jm. 49.
V LluDUonl, v torek, dne 2. marca 1909.
Leto XXXVU.
Velja po po.ftl *
ki; *elo l«to naprej	K 26'—
nt pol leta „	„ 13'—
:■•.» četrt leta „	„ 6-50
<en mesec „	„ 2-2C
V upravniStvu;
a* i;elo leto naprej	K	22-40
Ht pol leta „	„	ti 20
:i> .etrt leta „	„	5 6®
vi: tn mesec „	„	190
(>o5llj na dom 20 h n» mesec,
i.°-®.%atnezne Stev. 10 h.
Cltredništvo J' » Kopitarjevih ailcah St. i (vhod ttt dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sr »t vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega te le Iona Stev. 74,
' Ii . tf i .»J. HT-
Političen list za slovenski narod
Inserat!:
Enostop. petltvrsta (1 ? za enkrat . . , . 1* • za dvakrat .... it ,. za trikrat . . , , * „ za ve? ko trikrat. , ti „ V reklamnih noticah slin c enostopna garmondvrsi, i 26 h. Pri večkratnem ot, lavljenju primeren pupuM
Izhaja
vsak dan, Izvzemal nedelje In prainlke, ob pol 6 ur popoldne.
llpravništvo le v Kopitarjevih ulicah štev. 2 —
--Vsprejema naročnino, Inserat* te
reklamacije. Upi avnlSkega telefona Stev. 183.
SEr<
OrtiiaSnja številka obsega 6 strani.
Pravljica o volku ln ]a$n]etu.
Neki graški nemško nacionalni list nas Slovence deuuncira na zgoraj zaradi nedolžnih Vodnikovih in drugih domoljubnih pesmi, ki se nahajajo v slovenskih či-tankah za gimnazije, češ, da so premalo avstrijsko-patriotične in da širijo pansla-vizem. Marsikaj se nam tu podtika, mnogo stvari se izkrivlja v tem nemškem pa-triotičnem klicu na pomoč. Toda pustimo za zdaj to. Spomnili smo se ob tem članku na basen o volku in jagnjetu, ki mu je kalilo vodo«. Nemci se že tako čutijo gospodarje Avstrije, da sta jim pojma Avstrija in nemštvo kongruentna, zato pa žele, da bi se gojilo v slovenskih šolskih knjigah še več avstrijskega, to je nemškega patriotizma.
Gospoda, zakaj pa vi ne gojite v nemških čitankah več avstrijskega patriotizma? Seveda bi to ne bilo lahko, kajti vaša avstrijskonemška literatura je precej sterilna. Ce bi ne hodili na posodo jemat v Prusijo, ne spravili bi skupaj najpripro-stejše nemške čitanke za ljudsko šolo. Ako bi ne imeli slovanskih renegatov in judov, ki vas malo kvišku drže, bi se avstrijska nemška literatura danes nahajala na stališču literature sedmograških Saksov ali pa kranjskih Kočevcev.
Norčujete se iz nas, da moramo baje polniti čitanke z vzgledi iz srbske narodne epopeje. Gospodje Nemci, do tega Imamo popolno pravico. Srbske narodne pesmi so slovanska skupna last, kakor n. pr. vaš Gudrunlied« skupna nemška. In to vas lahko zagotovimo, da se Slovenci in Srbi ali Hrvati lažje razumemo, nego 11. pr. Ko-čevec Saksa ali pa štajerski Hiescl koroški »lei-lei«.
Bodite prepričani, literarne skupnosti vseslovanske si ne damo vzeti. Saj smo lahko ponosni na srbsko narodno poezijo, ki jo je celo vaš Goethe upošteval in prevajal . . . Tudi s prevodi iz Miczkiewi-cza in drugih slovanskih velikanov radi polnite svoje čitanke. I11 mi bi tega ne smeli! Saj so glasovi našega slovanskega srca, ki jih podajamo v skromni količini naši mladini.
Še nekaj! Vodnik vam ni prav. Povejte, kaj pa ima avstrijsko nemštvo pokazati na polju književnosti iz tiste dobe.
ko so po slovanski zemlji hodili možje Napoleonovega kova? Od kdaj sploh datira vsa dokaj diietantovska književnost avstrijskih nemških patriotov? Anastazij Griin vas je spravil nekoliko na noge; njemu na je, kakor sam priznava, hram muz odprl zaničevan Slovenec, naš Prešeren!
Edinega dramatika, ki ste ga imeli, Grillparzerja, ste tudi denuncirali navzgo-raj in spravili v rani grob. Še dandanes izve gimnazijec o njem presneto malo; k večjemu se nauči verzov o Radetzkem: »In deinem Lagcr ist Osterreich . . .«
Le nikar tako ošabni ue bodite in prečitajte rajši nemške čitanke za srednje šole. Tam dobite dovolj antipatriotičnega plevela. Tam dobite dovolj pangerman-skili nemških sestavkov in bojnih pesmi. Eno teh vam, z majhno spremembo, kličemo v spomin:
Der Gott. der Eisen wachsen lieB,
Er \vollte keine — Denuncianten!
Smo tam, Kjer smo mil...
Najnovejša faza v kaleidoskoptiško izpremenljivi, vsak dan v novi podobi javljajoči se balkanski krizi, je dejstvo, da je Rusija oficielno nasvetovala Srbiji, naj se odpove kategorično zahtevam po odstopu bosanskega teritorija, Srbija pa zdaj Rusijo nagovarja, naj, če drugače ne more, saj aneksije ne prizna in tako celo stvar zavleče. Pravijo tudi, da Izvolskij premišljuje, kako hi predlagal vnovič evropsko konferenco, ki je umrla tako hitre smrti.
Smo torej tam, kakor smo bili neposredno po aneksiji! Večni krogotok! Zakaj? Zato, ker velesile ue marajo zaradi Bosne, oziroma Srbije, svetovnega požara. Zato Rusiji in Srbiji ne preostaja nič drugega, kakor da variirate melodijo: Ne-priznanje oboroževanje — protestiranje —- retiriranje in narobe: retiriranje — protestiranje oboroževanje — nepri-znanje . . .
Seveda, če bi Anglija še tako držala z Rusijo, kakor je še nedavno, potem bi Aehrenthal drugače se potil. Toda Anglija Rusiji nič kaj ne zaupa. Anglija je prva diploinatka na svetu. Njena ententa z Rusijo je imela le namen zavarovati Indijo. Zda i pa se je Rusija govorimo po angleško prevzela. Izvolskij je po ane-
ksiji Bosne prenagljeno dal Angležem vedeti, da bi rad prehod skozi Dardanele, Perzijo pa bi si tudi rad prekmalu osv.o-jil. To pa ui Angležem po volji. Te »eks-trature« kakor bi dejal Biilow ji niso všeč. In zato je zadnji čas namignila Rusiji, da ui brezpogojno nanjo navezana. Edvard VII. je šel v Berolin obiskat ob-sovraženega Nemca. To je nekaj popra za Rusijo. V tem smislu pišejo >I)aily News«, dobro informiran list. ki govore celo že o »ruski nevarnosti«. Rusija je postala mo-
gočna:
ker se je z Anglijo spoprijate-
ljila, 2. ker ji je Francija posodila milijarde po japonskem porazu. To plačuje Rusija navajamo »Daily Nc\vs« — s tem, da osvaja zase Perzijo in na Balkanu uprizarja pustolovščine. To ne gre tako dalje! Anglija-Erancija-Nemčija morajo tvoriti protiutež proti Rusiji . . .
Rusiji zato res ne ostane nič drugega, kakor da koleba in čaka boljših časov. Na Anglijo se ne sme nihče zanašati . . . To izkuša zdaj Izvolskij.
Vse zdaj sloni na Srbiji, oziroma dr. Milovanoviču. Kaj 011 zdaj, ko ga je Rusija pustila zopet prav grdo na cedilu, misli, pove sledeče poročilo:
SRBSKA ZADNJA NADA.
(Najnovejše.)
Srbski zunanji minister je 28. febru-: arja obiskal ruskega poslanika Sergejeva j in ž njim konferiral dve uri. Govori se, da ; je dr. Milovanovič ruskega poslanika pri i tej priložnosti opozoril, kako je srbsko ! ljudstvo razburjeno, ker se je Rusija za-; čela umikati. Srbska vlada je napram Ijud-i stvu brez moči, ako Rusija ne zahteva, da naj avstro-srbski spor reši konferenca ve-i lesll. Ce bi se konferenca ne uresničila, naj i ruska vlada izjavi, da aneksije ne prizna, ; marveč da pusti to vprašanje nerešeno. To da je dr. Milovanovič povedal vsled sklepa ministrskega sveta. Prosil je poslanika, naj na vsak način doseže tako izjavo ruske vlade, ker da srbska vlada sicer ne more jamčiti za mir.
