešok. Ohraniti in nagraditi bo možno le tiste, ki so razvojno pomembni, opustiti pa tiste, ki so v programu proračunskega financiranja le zaradi večletne tradicije. Za razliko od zavrnjenega osnutka nov osnutek ne vključuje finansiranja obveznosti iz naslova t.im. javnega dolga, razen v delu, ko gre za znane in s strani države v celoti prevzete ob\gpmpsti. Vendar pa v primerjavi s prvim dodatno 'vključuje dvomesečno finansiranje zdravstva, finansiranje zagotovljenega programa osnovne šole in prenos občinskih davčnih služb v republiško upravo za javne prihodke in sredstva za pokrivanje dela materialnih stroškov republiških organov, ki so doslej le-te pokrivali s prihodki od lastne dejavnosti. Nov osnutek proračuna, je dejal Šešok, izhaja iz doseženega razmerja med plačami gospo-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaplet z Markom Voljčem sprožil začetek konca Demosa Na slovenskem prizorišču že nastajajo nove koalicije LJUBLJANA — Danes se bodo za zaprtimi vrati sestali predstavniki Zelenih Slovenije, Socialdemokratske stranke, Socialistične stranke, Demokratske stranke, Liberalno-demokratske stranke in neodvisnih poslancev slovenskega parlamenta, morda pa tudi predstavnik Slovenske ljudske stranke. Obravnavali naj bi sedanje politične razmere in možnosti za zamenjavo predsednika vlade Lojzeta Peterleta. V zadnjih nekaj dneh potekajo na slovenskem političnem prizorišču živahna medstrankarska srečanja, na katerih prvaki slovenskih političnih strank obravnavajo različne možnosti za kandidiranje novega mandatarja slovenske vlade. V javnosti se pojavljajo imena: Peter Tancig, Jože Pučnik, Janez Janša, Igor Bavčar in še nekatera druga. Ob vsem tem je poslanec (neodvisni) Zdravko Zabukovec včeraj povedal, da sploh ni bil prepričan, da bo Marko Voljč izvoljen za predsednika slovenske vlade. Verjel pa je, da bodo s to potezo neodvisni poslanci v slovenskem parlamentu sprožili radikalno profiliranje političnih strank. To je bilo po razpadu Demosa nujno. Zabukovec se ni zmotil. Nastajajo nove koalicije, porušene so psihološke bariere med krščanskimi demokrati in prenovitelji itd. Na pomolu je sporazum med socialisti in izven-parlamentarno stranko socialdemokratske unije. Slovenski zeloti (pravoverni gorečneži) izgubljajo sapo. K temu je precej prispeval tudi vodja poslanskega kluba krščanskih demokratov Nace Polajnar, ki poziva vse, naj se otresejo preteklosti in preusmerijo v reševanje perečih političnih in gospodarskih problemov. Krščanski demokrati in liberalni demokrati se zavzemajo za takojšnje volitve. Druge stranke sumijo, da volitve še niso realne. Zato nadaljujejo polemike in pogovore o vedno novih mandatarjih. Ali bodo zeleni predlagali sedaj Petra Tanciga, ministra za znanost v slovenski vladi? Zelenim grozi razcep. Že nekaj časa je tudi videti, da poslanski klubi ne ravnajo tako, kot jim velevajo njihove stranke. Tudi demokrati si ne želijo takojšnjih volitev (slabo jim kaže tudi zato, ker so bili (pre)vplivni na RTV - štrajk novinarjev RTV Slovenje predstavlja zanje bumerang). (NI A) Ali bodo mirovne sile OZN odpravile blokado Dalmacije? • Terazije avtonomno oblast proti obstoječi državi predvsem duhu in morali, ki nas je upropastila. Tu ne bodo več veljali njihovi moralni in duhovni zakoni, ampak naši, ki bodo za vedno postavili temelje za boljšo Srbijo. Danes popoldne so se pridružili mladinska gibanja opozicijskih strank in zdaj je končno mladina Srbije združena vstala proti obstoječemu sistemu in režimu. Hočemo, da bi do izpolnitve naših zahtev "DAO Terazije" bila naseljena s čim večjim številom tistih, ki si zares želijo kvalitetnejšo Srbijo.« Ob poudarjeni Ghandijevski naravi Studenskega upora in izredni sproščenosti, ki vlada v množici oblast zaenkrat igra politiko »re-signiranega ignoriranja« Terazij. Radoman Božovič predsednik vlade republike Srbije je včeraj izjavil, da ima opozicija vso pravico zahtevati odstop vlade, toda do menjave lahko pride samo preko splošnih volitev, na katere mora opozicija počakati. Vse ostalo bi bilo v nasprotju s principi demokracije. (NIA) • Skupščina darstva in negospodarstva, viri proračuna, pa tudi splošne gospo- darske in socialne razmere pa ne dopuščajo spremembe tega razmerja v korist plač javnega sektorja. Razveseljivo je, da osnutek proračuna omogoča finančno pokritje sedanjega obsega socialnih pravic, žal pa so sredstva za intervencije in subvencije v gospodarstvu zmanjšana na minimalni obseg. Realno so povečana sredstva za kmetijstvo, medtem ko sredstva za dejavnost prometa in zvez ne zagotavljalo v celoti nadomeščanja izpada iz preteklih let. Tudi v letošnjem letu vlada zagotavlja, da bo nadaljevala s finansiranjem sanacije največjih onesnaževalcev s postopnim ekološkim prestrukturiranjem gospodarstva in uvajanjem različnih sistemov varstva okolja. Velja omeniti še to, da novi osnutek proračuna predvideva 690 milijonov tolarjev za ustanovitev izvozne banke in regresiranje dela obresti pri izvozu opreme. Po dogovorih z Gospodarsko zbornico Slovenije bo proračun sofinansiral delo gospodarskih pedstavništev v tujini, zlasti v povezavi z gospodarsko promocijo in osvajanjem novih tržišč. S tem namenom in da bi zagotovili možnosti finansiranja izvozne banke, se uvozne takse povečujejo za en odstotek. Medtem, ko poslanci »secirajo« predloženi proračun, pa GZS na primer meni, da je nesprejemljivo zviševanje deleža javne porabe v družbenem proizvodu, kar onemogoča sklenitev socialnega pakta. Parlamentarna komisija za obrambo pa ugotavlja, da so predlagana sredstva za obrambo 25 milijard SLT bistveno realno nižja kot v letu poprej, to pa lahko negativno vpliva na obrambno pripravljenost države Slovenije. (NIA) ■ ZAGREB — Hrvaška demokracija je razpeta med deklarativno demokracijo in nedemokratično režimsko prakso. Pred meseci so izvedli pravo čistko v novinarskem kadru, sedaj pa se je vladajoča HDZ lotila tudi direktorjev, saj so v Vijesniku zamenjali tri najvplivnejše, da bi dnevnik dokončno spremenili v svojo agitacijsko trdnjavo. Zadnja ugledna oaza liberalnih in hadezejevsko nevkalupljenih je torej ostala le še revija Danas, ki ji že očitajo »izdajstvo hrvaštva« in jo skušajo na vse načine likvidirati. Na Hrvaškem vlada torej enoumje, v katerem demonstracije po beograjskem ali sarajevskem scenariju niso mogoče. Med neodvisnimi novinarji vladata strah in panika. »Kje je stanovska mednarodna solidarnost!« se sprašujejo? Svobodo tiska v hrvaški najbolje ilustrira Tudjmanova izjava: »Mi imamo demokracijo. Celo mojo karikaturo lahko narišejo in objavijo...« Časopis Zapornik, ki izhaja v Hrvaški, je objavil zemljevid hrvaške države z vrisanim razpelom. Kristus je »okrašen« z naboji. Ta neokusna podoba dokazuje, da celo hrvaška Cerkev težko brzda ekstremiste, ki povzročajo škodo veri. Mnogi se danes sprašujejo, čemu se je prikazovala Marija v Medjugorju, kamor so radi potovali tudi Italijani? Na tem območju so namreč ustaši v drugi svetovni vojni preganjali Vlahe (Srbe). Danes je to področje razmeroma mirno. Obupani verniki upajo, da jih ščiti Marija. Navkljub premirju, ki je bilo doseženo 3. januarja letos v Sarajevu, boji v Hrvaški še niso končani Ne mine dan, da ne bi prebivalci Šibenika, Zadra in celo Dubrovnika iskali zatočišče v zakloniščih. V zaledju teh mest razseljhjejo Hrvate in Srbe. Tistim redkim Srbom, ki so ostali v hrvaških vaseh -pravijo tudjmanovci (izdajalci). Beseda ustaš je izgubila značaj psovke. V srbskih očeh je namreč že vsek Hrvat ustaš. Najhuje je v »republiki« Krajini (Knin). Tu je edini resnični gospodar nekdanja jugoslovanska vojska. Različni poročevalci imajo vtis, da ne verjame preveč v prihod modrih čelad. Zato se pripravlja na vojno. Vojaški mobilizaciji se Srbi upirajo. Zato je mobilizacija zdaj v pristojnosti policije iz Krajine. Toda vojska še ne razpada: tisti, ki imajo opraviti z njo (trgovci, prevozniki, itd.) zaslužijo 1000 nemških mark na mesec. Drugi zaposleni dobijo na mesec samo 15-30 mark. Po vaseh in mestih tega območja pa ustrahujejo prebivalstvo razbojniške tolpe, ki ropajo in morijo. Samo v mestu Gradac so pobili sedemdeset ljudi. Z organiziranim kriminalom (kraja avtomobilov in bele tehnike) se peča Srbska nacionalna garda, ki spada - pravijo Hrvati - k »miroljubnemu« Vuku Draškoviču. Knin je za Hrvaško strateško zelo pomembno prometno križišče. Ali bodo modre čelade odprle in zavarovale to pot? To se sprašujejo v Zagrebu, Kninu in v Beogradu. Knin se zavzema, da bi dobil Zadar status svobodnega pristanišča. Tudi Krajina bi rada dobila izhod na morje. Hrvaška garda zato iz otokov obstreljuje Krajino. Kninski korpus odgovarja na vsak napad. Evropska skupnost zahteva medsebojno priznavanje notranjih meja v nekdanji Jugoslaviji. To bo zelo težko doseči v teh krajih. Kaj lahko storijo modre čelade - se sprašujejo vsi? Toda tudi hrvaška oblast ne nadzoruje »svojih« ekstremistov: v Splitu poimenujejo ulice po ustaških klavcih. V večjih urbanih središčih se piše Srbom zelo slabo. V mirnem zaledju je skoraj 1000 neraziskanih primerov ubojev Srbov - trdi hrvaška vlada. Povsod so ušli duhovi iz steklenic. Hrvaški predsednik vlade obljublja, da bo njegov kabinet energično preganjal kriminal in pravojaške formacije. Predsednik Gregurič se muči, da bi vsaj nekoliko zavrl neomejeno oblast predsednika Tudjmana, ki ga trdijo različni viri v Zagrebu - podpirata nemški kancler Kohl in hrvaška Cerkev, ker še ni konec njegovega poslanstva. Tudjmanovemu »kultu osebnosti« nasprotuje nemški zunanji minister Genscher, ki odkrito podpira hrvaško opozicijo. Nemški socialdemokrati pišejo, da sata Miloševič in Tudj man zamenjala vlogi in maski. Tudi ameriška vlada - trdijo v Zagrebu - bi rajši videla, da se Tudj-man umakne. V Varaždinu in Pulju je nepriljubljen. Hrvaška opozicija bo šla zato na volitve s pretresljivo parolo: Tudjman naj vrne Hrvatom takšno Hrvaško, kakršno je dobil, ko je prišel na oblast! Opozicija se zavzema, naj bi najprej volili novega predsednika. Se bo Tudjman umaknil sam od sebe? Javnomnenjske raziskave pa kažejo, da je brez konkurence. Kot možna naslednica se omenja Savka Dapčevič - Kučar (nekdanja šefinja hrvaških komunistov). Tudi v Slavoniji in Baranji še ni miru. Kmetje se bojijo poljskih del. Njive so posejane z minami in »pašteticami« (majhne pehotne mine). Na dan prihajajo grozljive zgodbe: v neki okupirano vasi so srbski teritorialci uporabili za čiščenje minskega polja nevešče hrvaške kmete. Sedemnajst jih je zletelo v zrak. Ta zločin je prijavil višji komandi aktivni častnik JA. Vendar ni pristojnega sodišča, ki bi sodil zločincem. Vojaško tožilstvo v Beogradu se izgovarja, da ni pristojno za pregon, ker delajo teritorialci na svojo roko, čeprav je JA včasih trdila, da so teritorialci del enotnih oboroženih sil. Toda v zadnjem času se JA zelo hitro transformira in pomlajuje starešinski kader. Vsa ključna mesta naj bi zavzeli ljudje, ki so rojeni po drugi svetovni vojni. Minister bo civilna oseba. Toda problem okupacije vzhodne in zahodne Slavonije je še globji: Zagreb je izgubil kmetijske površine (pšenica!) in bogata nahajališča nafte z opremo za črpanje vred. Zanimivo je, da hrvaška garda pri umiku ni onesposobila črpališč, ki so prišla v roke srbskim naftnim strokovnjakom. Mir je možen - upajo ljudje v Kninu, Splitu, Osijeku, Zadru, Sisku, Gospiču in drugod. Toda sožitje med obema narodoma je skoraj nemogoče - pravijo. MILAN MEDEN V trgovskem centru "IL GIULIA" in v Ulici Čampi Eiisi NAJVECJA SUPERMARKETA V TRSTU, VEDNO VELIK PRIHRANEK Z VELIKIMA PARKIRIŠČEMA ZA TISOČ AVTOMOBILOV KAVA ”CREMA BAR“ WHISKY ■ - TUNA RIO MARE 6.990 lir DETERGENT"PANDA" ZRNA 9.590 lir JOHNNIE VVALKER 12.380 lir pločevinka 500 g ZA PRALNI STROJ 16.800 lir vrečka 1 kg steklenica 70 d (17.685 lir za I) 6 PIV DREHER 3.980 lir vrečka 8 kg KAVA LAVAZZA 6.740 lir WHISKY 17.950 lir steki. 33 d (2.010 lir za I) DETERGENT "POKER" RDEČA GLEN GRANT ZA PRALNI STROJ 12.270 lir vrečka \ kg OLJE ”EXTRA VERGINE" steklenica 70 d (26.643 lir za I) 5.980 lir 12 PLOČEVINK PIVA DREHER 8.990 lir sodček 4.800 g 4.490 lir MARTINI BIANCO steklenica 100 d 33 d vsaka (2.270 lir za I) BELILO "HOME" 1.320 2.000 ml HIGIENSKI PAPIR "HOME" 2.950 lir VENTURI 11 OLIVNO OLJE MARTINI ROSE’ steklenice 100 d 5.980 lir MEHČALEC KENDO 2000 ml 3.180 lir lir VENTURI 19.690 lir MARTINI ROSSO 5.980 lir ČISTILO ZA POMIVANJE 10 rol 51 steklenica 100 d POSODE "POKER LIOUIDO HIGIENSKI PAPIR COCA COLA PET 1.680 lir MARTINI DRY 6.830 lir CONCENTRATO" 2.640 lir ”SCALA“ 3.890 lir plastenka 150 c! steklenica 100 c! 1500 ml 10 rol Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze o skorajšnjih volitvah Pomen slovenskega zastopstva ČEDAD - Skorajšnje politične volitve so bile osrednje vprašanje na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek v Čedadu. Uvod v razpravo je bila podrobna analiza stanja po pokrajinah in volilnih okoliših z ugotovitvijo, da najbrž še ni bilo nikoli toliko slovenskih kandidatov kot za letošnje politične volitve. SKGZ je bila v predvolilni fazi aktivno angažirana v skupnem slovenskem predstavništvu, ki je razpravljalo o možnosti skupne slovenske kandidature. Izkazalo se je, da časi najbrž še niso dozoreli za tako rešitev, vendar SKGZ ocenjuje kot pomembno dejstvo, da se skupno predstavništvo uveljavlja kot referenčna točka za slovenske kandidate in da je bila od vseh njegovih komponent izražena želja, da bo referenčno telo kar zadeva probleme slovenske narodnostne skupnosti, tudi za tiste, ki bodo izvoljeni v parlament. V skladu z načeli organizacije je IO poudaril nujnost, da je tudi v tej mandatni dobi manjšina zastopana z lastnim predstavnikom v rimskem parlamentu. Zaradi tega poziva slovenske volilce, naj se aprila množično udeležijo volitev in naj ne razpršujejo slovenskih glasov, saj le premišljeno glasovanje lahko omogoči izvolitev slovenskega zastopstva, ki je temelj- nega pomena, da se v povezavi z demokratičnimi italijanskimi silami vendarle reši problem pravične zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Italiji vključno s pravico do zajamčenega predstavništva v parlamentu, deželni in drugih skupščinah. Pri tem je IO podčrtal vlogo sredstev množičnega obveščanja, ki se bodo tudi tokrat znašla pred nelahko nalogo informiranja, predvsem pa pred nujnostjo, da jasno obrazložijo novosti, ki so bile uvedene v volilno zakonodajo z referendumom. IO je bil tudi mnenja, da se SKGZ vključi v pobudo organizacij civilne družbe na Tržaškem, ki za upravne volitve pripravljajo platformo zahtev, ki jo bodo nato predložile kandidatom s predlogom, naj bi se zavzeli za rešitev teh problemov. Med raznimi sklopi vprašanj, ki so jih začele te organizacije obravnavati, je tudi problem narodnostne podobe Trsta in uveljavljanja kulture miru, sožitja in sodelovanja med vsemi narodnostnimi komponentami. Ob vprašanju volitev se je IO lotil tudi problema enotnosti dežele Furlanije-Julijske krajine. SKGZ sicer podpira decentralizacijo in priznanje večje upravne avtonomije krajevnim upravnim telesom, vendar obenem ocenjuje, da je treba ohraniti enotnost dežele. Samo enotna FJK lahko odigra pomembno vlogo v povezovanju z zaledjem in novimi državami, ki se oblikujejo v tem delu Evrope, poleg tega pa samo enotnost dežele lahko prepreči delitev slovenske narodnostne skupnosti. IO je tudi ocenil osnutek zakona o Krasu, ki ga je pred nekaj dnevi oblikovala ustrezna deželna komisija in ga dala v obravnavo deželnemu svetu. S tem osnutkom so se javne uprave spet izneverile dogovorom, ki so jih sklenile s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti in to z vsebinskega vidika in tudi v spoštovanju časovnih terminov. Nekatere težave, ki so se pojavile v tem času, bi bile namreč že rešene, če bi bil zakonski osnutek o Krasu predložen in sprejet v rokih, ki so bili dogovorjeni. Osnutek, ki ga je sprejela komisija, po oceni SKGZ kaže, da Dežela noče priznati manjšini pravice do določenega samoupravljanja. Prav zato SKGZ zahteva, da se osnutek popravi in se vnese vanj obvezno posvetovanje z organizacijami krajevnega prebivalstva, predvsem pa naj zakon velja za celotno kraško območje. IO SKGZ je nadalje z zadovoljstvom vzel na znanje dejstvo, da je izredni komisar, ki upravlja tržaško občino, umaknil okrožnico listar-skega župana Staffierija, ki je prepovedal sprejemanje dopisov v slovenskem jeziku. Deželno zasedanje vrha CGIL TRST — V cervignanskem hotelu Internazionale bo zasedal jutri, 13. marca, deželni vodilni odbor sindikalne konfederacije CGIL, ki mu predseduje Jole Burlo. Na celodnevnem zasedanju, ki ga bo uvedel deželni tajnik sindikata Graziano Pasgual in ki mu bo prisostvovala tudi vsedržavna tajnica Francesca Santorio, bodo obravnavali potek razgovorov o reformi cene dela, pogajalskih problemih in premični lestvici, sicer v okviru zdajšnje faze pogajanj za obnovitev delovnih pogodb javnim uslužbencem, v prvi vrsti šolskemu osebju. Svetovalske skupine po novem TRST Razvozljali so še zadnji vozel v okviru preustroja svetovalskih skupin v deželni skupščini: Furlansko gibanje (Movimento Friuli-MF), Slovenska skupnost in Zeleni (Verdi) so oblikovali mešano skupino, poimenovano z njihovimi začetnicami, in razdelili funkcije,- predsednik De Agostini (MF), podpredsednik Brezigar (SSk), tajnik Vivian (Zeleni). S tem je zadobila skupščina podobo, kakršno bo ohranila do volitev leta 1993: 8 skupin namesto prejšnjih 13; skupino lahko sestavljajo najmanj 3 svetovalci, razen v primeru Liste za Trst, ki je zavrnila združevalni mehanizem in ki so jo krstili za "preostalo mešano skupino". Po novem je deželni svet sestavljen takole: KD ima 24 svetovalcev, PSI jih ima 13, DSL 11, MSI 3, Mešana skupina PLI-PSDI-Demok-ratska unija (Unione democratica, bivši republikanec Barnaba) 3, Nacionalna federacija zelenih (Fe-derazione nazionale dei verdi) 3 in Mešana skupina MF- SSk-Zeleni 3, LpT pa 2 svetovalca. Čeprav kaže, da je ostal navedeni preustroj zaenkrat na papirju, je vseeno zanimivo, koliko to stane. Prvi zakon, ki ga je odobrila skupščina letos, name- nja vsaki svetovalski skupini pavšalni znesek 4,2 milijona lir na mesec pa še dodatno vsoto, ki je v obratnem sorazmerju s številom svetovalcev (600.000 lir za skupino, ki ima manj kot 5 svetovalcev, in 400.000 lir za tisto, ki jih ima več kot 10). Demokristjanom pritiče torej vsega skupaj 13,8 milijona lir mesečno, socialistom 9,4 milijona lir, Demokratični stranki levice 8,6 milijona in vsem drugim po 6 milijonov, Listi za Trst pa še manj. S tem pa še ni konec realnih stroškov. Gornjim zneskom gre dodati izdatke za opremo in zlasti za osebje, organik pa je odvisen od številčnosti vsake svetovalske skupine: KD bi morala na primer imeti enega funkcionarja, 2 svetovalca in štiri tajnike, PSI po enega funkcionarja, svetovalca in tajnika in tako naprej do minimalnih enega svetovalca in enega tajnika pri najmanjši skupini. Načelnikom tajništev skupin pritiče enak finančni tretman, kakršen velja za posebne tajnike odbornikov: posebna doklada in možnost opravljanja do 600 nadur v enem letu. Gre za 700 milijonov lir prispevkov in še eno milijardo lir za osebje. Kar precej denarja, torej! Le zadovoljna manjšina lahko predstavlja most za sodelovanje VIDEM — V uredništvu videmskega verskega tednika so priredili v torek okroglo mizo o vprašanjih mednarodnega sodelovanja in solidarnosti. Vodil jo je Enzo Goš-njak, ki je spodbujal razpravo med dosedanjim predsednikom deželne uprave Adrianom Biasuttijem, socialistom Magrfhijem in senatorjem Stranke komunistične prenove Stojanom Spetičem. Slednji je posvaril pred nevarnostjo, da bi se pomembna sredstva mednarodnega sodelovanja, kakor sta zakona o obmejnih območjih in najnovejše norme o sodelovanju v Srednji Evropi, sprevrgla v "trojanska konja" gospodarske kolonizacije in podrejanja šibkejših partnerjev, kot sta na primer Slovenija in Hrvaška. Zaradi tega je potrebno, da se sodelovanje uokviri v širše evropske perspektive in podredi demokratičnemu nadzorstvu. Izogibati se je treba špekulativnim posegom, katerih namen bi bilo zgolj izkoriščanje cenejše delovne sile. Pomembnejša