Katolski cerkveni list.
M
V IVtertik 24. Kozoperska.

Božja vladlm v zgodovini eeliga s vel a.
v
5. Boj zoper Mavre na »Španskim. b) hitra pri Xares de Toloza.
i Dalje. )
En in dvajsctiga rožnicvcta se keršanska armada v treh oddelih s Toiede vzdigne, in skozi gorje odrine . ki je med tem mestam in poleg reke (Jnadijane: Idagi Alfonz Kasliljski gre poslednji s svojo junaško trumo. Ceterti dnu, v sopraznik rojstva sv. Janeza Kerstnika, pervi oddel mavrovski grad Magalon doseže. \e terdnost njegova, ne pogumnost braniveov ga ni mogla silniga napada keršanskih vojšakov oteti: predin je Alfonz došcl, je bilo že vse saraeensko obraništvo na tlapoman-drano. Od tod pridejo do terdniga mesta Kala-trave, onkraj (iiiadijane. Vsi trije oddeli so mesto zajeli. Saraceni, ki so bili za hrambo v mestu, so se vdali, proti temu. de prosto, brez vsiga orodja oditi smejo. Zavolj težave, mesto z obsedo pridobiti. zavolj škode, ktero bi bilo mesto po silnim napadu terpelo, in zavolj obilne zaloge, ki so jo v mestu vidili in za svojo armado zlo potrebovali, so v to dovolili. Urez orožja . vsak le z eno samo obleko, vsi skupej le s konji, so Saraceni mesto zapustili: v nedeljo, perviga maloserpana so kristjani noter prišli.
Dcsiravno Alfonz od pridobljene zaloge zase in za svoje nič prideržal ni, ampak vse Aragon-eam in ptujcam prepustil, vender ptujcam ni bilo prav. de niso moriti in ropati smeli. Začeli somar-siktere izgovore delati, so križ od sebe vergli. in se domu ventili: k o mej 150 vitezov in suličarjev, znted pešeov elo nič. je od ptujcov pri Alfonzovi armadi ostalo. Vernivšini se so pri Toledi mesto zaperli, in jih gerdo zasramovali.
V Kalatravi je kralj Aragonski nekej vitezov svoje dežele in kralja Navarskiga čakal, kteriga zavolj zapoznjene priprave še ni bilo : Alfonz pa je proti Alarkos odrinil. Ko se je te in nekterilt družili terdnjav pooblastil, v malo dneh truma , ki
so je pričakovali, za njim pride. Tedej se trije kralji v imenu presvete Trojice proti Salvaticri vzdignejo. Mesta obleči niso hotli, de bi zavolj iiiujenja voj,tkani serce ne upadlo, de bi jim živeža ne zmanjkalo . in pa ker so slišali, de Saraceni s svojo vojskno močjo že niso deleč. V nedeljo, S. dan maloserpana pride za celo armado povelju. na da-ijejni odhod pripraviti se. Ivo jc Mohamed . knez Šaracenov, zvedil, de so ptuji priklopniki. kterih števila in serčnosti so jc nar bolj bal. od keršanske armade odšli, in de ji zaloge zmanjkuje, seje proti llacci. unkraj reke (iuadalkvivir spustil. Z višine, na kteri je mesto Toloza, se pot ob skalovji in lokavi nekiga hudournika zvija. To sotesko Mohamed obstopiti sklene . de bi keršansko armado sila ptujiga kraja verniti sc prignala.
Vojvoda lliego Lopec zdej s svojim sinam nekej vojakov pošlje, de bi verli hriba zasedli, ker je na unim kraju pot silno nevarna bila. '/. veliko težavo iu nevarnostjo so se višine hriba polastili. 13. maloserpana jc armada pod goro prišla, na ktero se je precej nekej vojakov spravilo, pervini v podporo. Brez zaderžka se zdej spanjoli v prek hriba podajo. Pa na unim kraju leče čez skale iu pečine dereča Loca. dc jc tudi z lahkim orožjem čez priti težko. Nekej sovražnih Iropjc keršansko armado opazilo, in jo v malih razbojih begalo: naprej pa je stala velika sovražna truma, od kodar se je rudeči šotor emira Al-Mumeniina svetil.