Z druge strani pa o tej konferenci poročajo, da je ruski poslanik na to odgovoril, da si bo ruska vlada prizadevala v smislu, da naj vprašanje o aneksiji ne pri- : de zdaj pred sodišče Evrope, ampak da ostane odprto, dokler se ne pokaže pri- ; mernejša prilika, da bi se dalo za Srbijo j kaj doseči.
Znano je. da je zahtevo o kompenzaciji, ki jo je sprožil dr. Milovanovič v prvi svoji protestni noti proti aneksiji, srbskemu zunanjemu ministru šepnil na 11I10 Izvolskij. On je Milovanoviču potrjal v mnenju, da bo mogoče srbske teritorijalne zahteve izpolniti. Pri gornjem pogovoru pa je Sergejev dr. Milovanoviču javno povedal, da se jc Izvolskij zdaj prepričal, da teritorijalnih pridobitev za Srbijo ne bo mogoče doseči. Vsled tega se je srbskih vladnih krogov polastila precejšnja potrtost.
Bistveno isto je poročal včeraj ruski brzojavni urad. ki potrjuje, da je ruska vlada po svojem poslaniku v Belgradu srbski vladi nasvetovala, naj kategorično izjavi, da se odpove teritorijalnim kompenzacijam iu se popolnoma v vseh, na dnevnem redu stoječih vprašanjih podvr-že velesilam.
KOLEBANJE RUSKE POLITIKE.
Ta korak ruske vlade naj bi preprečil skupno intervencijo velesil v Belgradu, ali pa vsaj srbsko vlado pripravil na skupni nastop velesil. V Parizu mislijo, da hoče ruska vlada pri tej priliki tudi sondirati, s kakšnimi gospodarskimi odškodninami bi se Srbija zadovoljila. Potem bi pa Nemčija vprašala na Dunaju, koliko teh gospodarskih koncesij bi Avstro-Ogrska bila pripravljena dovoliti. »Daily Mail« piše, da Srbija te dni velesilam predloži svoj kompenzacijski program.
V Parizu vobče ne dvomijo, da je Iz-volskemu ohranitev miru zares pri srcu. Nekateri politiki pa izražajo tudi bojazen, da hi koncem koncev Izvolskij znova ne zahteval konference, pri kateri bi spravil namestil aneksijskega vprašanja, ki je zdaj z avstro-turškim sporazumom rešeno, na dnevni red Dardanele.
Na Dunaju so zadovoljni z ruskim korakom v Belgradu.
»N. W. Tgbl.« p^še, bržkone vsled inspiracije, da so na Dunaju vzeli korak ruske vlade z zadovoljstvom na znanje, treba pa je počakati uspeha. Srbija se mora odpovedati teritorijalnim kompenzacijam in zahtevi po avtonomiji Bosne. Tako dc-cidirano izjavo pa mora Srbija podati d i-rektno na Dunaju, direktno prositi za gospodarske kompenzacije in nadaljna pogajanja med Beigradom in Dunajem bi morala biti direktna!
LISTEK.
No"Q katakombe.
Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
»Saj jaz bi se ne vmešaval v vašo stvar, kadar bi dvignili zaklad, ali izredno rad bi zvedel o tem kaj bližjega,« je nadaljeval, Jansen si je pa s kratko, odločno kretnjo prižgal smodko. »Očividno se gro za odkritje čisto nenavadne važnosti. Ti napisi bodo zbudili v vsej Evropi senzacijo.«
»Za vsakega naju jih je tam na milijone!« je povdarjal Danec. V resnici jih k; toliko, da bi se bavila lahko ž njimi vse življenje dcsetorica učenjakov in si pridobila ž njimi slavo, ki bi bila prav tako nepremagljiva, kakor angeljski grad.«
Kcnned.v je mračno nagrbančil lepo svoje čelo, njegovi prstje so se igrali z dolgimi, svetlimi brkami.
»Izdali ste se, Jansen,« je rekel konečno. »Vaše besede morejo pomeniti le eno: odkrili s^c novo katakombo.«
Nisem dvomil, da ste prišli že po Presoji teli predmetov tu do tega sklepa.«
»No ja; po njih že sc je dalo tako sklepati. Vaše zadnje besede so pa naredile iz. verjetnosti gotovost. Razven kata-
kombe ni kraja, kjer bi moglo biti toliko ostalin, kakor vi pravite.«
Cisto prav. Tega niti ne skrivam. Da. odkril sem katakombo.«
»Kje?«
»Kar se pa tega tiče, dragi moj Ken-nedy, je pa moja skrivnost. Naj vam bode toliko dovolj, da leži tako, da bi jo izmed milijona komaj eden odkril. Cas, v katerega spada katakomba, ni isti. kakor čas drugih katakomb! Bila je rezervirana za pokopavanjc najvišje stoječih kristjanov, zatorej so vse ostaline v njej bistveno različne od vseli dosedanjih. Ce bi ne vedel, s kakšnim znanjem in s kakšno energijo da razpolagate, dragi prijatelj, bi prav nič ne pomišljal, da bi vam pod pečatom molka ue razkril vseli bližnjih okolnosti. Kakor so pa razmere sedaj, mislim, da moram izgotoviti prej svoje lastno poročilo, predno se izpostavljam tako resni tekmi.«
Kennedy je ljubil svoje opravilo z ljubeznijo, ki je mejila na manijo. Ta strast ga je tudi obdržala pri njem kljub vsem zabavam, v kakoršne navadno zaide mlad mož, željan razveseljevanja. Sicer je bil tudi častihlepen; pa njegovo častilakom-nnst je vendar šc daleč prekašalo čisto veselje, ki ga je imel nad vsem, kar se je tikalo prejšnjega življenja in zgodovine rimskega mesta. Sedaj je gorel poželje-nja, da Iti videl novi podzemeljski svet, ki ga je bil odkril njegov kolega.
»Poslušajte, Jansen,« jc rekel resno, »zagotavljam vas, da mi lahko zaupate stvar čisto mirno. Obljubim vam, da pod nikakimi pogoji ne bodem objavil o tem, kar bom videl, niti besede, dokler mi tega izrecno ne dovolite. Saj popolnoma razumem Vaše stališče in ga smatram za čisto naravno, ali res se Vam ni treba mene niti najmanj bati. Ce mi pa ne zaupate svoje skrivnosti, boni pa vso reč sistematično preiskal in skoro gotovo odkril katakombo. V tem slučaju bi seveda svoje odkritje popolnoma izrabil, ker bi ne bil napram vam obvezan.«
Jansen se je nasmehnil v mislih in otresel svojo smodko.
»Opazoval sem, prijatelj Kennedy,« je konečno dejal, »da niste kar tako pripravljeni pojasniti mi tega ali onega, ako bi vas prosil.«
»Kedaj ste me pa že vprašali, na kar vam ne bi hotel odgovoriti? Spominjate se na primer, da sem bil jaz. tisti, ki vam je prispeval gradiva za vaše poročilo o Vestinem svetišču.«
No, da, to ni bil bogvekako važen slučaj. Ako bi vas vprašal o kakem intimnem predmetu, jako dvomim, da-li bi mi hoteli kaj povedati. Ta nova katakomba je za mene jako intimna stvar, in pričakoval hi od vas takorekoč za trdno kakega znaka vašega zaupanja.«
Ne morem si misliti kam merite,« je
i nadaljeval Anglež, »toda ako hočete s i tem povedati, da odgovorite na moja i vprašanja o katakombi, ako vam jaz od-i govorim na kakršnokoli vprašanje, ki mi ga stavite, tedaj vas zagotavljani, da to storim.«
»Dobro torej,« je odvrnil Jansen, ki se je medtem udobno naslonil v naslonjač iu puhnil bel kolobarček tobakovega dima v zrak. »Pripovedujte mi torej nekoliko o vašem razmerju do gospodične Mary Saundersonove.«
Kenned.v je odskočil s stola, in je pogledal svojemu flegmatičnemu prijatelju ostro v oči.
Kaj mislite?« je vskliknil. Kako vprašanje je to? Menda se mislite šaliti, ali nikdar se vam še ni kaka šala tako ponesrečila.«
»Ne, ne mislim se šaliti,« je odvrnil Jansen povsem mirno, »v resnici sc zanimam za stvar do podrobnosti. Slabo poznam svet, ženske, družabno življenje in vso šaro (e vrste, kakor vam jc že menda znano. Poznam vas iu poznani njo navidezno; govoril sem celo z njo dva ali trikrat. Zaradi tega bi jako rad slišal iz vaših ust, kaj se je zgodilo med vama dvema. Govorilo se je samo v nainigavanjih.«
Odločitev mora biti v kratkem.