sta urejanje infrastruktur in koordinacija storitev, ki naj omogočijo hitrejšo premostitev sedanje stiske in naglejšo vključitev v evropske integracijske tokove. V nasprotnem primeru tvegajo nove neodvisne države v vzhodni in srednji Evropi usodo srednjeameriških republik, ki so predpražnik bogate ameriške sosede. Spetič je nadalje tudi ponovil misel, da mora Italija šele dokazati svojo naklonjenost sosednji Sloveniji in sicer na ta način, da dostojno uredi vprašanje slovenske manjšine; kajti edinole zadovoljna manjšina zares pomeni most sodelovanja. Senator Spetič se bo sešel drevi ob 20.30 v Hlodiču s Slovenci iz videmske pokrajine. To nedeljo v Lascu pri Temnici blizu Kostanjevice na Krasu Poklon padlim partizanom TRST — To nedeljo, 15. marca, bo v Lascu pri Temnici blizu Kostanjevice na Krasu spominska svečanost v počastitev padlih borcev NOV in junaške smrti 19 garibaldincev bataljona 'G. Zol", ki so bili na poti v Tržaški udarni bataljon" in ki so padli v boju z nacističnimi silami dne 17. marca 1944. Spominsko svečanost bodo organizirali tržaško pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI, novogoriški občinski odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, krajevni odbor ZZB in krajevna skupnost Temnica. Na spominski slovesnosti, ki se bo začela ob 11. uri pred spomenikom padlim v Lascu, bosta borcem in drugim udeležencem spregovorila podpredsednik novogoriške skupščine Rajko Novak in predsednik VZPI-ANPI za tržaško pokrajino Arturo Calabria, v kulturnem programu pa bodo nastopili Temničani. Požarišča na obalno-kraškem območju se nenehoma množijo KOPER — Poklicni in prostovoljni gasilci iz Istre in s Krasa so bili včeraj na nogah že tretji dan. Požari se vrstijo drug za drugim, tako da se gasilci selijo iz enega požarišča na drugo. V torek je vsa stvar postajala že neobvladljiva, saj je na obalnokraškem območju gorelo na osmih koncih. Po grobih ocenah je ogenj zajel okoli 600 hektarov površine, največ dela pa so gasilci imeli s krotenjem °gnjenih zubljev na strmih pobočjih pod Krkavčami in Borštom ter na hribu Lipnik. Koprski gasilci so bili na nogah tudi od včerajšnjega ranega jutra. Znova je zagorelo pod vasjo Boršt, požar pa so hsapeli lokalizirati šele po osmih urah gašenja. Zaradi nevarnosti Ponovnega vžiga so na tem požarišču uvedli gasilske straže. Torkov Požar od reke Dragonje proti Briču pod Krkavčami je zajel okoli 150 hektarov površine, od te približno 50 hektarov gozda, večji oljčni nasad in manjši vinograd. Komaj so uspeli požar lokalizirati, so se Jhorali gasilci preseliti pod Boršt, kjer se je požar širil proti Truš-kam. Tudi tu je pogorelo okoli 150 hektarov površine. Od jutranjih Ur P® so sežanski gasilci gasili požar, ki je izbruhnil ob železniški Pr°gi Rakitovec-Zazid. Ogenj so uspeli lokalizirati šele okoli 23. ure, malu zatem pa je znova zagorelo, tako da so bili gasilci na nogah ° včerajšnjega jutra. Ocenjujejo, da je gorelo okoli 250 hektarov Površine, od te precej hektarov mladega mešanega gozda. Sicer pa 1® istočasno gorelo še pod Marezigami, pri Svetem Antonu, v Hrpelj1, v Pliskovici pri Komnu in Javorju. Tu naj bi ogenj zakuril Milan B., ki ga čaka prijava sodniku za prekrške. I. U. CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. marca 1992 in zapadlostjo 1. marca 1999. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6% bruto, bo izplačan I. septembra 1992, Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premija 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. marca. ■ Osnovna emisijska cena znaša 96,60% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96,65%. ■ Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96,65%), je maksimalna letna donosnost 13,14% bruto in II, 47% neto. ■ Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. marcem: ob vplačilu (18. marca) bo treba doplačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS: 11,47 % Na ozemlju devinsko-nabrežinske občine Nova obrtniška cona še predmet razhajanj Večer v znamenju ruskega kantavtorja Vladimira Vysockega V Slovenskem klubu neobičajno glasbeno in pesniško doživetje Obrtniška cona v devinsko-na-brežinski občini je še vedno predmet hudega spora med občinsko upravo in naravovarstveniki. Zeleni že dolgo časa glasno kontesti-rajo izbiro lokacije cone (za to rešitev se je svoj čas izrekla velika večina občinskih svetovalcev), ki naj bi po njihovem mnenju zrasla na krajinsko dragocenem področju. Glede konkretne izvedbe tega projekta pa očitajo Občini celo vrsto birokratskih nepravilnosti, začenši z deli za razširitev in ureditev ceste, ki bo povezovala kraško pokrajinsko cesto z bodočo obrtniško cono. Upravitelji na te kritike in očitke zelenih uradno še niso odgovorili in morda tudi ne bodo, zagotavljajo pa vsekakor, da je z dovoljenji vse v redu in da gre pravzaprav le za grobe politične špekulacije, tudi zato, ker so pristojna organi že odobrili vsa gradbena dovoljenja, tako za cesto kot za cono. Zeleni (v glavnem gre za pristaše Svetovnega sklada za naravo WWF) med drugim očitajo Občini Devin-Nabrežina, da je z zamudo postavila po zakonu obvezni napis za ureditev ceste za obrtniško cono. »To je poslednja nepravilnost v aferi, ki se je slabo rodila in se še slabše odvija med slepomišenji in nepravilnosti skoraj vseh javnih uprav, ki so vanjo soudeležene«, je v včerajšnji tiskovni izjavi podčrtal deželni predsednik WWF Dario Predonzan, ki tudi tokrat ne štedi z zelo ostrimi kritikami na račun krajevne občinske uprave. Dela za obrtniško cono, ki bo vzdolž železniške proge med Ses-ljanom in Nabrežino Kamnolomi, se vsekakor nadaljujejo. Včeraj je bilo na gradbišču mirno, napeto pa je bilo v torek dopoldne, ko je skupina pristašev WWF in zastopnikov Zelene liste smejogeča se sonca demonstrativno zasedla področje, kjer potekajo gradbena dela, nekateri demonstranti pa so se celo privezali na bager gradbenega podjetja, ki ima v zakupu dela. Ce bo to podjetje zahtevalo od Občine povračilo stroškov za izgubljene delovne ure obstaja možnost, da bo uprava prijavila sodstvu udeležence torkovega shoda. Na sliki (foto Križmančič) gradbišče obrtniške cone v devinsko—nabrežinski občini. Torkov večer v Slovenskem klubu je res ponudil enkratno doživetje: skupni imenovalec pobude je bila pravzaprav izvenrednost prireditve, vse od zasnove izvajanega koncertnega programa do vzdušja, ki je živelo v Gregorčičevi dvorani. Večer z naslovom »Gotovo se bom vrnil«, posvečen znamenitemu ruskemu kantavtorju Vla-dimiru Vysockemu in instrumentalni glasbi, je v Slovenski klub privabil tudi neobičajno občinstvo, precej je bilo mladih poslušalcev, zanimivo pa je, da je bil krog kar-seda odprt, saj so se vabilu odzvali tudi Italijani in Rusi ali ljudje, ki se zanimajo za rusko stvarnost. Ob umetniškem programu, ki so ga posredovali Roberto Fabio Venchi-arutti in Anka Sugan v vlogi pevcev, pianist Luca Ferrini, kontrabasist Michele Veronese, Pead Atti pri tolkalih in Massimo Veronese s trobento, je imel torkov večer tudi nadvse aktualen okvir. Glede na to, da je pobuda nastala po zamisli Venchiaruttija, univerzitetnega študenta ruskega jezika in književnosti v oporečniški službi pri Z SKD, glede na to, da so pri uresničitvi sodelovali glasbeniki oporečniki in da je vprašanje vojaških oporečnikov v Italiji sedaj še kako odprto in aktualno, je uvod v koncertni dogodek ponudil prav eden izmed vojaških oporečnikov v civilni službi pri ZSKD. Michele Cla-ra je torej spregovoril o pomenu te izbire, ki jo sodobna družba pre-mnogokrat negativno žigosa in jo sploh podcenjuje. Spregovoril je o namenih, ki mladega človeka prepričajo, da domovini v tistem »obveznem« roku pomaga, ne da bi stopil v vojsko in se torej posveti drugačnim oblikam, ki se ponujajo na področju prostovoljstva, rekreacije, kulturnega udejstvovanja, družbenega skrbstva in v okvirih civilne družbe nasploh. Danes je v Italiji približno osemtisoč mladih fantov, ki so se odločili za vojaško oporečništvo in opravljajo svojo civilno službo v okviru nekaterih večjih organizacij civilne družbe. Med te spada tudi vsedržavna konfederacija ARCI, v katero je včlanjena tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Iz te stvarnosti torej izhaja tudi koncert, ki je v torek zvečer popestril delovanje Slovenskega kluba in predvsem navdušil številne prisotne med občinstvom. Kot že povedano, je šlo za dovolj neobičajno ponudbo, prav gotovo ne vsakdanjo za naše kulturno prizorišče. Ruski kantavtor Vladimir Vysocki in njegove pesmi pri nas niso poznani, razen med redkimi strokovnjaki. Torkova pa je bila odlična priložnost, da ustvarjalnost in sporočilo Vysockega prodreta tudi v naš kulturno prosvetni vsakdan. Nerazumevanje jezika - pesmi so namreč peli v ruščini - sploh ni pomenilo najmanjše ovire, saj je Venchiarutti vsako pesem posebej tudi primerno predstavil, jo uokviril v življenjsko izkušnjo Vysocke-ga in ob tem izčrpno posredoval občinstvu tisto sporočilnost, tisto vsebino, ki bi bila ob samem poslušanju glasbe nedosegljiva. V dveh kantavtorskih delih in z instrumentalno medigro, Ferrini in kontrabasist Veronese sta namreč predstavila tudi izbor iz klasične glasbene zakladnice, so si tako sledile ljubezenske, ironično-šalji-ve pesmi, prave intimne izpovedi, pesniška besedila, uglasbena v zdaj hitrem in razgibanem, zdaj pa umirjenem in melodičnem ritmu. Kljub temu, da večina prisotnih še nikoli ni slišala pesmi Vysockega, je njegova glasba tako navdušila občinstvo, da se je večer v bistvu nadaljeval še po uradnem delu programa. Posebej gre omeniti še nastop dua Luca Ferrini - Michele Veronese: oba sta kljub mladim letom že dovolj uveljavljena na glasbenem prizorišču, tudi na državni in celo mednarodni ravni. Kot sta tudi sama poudarila ob predstavitvi nastopa, sodita med tiste glasbene poustvarjalce, ki izbirajo predvsem izvirne glasbene zapise. Odtod torej izbira, da sta za torkov večer pripravila dva ciklusa krajših utrinkov madžarskih skladateljev, saj obsega ruska glasbena ustvarjalnost predvsem skladbe za številnejše instrumentalne zasedbe. Predstavila pa sta Kodalyjevih Sedem epigramov in Patačičev Osem madžarskih pesmi, seveda za klavir in kontrabas. Kot dodatek pa še nadvse sodobna skladba z naslovom War, ki je delo nekoliko izvenrednega kontrabasista Fernanda Grilla. DAMI AN A OTA Na sliki (foto Križmančič) torkov večer Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani. Lep uspeh dveh slovenskih dijakov na vsedržavnem likovnem natečaju Po dijakinjah klasičnega oddelka liceja France Prešeren, ki so se izvrstno odrezale na nedavnem tekmovanju za nagrado Gledališče-šola, sta za uveljavitev te naše šole pokrbela še dijaka 3.A razreda znanstvenega liceja Eva Čuk in Christian Volpi. S pomočjo profesorice Franke Fornazarič, ki je poslala njuna izdelka na vsedržavno likovno tekmovanje rimske nižje srednje šole Domenico Purificato, sta se Eva in Christian v močni konkurenci nižjih in višjih srednjih šol ter umetnostnih zavodov iz vse Italije prav lepo odrezala in si za svoja črno bela linoreza priborila vsak svoj pokal. Poleg treh denarnih nagrad je namreč žirija podelila tudi pokale, kolajne in plakete, nagrajeni izdelki pa so bili tudi razstavljeni. Da bi bilo zadovoljstvo še večje, je bil linorez Christiana Volpija objavljen tako na letaku kot na naslovnici kataloga razstve. Danes bodo otvorili preurejen in razširjen radiološki oddelek Danes dopoldne ob 11.30 bodo v Glavni bolnišnici uradno odprli prenovljeni radiološki oddelek. Ne gre samo za veliko sodobneje in smotrno opremljen oddelek, temveč tudi za prostorsko bolj obsežno sekcijo. Preurejeni radiološki oddelek Glavne bolnišnice je nameščen v kletnih prostorih. Preurejeni radiološki oddelek, ki se deli na več podsekcij, lahko računa na najsodobnejše stroje, njegovi bodoči uporabniki pa bodo zato lahko deležni najsodobnejših uslug na radiološkem področju. Tako so na primer na novo uredili TAC sekcijo redili so tudi servis z uporabo ultrazvokov zadnje generacije. Posodobili so tudi preslika-vanje dojk, in sicer s pomočjo mamografije in ehografije; in končno so posodobili tudi servis z daljinskim upravljanjem. Sistem dokumentacije so uredili s pomočjo lazerja, kar je med drugim omogočilo, da so v precej prijetnem in sodobno opremljenem prostoru združili zelo popolno opremljeno strukturo diagnostične radiologije. V tako sodobno in istočasno smotrno opremljeni strukturi lahko namreč opravljajo tako preglede z uporabo visoke tehnologije kot operacije screening in pa tradicionalne radiološke preglede. Danes ob 18. uri bo na sporedu na Teleguattro oddaja Week-end, katere se bodo udeležili dijaki III. B razreda DTTZ Žiga Zois z dokumentarcem o Glinščici. Novo in še v celoti neraziskano edinstveno odkritje jamarjev v neposredni bližini Bazovice Kras razodeva svoje dragocene podzemne lepote Če že ni največja, je prav gotovo ena najbolj zanimivih jam na Krasu. Odkrila jo je jamarska skupina Carlo Debeljak, ki šteje sedem jamarjev in okrog štirideset simpatizerjev, ki so vedno zraven, tudi za morebitno pomoč v trenutkih potrebe, ko se "krti" spustijo v zemeljske globine in raziskujejo njene zanimivosti in lepote. Jama leži v bližini Bazovice, levo od glavne poti, ki pelje proti mejnemu prehodu Lipica, v deželnem katastru pa je že označena pod siglo VG 5720 in nosi ime po Claudiu Schilanu, znani osebnosti tržaške speleologi-je. Sicer pa to ni prvo odkritje zagnanih jamarjev te skupine, ki preživijo marsikatero nedeljo v iskanju novih podzemskih lepot, ki jih je na Krasu ničkoliko. Pregledajo vsako odprtino in kjer se pač da, se kot krti spustijo vanjo. Rezultati niso vedno enaki, ko pa naletijo na kakšno "poslastico", se nanjo zaženejo z veliko zagnanostjo, seveda s polnim nahrbtnikom izkušenj in previdnosti, ki jih ni pri takih tveganih opravilih nikoli dovolj. Jamo je odkril odgovorni te jamarske skupine Giorgio Nicon. Na že omenjenem prostoru je opazil manjšo odprtino, iz katere je uhajal zrak. Potrebno je bilo večmesečno delo, da so odprtino razširili, ker je bil vhod jame že na samem začetku zelo ozek. Šele ob koncu lanskega leta so jamarji lahko "vstopili" v pravi podzemski kompleks in že kmalu prišli do spoznanja, da gre za pravo odkritje stoletja. Najprej so se spustili 40 metrov v globino skozi tri večje jaške. Ob koncu so odkrili 400-metrsko galerijo; takoj za tem so vhodno odprtino zaprli, ker so doumeli važnost odkritja in pa tudi zato, da bi preprečili sicer pogoste kraje stalagmitov in stalaktitov, ki jih je bilo v jami nič koliko. Po 400—metrski galeriji so naleteli na 140 metrov visok jašek (gre za doslej edino kraško jamo, ki ima tako visok jašek), po 40 metrih pa se je jama nadaljevala v drugi jašek, kjer so odkrili številne kose lignita. Na dnu jaška se odcepijo galerije, ki so poprečno visoke od 30 do 40 metrov, ena od teh pa je dolga kar 500 metrov. Doslej raziskani del jame meri okrog 2 kilometra, ko bo raziskovanje končano pa bo ta mera prav gotovo krepko narasla. Jamarji upajo, da bodo prišli do kakšnega vodnega toka, čeprav so se doslej "pogreznili" že 254 metrov globoko. Njihovo delo pa ni lahko. Glavno nevarnost predstavlja blato. Poleg tega pa se mnogokrat znajdejo pred novimi rečnimi galerijami, o katerih se ne ve, kam lahko vodijo. Vsekakor gre iz vseh vidikov za "izredno" jamo, ki, čeprav skrita, predstavlja veliko bogastvo za Kras. Prav bi bilo, da bi kraško prebivalstvo v celoti spoznalo zemljo, na kateri živi in razumelo, da se prav v njegovih globinah skrivajo naj lepše lepote in da v bistvu pravi Kras najdemo pod zemeljsko površino. V njegovih globinah so jamarji odkrili, kot sicer tudi v drugih jamah, žuželke, polhe in seveda prave gospodarje teh mračnih globin, netopirje. Jamarsko skupino Carlo Debeljak je ustanovili leta 1954 Alumin-do Brena, ki je njen predsednik ostal do svoje smrti leta '92. Bil je karizmatična osebnost tržaškega jamarstva, ki je današnji rodovi žal ne premorejo več. "II vecio", tako je bil poimenovan, je mladim vcepil ljubezen do podzemskega sveta in jamarstva nasploh. Sicer pa je današnja skupina zelo med seboj strnjena, tako v slabem, kot v dobrem. Od ustanovitve pa do današnjih dni je dkrila okrog 300 takoi-menovanih klasičnih jam, ker so pač primerne za raziskovanje. Pretežno "obdeluje" Kras in to vsako nedeljo, naj bo lepo ali pa slabo vreme. Je tudi edina skupina, katere člani so tesno med seboj povezani: ko jamarji po opravljenem delu "prikukajo" na dan, se vedno znajdejo v skupini prijateljev. Raziskovanje začenjajo skupaj (ne glede kdo se spusti v globino) in skupaj nato komentirajo dosežene rezultate in razpravljajo o morebitnih težavah, ko se krti vrne j e iz globin. Trenutno šteje sedem aktivnih jamarjev, stalnih spremljevalcev pa je okrog 40. Pri vsem tem pa poudarjajo, da morajo biti ljudje seznanjeni z njihovim delom, ker poleg osebnega zadoščenja morajo tudi skrbeti za ohranjevanje in valorizirani e tega podzemskega bogastva, ki je ne samo na tem prostorsko majhnem Krasu pravi in vse pozornosti vreden naravni zaklad. ALEKSANDER SIRK Na sliki notranjost jame pri Bazovici. Za aprilske politične volitve V Trstu doslej precej mimo volilno vzdušje Na Tržaškem poteka doslej volilna kampanja v precejšnjem zatišju in se bo najbrž razživela v prihodnjih dneh, čeprav posamezne stranke še niso točno napovedale shodov in srečanj s svojimi vsedržavnimi tajniki oziroma pomembnejšimi voditelji. Tradicionalnih pouličnih shodov pravzaprav ni več, vsaj v mestu se tega načina volilne kampanje poslužujejo v glavnem le fašisti, ki - kot običajno - glasno vzklikajo gesla proti Slovencem, pri čemer pa niso osamljeni, saj smo na desni priča pravi konkurenci o tem, kdo je bolj nacionalistično usmerjen. Med Camberjem (PSI-LpT), Del Bellom (PLI), Sardosom Albertini-jem (KD) in seveda kandidati MSI je v teku prava politična bitka za glasove nacionalistično usmerjenih volilcev. V kavarni Tommaseo so včeraj popoldne predstavili kandidate volilnega zavezništva PSI-LpT. Camber, ki znova računa na izvolitev v poslansko zbornico, je spet dal duška svoji že znani skrajno desničarski in nacionalistični usmeritvi in rekel, da sodi v program zavezništva PSI-LpT tudi obveza po preštevanju slovenske manjšine. Dosedanji senator Agnelli pa je potrdil, da ima poleg izkaznice PSI sedaj tudi člansko izkaznico melonarskega gibanja. Od njiju pa se je diferenciral pokrajinski sekretar Perelli, ki prav tako kandidira za zbornico. Bivši direktor Piccola Luciano Ceschia bo na današnji tiskovni konferenci predstavil kandidate Demokratične zveze, ki se predstavljajo na volitvah s simbolom DSL. Willer Bordon, Pavel Fonda, Margherita Hack, Anamarija Kalc in Antonella Caroli bodo javnosti predstavili tehnični in politični Pakt z Occhettovo stranko. Stranka komunistične prenove Pa prireja danes ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Tarabocchia 3 javno skupščino o vprašanju dela m zaposlitve v tržaški pokrajini. Uvodno poročilo bo imel Roberto Burlo, ki v okviru te stranke odgovarja za problematiko dela in zaposlovanja, zaključke nocojšnjega zborovanja pa bo potegnil deželni tajnik SKP Antonino Cuffaro. Najprej bodo uredili prostore KZE v Ul. Or sera Pomisleki in priprave na sterilizacijo klatežev (Foto Križmančič) Kaj je gnalo ministra za zdravstvo De Lorenza, da je izdal okrožnico o »načrtovanju rojstev klateških mačk in psov«? Na vprašanje je mogoče dobiti vrsto najrazličnejših odgovorov: nekateri strankarski veljaki ministra obtožujejo, da si dela volilno kampanjo, drugi ga pozivajo, naj se raje posveča še bolj perečim vprašanjem npr. aidsu, in končno ga ljubitelji malih živali dolžijo, da zagovarja ukrepe, ki niso uresničljivi. Vendar pa je ob tem treba povedati, da se ministrova okrožnica nanaša na zakon, ki so ga sprejeli lansko poletje in da se prav sedaj izteka rok za njegovo uresničevanje. Zakon pa ne zadeva »preganjanje« živali, temveč predvsem ustanovitev »anagrafskega urada za pse« in sterilizacijo klateških mačk v okviru zaščite domačih živali in prevencije klateštva. Zakonska določila namreč prepovedujejo, da bi pobivali živali, razen če niso zelo bolne, glede