Alfonzovi vojaki sc niso mogli v liuji nevarnosti znajti. Pred seboj imajo silniga sovražnika: dalje pa na tem kraju iz pomanjkanja vode ostati ne morejo. Nekteri so torej svetvali. dc bi spet z gore nazaj šli. in po drugi daljni poti do mavrovske armade priti skusili. Ali kralj Kasliljski v to ne dovoli. To, pravi, bi bilo ravno toliko kot bezati, in bi vojakam pogum odvzelo: pred nami je sovražnik. od tod se ga moramo lotiti: ker za vero gre. se umikati ne smemo: raji hočem, pravi, v ti so-tešini umreti, kot druge poti iskati. Ko jc tako s svojo stanovitnostjo vse vojskovodje pridobil, se v revni obleki, pa kakor prav božji poslanec, kmet prikaže, kteri je nekdej v tih gorah živino pascl. potem lovec za vsako stezo vcdil, in se ponudi.de
hoče čez hrib prilnžno pot pokazati, po kteri armada pred obličjem sovražnikov, brez de bi bili braniti v stanu, do saracenskiga staniša priti zamore. Nekaj nar pogumniših se napravi pogledat, če je to resnica. Pot je ojstra, kamnitna, pusta, in jih skozi gošavo na prostorno višino pripelje, kjer precej šotore postavijo, in kraljem srečni dohod naznanijo. Kralji ostanejo, kjer so bili, dokler je cela armada čez težavno stezo prišla: na zadnje sami >.J njo pridejo. To je bilo v saboto 14. ma-loserpana.
Saraceni so s perviga mislili, de so krislijani pobegnili, ker niso čez Loco priti poskušali. Kopa na ravnini verli hriba šotore in pripravo Spanjolov vstanoviti se zagledajo, eno četo vojakov do njih pošljejo. de bi jih odgnala; tode ni šlo. Popoldne Mohamed svojo celo armado izpelje, ktera je do večera v verste djana in za boj pripravljena stala. Kristijani pa so previdno na svojim mestu čakali, ker je bilo ljudem in konjem počitka treba. Sovražnik je pa menil, de jim serce upada, in jc zato v ošabni prederznosti napovedati dal. de bo v treh dneh Iri kralje jetnike pripeljal. V nedeljo so Saraceni spet od rauiga jutra do poldne z orožjem pripravljeni stali. Kristijani pa se ne ganejo, skerbno na sovražnika pazijo in staniša varujejo: Alfonz ni hotel dneva Ciospodoviga s prelivanjem kervi one-častiti. Popoldne so se kralji za prihodni dan posvetovali: škofje pa sojini z obljubo božje pomoči serčnost dajali.
O polnoči po vsili šotorih glas zašumi: ..Na noge, v boj Gospodov!- Tedej so narpred v daritvi sv. mase skrivnost smerti Kristusove obhajali. potim so se spovedovali, in zakrament sv. resnjiga Telesa prejeli, nato pa so se z orožjem pripravljati in preilstanišem zbirati jeli. Kakor bi se bili pogovorili. je vsak kralj svojo trumo v tri kar-dela razdelil: Kastiijani so bili v sredi, škofje in nar vikši deželni gospodje pa okoli kralja. Ko je bilo vse zversteno i.i razpostavljeno, eela armada roke in oei proti nebu povzdigne, vsili serca sc vpogumijo in za vero umreti pripravijo: spet (Iospoda vojsknih trum na pomoč pokličejo, in potem svoje keršanske bandera razvijajo: Alfonz vse trume še k nrstrahl jiv i hrabrosti opominja. - In kraj gojzda na stermi gori pa so sovražniki stali. Iz strelotokov je bil krasen obok narejen, pod kterim je knez Mavrov sedel. ogernjen s čemim plajšem Abdulinemena , zmagovitiga očaka Almoliadov: zraven sebe je imel meč, in koran *) v roki. Spredej pa je stala nezmerna armada konjiiikov. spretnih suliearjev in pešeov. toliko število sovražnikov, de jih ni bilo spregledati mogoče. Konjiiikov se je na MMNM) cenilo, mnoštva pešeov pa nihče ni bil vediti v stanu.