Pooblastilih zakon glede trgovinske pogodbe s Srbijo neha veljati koncem tega meseca. Ze z ozirom na to okolnost se bo srbska vlada morala kmalu odločiti. Ako nastopi namesto redne trgovinske pogodbe splošni carinski tarif, hi to seveda bilo škodljivo tudi za našo industrijo in trgovino, za srbsko narodno gospodarstvo pa bi pomenilo naravnost katastrofo.
Kaj hočejo Srbi?
Kralj Peter jc dejal uredniku pariškega Matina«: Sedanji položaj ovira srbski narod v njegovem polnem razvitku. Srbija ne zahteva mnogo, hoče le to imeti, do česar ima vsakdo pravico: malo zraka, prostorček na solncu. Srbija se mora zadušiti, ako ne vdobi izhoda. Bilo bi krivično, če se ji ga ne da.
Ta izhod k morju žele Angleži Srbom zagotoviti z
jadransko železnico.
»Daily Telegraph« predloga, naj bi sc, ne da bi sc Srbiji odstopil pas zemlje, zgradila železnica, ki bi vezala Srbijo in Crnogoro z Jadranskim morjem. Ta železnica naj bi bila pod nadzorstvom Av-stro-Ogrske, ki pa bi ne smela ovirati svobodnega obratovanja med Srbijo in Crnogoro ter med morjem. Ako bi hotela Avstrija na tem temelju pričeti pogajanje, bi bilo mogoče doseči trgovinski sporazum. ki bi zagotovil Srbiji zdrav gospodarski razvitek, monarhiji pa bi omogočil, da se na časten način reši iz položaja, ki je šc vedno poln nevarnosti.
Kaj hočejo Črnogorci?
Črnogorski knez je naznanil angleški vladi, da mora brezpogojno vztrajati na koncesiji glede Spiča. Sicer postane njegovo stališče nevzdržljivo. Naj se Spič Črnigori odstopi ali pa vsaj da v najem; potem da je knez Nikola pripravljen, da sc loči od Srbije.
Srbska vlada miri. — Rešitev koncem aprila.
Srbska vlada opozarja narod, naj ne verjame raznim govoricam, ki so razširjene. Dasi je sosedna monarhija storila razne vojne korake, so razmere med njo in med Srbijo vendarle pravilne, in vlada želi. cla bi take ostale. Govorice, da hoče Avstro-Ogrska Srbijo napasti in Belgrad in druga mesta presenetiti, so neutemeljene, dokler ne pove odločilne besede Evropa, kateri Srbija zaupa. Ljudstvo naj bo mirno in naj s pravilnim obnašanjem podpira vlado v tej resni dobi.
Srbski vladi sc sedanji čas za rešitev srbskega vprašanja ne zdi ugoden. General Živkovič je pri zadnjem ministrskem posvetovanju povdarjal, da sc mora odločitev odložiti do konca aprila. On misli, da jc rešitev v srbskem smislu nemogoča brez vojaške podpore. Tega mnenja da je tudi kralj Peter. Do konca aprila da bo srbska vojska pripravljena.
General Živkovič ima polno moč.
Ministrski svet in skupščina sta dala vojnemu ministru v vojaških stvareh polno moč. Pomnožili so straže ob meji. Oddelki 7. in 18. polka so odkorakali na razne točke meje. Iz Belgrada so mnogo vojaštva preselili v notranjost. Toda večjega premikanja vojaštva dozdaj ni bilo opaziti. O splošni mobilizaciji ni govora. Častniki in moštvo, ki so na dopustu, so bili brzojavno poklicani v službo. Crno-vojniki so bili pozvani k enodnevni vaji, da se je poizkusilo orožje, ki so ga dobili že pred meseci. Govori sc tudi, da je general Živkovič nakazal tvrdkam, pri katerih je Črnagora naročila orožje in strelivo, potrebne vsote, cla bi pospešil izvršitev naročil (?!).
Izjave, ki nujno spadajo k sliki splošnega položaja in ga osvetlijo. Komentiramo jih ne.
Pomiloščenje v Belgradu. — Avstrijski begunci. — Strojne puške.
(izvirno poročilo Slovencu«.)
Belgrad, 2. marca. Sinoči je bila na dvoru večerja na čast nove vlade. Kralj jc pozdravil ministre ter rekel, da gleda z zaupanjem v boljšo bodočnost, ko vidi v sc prvake naroda zedinjenc pri državnih, poslih. Kar je bilo, hoče izročiti pozabno-sti; zato pomjlošča vse politične obsojence, da bodo vsi kakor en mož lahko stopil. na branik domovine, ki ic v nevarnosti. Kralju sc je zahvalil ministrski predsednik Novakovič. I'o mestu jc vest o po-miloščenju napravila najboljši vtisek. V Belgrad jc prišlo 13 avstrijskih dezer-terjev. Belgrajsko okrožje jc kupilo 7. polku dve strojni puški.
Kraljevič Juri zopet hujska?
Prestolonaslednik jc zopet sprejel podpolkovnika Jovanoviča. prcsumtivnc-ga poveljnika makedonskih band ter mu rekel, da je ruska vlada brez moči proti bojaželjnosti srbskega naroda. Korak lz-volskcga v Belgradu jc Ic šahova poteza, da odvrne od sebe odgovornost za vojno, ki te neizogibna, ako Srbija ne dobi teri-
torialne odškodnine. Oficielna Rusija Srbije nc bo podpirala, a Srbi smejo računati na 100.000 ruskih prostovoljcev, ki
jim ruska vlada ne bo delala težav. * * *
Položaj jc torej slejkoprej negotov. V Belgradu so zdaj napočili dnovi resnega razmišljanja. Rusija čaka na odgovor srbske vlade. Ako se ta odpove teritorijalnim kompenzacijam, bo Nemčija Avstrijo vprašala, koliko misli Srbiji koncedirati, kakor pravijo eni drugi pa menijo, da Avstrija smatra za bolj uspešno, ako sc Srbija naravnost na monarhijo obrne. Torej res - smo tam. kjer smo bili.
GROF TISZA IN DR. VVEKERLE O BALKANSKEM VPRAŠANJU.
V ogrski magnatskl zbornici je govoril pri postavi glede na povišanje re-krutnega kontingenta o balkanskem vprašanju grof Tisza, kojega izjave so pomenljive, saj je bil minister in jc zdaj velik prijatelj in zaupnik krone. Izvajal je v glavnem:
Aneksijo odobravamo. Agitacija proti aneksiji je imela svoj vir v postopanju angleške vlade. (Velika pozornost.) Obžalujemo. ker je ogrski narod vedno bil prijatelj angleškemu. Kar se tiče Srbije, bi bilo strahopetno, njene provokacije mirno vtakniti v žen. Monarhija ne more Srbiji dovoliti nobenih kompenzacij (o teritorijalnih sploh ni govora), ki bi se mogle tako tolmačiti, kakor da hi bile iz monarhije vsled srbskih groženj izsiljene. Zato je logično, da Srbija preje svoje provokacije opusti, potem šele se bo dalo ž nji' govoriti.
Tiszi je odgovoril ministrski predsednik dr VVekerle. Branil je Anglijo in dejal, da sc bode po avstrijsko-turškem sporazumu razmerje med Anglijo in Avstrijo poglobilo. \Vekerle je opozarjal na Nemčijo, ki je v sedanji krizi zvesto izpolnjevala svoje zavezniške dolžnosti.
BOJKOT KONČAN.
Glavno ravnateljstvo avstrijskega Lloyda je dobilo iz raznih turških pristanišč brzojavna poročila, da je bojkot avstrijskega blaga končan, tako iz Smyrnc, Beiruta, Soluna. Jaffc in Carigrada. V Carigradu so sc pri razkladanju parnika »Bukovimi« pristaniški težaki in avstrijski mornarji cclo pozdravljali s klici: Živela Avstrija! Živela Turčija! Parnik in tovorne ladje so bile v zastavah. Tako je ta neprijetna spremna prikazen avstro-turške-ga spora nehala biti. Škode industrije, trgovine. zlasti pa delavcev se vknjižijo na konto zgub avstrijske diplomacije.
Izpred sodlSta.
IZPRED TUKAJŠNJEGA POROTNEGA SODIŠČA.