klateških pa določajo, da jih polovijo, sterilizirajo in nato vrnejo v naravno okolje. Kot so poudarili tudi odgovorni za veterinarsko službo pri tržaški Krajevni zdravstveni enoti, torej ni nevarnosti, da bi pooblaščeni začeli loviti vse mačke in pse ter jih nasilno sterilizirali. Po eni strani se že omenjeni zakon št. 281/91 in tudi ministrova okrožnica nanašata na popis psov, domačih in klateških, po drugi pa na sterilizacijo klateških živali, v prvi vrsti mačk. Posebno ob drugem se postavlja vrsta vprašanj: število klateških mačk je težko, če že ne nemogoče določiti, še težje pa je poloviti mačke in jih odpeljati v ustrezne strukture, v katerih naj bi opravili predvidene posege. Nadzor klateških psov je precej lažji, pravijo pri veterinarski službi tržaške KZE, saj so doslej na leto polovili približno 100-150 psov, od katerih se je približno polovica vrnila k lastnikom, četrtino so »posvojili« novi lastniki, drugo slabo četrtino je prevzela ustanova Astad, tako da so pobili samo 5% živali, ki so bile zelo bolne. Glede mačk je drugače, saj služba poseže samo na izrecno zahtevo, kar prevedeno v številke pomeni, da so letno v povprečju ulovili od 50 do sto mačk, ki so jih večinoma predali združenju Astad. Sterilizirati vse tržaške klateške mačke bi bila težka, zamudna in draga operacija: v povprečju poseg za mačke stane 50-100 tisoč lir in so zato predvidena sredstva že nezadostna. Vsekakor pa bodo v Trstu počakali, da uredijo prostore v Ul. Orsera. Krstni nastop mlajše dramske skupine KD Tabor v Prosvetnem domu Mladi openski gledališčniki bodo jutri na odru čestitali zmajčku ob rojstnem dnevu Vabljeni ste na Zmajčkov rojstni dan v openski Prosvetni dom. Mlajša dramska skupina KD Tabor ga bo uprizorila v predpremieri jutri, 13. marca, premiera pa bo na sporedu v soboto, 14. marca, - obakrat ob 20. uri. Iz pogovora z režiserko Olgo Lupine, sicer profesorico slovenščine na openski srednji šoli, smo izvedeli, da je igrica imela zanimiv izvor. Miha Mate si je zgodbico najprej omislil kot slikanico, ta se je kasneje prelevila v radijsko igro, ki je bila v Ljubljani nagrajena. Tekst se je prof. Lupinčevi izredno prikupil, zato sta ga z Mihom Matetom namenila in priredila še za oder. Na Borznem trgu bodo kmalu spet postavili steber s kipom cesarja Leopolda Habsburškega Na Borznem trgu bodo prihodnji teden spet postavili steber, na katerem je stal kip cesarja Leopolda I. Habsburškega. Steber, ki je delo beneškega umetnika in arhitekta Antonia Salvadorja, je restavriralo spomeniško varstvo Furlanije-Julijske krajine s finančno pomočjo Sklada za italijansko okolje in prispevkom Dežele. Steber in kip so odstranili junija lani, ker je oba že krepko načel zob časa. Tržačani so postabili steber (in pozneje še spomenik) za časa obiska cesarja Leopolda I. v Trstu med 24. septembrom in 2. oktobrom 1660. Steber je bil še posebej potreben prenove. Iznakazila ga je zelena barva, ki se je v teku stoletij spustila z bronastega kipa, bil pa je tudi poln črnih madežev, ki so bili posledica onesnaženja zraka. Medtem se v specializiranem laboratoriju v Pordenonu nadaljuje tudi restavriranje kipa Leopolda I. Habsburškega, ki jo je 1672 izdelal beneški kipar Carlo Trabucco. Prenovitvena dela naj bi se zaključila v teku letošnjega leta. Organizaciji WWF in Italia nostra o deželnem zakonskem osnutku Ugovori naravovarstvenikov o posegih za razvoj Krasa Kras je res dragoceno bogatsvo, če upoštevamo le številne razprave, ki se na raznih ravneh odvijajo okrog njega, oziroma okrog njego-ye sedanjosti in prihodnosti. Deželni zakonski osnutek o posegih za socio-ekonomski razvoj tega Predela se v deželni skupščini Prebija skozi številne težave, ker oi pač vsakdo želel imeti besedo o samem obstoju in razvoju tega Predela. V najmanjši meri pa njegovi prebivalci, ki so ga tekom desetletij s svojim delom sooblikovali. Včeraj so o tem vprašanju spre-9ov°rili predstavniki Svetovnega sklada za zaščito narave (WWF) in organizacije Italia nostra, torej us-anov, ki v prvi vrsti skrbita za varstvo narave, medtem ko se — vsaj v tem specifičnem primeru - ne ozirata preveč na človeka, ki na tej zemlji živi in dela in torej zanemarjata njegove življenjske potre-e- Organizaciji v bistvu poudarja-a, da zakonski osnutek pospešuje urbanizacijo Krasa in da se privile-girajo gradnje. Izkušnje pa naj bi P° njihovem mnenju kazale, da je r®oa podvomiti v take namere, za-adi česar tudi pravijo, da je narav-s.mešno, da se na teh področjih kusajo ustanoviti obrtniške cone. ato zahtevajo, da se finančna redstva v te namene drugače po-azdelijo in sicer da je treba dati ecjo težo zaščiti okolja in kmetij-ya, kot pa drugim posegom. Naravovarstveni organizaciji sekakor predlagata izvajanje za-ona za zaščitena področja (sprest le bil 6. decembra lani), ki go- vori o upravljanju vsedržavnih parkov in narekujeta kako je treba izpeljati celoten postopek: Dežela mora ustanoviti park in določiti ustanovo, ki naj ga upravlja. Ta organizem mora sprejeti načrt o njegovem gospodarskem razvoju. Naravovarstveniki sicer poudarjajo, da so finančna sredstva iz zakona o Krasu kar dobrodošla, vendar pa v okviru ustanovnega zakona o Kraškem parku. Nasprotujejo razdrobljenim investicijam, ki v bistvu dopuščajo proste roke Deželi in drugim, da svojeglavo upravljajo te investicije. Pri vsem tem pa še dodajajo, da na Deželi vlada prava praznina glede teh ukrepov, ker zakoni sicer obstajajo, a so med seboj nepovezani. § Na pobudo Deželnega instituta osvobodilnega gibanja F-JK »Tržaško vprašanje« z vidika novih raziskav in problemov V zadnjem desetletju je razpoložljivost novih, predvsem arhivskih virov stimulirala interes na zgodovinskem področju glede "Tržaškega vprašanja". Prišlo je tako do drugačnega gledanja na študije, ki so postavile ob stran lokalistična gledanja in se vključila v širšo analizo italijanske zunanje politike in mednarodnih odnosov med polovico štiridesetih let in na začetku petdesetih. Da bi opravili prvi obračun tega obdobja in da bi osredotočili pozornost na še nerazčiščena vprašanja, je Deželni institut za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine organiziral vrsto javnih srečanj, ki naj omogočijo soočanje med različnimi študijami, izkušnjami, pomisleki in tolmačenji. Študijski dan se bo začel s sporočili, nakar se bo odprla razprava. Zasedanje, ki bo v ponedeljek, 16. t.m., v vili Primc (na Rebri za Greto, št. 38), se bo začelo ob 9.30, ob 9.45 pa bodo na sporedu poročila: Giampaolo Valdevit bo govoril o politiki zaveznikov, Raoul Pupo o italijanski politiki, Jože Pirjevec o jugoslovanski politiki, Marco Galeazzi o mednarodnem stališču KPI in o Tržaškem vprašanju, Massimo De Leonar-dis pa o atlantski diplomaciji in o reševanju Tržaškega vprašanja. V popoldanskih urah, ob 15. uri, je predvidena splošna razprava, v katero bodo med drugim posegli Arduino Agnelli, Corrado Belci, Mario Dassovich in Guido Miglia. Organizatorji opozarjajo vse zainteresirane, da se do Vile Primc da priti z avtobusi štev. 26, 42, 44, 45 in 46 ter da je tudi na razpolago večje parkirišče. Rossetti: Tržaška luka naj pomaga Albaniji Evropska skupnost naj dodeli tržaškemu pristanišču nalogo za reorganizacijo pristanišče dejavnosti v Albaniji, to pa zato, ker je tržaško pristanišče že od nekdaj vzpostavilo z Albanijo vsakotedenske plovne zveze. Tak predlog je včeraj zagovarjal tržaški evropski poslanec Giorgio Rossetti v Strassbourgu. Po njegovem mnenju so za gospodarski razvoj Albanije nujno potrebne komunikacijske infrastrukture, sicer bi se pomoči tej nerazviti in obubožani državi zagozdile v distribucijskem kaosu, prav tako pa bi se znašle v hudih težavah trgovinski odnosi in gospodarsko sodelovanje. Komisar ES Andriessen se je z Rosseti-jem povsem strinjal. Letošnji navtični salon vabi ljubitelje morja Letošnji 15. navtični salon na razstavišču tržaškega velesejma žanje obilo uspeha. Obisk je — kljub krizi, ki je zajela tudi ta gospodarski sektor večji kot v prejšnjih letih, prav tako pa je tudi naraslo število razstavljalcev: iz Furlanije-Julijske krajine jih je nad 60. Poleg običajnih gospodarskih dejavnostih spadajo k manifestaciji tudi številna srečanja in zasedanja. Včeraj je bilo v kongresnem centru razstavišča zasedanje na temo: Bodočnost navtičnega turizma na Jadranu. Danes bo na sporedu srečanje, na katerem bo govor o poklicnosti oficirjev trgovinske mornarice v 21. stoletju. Že dolgo se je prof. Lupinčeva ukvarjala z mislijo, da je vse premalo dramskih del za mladino in posebej takih, pri katerih bi bila mladina neposredno soudeležena. Mlajša dramska skupina KD Tabor je po jesenskih odrskih izkušnjah (uprizorili so Lukeževo Srečo na štirih kolesih), izrazila željo, da bi še igrali in to je bil pravi vzgib. Zasedba prvotnih osmih igralcev se je za Zmajčkov rojstni dan povečala na sedemnajst otrok. Prvotno je bila igrica zamišljena kot lutkovna uprizoritev. To je konec koncev služilo za stik z Bredo Varl, ki v Mariborskem lutkovnem gledališču skrbi za obleke lutk. Tokrat je oblikovala in izdelala kostume za mlade igralce. Za glasbo je poskrbel Miran Košuta, ki mu je pri aranžmajih priskočil na pomoč Marijan Mlakar. Harmonični gib je vadila Sara Bensi. Sceno je vestno izdelal Miloš Jugovič, za vso zvočno in svetlobno tehnično realizacijo pa je nesebično priskočil na pomoč Mario Sosič, ki mu je pomagal mladi Luka Peric. Igrico, ki traja nekaj več kot eno uro, bodo otroci najprej uprizorili dvakrat: v petek dopoldne za openski vrtec in šolo, nato kot že rečeno še v petek in soboto zvečer. V četrtek, 19. marca, pa bodo v sežanski Kosovelovi knjižnici gostje pri predstavitvi del Mihe Mateta in ilustratorke Marjance Jemec Božič, seveda ob navzočnosti obeh avtorjev. Kljub vsem naporom, ki jih lahko pomenijo vaje na odru še kar zahtevne igrice z živahnimi glasbenimi in plesnimi vložki, ob delu v šoli in ob številnih po-šolskih dejavnostih, so otroci z režiserko pripeljali svoj trud do konca. Vsi, ki smo bili na vajah, smo prepričani, da se je trud izplačal. Zato vsem toplo priporočamo, da si igrico ogledate: jutri ob 20. uri ali v soboto ob isti uri v Prosvetnem domu na Opčinah. JELKA CVELBAR Na sliki (foto Cvelbar): mlajša dramska skupina KD Tabor med vajo. t V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi Stanko Grgič (TAGURNJEV) Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pa-driško cerkev. Žalostno vest sporočajo hči Milena z možem, snaha Silva ter vnuki Igor, Tatjana in Sonja z družinami Padriče, 12. marca 1992 Žalovanju se pridružuje družina Vecchiet Od danes v Sesljanu Potovanje skozi slovensko kulturo Krožek 1991 z Devina-Nab-režine je prireditelj ciklusa predavanj na temo Potovanje skozi slovensko kulturo, s katerim želi razširiti poznavanje slovenskega kulturnega bo-gatstva med pripadniki italijanske skupnosti v devinsko-nabrežinski občini v prepričanju, da le spoznavanje vseh kulturnih komponent na ozemlju lahko ustvari nove pogoj eza dialog in kulturo sožitja. Ciklus se bo začel danes zvečer ob 20. uri s predavanjem prof. Jožeta Pirjevca s padovske univerze z naslovom Uvod v slovensko kulturo. Predavanje bo v Socialnem centru v Sesljanu (v Naselju Sv. Maura). Prihodnji četrtek, 19. marca, bo prof. Marija Cenda predavala o Francetu Prešernu in slovenski romantiki, v četrtek, 26. marca, bo Miran Košuta govoril na temo Slovenska literarna dela v italijanskem prevodu, 2. aprila pa bo prof. Marija Pirjevec spregovorila o slovenski literaturi. Dve enodejanki nocoj v Verdiju Nocoj se bo zastor gledališča Verdi dvignil za premiero dveh opernih enodejank: Mozart in Sa-lieri Nikolaja Rimskega-Korsako-va in Rojstni dan infantinje (II compleanno delVInfanta) Alexan-dra von Zemlinskega. Veliko pričakovanje vlada predvsem za opero Zemlinskega, ki doslej še ni bila uprizorjena v Italiji. Alexander von Zemlinsky se je rodil na Dunaju leta 1872, umrl pa je leta 1924 v ZDA. Bil je vodja Nemške glasbene akademije v Pragi, nato Opere na Dunaju, od koder se je moral izseliti. Kot komponist je bil Schonbergov učitelj in avtor več oper in simfonij. Opero Rojstni dan infantinje je napisal v tem stoletju in je bila prvič uprizorjena v Kolnu leta 1922 in nato do pred nedavnim posem prezrta. Delo sloni na pripovedi Oscarja Wildea, v Trstu ga bodo predstavili v novi verziji Adolfa Dresena in v italijanskem prevodu Danieleja Spinija, ob režiji Franka Bernda Gottschalka, na sceni Jurgena Aueja; orkester bo vodil domači dirigent Jia Lti. Redko uprizarjanje opere je treba delno pripisati tudi težavi, ki jo predstavlja naslovna vloga pritlikavca, vloga nemajhnih scenskih in glasovnih zahtev. V Trstu bo to vlogo odpel tenorist Max Rene Cosotti, ki bo moral prenesti težavno in zahtevno »maskiranje«. Raziskava o zdravstvu na delovnih mestih V konferenčni dvorani športnega centra v Vižovljah bodo jutri ob 16. uri predstavili rezultate raziskave, ki jo je izvedla Služba za zdravstvo na delovnih mestih pri tržaški KZE. Raziskava se nanaša na zdravstveno-higienske in varstvene razmere v vseh podjetjih in delavnicah v tržaški pokrajini, ki delujejo na področju marmorja in njegove predelave. Dne 9. t. m. je na psihološkem oddelku filozofske fakultete z odliko in pohvalo diplomirala MARTINA UKMAR Čestitajo ji sestra, starši in Borut Dne 9. t. m. je na filozofski fakulteti odlično diplomirala MARTINA UKMAR Čestitajo ji nona Marija, Dino, Tiziana, Luca in Alex Včeraj, 11. t. m. je na tržaški univerzi tujih jezikov z odliko doktorirala ANNAMARIA MILIČ Čestitajo ji vsi njeni GLASBENA MATICA TRST KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 1991/92 Danes, 12. t.m., ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu KATJA MILIČ klavir Na sporedu: Kogoj, Berg in Skrjabin Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma. gledališča Kulturni dom Slovensko stalno gledališče S. Verč - B. Kobal - IME MU BO JUST - satirični kabaret v dveh delih. Režija Sergej Verč. V soboto, 14. t. m.r 20.30 - Abonma RED F in v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri - Abonma RED G. Slovensko Stalno gledališče gostuje po šolah z otroško predstavo Zore Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA po sledečem razporedu: danes, ob 11. uri v Borštu; jutri, ob 14. uri v Boljuncu. Gledališče Rossetti Danes, ob 20.30 bo Teatro degli In-camminati predstavilo E. Rostanda CY-RANO DE BERGERAC v režiji Marca Sciaccaluga, v glavni vlogi Franco Bran-ciaroli. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Ponovitev jutri, ob 20.30. V torek, 24. t. m„ ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil s celovečernim koncertom kantavtor ROBERTO VECCHIONI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti danes, 12. t. m., za lastnike izkaznice Cartateatro 1, od jutri, 13. t. m. dalje pa za ostale. Predstava je izven abonmaja, za abonente pa je predviden popust. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1991/92 Jutri, 13. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COMPLEANNO DELLTNFANTA Zem-linskyja, ki bo prvič urpizorjena v Italiji. Dirigent Lu Jia, režija Frank Bernd Gott-schalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. V Auditoriumu Muzeja Revoltella bo danes, ob 18. uri prof. Franco Šerpa s tržaške univerze spregovoril o operi II compleanno delVInfanta, ki bo na sporedu jutri. O delu Zemlinskiya bo spregovoril tudi florentinski kritik Daniele Spini. La Contrada - Gledališče Cristallo Danes, ob 20.30 bo na sporedu Leha-rova opereta VESELA VDOVA (La vedo-va allegra) v priredbi Sandra Massimini-ja. Nastopajo Sandro Massimini, Sonia Dorigo in Elio Crovetto. Režija Sandro Massimini. Scene Antonio Mastromattei, kostumi Titus Vossberg, koreografija Don Lurio. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. Jutri ponovitev ob 20.30 (predstave bodo trajele do nedelje, 15. t. m.). Milje - Gledališče Verdi Predstava Operaccia Romantica, ki je bila napovedana za soboto, 14. t. m. ODPADE zaradi bolezni Paola Rossija. Združenje Globogas Teatro sporoča, da bo predstava na sporedu 30. aprila. Vsem, ki so vstopnico že kupili bodo pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti denar povrnili, lahko pa že te dni potrdijo sedež. razne prireditve Devinsko - nabrežinski Krožek 1991 vabi na prvo predavanje iz ciklusa POTOVANJE SKOZI SLOVENSKO KULTURO, ki bo danes, 12. t. m., ob 20. uri v Socialnem centru v Sesljanu (naselje Sv. Maura). Uvod v slovensko kulturo bo podal prof. Jože Pirjevec. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 13. t. m., ob 20. uri predpremiera in v soboto, 14. t. m., ob 20. uri premiera mladinske igre Mihe Mateta » ZMAJČKOV ROJSTNI DAN«. Igra mlajša dramska skupina SKD Tabor. Režija O. Lupine, glasba M. Košuta, scena M. Jugovič. Fotokrožek Trst 80 vabi NA PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI jutri, 13. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. O psihološkem zaznavanju slik bo predaval član vsedržavne zveze F1AF Tullio Fragiacomo. Godba na pihala Iz Rlcmanj priredi v nedeljo, 15. t. m., ob 16.30 KONCERT v ricmanjski cerkvi v okviru praznovanja sv. Jožefa. Sodeluje tudi trobilna skupina godbene šole iz Ricmanj. Na sporedu: Bach, Bruckner, Huggens, Purcell, Clarke. Vabljeni. V nedeljo, 15. t. m. bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu SOCIALNI DAN. Sv. maša bo ob 10. uri v župni cerkvi, nato program v Marijinem domu. SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12, prireja v nedeljo, 15. t.m., ob 17.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora KRKA iz Novega mesta. Vabljeni. Klub prijateljstva vabi na srečanje, ki bo v sredo, 18. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Naslov predavanja psihiatra dr. Danila Sedmaka je ČAR ŽIVLJENJA. Sledi družabnost! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo ponedeljekov večer 16. t. m. posvetilo srečanju s pisateljem BORISOM PAHORJEM in ga počastilo za prejeto Prešernovo nagrado. Pogovor z nagrajencem in družabnost bo v Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete z začetkom ob 20.30. koncerti Societa del concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopili KVARTET KELLER. Gledališče Miela - Tržaški jazzovski krožek V ponedeljek, 16. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert LEW TABACKIN OUARETETA. Nastopali bodo Lew Ta-backin (sax tenor in flavta), Luigi Bona-fede (klavir), Luciano Milanese (kontrabas) in Paolo Pellegatti (bobni). Auditorium Muzeja Revoltella Danes, ob 20. uri bo na sporedu koncert sopranistke Antoniette Chironi, ki bo izvajala sardinske narodne pesmi. Na kitaro jo bo spremljal Giancarlo Sanna. Večer je organiziralo Deželno sardinsko združenje. razstave V Društvu slovenskih izobražencev je na ogled razstava grafičnih listov slikarke BARE REMEC. V galeriji Nadie Bassanese, na Trgu Giotti 8 (I.nad.) je do 14. marca odprta razstava FRANKA VECCHIETA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V muzeju Revoltella je do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe". V galeriji Cartesius je še danes odprta razstava slikarja Concetta POZZATI. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30. V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 22. t. m. odprta razstava slikarja Armanda CUCCHIJA. V razstavnih prostorih Turistične agencije v Ul. S. Nicolo 20 je do 14. marca na ogled fotografska razstava o Mongoliji. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure. V gledališču Miela so na ogled risbe in projekti risb za otroške knjige tržaške ilustratorke FEBE SILLANI. V umetnostni galeriji Arte Segno -Ul. di Toppo 45 - VIDEM - razstavlja še danes svoja dela slikarka Zora KOREN ŠKERK. Urnik: 17.30 do 19.30. V občinski izpostavi pri Sv. Ivanu v Ul. Bonomo 2/4 bo do 20. t. m. na ogled razstava akvarelov LIDA D AMBROSIJA. Razstavljeni akvareli predstavljajo cvetje, predvsem pa mimoze, saj je razstava posvečena prazniku žena, 8. marcu. Urnik: od 8.30 do 14. ure (zaprto ob nedeljah). V galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava risb LIN-DSAYA KEMPA. V prostorih knjigarne »Servi di Piaz- za« v Ul. F. Venezian 7 bo do 20. t. m. na ogled razstava IVE VALETIČ. V galeriji Rettori Tribbio v Ul. delle Beccherie 7/1 bodo v soboto, 14. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slik malega formata z naslovom Pomlad 1992. V fojerju gledališča Rossetti je odprta razstava sodobnih umetnikov z naslovom »Poklon Cyranu«. Razstavo sta organizirala Stalno gledališče F-JK in Krožek Jacgues Maritain, ogledati pa si jo je mogoče ob predstavah, do 22. t. m. šolske vesti Tajništvo DTTZ Žiga Zois iz Trsta naproša dijake, ki so maturirali v spodaj navedenih šolskih letih, da dvignejo diplomo: oddelek za knjigovodstvo š. 1 1970/71, 1973/74, 1977/78, 1978/79, 1979/80, 1980/81, 1981/82, 1983/84, 1984/85, 1985/86, 1986/87 ter oddelek za geometre š. 1. 1984/85, 1985/86, 1986/87, 1987/88, 1988/89 in 1989/90. Urnik tajništva od 9. do 12. ure. kino ARISTON - 14.00, 22.00 THE BRITISH FILM CLUB - Robin Hood, r. John Ir-vin, i. Patrick Bergin, Edward Fox. ENCELSIOR - 19.00, 22.15 Ombre e neb-bia, r. Woody Allen. EKCELSIOR AZZURRA - 20.00, 22.00 Ju Dou, r. Zhang Yimou. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Scacco mortale, i. Christopher Lambert, Diane Lane. NAZIONALE II - 16.30, 19.00, 21.30 II principe delle maree, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nel-te. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Ouella bestiale parte piu appettitosa della femmina, porn., d D NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Delicates-sen, dram., fr. 1991, r. Jean-Pierre Jeu-net-Marc Caro, i. Dominigue Pinon, Jean Claude Dreyfuss. GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 razna obvestila Krut obvešča udeležence plavanja v Strunjanu, da je odhod avtobusov danes, 12. t. m., ob 14.30 iz trga Perugino. Vpisovanje v koloniji v Dragi in Co-megliansu. Opozarjamo starše, da je vpisovanje otrok za kolonijo Slokada v Dragi in gorsko kolonijo Slovenske Vincen-ceve konference v Čomegliansu samo do 21. marca. Vpišejo se lahko otroci od 5. do 16. leta starosti. Vpisujejo šolske oziroma občinske zdravniške asistentke na Tržaškem in Goriškem. Vpišite otroke takoj, da ne bo prepozno. Spdt Trst sklicuje v petek, 20. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška v Trstu 38. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1) otvoritev občnega zbora; 2) izvolitev volilne komisije; 3) poročila - predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, načelnikov mladinskega, smučarskega, alpinističnega, jamarskega odseka, predavateljske in markacijske dejavnostih) razprava in pozdravi gostov; 5)poročilo nadzornega odbora; 6) volitve novega odbora; 7) razno. Volilno pravico imajo člani s plačano članarino za leto 1992. Center za umsko zdravljenje — 2. cona Zdravstvene enote sporoča, da se je preselil iz Ul. della Guardia 20 v nov sedež v ul. Molino a Vento 123, tel. 393747—394074. Stranka komunistične prenove vabi vse člane in simpatizerje NA SREČANJE, ki bo jutri, 13. t. m. v gostilni v Sale-žu. Krajevni sindikat upokojencev CGIL Trst vzhod in Milje organizirata v petek, 13. marca, ob 16.30 v dvorani DIS-PRAL - Domjo, srečanje z vsemi člani SPI-CGIL, praznik včlanjevanja 1992. Udeleženci se bodo brezplačno poslužili self-service. Vsem bo na razpolago simpatija in veselje ob ritmu glasbe. Udeležite se! včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 12. marca 1992 DOROTEJA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 11.44 - Luna vzide ob 10.36 in zatone ob 1.55. Jutri, PETEK, 13. marca 1992 KRISTINA PLIMOVANJE DANES: ob 1.51 najvišja 21 cm, ob 10.35 najnižja -28 cm, ob 18.38 najvišja 13 cm, ob 23.19 najnižja 4 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje, zračni tlak 1026,2 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugozahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lara Iscra Škerl, Luisa Usenich, Cristina Šamani, Michela Bo-nazza, Jessica Cingue. UMRLI SO: 66-letni Ervino Blasoni, 88-letni Antonio Lussi, 72-letna Isabella Iannacci, 94-letna Caterina Warl, 84-let-na Elisabetta Bortuzzo, 76-letna Elsa Bonnes, 63-letni Pio Debertolis, 89-letna Eugenia Roder, 18-letni Luca Žito, 89-let-na Guglielmina Rizzardini, 67-letna Regina Runti, 80-letni Sigfrido Alberti, 88-letni Angelo Bucca, 89-letna Carmela Bergo, 73-letna Alma Dudine. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do nedelje, 15. marca 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Danes praznuje 60 let EDI PERŠIČ -DOČA. Svojemu odborniku in zvestemu navijaču kličejo še na mnoga leta vsi Slogaši. Včeraj je praznovala 21. rojstni dan DIANA BUKAVEC. Vse najboljše in obilo sreče, zdravja ter da bi se ji uresničile vse skrite želje ji voščijo vsi, ki jo imajo radi. Včeraj je na svet privekala KATJA in osrečila Cinzio in Sandija. Da bi rastla zdrava in pridna deklica ji želijo sorodniki iz Doline. 56 jih naša BRUNA danes slavi. Iz srca ji želimo vse me. izleti Klub prijateljstva priredi v sredo, 25. t. m. izlet v goriška Brda. Obiskali bomo grad Dobrovo z razstavo slikarja Zorana Mušiča, grad Kromberg in Sveto goro. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu. Vpisovali bomo dokler bodo na razpolago mesta v avtobusu. Zato pohitite z vpisi! Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih - Tržaška sekcija organizira izlet - romanje v Mauthausen dne 6. maja. Informacije dobite pri ANED - Trst, Ul. F. Crispi 3 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, tel. št 730306. Kmečka zveza obvešča, da bo odhod avtobusa na sejem kmetijskih stojev v Veroni danes, 12. t. m. ob 6. uri izpred sodne palače, ob 6.15 na Opčinah pred Prosvetnim domom, ob 6.20 na Proseku pred Društveno gostilno, ob 6.30 v Nabrežini pred gostilno Silvester in ob 6.40 v Sesljanu pred hotelom Pošta. prispevki Ob 1. obletnici smrti Franja Boleta daruje N. K. 300.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 300.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na pok. Marijo Kocijan daruje Marija Pečar (Čukova) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici. Ob 10. obletnici smrti dragega Milana Kosmine darujeta brat in sestra 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 10. obletnici smrti dr. Roberta Hla-vatyja darujeta Albert in Bogomila Do-ljak 50.000 lir za SKD Tabor. mali oglasi 3££WEDA SUSHMEL TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802 ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI 001.300.000 lir DALJE —NUDIMO TUDI TELEFAKSE SODELOVANJE na part-time bazi (6 ur dnevno) nudim. Univerzitetna izobrazba, dobro poznavanje informatike in tujih jezikov (angleščine, francoščine, španščine in nekaj nemščine) z večletno delovno izkušenostjo v Trstu in v ZDA, predvsem kot odgovorna za komercialo. Pismene ponudbe pod šifro »Sodelovanje« poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst. NUJNO IŠČEM delo kot čistilka ali kuhinjska pomočnica. Tel. št. 829357. 20 - LETNO DEKLE išče službo. Končana pedagoška šola z znanjem italijanščine, angleščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Lara. 19 - LETNO DEKLE išče službo. Otroška negovalka z znanjen italijanščine, angleščine, nemščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Helga. IŠČEM zaposlitev kot gospodinjska pomočnica večkrat tedensko po 5 ur dopoldne. Telefon 226564 ob večeru. DIPLOMIRAN inženir išče enosobno stanovanje ali garsoniero na južnem ali jugovzhodnem delu Trsta (Milje, Bazovica). Telefon (040)820630 od 7. do 8. zjutraj ali ob uri kosila, ali tel. Reka (051)614160. PRODAJALKA jestvin z večletno prakso išče zaposlitev, tudi samo pol dneva. Tel. na št. 225068 - v večernih urah. OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah. Toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO odpre Vladimir Caharija iz Nabrežine. Točil bo žlahtno kapljico- NEMŠČINA IN ANGLEŠČINA - Lekcije nudi študentka. Tel. št. 309956. KUPIM triosno prikolico v dobrem stanju za vlačilec. Tel. št. (0481) 882506. PRODAM ford sierra ghia 1800, letnik '89 za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel.. 327323 po 17. uri. PODJETJE zaposli izkušeno knjigovodjo, po možnosti z znanjem angleščine in kompjuterja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Knjigovodja • Cape Fear - II promontorio della pa-ura, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, Jessica Lange, Nick Nolte, D MIGNON - 15.30, 22.15 Al di la del bene e del male, r. Liliana Cavani. EDEN - 15.30, 22.10 La parte erogena di un transessuale, pom., □ □ CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 Pie-dipiatti, i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano. LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou, i. Gon Li, Ma Jingwu. ALCIONE - 16.40, 22.15 Pensavo iosse amore invece era un calesse, komični, It. 1991, r-i. Massimo Troisi, i. Fran-cesca Neri. RADIO - 15.30, 21.30 Bocche vogliose... per cavalli in calore, porn., d D Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ menjalnica 11.3. 1992 TUJE VALUTE FDCING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FDCING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar . 1257,05 1200. Nemška marka . 749,25 742. Francoski frank . 220,70 218, Holandski florint .. . 666,06 660. Belgijski frank 36,426 35,50 Funt šterling . 2150,50 2130.— Irski šterling . 2000,80 1980, Danska krona . 193,24 190,— Grška drahma 6,508 6. Švicarski frank 825,57 815. Avstrijski šiling 106,48 105,— Norveška krona 191,30 188.— Švedska krona 206,89 203.— .Portugalski eskudo . 8,706 8.— Španska peseta 11,894 11,30 Avstralski dolar 947,70 880.— Jugoslov. dinar 6. ECU 1533,40 Kanadski dolar..... 1050,10 990. Slovenski tolar . Japonski jen ...... 9,369 9,20 Hrvaški dinar .. irii/o BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE 13.- 10. Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Komercialna TV mreža v Sloveniji? LJUBLJANA - Evro 3 TV teži k vzpostavitvi komercialne televizijske mreže na področju Slovenije. To mrežo bodo vzpostavile neodvisne televizijske postaje, ki nastajajo v različnih delih Slovenije. Dogovori o povezovanju so sklenjeni ali pa tečejo z nosilci novih neodvisnih TV projektov v Mariboru (odd. točka Pohorje, ki pokriva tudi avstrijski Graz) v Novem mestu (odd. točka Trdinov vrh, ki pokriva tudi Zagreb), Novi Gorici (odd. Nanos ali Skalnica, ki pokriva tudi obmejni del Italije), Celju, Slovenj Gradcu (odd. točka Plešivec, ki pokriva tudi avstrijsko Koroško), Murski Soboti in Kopru. Vsi ti televizijski projekti kandidirajo za frekvence in načrtujejo vključitev v komercialno mrežo. Pogovori za sodelovanje o skupni slovenski komercialni mreži tečejo tudi s komercialno TV postajo Kanal A v Ljubljani. Evro 3 TV je navezal stike tudi z nekaterimi neodvisnimi televizijskimi postajami na tleh bivše Jugoslavije. V Hrvaški s TV Marjan iz Splita. V Bosni in Hercegovini s televizijo »Dobre vibracije« iz Sarajeva. V Beogradu s studiom B. Dogovori tečejo s temi, pa tudi še z mnogimi drugimi neodvisnimi televizijskimi projekti o zametku komercialne mreže neodvisnih televizij, ki bi skupaj nastopale v odnosu do tujih partnerjev in v večjih marketinških akcijah. Prve kontakte je Evro 3 TV vzpostavila z nekaterimi partnerji v Madžarski in Češkoslovaški federaciji s ciljem povezano nastopiti na avstrijskem tržišču, ki še ni prekrito s komercialnimi TV programi. (NIA) Osbornova jeza ne uspe več vzbujati »škandalov« RIM - Pred 35 leti je šokiral britanski gledališki svet in svetovno javnost s svojimi komedijami in s svojo jezo. Danes ta jeza ne preseneča več tako, ne povzroča več škandala, postala je otožnost po preteklosti. Britanski avtor John Osborne, ki je s svojo dramo »Spomni se z jezo« pred več kot tremi desetletji postal simbol upora mlage generacije, je sedaj umirjem gospod 62 let z belo brado in lasmi, ki na kratko in jedrnato odgovarja novinarjem in je nekoliko vznejevoljen, ko ga ljudje zasuvajo s spomini iz preteklosti. Osborne je te dni v Rimu predstavil svoje zadnje delo »Deja Vu«, v katerem spet nastopata protagonista drame »Spomni se z jezo« Jimmy Porter in Cliff. Toda njuna jeza ni več simbol nekega upora, iz nje veje bolj sovraštvo, saj, kot pravi Porter, »jeza ni tako maščevalna kot sovraštvo, pač pa je počasnejša, vljudnejša in polna bolečine«. Jeza nekdanjih upornikov je skoraj odraz želje po preteklosti, po nečem, kar sta si želela in nista imela. Sicer pa je tudi Osborne zgubil nekoliko nedakdanje ostrine. Angleški teater sicer obsoja, pravi, da je vzdušje slabše, kot pred 30 leti. A s časom je Osbornova ka-ustičnost, njegova želja po provokaciji, nekoliko ugasnila. Kot pri drugih avtorjih pa je tudi na Os-bornovo sposobnost ustvarjanja »škandalov« najbrž vplivala stvarnost, ki marsikdaj uspe preseči tudi domišljijo. sklad mitje čuka jelka cvelbit Boj za čistejše okolje To bi morala biti vsakdanja bitka slehernega človeka. V tej rubriki smo začeli prejšnji teden razmišljanje o vsakdanjem zastrupljanju s svincem, ki ogroža predvsem otroke. Med drugim lahko iz medijev ugotovimo, da uporabljata kar dve tretjini vseh vozil v Evropi osvinčen bencin. Zdi se, da se je prav s tem v zvezi v Italiji letos nekaj premaknilo. Minister za okolje in minister za mestne površine sta podpisala odlok, ki velja od 1. januarja in zmanjšuje vrednost varnostnih količnikov avtomobilskih izpušnih plinov na polovico. Za primer: žveplovega oksida je lahko sedaj v zraku le do 125 mg na enoto zraka, prej 250 mg. Odlok bo veljal do 30. aprila letos. Ne bomo ocenjevali, ali gre le za predvolilni manever, kajti ukrep je vsekakor koristen v državi, ki o onesnaženju veliko čveka, malo pa naredi. Vsekakor tudi neosvinčen bencin ni optimalna rešitev: ta bencin sicer ne onesnažuje zraka s svincem, izloča pa druge strupene snovi. Za uporabo neosvinčenega bencina morajo vozila imeti ustrezno prilagojen motor in katalizator. Članice evropske skupnosti bodo morale s 1. januarjem prihodnjega leta prodajati le avtobomile s katalizatorjem. Evropske države skušajo že sedaj pospešiti prodajo takih avtomobilov s popusti pri nakupu ali s posebnimi davčnimi ugodnostmi. V Italiji naj bi avtomobile s katalizatorjem razbremenili lastninskega davka za približno pet let. Upajo, da bodo na tak način povečali prodajo »zelenih« avtomobilov. Ta je bila v primerjavi z ostalimi državami prav v Italiji najbolj pičla. Podjetje Fiat je na primer prodalo »zelenih« vozil v povprečju le za 2% vseh svojih avtomobilov. Seveda postavlja novi italijanski odlok tudi vrsto vprašanj: ali bodo res na razpolago vse alternativne vrste goriv, ki jih odlok predvideva? Kaj v primeru, da takih goriv ne bo? Kje in kako si boš dal lahko na hitro preurediti avtomobil in namestiti katalizator, ki je vrh vsega zelo drag? Kdo bo kontroliral, ali so vozila neoporečna, če je že sedaj organik prometnikov pomanjkljiv? Ali ne bi veljali ukrepi iz odloka za vsa italijanska mesta in ne le za enajst vzorčnih? Vsekakor izpušni plini niso najhujše zlo pri vozilu. Okolje zastrupljajo denimo izgube olja in tekočine iz akumulatorjev, plastični deli, ki jih ne reciklirajo, sintetične notranje prevleke, pa tudi barvila, ki vsebujejo svinec, o katerem smo se namenili razpravljati. Kot smo že omenili, zaužijemo veliko svinca z vodo iz starih vodovodnih cevi. Njihova zamenjava je draga, zato skušajo ponekod omiliti nevarnost svinca s tem, da pitni vodi, posebej tam, kjer zaradi svoje kislosti pospešuje izločanje svinca, dodajajo fosfate in škrob. Otroci se pogosto zastrupljajo s svincem. Škodo take zastrupitve odpravljajo s posebno terapijo. Z inekcijami posebnih snovi čistijo svinec iz krvi. Ta terapija je izredno draga, še odpravljanje svinčenih cevi bi bilo cenejše, poleg tega pa je za otroka zelo boleča. V Franciji stane taka terapija s hospitalizacijo v bolnišnici približno 12 milijonov lir za vsakokratni postopek. Celotna terapija predvideva 10 srečanj. Doslej še nobena država ni začela načrtno odpravljati svinca v velikih količinah iz stanovanj. Tako ostaja svinec največji onesnaževalni in škodljivi faktor za otroke. Lahko ga delno odpravimo tako, da čistimo svoja stanovanja z detergenti, ki vsebujejo veliko fosfatov. Toda popolna odprava svinca je skoraj nemogoča. Svinčeni prah je namreč zelo droben in gre skozi filtre navadnih sesalnikov za prah zopet v zrak. Strokovnjaki uporabljajo zanj posebne sesalnike, toda strokovnjaki stanejo. Poceni rešitev je preventiva. Mnogi strokovnjaki menijo, da služi v preventivi za model Švedska. Tam je uporaba svinca pri izdelavi bencina in barvil prepovedana, hkrati pa so nadomestili v plastičnih ceveh uporabo svinca s cinkom ali kalcijem. To je seveda zelo pozitivno, ker odpravlja svinec pri izvoru. Ostane pa seveda vprašljivo, kako lahko le ena država odpravi svinčeno nevarnost, ko pa njene sosede ničesar konkretnega ne storijo za to. □L rai 1___________________ 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Gospodarstvo 10.15 Aktualno: Ci vediamo 11.00 Kratke vesti 11.05 Ci vediamo (2. del) 11.55 Vreme in variete Piace-re Raiuno, vmes vesti 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroški variete 15.00 Aktualnosti: Primissima, 15.30 Cronache italiane 16.00 Mladinski variete: Big! 17.55 Iz Parlamenta in vesti 18.05 Variete: Hočeš zmagati? (vodi Laura D'Angelo) 18.30 Aktualno: Ora di punta 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Driver 1'imprendi- bile (krim., ZDA 1977, r. Walter Hill, i. Ryan O -Neal, Isabelle Adjani) 22.15 Aktualno: Volitve 1992 -Tiskovna konferenca (vodi Nuccio Fava) 23.10 Dnevnik 23.25 Aktualno: Sredozemlje 015 Dnevnik in vreme 0.45 Danes v Parlamentu 0- 55 Rubrika opolnoči 1- 30 Film: Due pezzi di pane (kom., It. 1978) 3.15 Nočni spored RAI 2______________ 7.00 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Dokumenti 10.05 Film: Lo smemorato di Collegno (kom., It. 1962) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Gospodarstvo 13.25 Rubrika: Nonsolonero 13.40 Volitve 1992 14.10 Nad.: Ouando si ama, 15.05 Santa Barbara 15.35 Kolesarstvo 16.15 Detto tra noi 17.00 Aktualno: Diogenes 17.25 Vesti in iz Parlamenta 17.35 Aktualno: Bellitalia 17.55 Glasba: Rock cafe 18.05 Športne vesti 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.10 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: La moglie nel-la cornice (i. Giuliano Gemma, 3. del) 22.15 Boks: Kalambay-Gra-ham (EP v srendji kat.) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Košarka (pokal prvakov) 0.20 Vreme in horoskop 0.25 Glasba: Rock cafe 0.30 Film: 08/15 (dram., Nem. 1955) | ^ RAI 3________________2] 11.30 Kolesarstvo 12.30 Krožek ob 12 12.05 Kratke vesti iz Milana 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dokumenti: Intervista alFedilizia, 15.15 Anato-mia di un restauro 15.45 Šport: pregled amaterskega nogometa, 16.10 rubrika o tenisu, 16.25 ženska košarka 17.00 Rubrika Derby 17.15 Popoldan na 3. mreži 17.40 Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.40 Volitve 1992 - Tiskovna konferenca 18.50 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 20.05 Variete: Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda (vodi Michele Santoro) 23.30 Dnevnik 23.35 Aktualno: On-off 24.00 TG3 Reportaža 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Filmske novosti 1.20 Variete: Fuori orario fr’ TV Slovenija 1 ~~| 8.55 Video strani 9.05 Spored za otroke: Pe-denjžep, 9.35 risanka Mačkon in njegov trop 10.00 Videogodba 10.30 Šolska TV: Nekoč je bilo življenje, 10.55 Angleščina, 11.15 Kamnine Šmarske cerkve, 11.23 Zakaj rib v vodi ne zebe, Kako se premikajo lutke 11.30 Slovenci v zamejstvu 12.00 Poročila 16.45 Napovednik 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Spored za otroke in mlade: nan. Superbabi-ca, 17.45 Živ Žav 18.40 Svetovalno_ izobraževalna oddaja: Že veste 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Nanizanka: Razrednik 20.35 Maja vam predstavlja 22.30 Dnevnik, vreme, šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Napovednik 23.15 Sova, vmes nanizanka Svetnik in nad. Cellini 0.50 Video strani |~pE| TV Koper_____________ 13.00 Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti 14.00 Film: Belle Le Grand (dram., ZDA 1951) 15.30 Nanizanka: Arthur, britanski kralj 16.00 TV Novice 16.10 Otroški program 17.00 Pogovori med resnobnostjo in nasmeškom 17.30 Aktualno: Sever Vzhod 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Dnevnik - Vsedanes 19.25 Nadaljevanki 20.30 Aktualno: Meridiani 21.10 Glasbena - odd. v živo: Juke box, vmes dnevnik 23.20 Nanizanka: SWAT TV Slovenija 2 15.30 Sova, vmes nanizanki Krila, Svetnik in dok. 17.40 Euroritem (44. del) 18.00 Regionalni programi 19.00 Videolestvica 19.25 Napovednik 19.30 TV Dnevnik RAI 20.05 Gospodarska oddaja 20.35 Umetniški večer: portret Mileta Koruna, 21.40 Drama Hlapci 23.40 Vutel [ CANALE5 7-00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nan.: I cingue del guinto piano, 9.00 Arnold "•35 Film: Venere imperiale (biog., It. 1962, r. Jean De-lannoy, i. Gina Lollobri-gida, Stephen Boyd) 11.30 Aktualno: Elettorando 11.