V jutro lf». maloserpana da Alfonz zaželeno znamnje na boj. Scrčni in stanovitni Diego se narpred s svojimi v sovražnika spusti. S perviga se Mavri umikati začnejo. Kmal pa novi vojaki pri-burijo, in nepremakljivi napad kristjanov odbijejo. Zavolj nepriročniga. težav niga stališča se perva tropa kristjanov slednjič /. nekoliko zgubo nazaj umakne. Ko sc potem boj s srednjimi verstami podpiran hujši vname, in nekteri vitezi že pešati hočejo, ko tudi pomoč bližnjih kardel sovražne
c ) Koran -o bukve Mohamedanov, ki so pri njih v loliki čisti iu veljavi, kakor pri nas kristjanih sveto pismo.
trume predreti ne more, in se nekteri že umikati začno, tedej kralj Kastiljski proti nadškofu Toled-skimu na glas zakliče: »Tukej hočemo skupej umreti!44 — „Tega ne44, mu ta odgovori, „tukej, moj kralj, bote svoje sovražnike zmagali !a Nato kralj pristavi: rYzdignimo se tistim v pomoč, kteri so v nar hujši sili!" Tedej se nekej hrabrih vitezov in vojakov tje poda , kralja pa pogumni in sku-šeni Fernando Garcia priderži, de ni ž njimi potegnil, ker mu je rekel, de ne prenaglo, le po potrebi se jim pomoč poslati mora. Spet kralj proti nadškofu zavpije: „ Tu kej hočemo umreti; v takih okoljšinah smert ni v sramoto44. In nadškof se mu oglasi: -Ce je Gospodu dopadljivo, nam venec zmage podeliti, bo smert od nas bežala; če je pa Bog drugači sklenil, smo vsi z Vami smerti izročeni44. Neprcstrašena mirnost kralja, ki jo je s pogledam in besedo pokazal, je vse vojake s serčnostjo navdala.
Zdej Navarci na višino pririnejo, in vse sovražne kardela, ki so se jim nasproti stavile, pomahajo: pa nepremakljiva, nerazderljiva, nešle-vilna, strašna s svojim mnogim orožjem še velika truma stoji. Do poldne je že bitva terpela, in še nič ni določeno bilo. Dd vsih strani zdej Alfonz nastopi vne I rope k sebi združi. V razsodi v nim tre-nutju se s svojimi konjniki v dir spusti; pred njimi zraven križa Gospodoviga je kraljevo bandero s podobo presvete Device, španske pomočnice, vihralo. V to podobo sovražniki z nar veči silo psice in kamnje metati začno. llazserden zavolj te ne-stcrpljivc sramote se Alfonz neuderžama v nar gostejši sovražno gnječo zakadi, in z mečem sred nje skozi eno ulico prerine. Navarci pa pod svojim kraljem versto poglavitne irume razdero. Svojim tovaršem to delo polajšati, prijezdi Nunec de Lara, in tudi Pcdro s svojim: Aragonci pribiti v pomoč. Ko zdej knez Mavrov vidi. de že clo njegova ži-votna straža omaguje . in dc je ž njegov im pervoro-jeuim sinam veliko vojskno bandero padlo, na svet svojiga brata, le od štirih stražnikov sprcmljevan, v bližnje mesto Baeco . od tod neutegama v Jaen, in od tod ravno tako hitro naprej v Scviljo beži: tukej še le je brez nevarnosti biti mislil. „Jez vam ne vem svetvati, Bog vam pomagaj !•• te je bila edina tolažba, ki jo je bil obupnim prebivavcam Baece dati v stanu.
Na vse strani so zdej sovražniki pred Ka-stiljci. Aragonci in Navarci bežali, štiri ure deleč čez staniše, in pri dve uri ali pa še dalje v noč jih vesoljna kcršanska armada podila. Tako jih je zdej še več padlo, kakor v bilvi, dcsiravno je že toliko mertvih na borišu ležalo, de se tudi z nar Icrduišim konjem čez-nje ni brez nevarnosti jahati moglo. Pri lolikim pomoru sovražnikov pa poguba kristjanov ni bila velika. Med tem , ko so vojaki bežeče sovražnike dervili, jc pa nadškof z vsimi druzimi škofi in mašniki na pridobljenim borišu s solzami v očeh hvalno pesem zapel: ,,Tebe, o Bog, hvalimo; tebe, o Gospod, povikšujemo!4*
Se le po solnčnini zahodu sc je armada v sovražnikovo ležišč podala. To jc bilo tolikšno, de je vesoljna truma kristjanov komej pol prostora izpolnila. Bogastva v dnarjih, v zlatu in srebru in druzih draginah jc bilo nezmerno. Velbljndov (kamel) in druge živine ni bilo prešteti. Vender se pa zavolj vsiga lega bogastva nihče zmed tistih, kteri so v pravi gorečnosti za vero kralju zvesti ostali, od preganjanja sovražnikov ni uderžati dal;
zlasti ker je nadškof pred ta dan nad vsakim cerkveno zakletev izrekel, kteri bi z roparijo zmago omadeževal. Alfonz je bil zadovoljin z dobitvijo zmage; kar se je v ležišu dobilo, je prepustil kraljema \avarskimu in Aragonskimu v razdelitev med n ju vojake. Zaloge v živež in orožja vsakteriga je bilo grozovitno veliko. De bi bili le napolnjene strelotoke odnesti zamogli, bi se bilo dva tavžent tovornih konj potrebovalo.