Izginoli tisočak. D. K., 24 let star. rojen v Trojanah, je služil za praktikanta pri Kmctski posojilnici« v Ljubljani, lmci je lepo prihodnjost, da ga ni spravila skrajna lahkoinišljcnost na krivo pot. Dne 5. novembra m. I. je dobil nalog, naj več hranilničnih knjig realizuje v »Kranjski hranilnici« za »Kmetsko posojilnico«. Dvignil jc tam 12.000 K v bankovcih po 1000 kron. Dvignjeni denar je prinesel v pisarno ter ga položil na mizo poleg likvidacije, nc cla bi ga bil blagajnik Avguštin Peruci zaradi mnogega drugega opravila takoj prcštel. Šele zvečer po zaključku je konstatoval blagajnik, cla je iz-g.nil bankovec za tisoč kron. Umevno je, da jc moral Peruci ta primanjkiaj iz svojega pokriti. Dolgo sc ni dalo konstato-vati. na kak način jc denar izginil, končno sc je pa le posrečilo priti storilcu na sled Uradnikom se jc, kakor pravi obtožnica, nekako čudno zdelo potratno življenje praktikanta K., ki ni bilo v nikaki primeri z njegovim mesečnim dohodkom 60 kron. Sum, cla je storilec, je bil pa s tem še bolj potrjen, ker sc je pri hišni preiskavi dognalo, cla jc imel K. poleg Otl K gotovine šc 519 K 13 h na tri knjižice naloženih v tukajšnji »Mestni hranilnici«, katerih poštene pridobitve ni mogel dokazati. K. prizna, cla je vzel bankovec za tisoč kron, a trdi, cla je našel tisočak ležeč pod tisto mizo, na katero jc položil ves dvignjeni denar. On pravi, cla je bržkone en bankovec na tla padel, dočim uradniki, zlasti blagajnik trde, da si je K. takoj izpočetka pridržal tisočak.
Včeraj sc jc vršila v tej zadevi porotna razprava. Porotnemu sodišču jc predsedoval višji svetnik Polec, tožbo jc zastopal državni pravdnik Trenz sani. Toženca jc pa zagovarjal odvetnik dr. Vla-dislav Pegan. Razprava sama na sebi ni nudila nič druzega zanimivega, kakor ple-dojc iu daljšo polemiko med državnim pravdnikom in zagovornikom, kateri so gg. porotniki pa/.no sledili. Zagovornik je svoj zagovor prikrojil tako, cla jc obtoženi stal ves čas. odkar sc jc polastil tisočaka
... i .i . .____i... .i.. . i,..iu,.	I,: ,-,/a/I f'iL-im
\ sieu suailU, ua sili/.DO l/.giil)l, pOu UtKlIll
duševnim pritiskom, da ni mogel denarja izročiti. Ko se jc konečno hotel toliko oju-načiti, da bi denar vrnil, ga je prehitela aretacija. Vprašanje, glaseče se na tatvino tisočaka, so porotniki z osmimi proti štirim glasovom zanikali, vsled česar je bil obtoženi K. oproščen.
Dnevne novice.
Iz Trsta. Zadnja nedelja je zopet pokazala, kako pridno sc gibljemo v tržaški okolici. Pri sv. Križu smo imeli dopoldne občni zbori svoje posojilnice, ki se more po petmesečnem delu izkazati že z lepimi uspehi. Članov ima nad 70. - Popoldne se jc pa ustanovila gospodarska zadruga; poslanec Gorup jc v lepem govoru pojasnil gospodarske težnje okoliškega kmetiča. Pri obeh shodih jc govoril tudi dr. Krek. Zvečer je bil sestanek v Marijinem domu. Mnogobrojno zbranim članicam jc predaval dr. Krek o pomenu nameravanega socialnega zavarovanja za služkinje.
-t- Občni zbor S. K. S. Z. za Koroško
sc je vsled visoko padlega snega, ki bi večini udov udeležbo onemogočil, preložil na poznejši čas, in sicer po deželnozborskih volitvah enkrat.
+ Posili kristjani hočejo biti naši liberalci. V »Našem listu« izjavljajo celo, da »spoštujejo krščanska načela in jih bodo skušali uvesti pri vseh somišljenikih.« 'Tej nepošteni taktiki treba storiti konec! Ali ni liberalcev samih sram, cla se tako ponižujejo, da v svrho politične agitacije svoja programatična načela zatajujejo, dasi sami dobro vedo, cla lažejo? Imajo na programu razporoko, svobodno šolo in tako ločitev cerkve od države, kakor je na Francoskem izvedena; saj je tako tolmačila liberalen program rajna »Slovenija«. Nadalje podpirajo »Svobodno Misel«, ki se na deželi med liberalci oči to priznava za njihov list, kar sc tiče načel. Saj jc to priznala tudj »Svobodna Misel« v svoji prvi številki sama in priznava »Naš list« sam, ko izjavlja, da »Svobodni Misli« pušča prostost in svobodo. Kako neki, ko ste kristjani iu boste celo »skušali krščanska načela uvesti pri vseli somišljenikih?« Hudoba sama sebi laže. Liberalna neznačaj-nost sc mora res vsakomur gnjusiti. Tajc dogme, cerkve nc pripoznavajo, katoli-štvo jim jc reakcionarno, krščanstvo razlagajo i)o svoje, v isti sapi pa se bijejo na svoja krščanska prsa. Hinavščina najpod-Icjšc vrste je, ako kdo stoji na krščanskem svetovnemu nazoru čisto nasprotnem stališču, pa si, cla bi ljudstvo preslepil, lasti krščansko ime, ki ga tolmači v svojem samovoljnem smislu! Krščanstvo umeva slovensko ljudstvo kot katoličanstvo, to je, kot krščanstvo, kakor ga izpoveduje ter razlaga rimska Cerkev! Ali ste na tem stališču, povejte, hinavci! Vsakega resničnega svobod c misel ca bi bilo sram, ako bi tako zatajeval svoje svobodomiselstvo pred svetom z namenom goljufati ljudstvo! Bodite potolaženi, po 2. februarju L I. pobeljeni grobovi! Naše krščansko organizirano ljudstvo vam bo že raztolmačilo, kako umeva krščanstvo! Le zaničevanje ima za vas, ki ste zavrgli krščanstvo, pa vas ni sram bahati se z njim, mesto da bi izvajali 'onšteno skrajne konsekvence!
+ Zveza slovanskih zdravnikov v Avstriji. »Osrednja zveza čeških zdravnikov« jc sklenila, da ne pristopi k »Zvezi avstrijskih zdravnikov«, in sicer radi nemških zdravnikov, ki so se izkazali Čehom tako sovražni. Snuje se pa samostojna »Zveza slovanskih zdravnikov« v Avstriji.
: Protestni shod proti nasiistvom nemških buršev na dunajski univerzi jc
sklicalo 4i> na Dunaju obstoječih dijaških društev. Organizira sc protiodpor posebno proti nastopu nemških buršev v menzi iu bolniškem društvu.
—	Gospodinjska šola na Vrhniki. V gospodinjsko šolo na Vrhniki sc jc sprejelo 51 učenk, večje število sc jih ni moglo vsled pomanjkanja prostorov sprejeti. Pač dokaz, kako hrenenc naša kmetska dekleta no izobrazbi in kako potrebne so takšne šole.
Sestanek perutninarjev in rejcev malih živali priredi osrednja perutninars-ka zadruga v četrtek, dne 4. t. m„ točno ob 7. uri zvečer v posebnih prostorih hotela »Llo.vd« v Ljubljani. Ob enem jc poje d i n a v c likih ruskih i n h o -1 a n d s k i h k u n c c v , da se bode vsakdo lahko prepričal, kako dobre so te živali. Gospod konzulent Legvart bode predaval o malih živalih. Vsi gospodje in gospe. ki se zanimajo za male živali in perutnino in za dobro kunčjo pečenko, sc k temu sestanku uljudno vabijo.
—	Vila v Vratih. Tik pred Aljaževim domom v Vratih pod Triglavom gradi svojo vilo vladni svetnik primarij dr. F. Šlajmcr iz Ljubljane.
—	Vlom v občinski urad v Sanvin-čenti. V noči od sobote na nedeljo st) ne-
znani lopovi ulomili v občinski urad v Sanvinčentu v Istri, prevrtali blagajno iu odnesli ves denar.
—	Poskušen umor In samoumor. Iz
Gorice: V St. Andražu pri Gorici se je v noči od nedelje na ponedeljek izvršil velik zločin. 231etrii Anton Nanut je prišel na stanovanje 22lctne deklice Marije Povlin, za katero jc vedno hodil. Dekle ga ni maralo. Tudi ta večer mu je dekle povedalo, cla ne mara zanj, vsled česar je Nanut trikrat ustrelil na dekle, in potem še nase. Oba sta težko ranjena in se nahajata v goriški bolnišnici. Dekle, upajo, da okreva, on pa težko. Deklico, ki je bila dobra in poštena, vse oomiluje.
Naideno truplo. Pri Radovljici so našli dne 6. m. m. na polju truplo nekega dosedaj šc neznanega človeka, ki je prejšnji dan po okolici beračil. Navedenec je okoli 50 let star, bolj velik, črnih las in brk. Čc se tak človek kje pogreša, naj se to naznani orožništvu v Radovljici.