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Aktualno: Affari di fa-miglia 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 4.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi) 6.00 Otroški variete: Bim i o bum bam in risanke 8.00 Kviza: OK il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.40 Kviz: Telemike 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 115 Aktualno: Elettorando 1.30 Nočni spored RETE 4_________________ 8.00 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini 9.35 Aktualno: v pričakovanju La donna del mistero 10.30 Kviz: Čari genitori 10.55 TG 4 vesti 11.35 Nad.: Marcellina 12.10 Otroški variete 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nad.: Sentieri, 14.40 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.30 Cris-tal, 17.20 Febbre d amo-re, vmes TV 4 vesti 18.00 Variete: C'era varno tan-to amati 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera 20.30 Film: Orchidea selvag-gia (kom., ZDA 1989, r. Žalman King, i. Mickey Rourke, Carre Otis) 22.30 Film: American gigold (dram., ZDA 1980, r. Paul Schrader, i. Richard G ere, Lauren Hutton) 1.00 Nočni spored ITALIA 1_____________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška varjete: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky, 9.30 Chips - Il ricatto, 10.30 Magnum P.I. 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.30 Nanizanke: Genitori in blue jeans : La pietra magica, 15.00 Supercar -Il primo amore, 16.00 La bella e la bestia, 17.00 A-Team, 18.00 MacGyver -Una culla per caso 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport in vreme 19.40 Kviz: Il gioco dei nove 20.30 Film: Superman IV (fant., ZDA 1987, r. Sidney J. Furie.i. Christopher Ree-ve, Gene Hackman) 22.30 Film: Nightmare - Dal profondo della notte (srh., ZDA 1984, r. VVes Craven, i. Robert En-glund, Amanda Wyss) 0.30 Vreme in Odprti studio 0.50 Studio šport 1.00 Nočni spored ODEON__________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end 16.30 Film: Il sentiero della gloria (pust., ZDA 1942, i. Errol Flynn) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ivanhoe 20.30 Film: Un pugno di polve-re (dram., ZDA 1958, r. Philip Dunne, i. Gary Cooper, Suzy Parker) 22.15 Zakulisne zanimivosti o glasbi in plesu 23.15 Film: La strage di Fran-kenstein (srh., 1957) TMC____________________ 8.30 Nanizanke: Batman, 9.00 Ai confini deli'Arizona 10.00 Nad.: Il fiume scorre lento, 11.00 Vite rubate 11.45 Variete: Kosilo z VVilmo 12.30 Nanizanka: Get Smart 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Mladinska varieteja: Arniči mostri, 14.30 Oscar junior 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV 17.40 Film: Inganno mortale (krim., ZDA 1985, i. Matt Šalinger, Lisa Ellbacher) 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Igra: No zapping!, vmes film Madonna ene silen-zio c'e stasera (kom., It. 1982, r. Maurizio Ponzi, i. Francesco Nuti) 22.40 Film: Fuga da Sobibor (dram., ZDA-VB 1987, drugi del) 23.45 Vesti: TMC News in rubrika Snežni planet 0.50 Film: Lama alla gola (krim., ZDA 1958, r. An-drew Štone, i. James Ma-son, Rod Steiger) 2.40 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.00 Dokumentarec 16.00 Kratke vesti 17.00 Ena rastlina na dan 18.00 Kratke vesti 18.05 Nad.: La padroncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Volitve 1992 20.00 Rubrika: Belo'& Črno 21.30 TV film: Una tranguilla coppia di killer (dram., i. Ray Lovelock, 3. del) 22.45 Nočne vesti 23.15 Rubrika: Na odprtem TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 8.40 Orkestri; 9.00 Evergreeni; 9.30 Beležka; 9.40 Dvajset minut z...; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Rorgan: Vsatjenje (4. del); 11.50 Melodije; 12.00 Skozi tančico molka; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Naša pesem: Akad. zbor B. Kidrič; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Spoznajmo Slovenijo; 15.50 Orkestri; 16.00 Mi in glasba: Komorni zbor iz_ Plovdiva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.00 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Varnostna kultura; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu: 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souve-nir d'Italy; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd, horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Jazz glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 The story of...; 21.00 Radio ga ga. V kinu Vittoria premiera Jarčevega Sejma pripadnosti Film o Gorici in temi pripadnosti bo nocoj odpri Film video monitor Nastopajo tudi gojenci iz Gorice in Trsta Klavirsko tekmovanje danes v Novi Gorici Nocoj ob 20.45 se bo v kinu Vittoria začel 7. Film video monitor. Letošnji pregled slovenskega filma, televizije in videa se bo odprl z dvema dogodkoma, ki tudi vsebinsko označujeta to izvedbo manifestacije. Prvi po pomenu je nedvomno predvajanje filma Danijela Jarca Sejem pripadnosti, s katerim je Kinoa-telje po letih uspešnega posredniškega soustvarjanja filmske kulture ubral pot lastne produkcije. Še pred filmom bodo v razstavnih prostorih odprli razstavo Zrcalo časa, ki zajema prikaz Mladininih platnic o etapah slovenske samostojnosti in izsek razstave Filmski obzornik - zrcalo časa Arhiva R. Slovenije. Razstava uvaja eno od osrednjih tem letošnjega pregleda, ki bo zlasti v televizijskem programu ponudil obilo materialov o vojni in burnem političnem dogajanju v zadnjem letu na slovenskih oz. jugoslovanskih tleh. Nocojšnji otvoritveni večer se bo ob 22.30 nadaljeval z Erotikonom, prvim filmom iz retrospektive Boštjana Hladnika. Glede na pomen dogodka pa velja tu posvetiti nekaj več pozornosti Jarčevemu Sejmu pripadnosti. V tem srednjemetražnem filmu (traja 30 minut) igra glavno vlogo mesto Gorica. Spoznavamo ga preko Lidijine pripovedi, njenih razmišljanj o svoji Gorici, o mestni preteklosti, meji in pripadnosti. Prav pripadnost je nevidna nit, ki se vije skozi velik del filma. Lidijina novogoriška prijateljica Urška je sledila Stanku, ker mu "pripada". Stanko je šel na hrvaško fronto, ker je čutil pripadnost narodu, Lidija je ostala, ker pripada Gorici. Dogajanje se odvija med sejmom sv. Andreja, prostorom trgovanja in stikov, ki je značilen za Gorico. Poleg prazničnega vzdušja sejma, lagodnosti in umirjenosti goriškega vsakdana je prisotna v filmu napetost, ki doseže višek, ko Lidija razmišlja o svetovni vojni, ki je zajela Gorico in o meji, ki je njena tragična posledica. Meja in pripadnost se v Lidijinih mislih prepletata in prisoten je tudi "človeški živalski nagon", ki ga nekateri spretno prikrivajo prav s pripadnostjo. V filmu mejniki zasedajo Gorico, korakajo nanjo. Gorica in Nova Gorica pa sta za Lidijo eno samo mesto, v njenem srcu sta enoten pojem... Na sliki: mejniki, ki bremenijo Gorico v filmu Danijela Jarca Sejem pripadnosti Center za glasbeno vzgojo Nova Gorica bo danes organiziral prvo regionalno klavirsko tekmovanje. Največ tekmovalcev se je prijavilo iz šole Glasbene matice Trst. Center v Novi Gorici je že pred leti pripravljal tekmovanja svojih učencev klavirskega oddelka. Kasneje je na preiskuse glasbenega znanja povabil tudi gojence slovenskih glasbenih ustanov iz Ajdovščine, Tolmina, Gorice in Trsta. Izkušnje iz preteklosti so letos prireditelju narekovale organizacijo Prvega regionalnega klavirskega tekmovanja, tem bolj, ker je Slovenija z osamosvojitvijo "izgubila" zvezno tekmovanje, kamor so se lahko povzdignili najuspešnejši učenci in študentje glasbe z republiškega tekmovanja. Regionalna preverjanja naj bi v prihodnje postala redna praksa, organizirali naj bi jih po vseh slovenskih regijah in bi tako lahko postala odskočna deska državnemu tekmovanju. Ob najugodnejših pogojih pa naj bi se slednje tekmovanje razširilo tudi na glasbeno prostora Alpe Jadran. Prizorišče letošnjega prvega primorskega klavirskega tekmovanja je dvorana CGV v Novi Gorici. Kar 44 mladih pianistov iz Tolmina (1), Sežane (1), Postojne (1), Kopra (4), Gorice - Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel (3), Trsta -Glasbena matica (14) in Nove Gorice - CGV (20) bo danes od 9. do 20. ure svoje glasbeno znanje razgrnilo pred strokovno komisijo (predsednica Helena Plesničar, člani Ksenija Brass, Kamilo Komel, Lilijana Kranjec, Neda Nanut, Dimitrij Rejc). Učenci bodo tekmovali s programom in v kategorijah, ki jih predpisuje pravilnik republiškega tekmovanja. Posebna pogoja prvega regionalnega predstavništva sta le, da ima 1. kategorija dve starostni pod-kategoriji (a,b) in da so se lahko prijavili leto dni starejši učenci kot sicer predpisuje republiški pravilnik. Sicer pa so največ zanimanja za preizkus klavirskega znanja pokazali najmlajši (34 prijavljenih), v 2. kategoriji bo na črno—beli instrument zaigralo sedem gojencev, v 3. kategorijo se ni prijavil nihče, v 4. kategoriji pa bodo blesteli le trije pianisti iz Gorice in Trsta. Vsi tekmovalci bodo prejeli nagrade oziroma priznanja na zaključni prireditvi ob 20. uri, trije najviše uvrščeni iz vsake kategorije pa bodo tudi nastopili. TATJANA GREGORIČ ______pismo uredništvu________ Trditve odbornika Barnabe o slovenščini so neresnične Zadnjo besedo o obvoznici bo imela goriška občina Prebral sem vest o odgovoru deželnega odbornika Barnabe svetovalcu Brezigarju v zvezi z rabo slovenščine in statuti nekaterih občin. Barnaba med drugim trdi, da je prosil za mnenje notranje ministrstvo in glavni tajništvi poslanske zbornice in senata, ki naj bi mu odgovorili, da je priznavanje pravice do rabe slovenskega jezika izključna pristojnost države. Naša javnost mora vedeti, da odbornik Barnaba laže in to ne prvič. O podobnem odgovoru je časopisje poročalo že pred pol leta. Ker glavni tajništvi senata in zbornice nimata pristojnosti za podobne odgovore in mnenja, sem uradno zahteval pojasnila. Nekaj dni pozneje me je poklical glavni tajnik senata dr. Gifuni. Pojasnil mi je, da se je pred tem pogovoril z glavnim tajnikom poslanske zbornice in predsednico Jottijevo, saj je moje vprašanje povzročilo nemalo razburjenja. Zagotovil mi je, da so trditve odbornika Barnabe povsem izmišljene in neresnične, saj ima pravico izraziti podobna mnenja pravne narave samo ustavno sodišče, ne pa posamični uradi parlamenta ali kakega ministrstva. Kakšna mnenja izraža ustavno sodišče dobro vemo, saj ni prvič Na sodišču v Gorici se bo jutri začel proces zaradi škandala s ponarejenimi listki državnih loterij. Afera, ki je v mestu in drugod dvignila precej prahu in radovednosti ter povzročila tudi politični pretres (med obtoženci je tudi bivši predsednik Pokrajine Gian-f rane o Crisci, izvoljen na listi KD, ki je zaradi škandala odstopil), je izbruhnila 5. aprila lani z aretacijo glavnih dveh obtožencev. Po daljši preiskavi so finančni stražniki namreč ugotovili, da naj bi 55-let-ni tiskar Aldo Pierattoni in 33-let-ni podjetnik Roberto Crisci ogoljufala državo za več kot 2 milijardi lir. Sistem je bil dokaj preprost čeprav tehnično izpiljen do najmanjše podrobnosti: goljufa sta ponaredila zmagovite listke loterij, za katere pravi dobitniki niso vnovčili nagrade. S predstavitvijo šestih odlično izdelanih ponaredkov sta skupno vnovčila 2 milijardi 450 milijonov lir, s pomočjo znancev in sorodnikov pa sta predložila še 9 listkov (za skupno milijardo in 80 milijonov), ki niso bili izplačani, ker je pred tem prišla goljufija na dan. Odkrili so jo povsem naključno, ko je neka ženska iz Frosinoneja predstavila okrcalo vlado in parlament, ker nista bila sposobna sprejeti dostojnega zaščitnega zakona. Dario Barnaba je pripadal najbolj reakcionarni in protislovenski struji republikanske stranke, iz katere je pred kratkim izstopil. Vsa ta leta je škodoval Slovencem povsod, kjer je le mogel. Zato me sploh čudi, da so stranke deželne večine po njegovem izstopu iz republikanske stranke privolile v to, da je ohranil mesto deželnega odbornika. Po zdravi pameti bi to mesto pripadalo sedaj SSk. Verjetno pa prav v tem grmu tiči zajec! Stojan Spetič svoj zmagoviti listek in je uslužbenec ministrstva za finance ugotovil, da je listek z isto serijsko številko že bil predložen (predstavila ga je Criscijeva mati). Sledila je preiskava, ki je omogočila izsleditev skupno 16 osumljencev. Ob dveh omenjenih, ki sta domnevna organizatorja goljufije, bodo zaradi sodelovanja v goljufiji odgovarjali še Criscijev 39-letni brat Gianfranco, 68-letni oče Carlo in 65-letna mati Iride Zanut-tig, Pierattonijevi hčeri 26-letna Alessandra in 22-letna Annalisa, 51-letni Luigi Skok, 26-letni Vin-cenzo Gej (vsi navedeni so Goričani), 47-letna Bruna Riosa iz Trsta in 44-letni Saverio Licheri iz Rima. Vsi ti naj bi vnovčili ali skušali vnovčiti nagrade s ponarejenimi listki. Pri izdelavi listkov naj bi s Pierattonijem sodelovali še "tiskarji" 46-letni Dušan Odoni, 41-letni Silvio Stefani in 60-letni Lucio Martini (vsi iz Trsta). Med obtoženci sta tudi 67-letni Rodolfo Mele, direktor znanstvenega kabineta Istituto Poligrafico, ki je sprejel kot prave ponarejene listke, in 33-letni Vinicio Gej, ki naj bi dobil od Pierattonija del denarja od goljufije. Zdi se, da nasprotovanje gradnji viadukta na Soči le rojeva sadove. Potem ko so se na občini "omehčala" stališča tistih, ki so se najbolj zavzemali za gradnjo obvoznice, prihajajo spodbudne vesti tudi z Dežele. Občinska odbornika za storitve Baresi in za urbanistiko Cappella sta predsinoči v občinskem odboru poročala o pozitivnih rezultatih razgovora z deželnim odbornikom za promet in prevoze Giancarlom Cruderjem. Od njega sta namreč dobila zagotovilo, da bo goriška občina lahko še uveljavila svoje mnenje glede Inštitut za mednarodno sociologijo iz Gorice (ISIG) bo še naprej križišče idej in predlogov za krepitev sožitja med narodi, zlasti na tem obmejnem področju, in to v okviru vizije Evrope, v kateri naj bi univerzalne vrednote prevladale nad nacionalističnimi partiku-larizmi. Skušal bo okrepiti svojo vlogo mednarodnega študijskega centra za predvidevanje socialnih gibanj, posebno pozornost pa bo posvečal državam srednje in vzhodne Evrope, zlasti tistim, ki spadajo pod skupnost Alpe Jadran in na področje bivše Heksagonale. Tako je sklenil občni zbor inštituta. Na njem so potrdili dosedanjega predsednika Maria Branca-tija, za podpredsednika pa je bil soglasno izvoljen predsednik Pokrajine Gino Saccavini. Uvodno poročilo je poleg Brancatija podal ravnatelj prof. Alberto Gasparini. ISIG je v minulem letu opravil veliko dela. Priredil je 9 posvetov, večinoma mednarodnih, eden od katerih se je odvijal v Moskvi. Študijska srečanja so obravnavala-aktualna vprašanja, kot so rekvali-fikacija mestnih središč, problematika manjšin, altruizem danes, zgodovinske spremembe v bivših načrta podjetja Cosma iz Vicenze, ki je dobilo v zakup dela. Kot smo poročali, je podjetje zmagalo natečaj z načrtom, ki je za veliko večino družbenih in političnih sil v Gorici nesprejemljiv, saj ne rešuje vprašanj vhodov v mesto in predvideva gradnjo nepotrebno široke (12 m) ceste ob Soči z več sto metrov dolgima opornim zidom in viaduktom. Mnogi so se - tudi spričo molka Dežele - spraševali, ali sploh lahko občina še pogojuje načrt, ne da bi zaradi tega morala plačevati težko odškodnino podjetju. Cru-der je na to vprašanje odgovoril pritrdilno. Dežela je s podjetjem Cosma sklenila le predhodno pogodbo, za podpis dokončne pa bosta potrebna še odloka o urbanistični smotrnosti nove ceste in njenih posledicah na načrt o parkih (obvoznico bi speljali prav na območju bodočega soškega parka). Pri tem bo svoje mnenje lahko povedal tudi goriški občinski svet, ki lahko tudi bistveno spremeni sedanji načrt celo tako, da črta obvoznico in predvidi, naj se denar raje uporabi za ureditev vhodov v mesto. državah realnega socializma itd. Objavil je vrsto knjig in drugih publikacij, med temi dve knjigi, ki zadevata manjšinsko problematiko, in sicer »Temi di sociologia delle relazioni etniche« A. M. Boi-leaujeve, R. Strassolda in E. Sussi-ja ter »La presenza etnica slovena nelle province di Gorizia e di Tri-este« B. De Marchijeve. Udeleženci občnega zbora so odobrili opravljeno delo in obračun za leto 1991, kakor tudi proračun za tekoče leto. ■ Požar je včeraj pozno popoldne na Oslavju uničil barako v Ul. Madonnina 3, last Edvarda Radi-kona. Poelg barake je ogenj uničil okrog 150 stotov kolov za vinograd. ■ Ciganka je predvčerajšnjim ukradla 50-letni Natalini Pizzol v Ul. Tuma 9 približno poldrugi milijon lir iz predala. V stanovanje je stopila s pretvezo, da ji pokaže nekaj šiviljskih izdelkov, v trenutku nepozornosti hišne gospodinje pa je ciganka (ali morda kaka njena pajdašica) izmaknila denar. Pizzolova je tatvino odkrila in prijavila šele nekaj ur kasneje, ko je bilo že prepozno. Občni zbor Planinskega društva Člani najstarejšega slovenskega društva v Gorici, Slovenskega planinskega društva, se bodo zbrali jutri zvečer na rednem občnem zboru. Zasedanje bo v prostorih knjižnice Damir Feigel, v Križni ulici 3. Prvi sklic je je ob 20. uri, drugi ob 20.30. Slovensko planinsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1911 in obnovljeno v decembru leta 1945. Na jutrišnji skupščini bodo člani prejeli tudi program društvene dejavnosti za leto 1992. ■ Sekcija DSL v Stražicah prireja nocoj ob 18.30 v knjižnici v Ul. Pavia srečanje s kandidati stranke za senat in poslansko zbornico. Sodelujejo kandidati Darko Bratina, Luciano Ceschia in Gianna Pirella. razna obvestila KD Jezero vabi danes ob 20. uri na predavanje inž. I. Izakoviča o pomladanskem gnojenju. Predavanje bo v dvorani KD Jezero v Doberdobu. Društvo obvešča, da je na sedežu razstava društva Edinost o javni rabi slovenščine na ogled še do nedelje, 15. t.m., od 18. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. Sindikat upokojencev CGIL — za območje Doberdoba vabi danes ob 16. uri na zborovanje, ki bo v glasbeni sobi. Vabljeni vsi člani in prijatelji. KD Sovodnje vabi v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri na družabnost ob dnevu žena v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopajo Vanka in Tonca ter ženska vokalna skupina Stu ledi iz Trsta. Sledi ples. kino Gorica VITTORIA 20.45 začetek 7. Film video monitorja s premiero filma Danijela Jarca »Sejem pripadnosti«. 