Dva dni je keršanska armada v stanišu (Ieži-šu) prebila, in se z zalogami v njem poživila. Tretji dan gredo naprej. Mem več družili terdnjav so se tudi Toloze polastili; v zapušeni Haeci so četerti dan že tri keršanske bandera vihrale. V L bedi so se ostanki mavrovske armade zbrali, mesto obsedli, in osmi dan po bit vi s silo napadli. Ko neki aragonski vojak na mestno ozidje prikorači, branivcam serce upade: za en milijon zlatov (cekinov} bi bili radi mesto in svoje življenje odkupili. Mnogim v armadi je bila ta pogoja po volji, kralju pa zoprrna; škofje so rekli, de bi bila za keršanske bojevavcc to sramotna, nepristojna kupčija, <le se mesto mora podreti, kar je v njem, pa vjeti in odpeljati. Lakomnost pa je premagala, in pobožno-vneti škofje so v kugi, ki se jc precej na ljudi in živine lotila, pravično kazen božjo za omerznjeno verno vnemo spoznali. Tako hudo jih je bolezen prijela, de si drugi druzimu nič niso pomagati mogli. Sila jih verniti se prižene. V Ka-latravi najdejo vojvoda Leopolda Avstrijanskiga s terdno vojskno trumo, ki se je ž njo v Aragonijo pomikal. Zmagovita armada pa je v Toledi v cerkvi device matere .Marije od duhovšine in ljudstva z neizrekljivim veseljem sprejeta bila, kjer so Gospodu vojsknih trum hvalo peli, de je kralja zma-gavšiga in zdraviga srečno nazaj pripeljal! Potem se je vsak vesel v svojo domačijo povernil. Sc nikoli dosihmal španska dežela ni s takšno zmago povcličana bila.
Na vse kraje so zdej šle vesele oznanila — in kdo bi se takrat zmage kristjanov čez sovražnike vere ne bil prav veselil ? \eutegama pošlje Alfonz papežu kratek popis cele vojske z nekterimi draginami Mavram odvzetimi, ktere so v znamnje, kako Kristus svoje varuje, v veliki cerkvi sv. Petra obešene bile. Veselje nad to zmago v Rimu ni manjši bilo, kot na Španskim. Xar vikši Go-spod je mile prošnje očeta keršaustva uslišal, in ni pustil v sramoti tistih, kteri so v njega vse svoje zaupanje stavili. Kakor hitro je Inoccnci sporočilo kralja prejel, je vso duhovšino sklical, zahvalno obhajo napravil in Alfonzovo pismo pred vsim Ijud-stvam brati ukazal, ki ga je potem sam razložil, in imenitne, junaške dela zmagavniga kralja slavil. Zvesto je pa tudi Alfonza opomnil, ne sebi, ampak le Gospodu vojsknih trum vso čast in hvalo dati. ker je le njegova vsemogočnost tolike, velikanske dela storila. Za celo keršanstvo pa je ta zmaga tako veljavna in tečna bila, de so se nektere njene okoljšine v nar daljniših deželah zve-dilc in za čudeže razglasile. De bi pa posebno Kastiljansko kraljestvo tega nikoli ne pozabilo, je Alfonz v obletnico te zmage, 16. maloscrpana, vsako leto zahvalni praznik, ..zmago križa- obhajati zapovedal, o kterim spominu so uplenjene bandera očitno pokazali, in vsi llogu spet svojo hvaležnost na znanje dajali.
(D.Jjc sledi.)
Zlate jagode nelt daj nos t L
Potreba se. vere.
Vera je kristjanam tako potrebna, kakor temu sapa, kteri živi.	(Klemens Aleks.)