Izpraznjena srednješolska mesta. Od 14. do 28. t. m. so bili razglašeni sledeči razpisi: Klasična filologija: Praga, staro mesto g. (31. III.) — Moderna filologija: Dunaj XIII. r. (D. F., 20. III.), Romerstadt r. (Fr. D., Fr. E., 15. IV.); Kro-meriž r. (Fr. D. |B.J, 31. IIL); Dečin, real. gimn. (F. fr. d., 20. 111.); Ljubljana, nemška gimnazija (D. I. g., I. IV.) — Zgodovina in zemljepisje: Gradec, uč. (H. D., 31. III.)
Matematično-naravoslovna in prirodo-slovna skupina: 0. Prostoročno risanje: Dunaj XV., r. (30. III.)— Telovadba: Praga III., nem. r. (31. III.) Kratice in znaki kakor navadno.
—	Redek jubilej. Prijatelje in znance g. Katarine Christof. matere tukajšnjega solicitatorja Josipa Christof, bode gotovo razveselila vest, cla obhaja imenovana gospa čila in zdrava dne 4. t. in. v Radečah pri Zidanem mostu svoj 80. rojstni dan. Sc na trinoga leta!
Medveda ubili so trije kmetje iz Blagaja, okraj D. Vakuf. Prišli so v gozd drvi sekat in naleteli na jamo, kjer jc spal medved zimsko spanje. Glasno govorjenje kmetov ga je vzdramiio in začel sc .ic valiti iz luknje. Kmetje so ga začeli s sekirami udrihati po glavi in ga ubili. Zver je bila velikanska.
Razdelitev podpore. Iz Črnega vrha nad Idrijo nam pišejo: Tudi pri nas si jc neki človek dovolil pustno šalo iu je potegnil »Slovenski Narod« z notico »Klerikalna krivičnost«. Stvar jc v Črnem vrhu vzbudila mnogo smeha. Dopisu k pravi, da jc g. župan razdelil podporo samo med pogorelce, ki so konsu-inarji, drugi #a cla niso nič dobili. Podporo jc razdelila komisija, obstoječa iz g. župana, g. župnika in treh mož. Podporo je dobilo vseli 13 posestnikov; med temi so trije nekonsuniarji, ki so prejeli 448 K. Prezrt ni bil torej noben nekonsumar in se tudi nobeden teh ni pritožil. Pritožil seje pa, čujte korisumar 'Tine Pire, orožnik v pokoju. 'Ta mož, ki stanuje v hiši svojega očeta, kateri jc tudi prejel 115 K podpore, jc bil primeroma najbolje zavarovan. Komisija jc te okoliščine upoštevala in zato ni dala podpore šc sinu, ker jo jc žc očetu dovolila. Tine si tudi do-misljuje, da jc s svojo »opravičeno« pritožbo podrl zaupanje županovo pri vladi? Kako smešno! 'Tudi državna podpora se jc razdelila po nasvetu županstva oziroma komisije, katera je dobila ukaz, naj pripravi razdelilni načrt. 'Ta razdelilni načrt je g. glavar seboj prinesel in sc tudi oo njem ravnal. Glede pošte priznava in hvali ljudstvo g. poštarja, da je jako po-strežljiv, uljuden in točen. O kakih nercci-nostih ui bilo nikoli čuti. Iz tega se razvidi, kako jc »Narodov« dopisnik zavijal resnico.
Iz Horjula. Zmiraj imamo kaj novega. Mladeniči tukajšnjega katoliškega slovenskega izobraževalnega društva so nam poskrbeli na pustno nedeljo mnogo prijetnega razvedrila in neprisiljene zabave. Za pustni pozdrav so nastopili najprej izvežbani tarnbiiraši in nam zabren-kali mogočne »Savske valove«. Za njiiii so zapela dekleta z nežnimi glasovi »Saj ni čuda« in mešan zbor sc jc oglasil »V mraku«. Živahnost in obilo smeha pa jc vzbudil pri gledalcih šaljivi zbor za pust s svojimi nosnimi kumarami pod zaglav-jcni >. Nos«. Igrokaz »Vaški skopuh« jc nudil navzočim posetnikom sliko človeka, ki išče vitalno srečo v denarju. Igran je bil z vso komično fineso. Smeha občinstvu ne moremo braniti, posebno uc v predpu-stu. A nekaj drugega kot smeh jc, če človek ironizujc igralce in posetnike s tem, da kaže v blaženi nemščini svoj nedemo-kraški ponos. Te vrste takozvani »dameti-bonton« nc straši poguma naših agiinili fantov, cla nc bi v polni meri kazali svoj • ljubezni do ljudske talijc. H koncu nam jc domači komik prav dobro spekel »Jabolčno notico«, s katero smo bili vsi zadovoljni. Ko pišem o naši dramatični preti-1 stavi, mi sili v ospredje misel, naj bi se podobno, kot zadnjič telovadni, sklical v
jabljani dramatičen tečaj. Gotovo bi po-itolo nanj mnogo naših fantov z dežele, je r bi si vsaj deloma izpopolnili svoje avnatične talente. Pri večanju zanimanja u j.idsko talijo, bo treba tudi na to militi, kako dati našim mladeničem prilike, i se izpopolnijo.
—	Vasovalca sta ubila in vrgla v (»do. Brata Brkič iz okraja Stolac sta .sumljena, da sta ubila N. Samardžiča iz iabra, ko je vasoval |)ri nekom dekletu. Razbila sta mu črepinjo, potem pa ga vrg- i a v vodo in javila obiasti, da sta našla j urliča. Brata Brkič so zaprli iti izročili ikrožnem sodišču v Mostam.
—	Naša divjačina trpi vsled nenava-!'!<) hude zime in snežnih žametov veliko lomanjkanjc. To velja zlasti o srnah, zaj-;i!i in jerebicah, ki ne morejo dobiti dovolj jrimerne hrane m krme. V Gorjancih, sjcr je obilo divjačine, je za njo letos posebno slabo, ker so kmetje domov speljali pičli pridelek sena, kar so ga nakosili na košenicah. Druga leta se je divjačina vso zimo sukala okrog kopičev sena v iori, ker ga niso imeli bližnji gospodarji pred spomladjo kam spraviti. Letos pa vsega tega ni in divjačina lačna bega pravdo vaških kozolcev, da iztakne kako pest mrve ali detelje. Tudi lisice in kune so prišle do človeških stanovabšč, kjer so tako predrzne in nadležne, da jih ljudje komaj odganjajo. Na Javorovici in drugih vaseh v Gorjancih so našli zadnje dni več zajcev in tudi srn, katere je zamoril mraz in glad. Cc bo zmia še nekaj časa vzdržala, bo letošnji zarod divjačine po naših gozdih zln-st v Gorjancih, po kočevskih, ribniških in logaških hribih popolnoma uničen.
—	»Scotus Viator« v Dubrovniku. Angleški publicist R. W. Seton Watson, znan pod psovdonimom Scotus Viator se jc za več tednov nastanil v Dubrovniku.
Poizkušen samoumor vojaka. V aitiljcrijski vojašnici v Zagrebu si je če-tovodja Pristolič pognal iz službenega revolverja kroglo v glavo ter sc smrtnone-varno ranil. Vzrok: stroga kazen, ker ni lv I nekega višjega pozdravil.
—	Za olajšanje bede v Dalmaciji je vlada dovolila nadaljnih 200.000 kron.
V Zagrebu zopet okradli ameri-kanca. Anton Štimac iz Zurge je prišel v Zagreb, da se odpelje v Ameriko. Nastanil se jc v gostilni Vrkljan v Petrinjski uiici, da prenoči. Ponoči jc prišel v sobo nek moški, ki je rekel, da je gostilniški hlapec, ter mu izpod podzglavja izmaknil 7(;t) kron. Policija tatu baje zasleduje.
Metulj na snegu. Živega metulja nani je danes poslal prijatelj našega lista.
Schulvereinove table. Za nemški • Schuiverein« je izdelal učitelj Bolim v Budjcjovicah posebne stenske table za deške in dekliške šole z napisi »Tebi nemški deček« in »Tebi nemška deklica« ter hujskajočo vsebino. Naučno ministrstvo je odločilo, da imajo okrajni šolski sveti določiti, ali smejo te table v nemških šolah viseti ali ne. To v znanje našim okrajnim šolskim svetom!