22.30 »Ero-tikon«. R. Boštjan Hladnik. CORSO 17.30-22.00 »Cape Fear — II pro-montorio«. R. De Niro. VERDI 18.00-22.00 »Tacchi a spillo«. M. Bose. Tržič COMUNALE 20.30 »Paesaggi dopo la battaglia«. Nastopa David Riondino. Nova Gorica SOČA 20.00 »Ko jagenjčki obmolknejo«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Hudson Hawk«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska pri Sv. Ani — Ul. Garzarolli 154 — tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio — Ul. Romana 147 — tel. 40497. __________pogrebi____________ Danes ob 12. uri Maria Rebez vd. Lai iz Krmina v cerkev sv. Ignacija in nato na glavno pokopališče v Gorici; ob 13.45 Anton Mačus iz splošne bolnišnice v Šte-verjan. Andreotti bo prišel v Gorico Obstaja možnost, da bo predsednik vlade Giulio Andreotti konec tega meseca prišel v Gorico in med drugim obiskal goriško občino. Tako je povedal goriški župan Tuzzi na zadnji seji goriškega občinskega odbora. Na seji so sklenili, da se bo občinski svet sestal 23. t. m. in obravnaval vrsto pomembnih vprašanj, med temi vprašanje občinskih podjetij, za katera bo treba imenovati novega ravnatelja in tudi kriti precejšnje primanjkljaje. Občinski odbor je na svoji zadnji seji nadalje obravnaval možnost, da bi drugače razmejili volilna okrožja, potrebo po reorganizaciji nekaterih občinskih uradov in naposled še sklenil, naj tehnični odbor preveri, ali bo potrebno evakuirati okolico kazermet, da bi deaktivirali angleško bombo iz 2. svetovne vojne, ki so jo tamkaj našli. Jutri začetek procesa zarade afere z listki loterij Goljufi pred sodniki Inštitut ISIG namerava nadaljevati po začrtani poti Rostandov Cyrano v postavitvi skupine Teatro degli incamminati Med prizadetostjo zaljubljenca in odmaknjenostjo intelektualca Koncert godalnega kvarteta GM v Gorici Pomlad ni razpihala hlada zimskih meglic Heroična komedija Edmonda Ros-tanda Cyrano de Bergerac slovi pri gledaliških kritikih kot triumf kiča in prebrisanega pihanja na srce gledalcem, zlasti francoskemu meščanskemu občinstvu avtorjeve dobe. V Cyranoju je Rostand strnil tipično francosko tradicijo jasnega duha, duhovitosti, poroga, junaške zagnanosti in galatnosti. Tako je ustvaril nadvse popularnega gledališkega junaka, vendar je bistveno osiromašil osebnost pravega Saviniena de Cyranoja, saj je njegov značaj in resnične dogodke iz njegovega življenja prikrojil potrebam svoje komedije, pri tem pa popolnoma prezrl revolucionarnost njegove misli. Ob teh ugotovitvah je zares pre-sentljiva pogostnost uprizoritev na italijanskih odrih. S herojsko vlogo se je tokrat spoprijel Franco Branci-aroli, ki je pod vodstvom režiserja Marca Sciaccaluge v svojega Cyra-noja vdahnil čustveno prizadetost nesrečnega zaljubljenca in obenem ironično odmaknjenost izobraženega intelektualca. Žal akustika v tržaškem Rossettiju ne dopušča užitka ob prehodih od forte na pianissimo, tako da je ganjenost srečnežev, ki so ujeli kak verz, ugašala ob kašljanju bolj naglušnih gledalcev. V zvezi s postavitvijo gre še poudariti, da je skupina Teatro de gli incamminati izbrala stari italijanski prevod Maria Giobbeja iz leta 1898. Za konec naj omenimo že sceno Haydena Griffina in kostume Valerie Manari, ki učinkovito ustvarjajo vzdušje 17. stoletja, (bov) Na sliki: prizor s predstave ll H < H mtk ( Im Na petem abonmajskem koncertu v dvorani Katoliškega doma v Gorici so nastopili člani godalnega kvarteta Glasbene matice in flavtistka Daniela Brussolo. Klasično, romantično, sodobno. Po dvomesečnem premoru sta organizatorja koncertnega življenja v dvorani Katoliškega doma v Gorici (Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbena matica Gorica) le uspela nadaljevati s svojim programom v letošnji prvi sezoni. (Napovedana koncerta 12.12.1991 in 15.1.1992 sta namreč zaradi bolezni v ansamblih odpadla.) In programsko in izvajalsko je bil večer harmonija časa in prostora, saj je organizator v prihajajočem pomladnem ciklu občinstvu ponudil srečanje z domačimi, obetavnimi poustvarjalci mlajše generacije. Sveži godalni skupini Glasbene matice (Žarko Hrvatič, violina, Jagoda Kjuder, violina, Marko Bitežnik, viola, Peter Filipčič, violončelo) se je pridružila goriška flavtistka Daniela Brussolo. Glasbeniki imajo za sabo kar lepo število nagrad, priznanj, uspešnih nastopov in turnej, a kljub temu je ansambel, vsaj na goriškem nastopu, v interpretacijah klasično, romantičnega in sodobnega repertoarja odkril marsikatero pomanjkljivost skupnega muziciranja. V kvartetu izstopa prva violina, ki je morebiti na trenutke pozabila, da je imela vodilno vlogo v skladbah že davno tega in da je pojem klasičnega godalnega kvarteta skozi zgodovino doživel marsikatero spremembo. Podrejenost ostalih treh godalcev smo lahko še dopuščali v interpretaciji Kvarteta v tirno lu, op. 76 št. 2 "Kvintni" F.J. Haydna, nikakor pa nas slednje ni zadovoljevalo v izvedbah Kvarteta št. 2 v d-molu B. Smetane in Quar-tettu breve op. 12 P. Merkuja. Nepopustljivost Hrvatiča očitno vpliva na ostale v ansamblu, ki se morebiti prav zaradi tega ne sprostijo, ne zaužijejo čara komorne igre in posledica tega je, da je igra godalnega kvarteta pogosto monotona, brez dinamičnih razpoloženj, brez napetosti glasbene pripovedi. Nastala je neskončna glasbena slikanica, ki ji do celovite podobe manjka še marsikateri muzikalni preblisk, navdih. Še najbližje (prej omenjeni zadovoljivi muzikalni glasbeni slikanici) so ji izvajalci bili v izvedbi Kvarteta v D-duru K 285 za flavto, violino, violo in čelo, ko se je flavtistki Danieli Brussolo uspelo povzdigniti nad togostjo godalcev in je - kljub občasni ne-uglašenosti, nepopolnim zaključkom stavkov - prav ta točka muzikalno najbolj zaživela. Godalnemu kvartetu Glasbene matice je na goriškem nastopu primanjkovala globina pomladnega vdiha, tistega, ki bi umetnikovo ali poustvarjalčevo tkivo razpršil in iz njega odstranil pretekle zimske meglice. TATJANA GREGORIČ Čemu tako zatajevanje prehojene poti? V roke nam je prišla zadnja februarska številka mesečne revije »Messaggi registrati« št. 19, ki jo v Trstu že tretje leto izdaja zedinjena založba F.lii Rosselli. Njen odgovorni urednik je Alessio Curto, izdajatelj Alessandro Perelli, med sodelavci Pa sta med ostalimi našteta tudi Slovenca Gio-Vanni Fischer in Eva Fornazarič. Čeprav ni to nikjer posebej omenjeno, je po imenih sodelujočih razvidno, da gre za revijo tržaškega socialitič-nega kroga. Februarska številka je v celoti posvečena glasbi oziroma tržaški glasbeni stvarnosti v domala vseh njenih aspektih. Naj navedemo le naslove in avtorje posameznih prispevkov. Uvodne besede Donde hay mušica je napisal socialistični deželni svetovalec Gianfranco Carbone, Giorgio Cesare piše pod naslovom »Soldi ben spesi« o tržaškem opernem gledališču Verdi, Claudio Gasparo predstavlja »Trio di Trieste«, Marina Silvestri objavlja pogovor z znanim glasbenikom Carlom de Incontreto o vplivu glasbe j adransko-obdonav-skega območja ter o tržaškem koncertnem društvu »Societa dei concerti«, Claudio Gherbitz piše o konservatoriju Tartini z naslovom »II Tartini fra cnsi e rilancio«, Viviana Facchinetti o zborih »II-ler*berg e altri«, Lidiano Azzopardo o tržaških godbah z naslovom »Bande triestine«, Oscarre Glavisch o jazzu z naslovom »Velocita crescente«, Franco Dal Čampo objavlja razgovor z Angelom Baiguero, soustanoviteljem »Scuola di mušica 55«, Emmanuela Lanza piše o tržaškem dirigentu Lui-giju Toffolu z naslovom »Ricordi di maestro«, Viviana Facchinetti piše o razvoju Easy Listening v Trstu in okolici z naslovom »Cera una volta« in pod naslovom »Cantemo« o narečnih popevkah in njihovih izvajalcih, Elisabetta Luca pa oživlja spomin na tržaškega glasbenega parodista in ka-baretista Angela Cecchelina z naslovom »Parodie musicali«. V rubriki »Opinioni intonate« so še za-beležbe skladatelja Giampaola Corala, kantavtor-ja Gina DElisa, koordinatorja med gledališči Alessandra Gillerija, predsednika združenja »I Cameristi Triestini« Fabia Nosala, dirigenta zbora Cappella Civica in umetniškega vodje združenja »Promusica« Marca Sofianopula in skladatelja Fabia Vidalija, Alessandro Perelli pa piše o »Musiča nuova per Trieste«. Na koncu je še rubrika Notizie registrate, kjer se s svojimi prispevki oglašajo Severine Zannerini, predsednik Opere Giocosa, E.F., Nino Gardi, predsednik združenja »Musicisti Giuliani«, Igor Coretti, predsednik »Scuola Giovani musicisti« in Roberto Dambrosi s prispevkom »Passaggio a Nord-Est«. Slovenska glasbena dejavnost je predstavljena samo s člankom Eve Fornazarič o dejavnosti tr- žaške Glasbene matice (s sliko ravnatelja njene glasbene šole prof. Sveta Grgiča). Z naslovom »Una scelta p rivala« in nadnaslovom »Le peculia-ri connotazioni e le rispettive programmazioni e aspettative di una minoranza musicale che resiste bene«. Razumljivo je, da v enem samem sestavku ni mogoče izčrpati vsega bogastva slovenske glasbene ustvarjalnosti, poustvarjalnosti in pedagoške dejavnosti med tržaškimi Slovenci, vendar se nam zdi, da bi morala biti slovenska glasbena prisotnost v Trstu izčrpneje predstavljena oziroma tako, da bi njena predstavitev ustrezala kvaliteti in kvantiteti njenega deleža v tržaškem glasbenem svetu. Ker pa sta ime Glasbene matice in njena vloga v reviji vendarle navedena, čudi, da si te navedbe ni upal ponoviti v svojem prispevku v rubriki »Notizie registrate« Igor Coretti, sicer član upravnega odbora GM (!) in njen bivši gojenec, ki se je sramežljivo skril pod navedbo ...»iter scolastico da me percorso, cominciato 27 anni fa, all'eta di 6 anni, come allievo della classe di violino di un istituto musicale della nostra citta« (sic!) in potem do diplome iz violine na tržaškem konservatoriju Tartini preskočil nadaljevanje študija na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Čemu to zatajevanje? j.k. »Slovenska književnost« v hrvaščini LJUBLJANA — V Cankarjevem domu v Ljubljani so zadnji teden februarja predstavili knjigo Slovenska književnost avtorjev prof. dr. Ivana Cesarja in prof. dr. Jožeta Pogačnika. To pomembno delo, napisano v hrvaškem jeziku in namenjeno hrvaškim srednješolcem in študentom, je izšlo v zagrebški založbi Školska knjiga, ki je že doslej natisnila podobni ediciji hrvaške in makedonske književnosti. Kot so na predstavitvi poudarili predstavniki založbe ter oba avtorja, gre za zgoščen pregled slovenske pisne besede od Brižinskih spomenikov do danes, pomembno pa je, da vsebuje tudi poglavje o slovenski mladinski književnosti. Spomin na Stanka Vuka ob obletnici njegove smrti V ilegali bi bil varnejši Posebno doživetje so bili tudi oogati razgovori z abbejem. Pisa-na ZQporniška druščina se ni mogla načuditi njegovi izredni izobrazbi in globokemu znanju, tudi v najbolj filozofskih in socioloških vprašanjih. Njegove razla-Pe' odgovori in komentarji so bili Preprosti in jasni. Zaradi svoje velike skromnosti in prodornega Zled.nia SJ /e izreden ug- Pomembne pogovore o slovenskih političnih in partizanskih ozmerah sva s Tomanom imela s Stankom Vukom. Čeprav v zapo-ru že od 1940, je dobro razumel raz voj in novo nastali položaj vernega spopada osvobodilnih sil s nsizmom, posebej v Sloveniji in n/egovi ožji domovini, Slovenskem primorju. Stanko Vuk je izčrpno pripove-°val, kako je imel v fossanskem zaporu zanimive pogovore z itali-lanskimi komunisti. V zaporu v ossani je takratna italijanska faktična oblast koncentrirala obsojene vodilne italijanske komu-lste- S temi, posebej vodilnim cmiham Serenijem, se je Vuk ve-iko pogovarjal. Pripovedoval je, ako so vodilni komunisti, predvsem Sereni, priznali Sloveniji in Posebej primorskim Slovencem Vso pravico do svobode in suverenosti vključno s Trstom in z Go-dco, ki teritorialno in narodno, je Pejal, gravitirata k Sloveniji. S Tomanom sva izčrpno informirala Vuka o organizaciji in delu Osvobodilne fronte Slovenije, ki jo zaradi velikih zgodovinskih izkušenj še prav posebej in verjetno najbolj zavzeto prizna in spoštuje prav primorsko ljudstvo. Precej smo obravnavali udeležbo in vlogo partije ter včasih kar zapletene odnose. Vuk je vse analize in poročila pozorno in s posebnim zanimanjem sprejemal, saj je njegov svak Pino Tomažič padel kot komunist. Vukova žena Danica pa je bila nazorsko komunistično opredeljena. Sam je prepričljivo ugotavljal, da je ob primerni strpnosti različna nazorska pripadnost vsekakor mogoča tudi med zakoncema. Veliko je govoril o tej strpnosti in medsebojnem spoštovanju, ne samo razumsko temveč tudi čustveno. Pri tem ni dajal poudarka religiozno mističnemu svetu, temveč veliki izvirni ljubezni, ki v njemu ni ugašala. Njegova vernost nikakor ni bila povod za oddaljevanje od medsebojne strpnosti in razumevanja. O tem prepričljivo govorijo objavljena pisma, kot vzoren zgled pristnih človeških čustev pa tudi strpnosti in razuma. Osvobodilna fronta in še posebej razmere v Ljubljani, Trstu in Gorici je bil za Vuka neusahljivi vir zanimanja. Kolikor mogoče izčrpno smo dorekli stanje v Trstu in Gorici. Predvsem na deželi so bili primorski ljudje dojemljivi za delo in pobude Osvobodilne fronte. Cenili in spoštovali so strpne odnose različnih političnih nazorov. Velika zahvala gre zavedni slovenski primorski duhovščini, tem Bevkovim Čedermacem. Politični profil mest Trsta in Gorice je bil večinsko protifašističen, razpet med liberalnimi, krščansko demokratskimi, krščansko socialističnimi, predvsem socialdemokratskimi in komunističnimi nazori. Politično je zarezala tudi kolaboracija s fašizmom, ki je vedno bolj razdvajala katoliški svet. Slovensko narodno in protifašistično zavest je predvsem v Trstu, pa tudi v Gorici zajela ista diferenciacija, ki jo je pod vplivom pogubne kolaboracije s fašizmom razpletel slovenski klerikalizem in v to smer vpregel dr. Janka Kralja, ki je poskušal organizirati narodno pogubno kolaboracijo tudi na Primorskem. Pridobil je manjši del duhovščine, ljudstvo pa se ni dalo odvrniti od podpore osvobodilnemu boju, ki ga je vodila Osvobodilna fronta. Linijo sodelovanja z Osvobodilno fronto je na krščanski strani visoko držal zaveden duhovnik in bivši slovenski poslanec v rimskem parlamentu Virgilij Šček, v povezavi z Engelbertom Besednjakom, prav tako bivšim zastopnikom primorskih Slovencev v rimskem parlamentu, ki je zato odšel v emigracijo in med vojno živel v Beogradu. Izredno informativno in politično izčrpno je Besednjakovo pismo iz Beograda z dne 31. decembra 1944. Obsežno pismo, ki dobro podaja analizo takratnega političnega položaja in razvoja s pogledom na Primorsko je objavil Goriški vestnik v štev. 3/76. Pravilna je Besednjakov a ugotovitev, da je edino pravilna politična smer pot narodno osvobodilnega boja, ker samo ta vodi v osvoboditev. Bridko opozarja na pogubno sodelovanje s fašizmom, tako italijanskim kakor nemškim. V tem se Besednjak ostro loči od kolaborantske politike Janka Kralja. Besednjak tudi odločno obsodi sredinsko politiko kot oportunistično in škodljivo. Stanku Vuku sva s Tomanom prikazala veliko nevarnost terorja in izdajstva ne samo v Ljubljani, temveč tudi v Trstu in Gorici. V primeru izpustitve iz zapora, sva poudarila, je zanj nujna stroga ilegala. Na žalost je Vuk premalo upošteval te nasvete, ko je prišel iz tržaških zaporov. Ob že močnem razpadanju fašistične oblasti je Stanko Vuk, v začetku februarja 1944 dobil premestitev iz Ales-sandrije v tržaške zapore v Ul. Coroneo, 12. februarja pa je bil izpuščen na prostost. Pred odhodom Stanka Vuka iz Alessandrije v Trst sva se s Tomanom dogovorila z Vukom vse potrebno za skupen odhod v partizane, če bodo okoliščine izpustitve iz zapora tudi nama naklonjene. Oba s Tomanom pa tudi Vuk smo računali, da bi bil odhod na partizansko ozemlje iz Ljubljane preveč tvegan in je zato varneje organizirati odhod iz Trsta. S tem smo vsi trije trdno računali. V kratkem času po izpustitvi na prostost je bilo Vukovo bivanje vse preveč javno in premalo kon-spirativno. Zato temnim silam ni bilo preveč težko organizirati atentat nanj in njegovo ženo Danico. Precej po naključju pa je nesreča zadela tudi Draga Zajca, ki je bil v usodnem času na obisku pri Vukovih. STANE KOVAČ (2 - Nadaljevanje sledi) V prvi finalni tekmi Kovačevega pokala v Rimu Messaggero-Scavolini brez zmagovalca IL MESSAGGERO -SCAVOLINI 94:94 (51:60) IL MESSAGGERO: Mahorn 11, Fantozzi 23, Premier 8, Niccolai 15, Radja 34, Bargna, Croce, Ave-nia 3, Attruia. SCAVOLINI: VVorkman 10, Gra-cis 7, Magnifico 12, Daye 30, Costa 18, Boni 7, Calbini, Zampolini 2, Grattoni 8. SODNIKA: Virovnik (Izr.) Gar-rard (Angl.); PM: Messaggero 24:29, Scavolini 14:16; 3 TOČKE: IL MESSAGGERO 4:9 (1:2 Fantozzi, 2:3 Premier, 1:2 Avenia, 0:2 Niccolai), SCAVOLINI 2:9 (0:1 Wor-kman, 1:2 Gracis, 0:1 Magnifico, 0:2 Zampolini, 1:3 Grattoni); PON: Gracis (40); GLEDALCEV: 13.450. RIM Po dveh porazih v prvenstvu se je rimski Messaggero le izognil novemu spodrsljaju proti Scavoliniju. V prvi finalni tekmi Koračevega pokala je namreč uspel izenačiti proti moštvu iz Pesa- ra, to pa mu gotovo ne zagotavlja mirnega spanja pred povratno tekmo. Kar 35 minut je namreč moral zasledovati goste in šele proti koncu je uspel nadoknaditi zaostanek. Scavolini je vsekakor na najboljši poti, da si poleg italijanskega pokala zagotovi še Koračev pokal. Messaggero je sicer dobro začel (8:3), vendar je zatem nadaljeval dokaj pasivno in gostje so v 6 minutah povedli s 32:13 (v 9. minuti). Zlasti slabo je igral Mahorn, neučinkovit v napadu in nemočen pred Magnificom. Messaggero je bil zlasti v težavah, ker je vso pažnjo namenil Dayeu, pri čemer sta lahko vedrila Costa in Magnifico. Tudi zamenjava Premiera z Avenio ni dala pričakovanega učinka. Rimljanom pa sta »pomagala« sodnika: v prvem polčasu sta Scavoliniju doso- dila kar 17 osebnih napak (Wor-kmanu, Magnificu, Zampoliniju in Costi po tri), in v nadaljevanju ni mogel več tako učinkovito igrati v obrambi. To je rimska peterka takoj izkoristila: zlasti učinkovit je bil Niccolai, razigral se je tudi Radja, najboljši strelec večera, ki se je rešil »objema« Coste. Pri Scavoliniju je prišla na dan še nervoza, Daye ni več zadeval s potrebno natančnostjo in Messaggero je celo povedel za štiri točke (94:90), na koncu pa se je moral sprijazniti z neodločenim izidom. Johnson lahko igra NEW YORK — Sloviti ameriški košarkar Magic Johnson, ki je seropozitiven, je izjavil, da so mu zdravniki dovolili, da lahko spet igra. Johnson se od novembra zdravi z "ATZ", ki upočasno razvoj virusa aids. V evropskem košarkarskem prvenstvu Drevi prva srečanja play offa Evropsko košarkarsko prvenstvo gre proti zaključni fazi. Danes bodo namreč na vrsti srečanja play offa, iz katerega bo izšla četverica, ki se bo udeležila sklepnega dela v Istanbulu (od 14. do 16. aprila). Današnji spored je naslednji: Partizan Beograd - Knorr Bologna, Gibona Zagreb - Joventut Badalo-na, Philips Milan - Barcelona, Ma-kabi Tel Aviv - Estudiantes Madrid. Povratne tekme bodo v torek, 17. t.m., morebitne tretje pa v Bologni, Badaloni, Barceloni in Madridu. Kot smo dejali, bodo štirje zmagovalci igrali v »final fouru«, in sicer zmagovalec Knorr - Partizan (A-l) proti zmagovalcu Estudian- tes - Makabi (B-2), zmagovalec Joventut - Gibona (B-l) proti zmagovalcu Barcelona - Philips (A-2). Pravilnik vsekakor predvideva, da se v primeru uvrstitve dveh ekip iz iste države, slednji obvezno srečata v polfinalu. Prvič po vojni v Jugoslaviji bosta Partizan in Gibona lahko spet igrale pred domačimi gledalci (pred njima je to uspelo že ljubljanski Olimpiji v pokalu pokalnih zmagovalcev, v katerem pa je bila že izločena). Bolonjski Knorr bo tako nastopil v Beogradu, proti Partizanu. Še do predvčerajšnjim so pri Knorru skušali doseči, da bi tekmo odigrali na nevtralnem igrišču, kar jim ni uspelo. Po priho- du v srbsko glavno mesto pa so se Bolonjčani nekoliko pomirili, zlasti po dobrem sprejemu, ki ga je bil deležen Zdovc. Kljub vsemu pa Knorru težav ne manjka, saj je ostal brez Bona, Morandottija, Avenije, tako da je trener Messina popeljal s sabo 18-letnega Berti-nellija, 19-letnega Brigo in 20-let-nega Cornija. Milanski Philips pa bo zaposlen pred domačo publiko in kot trdi trener Mike dAntoni, imajo samo en cilj: zmago za vsako ceno. Zatem jih namreč čaka tekma (ali tekmi) v Barceloni, z morebitnim spodrsljajem doma pa bi se verjetno že drevi poslovili od nadaljnjega tekmovanja. Kvalifikacije za nogometno EP under 21 Zmaga Italije ČEŠKOSLOVAŠKA - ITALIJA 1:2 (0:1) STRELCI: Melli v 7', Kotulek v 52' (avtogol), Necas v 83' (11-met-rovka) ČEŠKOSLOVAŠKA: Juracka, Kotulek, Suchoparek, Prazenica (14' Novak), Novotny, Bejbl (30' Obsitnik), Latal, Dubovsky, Penic-ka, Necas, Rusnak. ITALIJA: Antonioli, Bonomi, Favalli, D. Baggio, Luzardi, Verga, Melli, Albertini (5' Sordo, 45' Mat-recano), Buso, Corini, Marcolin. SODNIK: Hartmann (Madž.); GLEDALCEV: 10 tisoč, RDEČI KARTON: Meli v 80' TRNAVA (ČSFR) — Italijani so se že veselili, da so premostili največ j o oviro do olimpijskih iger v Barceloni: v prvi četrtfinalni tekmi evropskega prvenstva under 21, ki velja obenem kot kvalifikacija za OI, so namreč nekaj minut gred koncem vodili z 2:0 proti Češkoslovaški, ki je