Kdor ne veruje, in vender sem ter tje kako dobro delo stori, je podoben človeku, ki vodo zajema, pa jo vprevertan sod vliva. (S. klimak.)
Vera brez del je mertva.
Ce se roka na živini truplu posuši, je sicer še prav ud, pa brez kervi, in torej mertva: ravno tako je tudi vera, naj bo tudi prava, vender brez del mertva.	(Sv. Augu&tin.)
Dr. Ignael Knobleher.
Tukej podamo braveam „Zgodnjc Danice*' prijazne in mile besede, s kterimi čast. misijonar Dr. Knobleher od svoje ljube domovine vdrugič slovo vzame. Slovo per mojim drugim odhodu iz Kraju-
skiga.
Ljubi rojaki! ne morem in nc smem iz drage domovine iti, preden Vam ne zapustim nekterih besedi v hvaležni spomin za prijaznost in miloserenost, ki ste jo mi vsi, brez razločka stanu, starosti in spola, skazovaii, ko sini zdaj Krajnsko obiskal.
Bog me je zmed Vas poklical, v srednji Afriki, ktero še zmirej tamna skrivnost zagrinja. zveličavno vero in keršanske življenje vpeljati, grozno malikovanje in kupčijo s sužnji zatreti in pervi kamen za prihodnji blagor brezštevilnih rodov vložiti, kterih osoda jc že marsikterikrat milovanje sveta obudila, kar jc pa žali-bog brez zaželeniga sadu ostalo, ker so vse dozdanje početja pod zunajnimi opoverami obležale ali sc zavoljo sebičnih namenov vničile. Veliko in težko je tedaj delo, ki mi ga jc Gospod naložil; in iz darov, ki jih jc naše pervo potovanje darovalo, sim lahko prcvidil, de navadne človeške moči našiga namena doseči ne morejo. Pa živo prepričanje, de po povelji tistiga delam, od kteriga samiga vsa moč pride, je mojo serčnost in zaupanje v Boga terdno ohranilo. Z njegovo pomočjo se je pervo stanovališe vstanovilo; pod njegovim varstvam se je velik del prihodnjiga polja v nar bolj daljnih krajih noviga poslanstva preiskal. — In ker sim ljubcznjivc pomoči naših vernih bratov v Kvropi perčakoval. sim se na to daljno pot podal; moram pa božjo previdnost sosebno hvaliti, de jc bila domača krajnska dežela perva, v ktero sim po prihodu iz ptujiga sveta stopil. Občutljejev, ki so moje serce napolnovali. ko siru po pretečenili devetih letih domače polja zopet pozdravil in besede, ki sim se jih od svoje matere naučil, ccz toliko časa zopet s svojimi ušesi zaslišal, še nc opomnim; povedati le hočem, de nikdar pozabil nc bom. ker sim vidil, de niso samo moji ljubi znanci in perjatlipertekli, sprejet me z raeprostcrtimi rokami, temuč, dc so tudi vsi, ki me svojiga rojaka imenujejo, peršli, iz mojih lastnih ust sporočila noviga poslanstva zaslišat in mi prav prijazno zagotovit, kako serčno so se žc mojiga daljuiga popotovanja vdeleževali.— Bog jc Vaše scrca ginil; — v svetim skušanji ste se s podeljenimi milimi darov i raz-cvetijoče obhodnice vdeležili, iu še mene k scrčuiniu napredovanju v začetim delu spodbudili.
Bog Vam to miloserenost stokrat poverili! Jest pa zopet popotno palico v roke vzamem. Ako bo Bogu do-padlo, bo 6crčne može poklical, ki se bodo okoli mene zbrali, nevarnosti in težave z manoj delili, ter kraljestvo miru in zveličanja v daljnih zamorskih krajih razširjali, kjer je dozdaj le razpertija in poguba kraljevala. — Kmalo bodo spet globočine morja na me ze-
vale. strašna pušava. žeja in vročina Afrikanskiga solnca sc ine bodo zopet lotile; pa prepričanje, de veliko ljubih vernih du* za srečno napredovanje mojiga poslanstva svoje serca v pobožni molitvi k nebesam povzdiguje. bo mojo serčuost in moje zaupanje v Koga tudi v prihodnje terdno ohranilo, ko bom pa k svoji cerkvici unkraj pu-ave zopet domu pcršcl. iu ko me bo malo kardelo mojih ljub h otrok kot svojiga očeta zopet po-zlra\il-». bomo skupej molili in lloga per njegovim al-t a 11 i pro-ili. de svoj blagoslov obilno na tiste razlije, ki so se nam Ijuhcznjne in milo>cr< ne skazali.