Umrl je v frančiškanskem samostanu na Zidinah v Zadru o. Serafin Iva-sovič. Pokojnik je bil rojen 1. 1833. blizu Trogira v Kaštelnovein. Bil je gvardijan v raznih samostanih, od I. 1879—1894 je bil trikrat izvoljen za provincijala v Zadrti. Na Badiji pri Korčuli je sezidal novo knjižnico; zlasti pa je skrbel za mladino. Veselega in pobožnega frančiškana je vse ljubilo. N. v m. p.!
DAROVI.
Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so darovali p. n. preč. gg.: S. Žužek, župnik v Vodicah, 20 K. — J. Karlin, župnik v p. v Škofji Loki, 10 K. J. Teran, župnik v pok. v Kamniku, 3 K. - »Ratislav« v Kranju 3 K. — J. Plantarič, župnik na Dobrovi, 2 K. — L Boneelj, župnik v pok. v Železnikih, 1 K. — Bog povrni vsem blagim dobrotnikom iu jim obudi požrtvovalnih naslednikov!
Uubllon^s novice.
lj Vse čltatelje »Slovenčeve« opozarjamo na današnje javno predavanje S. K. S. Z. o krajih avstrijsko-srbskega spora.
Predavanje se vrši točno ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »Uniona« (vhod skozi Frančiškanske ulice). Vstop je prost, \endar se z ozirom na stroške, ki S. K. S. Z. nastanejo po teh velikih predavanjih, hvaležno sprejemajo prostovoljni doneski y-i stroške predavani.
Ij Ljudsko gledališče. Prva predstava Ljudskega gledališča na odru deželnega gledališča bode v nedeljo, 18. aprila t. i. Vprizorila se bode znana ljudska igra Revček Andrcjček« z bivšim igralcem dež. gledališča in učiteljem dramatične šole »Slov. kršč. soc. zveze« g. Urbančič-Podgrajskitn v naslovni vlogi. Sodelovali pa bodo poleg gojencev dramatične šole S. K. S. Z. tudi še nekateri drugi znani bivši slovenski igralci. Toliko za danes.
Ij Občni zbor »Katol. društva za delavke« je v nedeljo pokaral, da to društvo še vedno izvrstno izvršuje svojo nalogo: biti delavkam, zlasti iz tobačne tovarne, šola prave izobrazbe in torišče poštene zabave. Poročilo tajnice Marije Klcpec podalo je zanimivo sliko društvenega delovanja v pretečenem letu, ki po svojih predavanjih (23), zabavnih večerih, uprizorjenih zlasti s pomočjo društvenega pevskega zbora, tamburaškega zbora in igralnega osobja, nadalje po svojem oddelku za šivanje, za »Čebelico« in po pridni rabi društvene knjižnice, nikakor ni zaostajalo za prejšnjimi leti. Poročilo blagaj-uičarke Ane Srakar je obsijalo istotako ugodno stanje društvene blagajne. Podpredsednik društva Luka Smolnikar je končno zlasti poudarjal silno potrebo primernejših društvenih prostorov; kakor vsa druga ljubljanska društva, tako tudi to društvo občutno trpi na tem nedostatku in se ne more tako razviti, kakor bi se gotovo v boljših prostorih. Zato na dan z društvenim domom, v katerem bodo našla naša društva gostoljubno streho, gotovo v prospeh živahnega društvenega razvoja v Ljubljani.
Ii Pevska skušna »Liubliane« jutri v sredo točn o ob 8. uri zvečer. Prosim za polnoštevilno udeležbo. Novi pevci dobrodošli! Pevovodjn.
Ij Predavanje v društvu »Abstinent« 19. februarja je bilo razmeroma dobro obiskano. Predavatelj je podal o »občini z ozirom na protialkoholno gibanje« sledeče misli: Občino mora dokaj zanimati, da se pijančevanje, zlasti žganjepitje, čim bolj omeji. Cim mani alkohola, tem manj bolniških stroškov, odgonov, povračil podpor itd. Ali pa ima občina moč, da more v tem oziru kaj storiti? Da. ^ 27. obč. reda ji celo nalf/ga dolžnost, da mora skrbeti za javno varnost, zdravstvo, varnost oseb in imovine. Sem spada, da občina strogo pazi na to, da otroci ne zahajajo v krčme in na plesišča. Pri izletih šolskih otrok naj se jim ne daje alkohola. Plese naj se zatira z visokimi pristojbinami Lepakov, ki hvalijo alkoholne pijače, naj občina ne pusti nabijati. Strogo naj se pazi na zapiranje krčem točno ob policijski uri. Krčme in žganjetoči naj ne bodo nikdar skupaj v istem prostoru s prodajalno jestvin ali to-bakarno. V vinorodnih krajih naj županstvo strogo gleda na to, da dobe dovoljenje za osmice (točenje lastnega vinskega^ pridelka) res samo opravičenci in za svoj" pridelek, da se ne bo tuje brozge, kupljene od vinskih trgovcev, prodajalo na semnjih in pri cerkvenih shodih. Pazi naj tudi pri vlaganju izkazov za kuhanje žganja za domačo rabo. Revežem in potnikom naj se daje podpore le v hrani, obleki in prenočišču, nikdar pa ne v denarju. V večjih krajih naj bi tudi zasebniki beračem ne dajali denarja, ampak znamke, za katere bi dobili v ljudski kuhinji mleko, kavo, čaj in druga živila. Neobhodno potrebna za večja mesta so ogrevališča. Splošna socialna skrb je najboljše sredstvo proti kugi alkoholi/.!!" . Vse gornje je več ali manj v moči županstva. Občinski odbor pa lahko mnogo stori proti alkoholu pri podajanju mnenj gk ii. podeljevanja koncesij za krčme iu žgouetoče. Splošno načelo bodi: novih koncesij nič več zlasti ne za žga-njetoče! C,: le mogoče, naj se koncesije zatre. Strogo nadzorstvo in kazni ob prestopkih. Potem mora obrtna oblast poseči vmes in končno odvzeti koncesijo! Občinske nak ade na žganje naj občinski odbor določi koiikor mogoče visoko. Tudi to bo pomagalo. Uspešno delovanje občine proti alkoholu pa je možno le, ako občinski odbor ni po večini sestavljen iz krč-marjev. dacarjev in od njih odvisnih mož. Velika napaka je tudi, ako sc nahaja občinski urad v gostilni. Predavatelj navaja prepričevalne slučaje iz lastne izkušnje, kako škodljiva je taka uredba. Končno se dotika občinskih domov in ž njimi zvezanih reformnih gostiln na Nemškem. Zgled: reformna krčma v Broitzu, okraj Greifen-berg. Predlaga: deželni odbor vplivaj na to, da se občinski uradi premestč iz. krčem. Vsaka gostilna bodi vedno preskrbljena z jedrni, zlasti tudi z. mlekom. V bližini mest nai bi sc dobilo tudi brezalkoholnih pijač. Občina naj dobi večji vpliv pri podeljevanju, oziroma odrekanju krč-marskih koncesij. Nato se razvije živahen pogovor, ki se g:>. udeleže društveni predsednik dr. J. Ev. Krek. župnik Kalan, poštar Ravnihar, urednik Moškerc in poročevalec. Vsi sproženi nasveti s popravki in dodatki so bili soglasno sprejeti. Zlata Doba« priobči natančneje poročilo.
Ij Občni zbor »Ruskega krožka« bo danes ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela IJnion«. Člani naj pridejo točno, ker je za sklepčnost treba, da je navzoča tretjina društvenikov.
I j Zope» novo snežno odejo jc nam prinesel bližajoči se začetek spomladi, in sicer jako debelo. Snega ie zapadlo toliko, da še ne kmalu v tem času. Mesto je s
kupi snega zabarikadirano kljub temu, da ga delavci nepretegano odmetavajo in vozniki odpeljavajo. Že rano zjutraj so delali pota s snežnimi plugi, sinoči so pa delali delavci pozno v noč. Vozni promet je bil po nekaterih ulicah danes zjutraj skoraj onemogočen in tudi pešci so se morali gnjesti med snežnimi viadukti. Električna je sicer deloma vozila, a so bile take zamude, da so ljudje rajši hodili peš. Tudi po železniški progi so funkeijonirali snežni plugi, vlaki so pa imeli velike zamude. Omnibus hotela »Union« je obtičal v snegu ter so tujci zamudili vlak. Ce'pri-tisne v kratkem jug, je pričakovati povo-denj. Na Koroškem je zapadel en meter visok sneg. Z Ruskega prihajajo poročila o velikanskih snežnih zametih. Cela mesta in vasi so pokopana pod snegom. Na stotine oseb je zrmznilo v snegu. Nekateri vlaki so obtičali v snegu in niso mogli dva dni naprej.
lj Nizko stanje tlakoinera. Pri sedanjem nenavadnem vremenu smo opazovali danes zjutraj izvanredno nizko stanje barometra. Kazal je 71-41 mm. Kolikor se ve naš poročevalec spominjati, se zadnje dve leti ni nikdar tako nizko stanje tlakoinera opazovalo.