veljala za pravo strašilo. Domačini so namreč pred koncem znižali zaostanek in za slavje bo treba še počakati. Za preobrat nosi največ krivde Alessandro Meli, ki je bil dotlej odličen (dosegel je en zadetek, zasluge pa ima tudi pri drugem): reagiral je na prekršek in sodnik mu je pokazal rdeči karton. Čehoslo-vakom, ki so bili dotlej v podrejeni vlogi, je to vlilo novih moči in so si izborili 11-metrovko po prekršku Corinija nad Suchopare-kom. Povratna tekma bo 25. t.m. v Padovi. Disciplinski ukrepi MILAN — V italijanski A ligi je bilo ta teden za eno kolo diskvalificiranih devet igralcev. To so: Ba-tistuta (Fiorentina), Bierhoff (Asco-li), Mannini in Lanna (Sampdoria), Matrecano (Foggia), Dino Baggio, Klinsmann in Bianchi (Inter), Gi-annini (Roma). V B ligi je ista kazen doletela 16 nogometašev: Bertarelli (Ancona), Schenardi (Brescia), Incarbona (Palermo), Galderisi (Padova), Ra-vanelli (Reggiana), Piraccini (Ce-sena), Carrara in Ficcadenti (Messina), Ferazzoli (Taranto), Marche-giani (Piša), Calori (Udinese), Car-bone in Piccinno (Casertana), De Vitis (Piacenza), Moriero (Lecce) in Ottoni (Padova). Križev pot sodnika FRATTAMAGGIORE (Neapelj) — Igralci in nekaj vodilnih članov društva naj bi ga napadli s pestmi in brcami, ga zasledovali z avtomobilom za dobrih 80 km, nekajkrat se celo Vanj od zadaj zaleteli in mu grozili s samokresom, njemu in njegovi družini: tako piše v sporočilu, ki ga je izdal deželni odbor nogometne zveze amaterjev. Poročilo sloni na pričevanju 28-letnega nogometnega sodnika Alda Agnella, ki so ga pretepli člani Fratteseja na srečanju v Tor-recusu, v pokrajini Benevento. Nogometna zveza podrobno navaja razloge, zaradi katerih je Frat-tese nazadoval v 3. amatersko ligo, njen trener, neki član vodstva ter šest igralcev pa so bili za več let izključeni. Sedaj se navijači Fratteseja organizirajo in grozijo, da bodo postavili cestne in železniške zapore... Oprostili dvigalce uteži RIM — Šest italijanskih dvigalcev uteži, proti katerim so avgusta lani sprožili postopek zaradi jemanja poživil, je bilo oproščenih. Kaže namreč, da ni iz trte izvita domneva, da so jim bila poživila podtaknjena v hrano. Domnevajo namreč, da se je Melania Locci, ki je mesto v državni reprezentanci morala prepustiti neki drugi atletinji, hotela maščevati in je v hrano, ki je bila namenjena sotekmovalkam, dala neko poživilo. Slednje pa so mizo, pri kateri je bila večerja, zamenjale z moškimi... Kolesarska dirka Tirensko - Jadransko morje Breukink najboljši na kronometer Erik Breukink OSTIA (Rim) Na prvi etapi (na kronometer posamezno) na kolesarski dirki od Firenškega do Jadranskega morja je bil najhitrejši Nizozemec Erik Breukink, ki je 8 km poti prevozil v 9'17" s poprečno hitrostjo 51,706 km na uro. Za Breukinkom so se uvrstili: 2. Chi-urato (It) po 0 "4; 3. Bortolami (It.) 6"; 4. Zberg (Svi.) 6"; 5. Pierobon (It.) 7 "; 6. Svorada (ČSFR) 8 "; 7. Bezault (Fr.) 8"; 8. Aldag (Nem.) 9 "; 9. Bugno (It.) 10"; 10. Bruyneel (Bel.) 11"; 11. Alcala (Meh.) 12"; 12. Vanderaerden (Bel.) 12"; 13. Reiss (ZDA) 12"; 14. Durand (Fr.) 12"; 15. Hodge (Avstral.) 13"; 16. Soren-sen (Dan.) 14"; 17. Ekimov (SND) 14", itd. Ekipa Ariostea najhitrejša SAINT ETIENNE (Francija) — Na 4. etapi kolesarske dirke Pariz - Nica (26,5 km na kronometer posamezno) je zmagala italijanska ekipa Ariostea, ki je za same 4 stotinke sekunde prehitela špansko Banesto, katere leader Mi-guel Indurain je prevzel belo majico, ki jo je nosil Švicar Tony Rominger. Vrstni red: 1. Ariostea, ki je 26,5 km prevozila v 32'39 "25 s poprečno hitrostjo 48,692 na uro; 2. Banesto po 0"04; 3. Rmo 9"; 4. Castorama 9"; 5. "Z" 23". Skupni vrstni red: 1. Indurain (Šp.) v 9.15'50"; 2. Bernard (Fr.) po 4"; 3. Golz (Nem.) 8"; 4. Marie (Fr.) 14"; 5. Baffi (It.) 16"; 6. Joho (Švi.) 17"; 7. Manin (Fr.) 18"; 8. Mottet (Fr.) 18"; 9. Kindberg (Šve.) 20"; 10. Cenghialta (It.) 21"; 11. Gorospe (Šp.) 22”; 12. Leblanc (Fr.) 26"; 13. Colotti (Fr.) 27"; 14. Rezze (Fr.) 28"; 15. Lance (Fr.) 29"; 16. Furlan (It.) 33". Danes bo na vrsti 5. etapa (181 km) s ciljem v Marseju. Danes prve četrtfinalne tekme odbojkarskega play offa BOLOGNA — Prvič v desetletni zgodovini italijanskega odbojkarskega play offa bo med osmerico ekip, ki bodo zaposlene v četrtfinalu, tudi moštvo iz A-2 lige. To je Jockey Fas, ki si je letos zagotovilo napredovanje in ki je predsinoč-njim nepričakovano premagalo padovski Charro. Moštvo Jockeya se bo pomerilo s prvaki Messaggera iz Ravenne. Ostali pari: Maxicono Parma - Sidis Tombolini Falconara, Sisley Treviso - Olio Venturi Spoleto, Mediolanum Milan - Gabeca Montichiari. Povratna srečanja bodo v soboto, 14. t.m., morebitne tretje tekme pa v ponedeljek, 16. t.m. Na Trbižu srečanje o olimpijskih igrah VIDEM — Deželni odbornik za turizem in trgovino, Gioacchino Francescut-to, se je udeležil včerajšnjega sestanka na Trbižu, za katerega je dala pobudo tamkajšnja občinska uprava in na katerem je beseda tekla o skupni kandidaturi Trbiža, Beljaka in Jesenic za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2002. Fran-cescutto je med drugim poudaril zanimanje, ki so ga že v tej predhodni fazi pokazala sredstva javnega obveščanja, tako na vsedržavni kot na mednarodn iravni. Vprašanja, ki se jih bo treba lotiti, je še dejal Francescutto, so številna, vendar so po njegovem mnenju rešljiva, tudi zato, ker proučujejo vrsto sporazumov ne samo na krajevni ravni, temveč zlasti na mednarodni ravni skupaj s Slovenijo in Koroško. V mladinskih nogometnih ligah na Goriškem Ekipi Sovodenj in Mladosti oškodovani NARAŠČAJNIKI MUGGESANA - JUVENTINA0:2 (0:1) STRELCA: Scimone, P. Gergolet. JUENTINA: Pavio, Scimone, Todde, Florenin, Zanier, Trampuš, Gallo, P. Gergolet, Ferfolja, D. Gergolet, Ripa v Miljah se je Juventina vrnila z obema točkama. Ekipi sta si bili na začetku enakovredni, igro samo pa je pogojeval na trenutke zelo močan veter. Vseskozi pa so bili Štandrežci bolj prodorni in sredi polčasa so tudi zasluženo povedli. Premoč Juventine je prišla še bolj do izraza v 2. polčasu, saj si je pripravila več zrelih priložnosti za zadetek. Izkoristila pa je le eno, kar pa je bilo dovolj, da je spravila rezultat na varno. V prihodnjem kolu bo Juventina nastopila doma proti moštvu Real Isonzo iz Špetra ob Soči. Tekma bo v nedeljo 15. t.m. ob 10.30 na igrišču v Ul. Baia-monti v Gorici. Ostali izidi 8. povratnega kola: San Canzian - San Michele 0:0, Azzur-ra - Natisone (neod.), Real Isonzo - Lu-cinico 0:0, Muggesana - Juventina 0:2, San Sergio - Pro Romans 4:0, Staranza-no - Aris 2:1, Pieris - Pro Gorizia 2:1. Lestvica: Pro Gorizia 40, San Sergio 35, Pieris 33, Pro Romans 28, Staranza-no 27, Juventina 20, Aris 18, San Canzian 18, Muggesana 17, Natisone 17, Lucinico 10, Real Isonzo 9, San Michele 9, Azzurra 8. NAJMLAJŠI PRO FARRA - SOVODNJE 2:1 (0:0) - ZA ZELENO MIZO 2:0 STRELEC za Sovodnje: Subani. SOVODNJE: Farra, Pahor, Ožbot, Tomšič, Gergolet, Subani, Peric, Prinčič, Ferletič, Devetak, Figelj (Bertog-na, Rassu). Komunike, ki nam ga vsak teden pošilja goriška nogometna zveza, tokrat zgleda bolj vojno, kot pa športno poročilo. Zveza je tokrat še posebno ostro ukrepala proti društvu Sovodnje, ki mu je namenila kar dve strani poročila. Vzrok: dobesedno ponesrečena prvenstvena tekma v Fari med ekipo domačih začetnikov in enajsterico vrstnikov iz Sovodenj. Namesto lepega športnega popoldneva, smo bili priča dogodkom, ki nogometu niso v čast. V čast pa mu ni bilo zlasti početje tiste- (Cernigoj, Ambrosi). S težkega gostovanja ga, ki je bil zadolžen prav za delitev pravice na igrišču. Zelo mlad fant v črnem je z neverjetnimi odločitvami skozi vso tekmo spravljal v obup obe klopi in izzival splošen posmeh na tribunah, predvsem še v drugem polčasu. Najprej je domačinom priznal zadetek, ki je bil dosežen s pomočjo roke. Nekaj minut kasneje je bil nad sovodenj skim napadalcem storjen prekršek v kazenskem prostoru. Sodnik je pokazal na belo točko. Domači igralci in vsi, ki so bili na klopi, so ga začeli oblegati in ga prepričevati, da prekrška ni bilo. Bili so tako vztrajni, da so ga prepričali. Po nekajminutnem prerekanju je svoje mnenje spremenil in namesto enajstmetrovke dosodil prekršek proti Sovodnjam, kar je seveda še bolj razgrelo duhove. Vsekakor so čez nekaj minut mladi Sovodenjci izenačili in tekma se je mirno nadaljevala. V 22. minuti pa se je zgodilo nekaj nerazumljivega. Eden od sovodenjskih igralcev je skoraj s sredine igrišča podal žogo proti lastnemu vratarju. Podaja je bila nekoliko prekratka in za žogo so stekli bodisi nekateri branilci kot tudi domači napadalci. Prvi je do nje prišel sovodenjski branilec Pahor, ki je zatem v kazenskem prostoru žogo nameraval podati vratarju. V bližini se je znašel napadalec Pro Farre, ki je Pahorja podrl na tla. Zaslišal se je pisk sodnika, ki je bil zelo blizu dogodka in je v splošno začudenje brez oklevanja pokazal na belo točko. Neverjetno! Najbrž je fant zamenjal ekipi, kajti drugače si tega nihče od prisotnih ni znal razložiti. To je (razumljivo, a ne opravičljivo) spravilo iz tira gostujoče moštvo s trenerjem in spremljevalci vred. Žal je prišlo do večminutnega prerekanja in prerivanja, vendar je sodnik ostal pri svojem. Enajstmetrovka in zmaga domačinov z 2:1. Tekma se je nadaljevala še nekaj minut in sodnik je odpiskal konec, ne da bi jo podaljšal niti za sekundo. To je v grobih obrisih poročilo s tekme. Zdaj pa uradno sporočilo Nogometne zveze. Na tekmi oškodovano društvo so zdaj še ostro kaznovali. Štirje igralci so izključeni za dve koli (zaradi ugovorov, piše), trener Ferfolja za 5 let (zaradi napada na sodnika), sovodenjski stranski sodnik za 2 meseca (češ, da je vrgel zastavico v zrak in da je ščuval svoje igralce k neposlušnosti), eden od spremljevalcev tudi za 2 meseca (ker je mirno sedel na klopi, ko je bilo na igrišču prerekanje, je zapisano), društvu pa so naložili še 200.000 lir kazni. Nadalje piše, da je sodnik v 22. minuti v bistvu tekmo prekinil in jo nadaljeval "pro forma", da bi s tem preprečil nadaljnje izgrede. Res čudno zadržanje, ker ob vsem tem ni nikogar izključil, le enemu igralcu je pokazal rumeni karton. Sovodnje so že najavile priziv in so trdno odločene narediti vse, kar je v njihovih močeh, da bo pravici zadoščeno, saj zgornji ukrepi mečejo temno senco na celotno društvo, ekipi zaradi številnih diskvalifikacij onemogočajo nadaljevanje prvenstva in konec koncev uničujejo kariero enemu najbolj vestnih in sposobnih trenerjev za mladinski nogomet na Goriškem. (VP) Rezultati 8. kola povratnega kola: Pro Romans - Mossa 1:2, Isontina - Azzurra 1:0, Pro Gorizia - Como 3:1, Pro Farra - Sovodnje 2:1, Sanrocchese -Natisone 4:1. Lestvica: Pro Gorizia 32, Sanrocchese 24, Isontina 22, Pro Romans 20, Pro Farra 18, Como 17, Azzurra 16, Mossa 9, Natisone 8, Sovodnje 2. ZAČETNIKI MLADOST - RONCHI 0:1 (0:0) MLADOST: D. Devetak, M. Devetak, Sergo, Jarc, Peteani, D. Ferletič, Černič, Jelen, Florenin, Gorjan, M-Ferletič (Cotič, Moro, Prinčič, Bagon). Nesrečnemu porazu v prejšnjem kolu je tokrat sledil nov spodrsljaj, verjetno še bolj nesrečen. Tekmo je Mladost izgubila zaradi izmišljenega gola v predzadnji minuti. Bolj po zaslugi močnega vetra, je po visoki podaji žoga zadela prečko domačih vrat, se odbila navzdol ter se dotaknila tal dobrega pol metra pred golovo črto. Žoge so se polastili domači branilci in pričeli z novo akcijo, kar je tudi sodnik najprej dovolil. Nato pa so ga glasni klici z gostujoče klopi prepričali, da je to bil gol in fant je v veliki zadregi zadetek priznal. Če smo pošteni, si je Mladost zmago zapravila že v prvem polčasu, ko si je tudi s pomočjo vetra ustvarila kar lepo število priložnosti, vendar jih ni izkoristila. In kdor preveč greši, na koncu plača. (VP) Na raznih tekmovanjih in v raznih kategorijah Naši smučaiji zelo uspešni Tretje kolo Primorske košarkarske lige Sežanci premočni V soboto je bil na Nevejskem sedlu veleslalom, kjer je naša smučarka Francesca Rapotec (MZSTE Breg) dosegla odlično uvrstitev. V ženski konkurenci je namreč dosegla tretje absolutno mesto (2. med mladinkami) s 120 "83. Dobro se je obnesla tudi Valentina Šuber (MZSTE Brdina) z absolutnim 5. mestom (4. med mladinkami) s 127"49. Zmagala je Barbara Sgardella s 119 "33. V moški konkurenci je bil Peter Ferluga (Brdina) 9. Konec tedna bosta Francesca Rapotec in Valentina Šuber tekmovali na državnem prvenstvu za meščane. Tržaško smučarsko prvenstvo Kot smo že najavili, danes objavljamo rezultate naših tekmovalcev in tekmovalk s tržaškega smuačrskega prvenstva in smučarskega tega, kjer je kot edino naše društvo nastopala Mladina, ki je dosegla med mladimi odlične rezultate. VRSTNI RED VELESLALOMA Baby-moški 1. A. Zanei (Sci Club 70) 70'99; 4. Matej Križmančič (Devin) 75"53; 5. Gi-orgio Pitacco (Mladina) 76 "03; 8. Erik Piccini (Brdina) 78'80; 13. Patrik Kocjančič (Devin) 84"02; 20. Andrej Adamič (Devin) 94'61. Cicibani 1. L. Donoli (Sci Club 70) 6415; 12. Devan Cecchi (Brdina) 84"66; 14. Borut Bogateč (Mladina) 8719. Dečki 1. L. Coceani (Sci Cai TS) 60 '72; 7. Dimitrij Prašelj (Breg) 74"98; 11. Andrej Tuli (Breg) 7810; 12. David Slama (Breg) 78 "80. Naraščajniki 1. M. Bruni (Sci Cai TS) 57 "48; 4. Fabio Germani (Brdina) 63 "46; 5. Gabriele Talotti (Brdina) 65 '26; 7. Alex Prašelj (Mladina) 67 "41; 9. Goran Čuk (Breg) 70 "05; 11. Aljoša Paulina (Devin) 7155; 14. Fedor Lovriha (Breg) 80 "85. ŽENSKE Baby L L. Romanese (Sci Club 70) 70 "46; 2. Nika Furlani (Devin) 72"79. Cicibanke 1. I. Germani (Sci Club 70) 61'"36; 5. Anja Štrekelj (Brdina) 77"13; 7. Kristina Škerk (Devin) 84 "32. Deklice 1. M. Novacco (Sci Cai TS) 61 "01; 5. Fjona Mezgec (Mladina) 69 "95; 7. Nastja Milič (Mladina) 75"22; 8. Karin Mezgec (Mladina) 76"39; 9. Giulia Sadlowskj (Mladina) 76 "64; 11. Alja Hrvatič (Brdina) 79 "46; 12. Dana Furlani (Mladina) 82 '66; 13. Neda Sancin (Breg) 82"92; 14. Tjaša Rogelja (Devin) 86'08. Naraščajnice 1. U. Nussdorfer (Sci Cai TS) 60'60; 6. Jasmina Štrekelj (Brdina) 71 "33. Mladinke 1. Francesca Rapotec (Breg) 62 ’33; 4. Valentina Šuber (Brdina) 65 '79; 7. Sarah Sossi (Devin) 69'78; 8. Jagoda Škerk (Devin) 70 "03; 9. Vanessa Mezgec (Mladina) 71"47; 12. Lara Prašelj (Mladina) 81 "26. Članice 1. M. Sinigoi (CUS TS) 62 "46; 20. Lia Legiša (Devin) 86 "27. Dame 1. B. Fornasir (Sci Cai TS) 74 "16; 10. Sonja Pitacco (Mladina) 89 "54; 11. Zora Mezgec (Mladina) 90 "56; 16. Susanna Pregare (Devin) 120 "72. VRSTNI RED SLALOMA Mladinci 1. David Taučer (Brdina) 61 "38; 2. Robert Renčelj (Breg) 61"65; 5. Christian Volpi (Brdina) 63 "58; 6. Marko Šuber (Brdina) 64'36; 12. Peter Ferluga (Brdina) 68 "26; Člani 1. D. Bean (Sci Club 70) 55"82; 11. Erik Vodopivec (Breg) 62 "27; 17. Igor Vodopivec (Breg) 64 "73; 21. David Sossi (Devin) 65 "65; 24. Aleš Štefančič (Breg) 66 "95; 27. Aljoša Škabar (Devin) 67"42; 32. Sandi Škerk (Devin) 71 "98; 33. Alessandro Corbatto (Breg) 72" 19; 44. Igor Pertot (Breg) 82 "47; 50. Marko Piccini (Brdina) 85' 04; 53. Paolo Garo-folo (Devin) 89'46; 55. Edvin Žerjal (Breg) 93'91; Veterani Al 1. A. Beltrame (XXX Ott.) 62 "54; 16. Livio Tence (Breg) 79 "87; Veterani A2 1. F. Bacchelli (SAI TS) 6413; 10. Eligio Tul (Breg) 76"34; 13. Ennio Bogateč (Mladina) 85"24; 19. Roberto Greco (Devin) 92 "66; Veterani A3 1. G. Palladini (SCI CAI TS) 71 "31; 2. Mario Rapotec (Breg) 7216; 6. Stojan Sossi (Devin) 77"50; 9. Mario Suber (Brdina) 81'"05; 13. Sergio Ferluga (Brdina) 85'96; 15. Stojan Prašelj (Breg) 86 "46; 20. Boris Grilanc (Devin) 96 "41; Veterani A4 1. G. Chiandussi (SCI CAI TS) 77"82; 4. Aleksander Ferluga (Brdina) 81 "94; 5. Jordan Purič (Devin) 82 "38; 9. Edi Bratoš (Brdina) 95"36; DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Sci Club 70; 2. Sci CAI TS; 3. Sci XXX Ottobre; 4. MLADINA; 5. Ski Marat-hon; 6. BRDINA; 7. BREG; 8. DEVIN. Smučarski tek 1. Edi Di Felice 20'04’"5; 2. Jan Prinčič 21'31 "2; 3. Ivo Lachi 23'45 "5; 4. Jaro Košuto (vsi Mladina) 26'32'8. Dečki 1. Tibor Drasič 31'48"6; 2. Mitja Tretjak (oba Mladina) 32’28 "5. Naraščajniki 1. David Bogateč 26'57 "0; 2. Črtomir Kobau (oba Mladina) 35"36'8. Aspiranti 1. M. Siroti (SCI CAI TS) 28'07"'5; 2. Erik Tence 30"08 "9; 3. Mauro Nadlišek (oba Mladina) 31'40 "0. Člani 1. F. Fonda (Marathon) 43'23'5; 13. Rudi Purič (Mladina) 1.30101. Veterani A2 1. a. Barbarossa (SCI CLUB 70) 50'24 "7; 3. Boris Bogateč 5614 "9; 5. Ennio Bogateč (oba Mladina) 1.19"50 "5. Cicibanke 1. Mateja Bogateč 20'25'T; 3. Jelka Bogateč (obe Mladina) 23'31"4. Deklice 1. Tatjana Kobau (Mladina) 21'25'"2. DRUŠTVENA LESTVICA (MLADI); 1. Sci Club 70; 2. Sci CAI TS; 3. MLADINA; 4. Sci CAI XXX Ottobre. (E. M.) Po porazu v Quartu (TAltinu v moški rokometni C ligi Krašovci brez možnosti za napredovanje 0UARTO D"ALTINO - KRAS TRIMAC 18:16 (6:6) KRAS TRIMAC: Legiša, Rossi, Roc-ca 2, Fuliani 3, Muran, Sardoč 6, Ober-dan, Brissi, Raseni, Kozlovič 1, Čebule. Agostini 4. Krasovi rokometaši si niso priborili dragocenega para točk na težkem gostovanju v Ouartu d AItino in so tako ostali praktično brez vsake možnosti za napredovanje. Krašovci niso igrali slabo, vsaj ne tako slabo, da bi si poraz zaslužili. Trudili so se v obrambi, kjer je predvsem Sardoč prestregel veliko žog, odlično pa je branil vratar Legiša. Naravnost škandalozno je bilo sojenje, ki je zelo šlo na roko domačinom. Žal pa krasovci niso znali ohraniti hladne krvi in menda je bil ravno to glavni vzrok za poraz. V končni fazi so bili namreč vse bolj dekoncentrirani, zgrešili so celo nekaj protinapadov in poraz je bil neizbežen. Kar se spodletelega napredovanja tiče, se je pač izkazalo, da v ekipi ni dovolj imeti močne posameznike in da čaka Lazarjeve varovance še veliko dela, predno bodo ustvarili dovolj homogeno in uigrano ekipo, ki bo zmožna osvojiti prvenstvo C lige. (Pjotr) V ženski rokometni C ligi Težave Krasa zaradi pomanjkanja menjav COLETTI TREVISO - KRAS 21:16 Calzi, Bizjak, Jagodic 4, Valentina Ferluga, Dolores Ferluga 8, Sirk, Milkovič, Natural 4, Ukmar. Krasove rokometašice so se z gostovanja v Trevisu žal vrnile praznih rok. Odkritosrčno povedano, nasprotnice so si zmago zaslužile, saj so vse elemente igre obvladale bolje od naših deklet. Rdeče-bele so povrhu še igrale pod svojimi sposobnostmi, počasno in nezbrano. Domačinke so prve prišle v vodstvo in prednost iz akcije v akcijo večale, tako da se je prvi polčas zaključil z rezultatom 12:5 v prid Colet-tija. Niti po odmoru krasovkam ni uspelo zaigrati kot znajo. Šele nekaj minut pred koncem je trener Božjeglav poskusil spremeniti obrambo 3:2:1 v osebno obrambo, kar je igro naše vrste končno poživilo. Kmalu zatem pa je sodnikov žvižg zapečatil rezultat. Razlog za bled nastop naših je treba tokrat najverjetneje iskati v dejstvu, da so imele na klopi le eno menjavo (poleg vratarke). To se žal v Krasovi ekipi zadnje čase vse prepogostoma dogaja. Prihodnjo in zadnjo tekmo v gosteh bodo naša dekleta odigrala proti postavi Euganeo iz Padove (v nedeljo, 15. t.m. ob 11. uri), nakar bodo še trikrat zaporedoma nastopila na domačem igrišču. (Tanja) KRAŠKI ZIDAR - JADRAN ZSŠDI 105:90 (56:46) JADRAN ZSŠDI: Ban, Pavlica 15 (5:7), Rebula 22 (10:13), Starec 19 (5:8), Pettirosso 8 (2:2), Milič 7 (3:5), Turk 1 (1:2), Vodopivec, Godnič (0:1), Hmeljak 18 (4:6). KRAŠKI ZIDAR: Sila 5 (0:1), Mugoza 5, Miklobušec (0:2), Julita 15 (4:4), Du-rak 1 (1:2), Kontelj 1 (1:3), Race 36 (14:14), Ozbič 33 (2:4), Nedimovič, Prinčič 8 (2:2). _ TRI TOČKE: Ozbič 5, Starec 2, Julita, Sila in Mugoza 1. Združena slovenska ekipa je v 3. kolu Primorske lige zapustila sežansko igrišče z visokim porazom. Domača postava Kraškega zidarja, ki so jo sestavljali pretežno igralci letnika 1974 in 75, je dobesedno ponižala Kre-čičeve varovance. Res je, da so gostitelji naleteli na res srečen dan v metu in v tem smislu verjetno odigrali svojo najboljšo tekmo. Vendar je na dlani, da si združena ekipa ne more in ne sme od nikogar privoščiti 105 prejetih točk. Sežanci so zadevali z vseh položajev kot za stavo. Naši pa so kot onemogli prisostvovali domačemu »showu«, pri tem pa niso bili zmožni reakcije. Naši so skozi ves prvi polčas zasledovali nasprotnika. Na začetku drugega polčasa pa je Kraški zidar zadal plavim delni izid 17:3 ter tako povišal prednost na 19 točk. Naši so skušali znižati razliko, vendar vsak poskus je bil zaman, v kolikor spretni domačini niso izgubili glave in mirno obdržali vodstvo vse do konca. (Andrej Pavlica) 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA B B ASKET TRIESTE - POLET 64:67 (37:31) POLET: Granier 12, Pegan, Kerpan (0:2), Krevatin 2, Malalan 6 (2:7), Vremec 20 (0:2), Škerlavaj 26 (4:4), Piščanc 1 (1:2); trener: Tavčar. PON: Škerlavaj (25), Vremec (40). TRI TOČKE: Granier 2. Podcenjevanje in slab dan pri metu bi lahko drago stala poletovce. V prvem polčasu je namreč gostiteljem uspelo voditi celo za 12 točk. Na srečo pa so naši ves zaostanek nadoknadili z dobro igro v drugem polčasu. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Roberta Škerlavaja, ki je bil tudi najboljši mož na igrišču (A.V.) LA TALPA - PROSEK 87:63 (41:17) PROSEK: Ban 25 (0:1), Pertot 3 (1:1), Gregori 4 (0:1), Bogateč, Brischia, Emili A. 14 (4:8), Gruden 9 (1:4), Emili L. 4, Cunja 3 (1:2), Nabergoj 1 (1:2); trener: Lukša. TRI TOČKE: Ban 3. PM: 8:19; ON: 24; PON: Gregori (30). IZKLJUČENA: Lukša (26) in Nabergoj (35). Prosečani so proti prvouvrščeni ekipi La Talpa odigrali svojo doslej naj-slabšo tekmo v letošnji sezoni. V prvem polčasu so zgrešili, kar se je le dalo in dosegli rekordno nizko število točk (17). V nadaljevanju so sicer bili nasprotniku enakovredni, kljub temu da so mu s tremi tehničnimi napakami in dvema izključitvama darovali kar precej točk s prostimi meti. Pet minut pred iztekom srečanja je Prosečanom uspelo znižati razliko na 12 točk, toda v končnici so izkušeni domačini spet dosegli prednost, ki so jo imeli ob premoru. Naši so tokrat zaigrali dokaj medlo, nekoliko bolje se je odrezal le Aleksander Emili. (Andrej) MINIBASKET Turnir Obersnel FINALNA SKUPINA POLET - UNIVESITA' POPOLARE 19:29 POLET: Gregori 4, Kocjančič 13, Švab 2, Mitja Suhadolc, Invidia, Jer- Odsotnost borovca Marka Debeljuha (na sliki M. Magajne z žogo) se je v združeni mladinski ekipi v Sežani še kako poznala man, Žagar, Guštin, Bogateč, Matjaž Suhadolc; trener: Vremec. Poletovci tokrat so nekoliko opdo-vedali predvsem v napadu, kjer so grešili tudi »lahke« mete na koš. (A.V.) TOLAŽILNA SKUPINA SUVICH - BOR 13:18 BOR:^ Corbatti, Deško, Lombardo 8, Verri, Štokelj 6, Kralj, Pison, Cosmo, Sikic 2, Mirceta, Pitacco 2, Kemperle; trener: Corbatti. Najmlajši borovci so ponovno slavili na turnirju Obersnel. Tokrat so premagali sovrstnike šole Suvich. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, saj so se nasprotniki posluževali tudi grobih napak. Pohvaliti pa je treba vse naše zazvrhano mero odločnosti. Proti koncu tekme je odločilne koše dal Robi Lombardo in povedel naše do zmage. Jadranov turnir amaterjev Sežanci so premočno sklenili regularni del Jadranovega košarkarskega turnirja amaterjev na prvem mestu in se bodo tako v »play-offu« spoprijeli z drugouvrščenim Kontovelom za naslov prvaka (dve dobljeni tekmi na tri srečanja). IZIDA KONTOVEL - OPČINE 76:75 (34:36) KONTOVEL: I. Starc 22 (1:1), Žerjal 10 (2:2), Lesica 14 (2:3), Kosovel, Regent 2, Lisjak 19 (7:12), Volpi 9 (1:2). OPČINE: Paniziutti 23, Siega 7 (5:8), A. Zavadlal 7 (1:4), D. Zavadlal 1 (1:2), Gantar 4, Taučer 18 (4:5), Kapič 15 (1:1). _ TRI TOČKE: I. Starc 3, Lesica 2, Žerjal 2; Paniziutti 3, Kapič 2. SEŽANA - REPEN 89:83 (48:37) SEŽANA: Tavčar 8, Krt 5, Gabrič 12 (6:6), Čebulec 6, Ferfila 6, Brezec 18 (4:4), Bunc (0:1), Turk, Mahnič 6, Meden 25 (2:2), Žiberna 3. REPEN: Purič 13 (1:4), Ravbar 12u Vitez 14, Vodopivec, D. Škabar 4, F. Škabar 8, Guštin 32 (1:1). TRI TOČKE: Meden 3, Krt 1, Žiberna 1; Guštin 3, F. Škabar 2. LESTVICA: Sežana 20; Kontovel 16; Opčine 10; Cicibor 6; Repen 4; Dolina 2. Do konca regularnega dela manjka še tekma Cicibor - Opčine, ki bo 17. t.m. ob 20.00 v repenski telovadnici. Pomladanski turnir za rdeče-belo kolebnico Doma V nedeljo je bil v telovadnici Kulturnega doma v Gorici 6. turnir za rdeče-belo kolebnico »DOM-a«. Zakaj to tradicionalno tekmovanje v ŠRG prav 8. marca? Kakor je znano, je športna ritmična gimnasti-a. z9°lj ženska športna panoga, kjer je vse podrejeno pojmu »lepega« - »estetskega« - ženskega... Zato so pri sekciji sklenili, da jo bomo prire-i i prav na »dan žena« in s sodelovanjem klu-°v, ki goje to športno zvrst v zamejstvu in ob . eB\ Zal se je odzval le Klub Hit in ritmična upma OŠ IX. korpus iz Nove Gorice pod vodstvom trenerke Norme Benčič - Simonitijeve. Š7 iz Nove Gorice je bilo 25, predstvnic lQQc°m Pa 27.Tekmovale so deklice letnikov y85/86 (»animacija«), letnika 1984 (pripravnica), 81/80 j3 A in selekciia B' t0 Ie letnikov 1983/82- Deklice »animacije« so tekmovale v obvezni estavi s kolebnico (Valentina Klanjšček, Monika ,n Lina Boltar, Vaelntina Naccini, Maja Zavad-av, Rosana Poberaj, Dyana Munarinj. Zaradi bo-zm niso tekmovale Natalija Gorjup, Marilena blelde in Tanja Zorzut, vse ŠZ Dom). Deklice »pripravnice« so tekmovale v prosti ji?!1 (s kolebnico) z obveznimi elementi. KSTNI RED: 1. Annalisa Chersich (ŠZ Dom) in Jadranka Kovačevič (Nova Gorica) 7,3; 3. Nižka Rigelj (SZ Dom), Aliče Fajdiga (ŠZ Dom) in Gor-nana Popovič (Nova Gorica) 7,2. Deklice selekcija A so tekmovale z dvema ^enla P° izbiri (sestave so bile proste). PSTNI RED: 1. Mikela Korečič (ŠZ Dom) po- prečje dveh orodij 8,6; 2. Anja Figelj (ŠZ Dom) 8,3; 3. Chiara Cej in Tanja Gallizia (obe ŠZ Dom) 8,2; 5. Helena Istinič in Helena Klanjščlek (obe ŠZ Dom) 7,8; 7. Katja Bresciani (ŠZ Dom) 7,2; zaradi bolezni je bila odsotna Margherita Bello (ŠZ Dom). Deklice selekcije B so tekmvoale z enim orodjem po izbiri (sestave so bile proste). VRSTNI RED: 1. Aleksija Ambrosi (ŠZ Dom) 8,2; 2. Danijela Benčina (Nova Gorica) jn Mikela Koren (ŠZ Dom) 8,1; sledijo: Mojca Šaver, Tamara Mihelj in Patricija Plesničar (vse Nova Gorica), Valeria Perco (ŠŽ Dom),Nika Nika, Andreja Tiš-ma, Sara Bitič, Irena Gregorič, Hana Bitič, Manca Uršič, Silvana Laznik, Urška France, Abijana Topič, Barbara Radovič, Danijela Mihel, Dragana Trivič, Eva Podgornik, Maria Tesič in Tanja Bratuž (vse Nova Gorica), Monika Bressan in Valentina Sfiligoj (ŠZ Dom), Sanela Savič in Jerneja Humar (Nova Gorica). Sodile so: prof. Jožica Mikulus, Marta Primo-sig in Norma Simoniti. Števna komisija: Damijana in Mija Češčut. To je prvo tekmovanje v sezoni 1991/92. Naslednje bo 24. aprila v Ljubljani, kjer bo državno prvenstvo Slovenije v ŠRG za kategorijo »množičnost A«. Pred kratkim pa je bilo v Borovnici pri Vrniki t.i. »kontrolka«, ki se je Domove predstavnice niso udeležile prav zaradi turnirja za Rdeče-belo kolebnico Doma. Uspeh domovk je vsekakor spodbuden, saj so tekmovalke še zelo mlade (Anja Figelj in Tanja Gallizia imata šele 11 let, Chiara Cej pa le devet). (MUČ) I________iz planinskega sveta__________________ 12. slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo Smučarski klub Brdina prireja v nedeljo, 15. t.m., pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji 12. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo. Tekmovanje bo v Cimi Sappadi, z začetkom ob 9.30 in bo predvidevalo najprej spust v veleslalomu po starostnih kategorijah. Za Zamejskega prvaka oz. prvakinjo se bodo nato pomerili v drugem spustu najboljši iz prvega. Drugi spust bo v slalomu in bo zajemal dve kategoriji: člansko in mladinsko. Pravico do vstopa v člansko kategorijo si bo izborilo prvih 15 v moški in prvih 10 v ženski konkurenci, z izjemo Baby-sprinta. V mladinski kategoriji pa bo nastopilo najboljših 5 mladincev in mladink, tj. od letnika 1977 dalje. Nagrajeni bodo prvi trije uvrščeni za vsako kategorijo, vsa uvrščena društva in seveda zamejski prvak in prvakinja v članski in mladinski kategoriji, ki bosta prejela 12. Pokal ZSŠDI. Vpisujejo samo predstavniki društev. Za SPDT vpisuje predstavnik Smučarskega odseka Robert Devetak (tel. 568303) do četrtka vključno. Zimski pohod na Snežnik V nedeljo, 15. t.m., bo za ljubitelje zimskih vzponov na voljo pohod na Snežnik. Zbirališče tržaških planincev bo pred cerkvijo v Bazovici ob 7. uri istega dne. Izlet bo z osebnimi prevoznimi sredstvi in ga bo vodil Franc Armani, ki daje tudi vsa pojasnila na tel. štev. 51360. Vabljeni vsi člani in prijatelji SPDT. (R. D.) obvestila JK ČUPA vabi svoje člane na 20. občni zbor, ki bo v petek, 20.t.m., ob 20. uri na sedežu pokrajinske turistične ustanove nad Sesljanskim zalivom. SK BRDINA organizira v nedeljo, 15. t.m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje ne sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, še jutri, 12. t.m. od 19. do 20. ure. SK DEVIN organizira v nedeljo, 15. t.m. ob priliki zamejskega prvenstva avtobusni izlet v Sappado. Informacije in vpisovanje po tel. 200236 ali 327196. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da je odhod avtobusa v nedeljo, 15. t. m., ob 5.45 izpred telovadnice v Dolini. Priporočamo točnost. Na razpolago je še nekaj prostih mest. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo seja odseka v petek, 13. t.m. ob 20.30 na sedežu v Ul. Car-ducci 8. Vabljeni! SK DEVIN IN PLANINSKI ODSEK ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje v nedeljo, 15. t.m., na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče in odhod ob 7. uri izpred spomenika NOB pri cerkvi v Bazovici. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; a Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). .etna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo po-avnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -5845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 67/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agerv cija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel V Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik četrtek, 12. marca 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432^731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Preiskovalci se niso potrdili ugrabitve podjetnika MILAN — V zvezi z izginotjem podjetnika Luciana Caruga iz Rhoja pri Milanu včeraj namestnik državnega pravdnika ni hotel povedati ničesar. Dejal je le, »da časopisi napisali cel kup nepot-rabnih stvari.« Caruga je solastnik podjetja, ki skrbi za vzdrževanje cest na področju Milana, o njem pa ni nikakršnih vesti od ponedeljka zvečer. Čeprav nihče noče povsem jasno povedati, da naj bi šlo za ugrabitev, pa nekateri ukrepi kažejo, da se preiskovalci, ki Caruga za zdaj sicer vodijo kot pogrešanega, nagibajo prav k tej možnosti. Aktivirali so namreč tudi posebne protimafijske oddelke za boj proti ugrabitvam, razširile pa so se tudi nepotrjene vesti, da naj bi ugrabitelji za Carugovo iz Milana izpustitev od njegovih sorodnikov že zahtevali pet milijard lir odkupnine. Preiskovalci so že v ponedeljek ponoči našli Carugov BMW pravilno parkiran v neki milanski ulici in z vključeno alarmno napravo. Na avtomobilu so odkrili neki udarec, za katerega zdaj ugotavljajo, če je morda do njega prišlo ob morebitnem poskusu ugrabitve milanskega podjetnika. V zvezi s preiskavo pa sicer vlada popoln molk. Ob vsem tem velja še povedati, da je bilo Carugovo podjetje v začetku osemdesetih let vpleteno v preiskavo zaradi domnevnega sodelovanja v goljufijah pri sodelovanju na javnih natečajih za vzdrževanje cest na področju Milana in okolice. Zračni vrtinci pustošili po ZDA Zračni vrtinci so v zadnjih dneh- pustošili po Alabami in Mississippiju. Začasni obračun je pet mrtvih in na desetine ranjenih. Materialna škoda je ogromna, tornadi so rušili predvsem električno omrežje in lesene hiše, še najbolj pa so jo skupile stanovanjske prikolice (Telefoto AP) Varnostni svet OZN nasprotuje iraškim kompromisnim predlogom NEVV YORK — Varnostni svet OZN bo v kratkem čas zavrnil iraške predloge o postopni odpravi sankcij. Podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz je namreč predlagal neke vrste recipročnost, s katero bi postopnemu uničevanju iraškega kemičnega in biološkega orožja sledilo enakovredno zmanjšanje sankcij OZN. Za Tareka Azi-za je namreč nedopustno za večne čase s sankcijami prizadeti 18 milijonov ljudi. Predsedujoči v Varnostnem svetu, venezuelski veleposlanik Diego Arria, je že pripravil daljši dokument, v katerem izpodbija vse iraške zahteve, ker Bagdad do sedaj ni dokončno izpolnil nobenega pogoja iz mirovnega sporazuma. Ob takem zapletu je verjetnost vojaške opcije iz dneva v dan večja, toliko bolj, ker bi nova vojaška akcija pomagala Bushu v sedanjem predvolilnem boju. V Kairu in v zalivskih državah pa temu že odkrito nasprotujejo, ker bi to dalo novega zagona islamskim in-tegralistom. ZDA bi morale vojaško zrušiti Sadama Huseina že v zalivski vojni, če tega niso storile zaradi svojih geostrateških načrtov, naj bodo sedaj previdnejše. Podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz novinarjem prikazuje svoje predloge (Telefoto AP) V Bologni aretirali več oseb v zvezi z »bando fiata uno« BOLOGNA — Karabinjerji iz Bologne so po daljši preiskavi odkrili obsežno kriminalno organizacijo, ki naj bi bila med drugim odgovorna za uboj Prima Zecchija, 6. oktobra 1990, za številne rope, razpečevanje mamil, nedovoljeno posest orožja in druge zločine. Po prvih informacijah je sodnik za preliminarne preiskave izdal 19 zapornih nalogov za osebe, ki živijo v glavnem v Bologni, vendar pa njihovih imen v interesu nadaljnje preiskave niso sporočili. Gre za preiskavo v zvezi s tako imenovano »bando fiata uno«, aretirani pa naj bi bili povezani s skupino Damiana Bechisa, ki je umrl 7. maja v eni od bolonjskih bolnišnic, potem ko ga je pred tem ranil neki policist v Modeni, ko je skušal pobegniti po neki kraji. Deset članov bande so aretirali že januarja in februarja pod obtožbo uboja nekega mladega Bolonjčana julija 1987. Bechis, bivši karabinjerski padalec, naj bi bil tudi eden od morilcev Prima Zecchija, ki so ga ubili samo zato, ker je bil slučajno priča neuspelemu ropu. Ta zločin naj bi pomenil tudi začetek serije krvavih dejanj, ki naj bi kulmini-rala z ubojem treh karabinjerjev 4. januarja 1991 v Pilastru. V zapornih nalogih sicer ni govora o zločinih, ki naj bi jih zagrešila »banda fiata uno«, vendar se preiskava nadaljuje, v njej pa na bi pojasnili tudi ostale dogodke, ki so jih doslej pripisovali tej skrivnostni zločinski bandi. Blokov ni več, toda problemi so ostali Varnost je problem številka ena OZN V duhu zadnjih sklepov v Varnostnem svetu Združenih narodov so se tudi ustanove Konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki se ukvarjajo z varnostnimi vprašanji, pričele še bolj konkretno ubadati s temi problemi. Res je, da ni več blokov, se pravi, da večdesetletne »blokovske« nevarnosti na svetu ni več, so pa drugi problemi, ki zadevajo varnost, po svoje pa so celo bolj zapleteni kot preje. Na seji Varnostnega sveta, na kateri so pred dnevi bili tudi šefi držav, članic tega sveta, so med drugim ugotovili, da smo žal še daleč od »stabilnega varnostnega stanja«. Konfliktov je žal še veliko (med državami in med narodi), val terorizma se žal širi. Tako konflikti kakor terorizem so domala na vseh celinah, razen na avstralski, ki je pač razmeroma nova in nima takorekoč problemov iz preteklosti. Jedro problema pa je v tem, ker je trgovina z orožjem postala že vsakodnevni business in se je začela prelivati z nekdanjih blokovskih meja kar na ves svet. Trgovina z orožjem se je zlasti v zadnjih mesecih naravno razcvetela; podatek, da se je povečala kar za okrog 20 odstotkov v primerjavi s predlanskim letom, utegne biti kar točen. Objavil ga je londonski Center za strateške študije, ki pravi, da gre za »novo grožnjo, proti kateri mednarodne varnostne ustanove žal še nimajo izdelanih ukrepov«. Spet sta središče trgovine z orožjem bližnji in srednji Vzhod, kajpak središče s tega stališča, da so države na tem področju začele povečevati nakupe morilskih sredstev. Preverjeni podatki pravijo, da so Združene države po zalivski vojni povečale prodajo orožja v Saudsko Arabijo, pa tudi v sam Kuvajt. V drugi polovici lanskega leta je šlo tja orožja za 3 milijarde in 300 milijonov dolarjev. Na tem področju pa se je zdaj še bolj »grozeče« pojavila nekdanja Sovjetska zveza, katere države so v nepopisno slabem notranjem stanju in so začele dobesedno množično prodajati orožje. Nekaterim deželam na Bližnjem vzhodu je Rusija bržčas pričela prodajati denimo tanke vrste T - 72 (vsak tak tank je še nedavno stal okrog 4 milijone dolarjev) za resnično bagatelno ceno 50 tisoč dolarjev tank! Sliši se, da so v Iran poslali samo v zadnjih treh mesecih orožja za milijardo 100 milijonov dolarjev; pri nakupu so trgovci zlasti pozorni na izvrstna letala MIG 29 in Suhroj 27. Med nakupovalci je na prvih mestih tudi Sirija. Orožje nemara radi prodajajo (nekateri več kot preje) tudi Kitajci, Korejci in celo Argentinci. Bolezen v zvezi s prodajo orožja je baje še bolj okužila tudi nekatere države na evropskem severu. Prav problem prodaje orožja, kot nevarnost konfliktov, je spodbudil nekatere mednarodne dejavnike (denimo Francijo, čeprav se sama kar na veliko ukvarja s tako trgovino), da so v zadnjem času začele razmišljati (na zadnji seji Varnostnega sveta so to tudi predlagale) o ustanovitvi nekakšne svetovne vojske, vojske Združenih narodov. Ta naj bi štela okrog 60 tisoč mož, ki naj bi bili razvrščeni v brigade, vojaki pa naj bi bili iz 12 držav. Evropske države (kakor je slišati tudi iz krogov Konference o varnosti in sodelovanju) večinoma ne bi bile proti takemu predlogu, naklonjene pa naj bi bile stališču, naj bi »politični« odločitvi o morebitnem posegu le botroval Varnostni svet v celoti, enote pa naj bi vodil visok častnik, »ki se najbolje spozna na ozemlje, kjer bi jih uporabili«. Nemški zunanji minister Genscher je na zadnjem zasedanju Konference v Pragi dal jasno vedeti, da bi Nemčija, če bi šlo za evropski primer, pač predlagala takšno rešitev. Znano je sicer, da so v Pragi prozorno obelodanili tudi misel, naj bi tudi v Evropi pristopili k formiranju »evropske« vojske. Ključno je pri tem seveda stališče Združenih držav, ki nosijo glavno finančno, pa tudi siceršnje breme enot mednarodne organizacije. ZDA jim namenjajo okrog 32 odstotkov sredstev, se pravi blizu 200 milijonov dolarjev letno; dokončno so se odpovedale takorekoč »izolacionizmu« (krmilo je začel obračati v to smer tudi predsedniški kandidat Buchanan), kar javno, kot je povedal predsednik Bush prav na seji Varnostnega sveta, so začele razglašati »svojo vodilno vlogo«, kot takšne pa naj bi se postavile na čelo sistema kolektivne varnosti. Seveda niso najbolj pripravljene sprejeti predloga, naj bi mednarodnim enotam poveljeval kdo drugi, ne pa Američan. Zato so njihovi predstavniki te dni potrdili, da za zdaj ne bi smela priti v poštev uresničitev 47. člena Ustanovne listine Združenih narodov, ki pravi, naj bi načelniki štabov stalnih članic Varnostnega sveta »pripravili strateški načrt, kako uporabiti mednarodne sile«. Američani bi radi uveljavljali kar najbolj samostojno vlogo. Pač kot »vodilna sila« tudi v varnostnem sistemu. Soglašajo pa s tem, naj bi v prihodnje enote Združenih narodov uporabljali hitreje (v mislih bržčas imajo zdajšnji jugoslovanski primer) in naj bi jih resnično usposobili za »hitre posege«. Podobno mnenje nemara deli tudi večina v KEVS-u, seveda če bi prišlo do formiranja evropske varnostne vojske. Okrepitev varnosti je v vsakem primeru nujna. Blokov ni več, so pa drugi razlogi, ki to narekujejo. Terorizem je še kako dejaven; razen tega pa se ve, da na svetu kar 32 držav izvaža orožje, da je kar 18 držav (med njimi tudi slabo razvite) sposobnih izdelovati kemično orožje, da jih je 12, ki imajo balistične rakete, šest držav pa baje ima tudi jedrsko orožje. Takšno stanje kajpak ne predstavlja utrjevanja miru. Butros Galiju, novemu generalnemu tajniku Združenih narodov, so zato tudi zaupali odgovorno in »hitro« nalogo: do 1. julija naj pripravi načrt »za bolj učinkovito delovanje OZN v preventivni diplomaciji in v ohranitvi miru«. Kaže, da so začeli Združenim narodom le priznavati pomembnejšo in odločnejšo vlogo. MIRO KOCJAN