V 1.1 uhlja ni Iti. kozoperska 1850.
I »r. Ignaci knoblehcr V. X. S. A.
Ko pa te besede slovesa, ki i/, globočinc blaziga serca iz\irajo. tukej razglasimo, tudi per tej perlož-fjo-ii na znanje damo. de je naš prečastiti rojak Dr. kiioidcher pred* čeranjim Ljubljano zapustil in sc po že-le/inci na Dunaj odpeljal. Iz Dunaja pojile čez Bavarsko m Tirolsko na l.asko. tako de prot koncu mesca (■rudna v II mi pride. Okoli Velikenoči se bo spet v Afriko nazaj podal. Mnogotere darila . ki jih je že in lih ho še od dobrotnikov prejel. se bodo čez ene mesce v Terst poklale, de jih bo on sam od ondot v Afriko prepeljal ker se zdej vredništvo rZgod. Da ničeu tudi v svojim imenu za do/.dej prejete tiari serčno zahvali, zraven še oznani. de bo zanaprej tudi vsaktere darila za g knoblt herja z veseljem prejemalo in mu jih pred iijegnvim odhodain v Afriko v Terst poslalo. Imamo pa tudi to upanje v sercu hranjeno, de nas bo ljubi misijonar spomladi, kader v Terst pride, še ua kake dni obir-kal.
Knzslctl po k<'r*mi»kiiift * vetu.
Fran c o z o v s k o. >kofjc si vedno bolj perzade-vajo. ic tudi zlo omejeno svobodo uka. ki jo jc postava 1». -u-ra podelila, v vtcmljenje cerkvenih naprav ober-inti. m te. ce ho le mogoče, v začetku prihodnjiga šol-skiga le"a odpreti. — ii kimovca se je Scnski zbor z veliko slo\cnostjo perici: od leta 132D sem ni bilo noht m^a zbora v tem krogu. V nedeljo 8. kimovca jc bila druga očitna -cja v veliki cerkvi. Zc storjeni sklepi so bili z leče naznanjeni: oče liavignan Jezuit je imel slovesni g.»vor med brezštevilnimi poslušavci. Kavno ta dan se je /.b ur v Aiv-u. in II. kimovca v Toulous-u z veliko m ginljivo cerkveno slovesnostjo percel. kjer jc bilo tudi veliko vernih zbranih. Jezuiti in Dominika-nani zdaj na Franco-k in nar bolj slove, kar se imajo Bo^ii m slovecima možrma. ki sta mili vodja. Ilavigna-n-u iu l.acordair-U. zahvaliti. Čudno jc. dc so zdaj v ravn-i teh redili, ki ji jc duh Uc\trniga časa nar huje opravljal, taki možje, ktere morajo tudi narveči pro-tivniki čislati. Posebno do Jezuitov so viadija iu nar imenitnimi derzavIjanjc tako prijazni, de enake prijaznosti v francoski zgodovini najti ni. V terdim vojsko-vatni zoper prekucijo . ki vse \ nič nje. so začeli dela •le/uit o v brez pre-«j m bolj pravično pretehtovati. Sila jih /ene Jezuite zoper prckucnežc v pomoč poklicati. \ 1'ari/n se je že toliko učencov zbralo, de nemara še prostora nc bo. iih v Jezuitarskih učilnicah sprejeti. Doniiiiikanarji. ki jih j«- l.acordairc leta 18-11 na Francozov skim zopet vpeljal, imajo že pet samostanov.
Svajcarsko. V katolški nemški Frajburski okolici se župauijski svetovavci iu u < i t e I j i zoper vpeljavo < oketovih >\a,carskih zgodb in enačili bukev upirajo, tako. de sicer otrok v »olo nc bodo več pošiljali.