Ij Usmi'ite se ubogih tičkov! Visok sneg je odvzel tičkom vso hrano. Naj se ubogih tjčkov usmilijo usmiljena srca in naj jim notresajo hrano!
Ij Ljubi anski športni klub priredi v soboto ples v »Narodnem domu«. Treba si bo te gospode dobro ogledati. Gospodje so precej nazadnjaški, kajti naša pratika kaže, da je že minul predpust. Pa kdor vidi sankališče ljubljanskega športnega kluba, bo takoj sprevidel, da se ni čuditi, ako so se ti gospodje tudi s plesom v postu zaleteli. Posedaj nismo vedeli, da med šport spada tudi ples v postu.
Ij Poskušena sainoumora. Včcrai popoldne se jc v svojem stanovanju na Dunajski cesti št. 6 v samoumorilnem namenu ustrelil samski strojni ključavničarski pomočnik Franc Cankar, rojen 1891. leta v Pulju in pristojen na Vrhniko. Zadel se je v desno stran prsi, a je ostal šc pri življenju. Na lice mesta došli zdravnik g. dr. Demeter Blciweis vitez Trsteniški ga je za silo obvezal in odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Zaradi bede si je hotel življenje končati bivši rudar Hiršberger Alojzij, star 39 let. Z britvijo si je prerezal vrat. Sedaj sc nahaja v tukajšnji bolnišnici.
Ij Umrl jc v Orlovih ulicah št. 3 mesar Martin Kralj, star 53 let.
lj Izkaz posredovalnice slov. trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme se: 2 poslovodja in korespondent, 12 pomočnikov mešane stroke, 15 pomočnikov munufakturne stroke, I pomočnik modne in galanterijske stroke, I kontori-stinja, 2 blagajničarki, 3 prodajalke, I učenec. — Službe išče: 3 knjigovodji in ko-respondenti, 2 kontorista, 28 pomočnikov mešane stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 8 blagajničark, 18 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce ua proti mali odškodnini.
lj Zahvala in prošnla. Ivan Dovič, strojni ključar v Sp. Šiški št. 196, o katerem smo poročali, da je že dolgo bolan in brez vseh sredstev, se presrčno zahvaljuje vsem plemenitim človekoljubom, ki so mu priskočili na pomoč in tako olajšali najhujšo bedo. Obenem pa prosi, ker so mu sedaj v bolnici odrezali nogo iu šc več časa ne bo mogel ničesar zaslužiti, naj se ga blagi dobrotniki spomnijo še zanaprej s kakim majhnim darom.
Ii Ubo?na družina na Trnovskem pristanu št. 36 se srčno zahvaljuje gospodu A. Žibertu v Ljubljani in g. Ivanu Naglju, župniku na Koroškem, za poslani denar. Prosi pa tudi še zanaprej usmiljene ljudi, da bi ji pomagali denarno ali matcrielno, ker se nahaja še vedno v veliki bedi. Vseh pet otrok je bolnih, imajo ošpice, mati pa ne more kaj zaslužiti, ker je pri njih, zato ji bo vsak. še tako majhen dar prav prišel. Še enkrat prosi dobra srca, da bi se usmilili bednih bolnih otrok. K a t a r i n a V a r š e k.
Ij Promet tulcev v Ljubljani meseca februarja 1909. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 3977 tujcev torej 98 več kot meseca januarja in 574 več kot lani meseca februarja. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1102, Slon (>74. l.loyd 344, Cesti; avstrijski 211, Ilirija 187. .Iiižni kolodvor 1711, Malic 131, Štrukelj 115, Bavarski dvor 56 iu v ostalih gostilnah in prenočiščih 987 tujcev.
Ij Na naslov trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, Kakor se čuje v javnosti, vladajo v tem društvu zelo čudne razmere. To društvo, ki ima tudi nalogo razen bolnike podpirati, tudi onemogle člane in sicer tako, da taki oncnio gli ""lani zamorejo s to podporo izhajati
svojemu, to je trgovskemu stanu primerno. V resnici pa se prakticira pri tem društvu čisto drugače. V naslednjem hočemo navesti nekoliko podatkov, ki že zdavnaj kliče po času primerni preureditvi. Vsak član, ki je onemogel, ima pravico do podpore, katera se mu podeli vsled vložene prošnje in sicer le za dobo enega leta. Po preteku tega leta mora dotičnik zopet priti s nismeno prošnjo, in ako tega ne stori, ne dobi podpore. Umevno je, da ako postane član društva za delo nezmožen, da je postal nesposoben za vedno in ne samo za eno leto, vsled česar bi se morala podpora podeliti stalno ter bi tako odpadlo vsakoletno prosjačenje. Glavno pri tem vsem pa je vnrašanje, kakšne da so te podporo. Največja sedanja mesečna podpora je 60 kron. večina podpor se pa izplačuje v znesku 40 do 5(1 kron. Sedaj naj pa razsoden človek pove, kako je mogoče se preživljati s tako podporo; menda se ravna tukaj ravnateljstvo po znanem prereku, da so na svetu za ustreliti najbolj prikladne stvari »star komi in star pes«. Ako trdimo, o čem se pa ravnateljstvo lahko vsak dan •prepriča, da znaša stanarina iu hrana se- • daj v Ljubljani mesečno najmanj 60 K, je potem izključeno, da bi mogel tak dela nezmožen član, ki uživa to podporo, sploh živeti, o primernem življenju pa niti govora ni. Dalje se pa vidi iz. naslednjega, kako skrbi društvo za onemogle člane. Udnina za rednega člana letno znaša 32 K. Ako pa postane isti dela nezmožen ter da uživa že podnoro, se mu odteguje članarina od njegove za življensko potrebo že itak premalo podporo. S tem je pa rečeno ravno toliko, kakor dati in vzeti. Ravno-taka napaka je. da se pusti ravnateljstvo od podpore prejemajočih članov pobotnice kolekovati. Ali ne hi zadostovalo navadno potrdijo. Ako računamo, da znaša udnina mesečno 2 K 34 v ter k temu znesku še piištcjemo kolek za 50 vinarjev, razvidimo. da odtrgujc ravnateljstvo od ust podpore vrednih članov vsaki mesec skoro 3 krone. To je na za človeka, ki se mora od že itak pol premajhne podpore preživljati, precejšen znesek, ža sedaj smo bili primorani ta dejstva objaviti in ako jih društveno ravnateljstvo ne bo hotelo usli-šati. bodemo pa še primorani objaviti s kom se morajo preživljati delanezmožni člani trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani.
ŠTRAIK GOSTILNIČARJEV IN KAVARNA RJE V
je bil za včerajšnji dan napovedan v Va-raždinu. štrajk bi imel trajati do 8. marca. Varaždinski gostilničarji iu kavarnarji hočejo na ta način protestirati proti previsoki občinski užitnini.
Štajerske novice.
ranice .lutko; Panič, prvega
š Duhovniške vesti. Župnijo je dobil č. g. kaplan na Sladki gori župnijo sv. Antona na P. pa Jože kaplan v Vtizenici ter nastopi maja.
š Mladeniški sestanek se bo vršil v Mariboru v drugi polovici meseca marca.
š Umrl je v Siovenji Bistrici mizarski mojster Jožef Lorber, star 89 let. Sedem let je ležal bolan na postelji.
š V konkurzu jc trgovec Ferdinand Janschek v Mariboru.
š Prestavljen je gospod kaolan Šimenc iz. Zibike na Sladko goro.
š Križ - Krisch. Profesor na realki v Knittelfeldu, slovenski Križ. je prosil na-mestništvo, da se sme pisati po nemško Krisch. Namestništvo mu je to dovolilo, in seda i je domovina rešena!
š Glavna mlekarna v Celju. Dne 18. februarja se je ustanovila v Celju glavno mlekarna. Imela bo osobito namen obdelovati in razpečavati od zadružnikov prejeto mleko in mlečne izdelke. Kot vodje so nastavljeni: Dr. Božič (priznani mlekarski strokovnjak)), Štiblcr itd. »N. Dn.« pravi, da se lahko mirno zaupa možem, ki se veliko trudijo za gospodarski napredek (kje pa, smo radovedni, nri kupici Zavr-čana najbrž?) spodnještajerskih Slovencev. Šli bodo samozavestno in trdno naprej v svojem nlodonosnern (ironija) delu. ki bode najboljši odgovor klerikalnim hujskačem.
š Prihodnji mariborski župan bo baje finančni koncipist dr. Resne r Scluuiderer namerava stopi kmalu koi.