8 o In i grad. I boga žena. ki je bila vselej v veliki cerkvi, kadar sn preia-titi kardinal Svarcciibcrg
sveto mašo brali, zadnje dni zavoljo bolezni per nad-škofovi maši biti ni mogla. Več znanca m je svojo žalost zavoljo tega naznanila. To so poslednjič še kardinal zvediii. „l'e me že dobra žena." so djali nadškof, rravno viditi hoče, pa hiše zapustiti ne more. bom že pcršcl jo pogledat.u Več dni jc preteklo; kardinala pa Ic ni bilo, ker so jih vradne opravila in zadnje obiskovanja opoveralc. Xekoliko časa pred odhodain v Prago se je poterkalo na duri uboge, in stopil je v izbico blagi Friderik. Prijazno sc je postelji približal, prav il je bolni, kako de sveti oče žele. de naj Soluigrad zapusti in sc v Prago preseli; potolažil jo je in ji še poslednjič sveti blagoslov podelil, kdo more pač zavzetje in veselje osrečene žene popisati?
Innshriifk. C.otovo je. de jePhilipps za dokončanje svojiga dela : rcerkvcne pravice" za pol leta slovo prosil in dobil. Polletno plačilo jc pa prosil v prid velike bukvarnicc oberniti.
Dunaj. Fnoglasno pripovedujejo časniki, de sc bo Njih veličanstvo cesar Franc Jožef oženil s saksonsko princcznjo Sidonio, ktera je rojena lt>. vel. serpana 1831 . torej le 1 leta mlajši kakor njih veličanstvo. Veseliti sc more tega, ako sc bo spolnilo, vsak katolški Avstrijan; zakaj oče princeznje jc vojvoda .loan (rojen v 1. 1801 in od I. I82t£ ožeiijcn z bavarsko princcznjo Amalio Avguslo"). brat sedanjiga saksonskiga kralja Friderika Avgusta II. Saksoni so res terdi l.uterani. ali kraljeva hiša je katolške vere. iu ravno kraljevi princ Joan se je zc ob množili perložnostih v redniga sina katolške ccrkve razodeval in sc ni bal od svoje katolške vere očitno pričevanje dajati. Zvunaj kraljeve hiše namreč je tudi še do 1I.2KO ljudi v saksonskim kraljestva katolške vere. kteri od I. 18117 enake pravice kakor Luterani imajo. To pa Lutcrane bode, v deželnih zborih v Drczdnu so oni. sosebno iiadsupcrintendciit (Jros-nian v Lipicah . dostikrat hudo kričali zoper prav ice katolčanov. in tukaj sc jc vojvoda Joan vselej glasilo potegnil za katolško cerkev in njene luteranske protivnikc, ki se hočejo prav po farizejsko ..evangeliseh" imenovati, k molčanju pcrmoral.
Dunaj, ker je nevarnost zlo blizu, dc bi bil v Avstrii civilni zakon vpeljan, kakor ob času Napoleonov iga gospodovanja. ko so meri iniaires) poročcvali, je katolška družba na Dunaji vse katolške pisatelje povabila. de naj v lahko umevnim jeziku zoper civilni zakon in njegovo v peljavo pišejo in ji svoje izdelke v natis pošljejo ; ona je perprav Ijcna njih nar boljši dva izdelka s Si 5 in Ht gold. plačati. — Kes šc Vega sc manjka per nas v Avstrii . dc bi bila svetost in neraz-vezljivost zakona omajana. — vničena! -— Francozjc imajo šc dauašin dan civilni zakon, pa s tem perstav-kam. dc jc kakor cerkveni iicrazvczljiv iu vonder je ravno ta civilni zakon nar hujši in nar bolj strupena rana sedanje naprave na Francoskim! I reni korar J. CJom ((•aume) jc v tretjih bukvah svoje ..zgodbe domače družineu (tieschichtc der hiiuslichcn Familic. Ilegcns-burg 1845 b. Manz) od (J. do poglavja živo pokazal. kaj je civilni zakon, kako on človeka bolj in bolj živini cnaciga dela in ga v hudobije starih ajdov vleče! Ce je pa že francoski iicrazvczljiv civilni zakon keršanski veri tolikanj nasprot in prava po'uha razvujzda-nosti in nečistosti, kaj sc žc le more misliti od civilniga zakona, ki jc razvezljiv. kteri od njih ima per nas vpeljan biti. še ni znano. rKrudimini, <|iii judicatis ter-ramPs. 2, ID.	Kesnicki.
Ljubljana. (iosp. Janez To m še. kaplan v Zerch, jc postal fajmošter v Leskovci nad Poljanami.
— Natiskar: Jožef Hlaznik v Ljubljani.
Odgovorni vrednik iu zaluznik: Janez Kr, Pogacar.