š Šmarje pri Jelšah.
tukajšnje dekliške šole se vila škrlatica. Štnarski in posojilnica kupujeta že skiin knjižnicam v okraju
Dr.
po-
Med učenkami je zopet poja-okrajni zastop mnogo let šol-raznovrstno no-učno berilo. Letos je prejela vsaka šola po 21 knjig razne vsebine. Na Bohovem pri Šmarju je bil na nustni torek ogenj pri Strašeku. Požarna hramba šmarska je z velikim trudom ubranila, da se ni ogenj polastil tudi sosednjih hiš.
š Aretirani agent. V Mar.boru so zaprli nekega agenta Stebiha, katerega že dalje časa zasleduje graško deželno sodišče. Stanoval je v hotelu »Stadt Wien« pod imenom Sclmeberger.
š Nemška šparkasa v Celju je lansko kto strašno nazadovala. Na hranilnih vlogah se je poslabšala skoro za eden milijon kron. Letos pa še bolj močno nazaduje. Meseca prosinca t. i. sc je vložilo pri tej nemški šparkasi 241.287 K 7 v., vzdignilo pa 379.909 K 5H v., torej se je zopet oslabila za 138.712 K 43 v., kar jc pri malenkostnem prometu enega celega meseca razmeroma neverjetno mnogo!
Razne stuarl.
Mraz na Francoskem. Na Francoskem imajo nenavadno hudo zimo, do 15 stopinj pod ničlo. V Parizu je spolzko in si je na ledenih potili veliko ljudi zlomilo roke in noge.
Snežni zameti v severni in srednji Italiji. Snežni zameti preprečajo po severni in srednji Italiji vsak promet. Vlaki imajo dolge zamude. Tramvaji nc morejo voziti. Telefonske zveze so pretrgane, brzojavke dohajajo z zamudami. Na jezeru Garda so .morali ustaviti plovstvo.
Zopet potresi na Laškem. V Reggio di Calabria in v Palmi so čutili 26. ni. m. ob b. uri 34 minut močan potres. Dne 27. m. m. ob I. uri 50 minut so čutili v Palmi močan valovit potresni sunek, kateremu sta sledila še dva močna sunka. Prebivalstvo jc zbežalo na ulico. Iz Carigrada poročajo, da so čutili v bližini Sirasa potres, ki je napravil po vaseh mnogo škode. — Sedanji novi veliki snežni zameti v naših krajih nc bodo menda nič kaj ugodno vplivali na potresno pomirjenje. V Citta-novi pri Reggiu so prošlo noč okrog pol treh občutili močan potresni sunek, ki je napravil precej škode na poslopjih. Prebivalstvo je ostalo razmeroma mirno.
V Kansasu ne smejo alkohola prodajati niti v medicinske svrhe. S 33 proti I glasu je senat države Kansas sprejel najstrožji prohibicionističen zakon, kolikor jih je dosedaj v Kansasu postalo pra-vomočnih. Glasom tega zakona se mora v Kansasu uvesti najstrožja prohibicija, tako da se ne sme prodajati in rabiti alkohola niti v medicinske in znanstvene svrhe. Vsled novega zakona zgube tudi lekarnarji pravico prodajati opojne pijače, katere se čestokrat rabijo pri nevarno nol-nih ljudeh. Predlog bode v dolenji zbornici brezdvomno odobren.
Mož s tremi nogami. Italijan Francis Lentini je star 21 let. Poročen je že eno leto in je oče popolnoma normalno razvitega otroka, sam pa ima eno levo in dve desni nogi. Tretja noga, katero pri hoji lahko rabi in jo ima sploh precej v oblasti, je izraščena iz bokov.
Poizkušeni samoumor 15 oseb. V Irkti so obsodili 15 politiških beguncev na smrt. Obsojenci so se pa zastrupili; eden je mrtev, štirje so smrtnonevarno bolni, ostale bodo rešili. Vojno sodišče je pa obsojencem naknadno pregledalo smrtno kazen.
Postava v varstvo mož proti ženski zvijači. V Ameriki snujejo postavo. Ki bi ščitila neprevidne može, ki so se dali vjeti v zanjke zakona po razni ženski olepšavi. Postava sc glasi nekako tako-lc: Ako dekle ali vdova vjame moža v zakon po vplivu raznih lepotičij kakor so, šminka, parfum, umetno zobovje, barovke, podlaga za olepšanje udov na svojem telesu itd., jc ta zakon neveljaven in ima mož pravico ženo takoi zapustiti.
Jetnik — upravni svetovalec. V Nevv Yorku je bil lansko leto jeseni obsojen finančnik Charles Morse v lOletno ječo. Morse je z dvomljivimi špekulacijami spravil v škandal več newyorških podjetij. Po vplivu izvrstnih advokatov je sodišče dovolilo, da sme Morse čez dan v spremstvu paznika zapustiti svojo celico in sc podati po svojih poslih. In tako se jc zgodilo, da Morse opravlja kakor prei svoja dela, sedi v posvetovalnici in se na večer povrne z avtomobilom nazaj v zapor. Sa-moobsebi se razume, da je to početje ameriške justice v ljudstvu našlo velik odpor.
Sainoovadba 40 rumunskih dijakov. Iz Černovic poročajo: 40 rumunskih dijakov je na državno pravdništvo poslalo samoovadbo, da so bili soudeleženi na demonstracijah proti deželnemu glavarju pl. NVassilko. Zahtevajo uvedbo preiskave proti sebi.
Težka pristojbinska kazen. V Nebu jc bil nek 70leten starec, ki še ui bil predkaz-novan, od tamkajšnjega pristojbinskega okrajnega sodišča obsojen v trimesečen zapor. Dasi so zdravniki izjavili, da jc nastop kazni za obsojenca smrtnonevaren, jc hebsko finančno ravnateljstvo prošnjo za odlog kazni odbilo.
400 nem£kih deMet sc jc iz Virtcr i-berga pripeljalo v državo Orcgon v Ameriki, kjer so sc naselile.
K roparskemu napadu na dr. Maro-
ccka. Iz Prage poročajo: Sum roparskega napada na dr. Mareeeka je padel na delavca Jencika in bivšega njegovega solici-tatorja Jana. Oba so zaprli.
Najnovejša pariška moda. Od kar so pariške dame začele nositi krajša krila in dale slovo vlečki, mislile so na to, kako bi sc za vlečko odikodovaie. Zdaj so iznašle nekaj pravega; začele so namreč okolu členkov na nogah nositi — zapestnice. Te zapestnice so ali iz jantarja ali pa iz nebrušenih rubinov. Ako jc oboje — pristno. kdo bi hotel to dvomiti! Razume se, da k tej modi spadajo nizki čevlji.
Pustna šala budiinpeštanske socialne demokracije. Socialni demokrati v Budimpešti so si dovolili s policijo hudo šalo. Tamkajšnja njihova strokovna društva so namreč za sredo prijavila velik obhod po ulicah, ki ga jc policija tudi dovolila. Nato jc policijsko ravnateljstvo vse primerno ukrenilo, da bi se mir nc kalil in odposlalo v Košutovo ulico močne straže. A zastonj je bila skrb — ulice so ostale kakor navadno, socialnih demokratov ni bilo.
Za krajo dresirana opica. V Parizu so v petek zaprli moža, ki je s pomočjo opice, ki je bila tako izučena, pri raznih ju veli rjih kradel dragocenosti. Nosil je opico v žepu in žival je iz gospodarjevega žepa takrat, ko jc videla, da jo nihče nc gleda, kradla prstane in drugo zlatnino. Mož, z imenom Arondolo, je po aretaciji izdal skrivnost svoje opice.
Japonski izreki. Zabi v svoji mlaki ni znana velikost morja. — Tudi največja drevesa so pričela poganjati od tal. — Lev pošlje mladiča v ravnino, pošlji otroka v tujino — če ga ljubiš. — Baker in kristal se svetita samo ako sta polirana. — Noge svetilnika so temne, samo v njegovi višini se sveti glava. — Kako naj hrošč razume to, kar misli konj. — Človek, ki je rojen služabnik, nc bo nikdar gospodoval.
Koliko je stala ameriške mornarice pot okoli sveta Tc dni je ameriška vojna mornarica končala svoj pot okoli sveta, ki ie znašal vsega skupaj 45.000 milj. Na tem potu .ie sežgala 400.320 ton oglja v vrednosti 1,078.994 dolarjev. Prevoz tega oglja jc stal 1,463.825 dolarjev. Strojnega olja so porabili 125.000 galon v vrednosti 43.750 dolarjev. Skupaj s plačami častnikov in moštva, streljivom in drugimi stroški, jc stala Združene države ta 14 mesečna vožnja nad 20 milijonov dolarjev.
Kakšhi stariši so socialni demokratje? Odvetnik dr. Josip Dolenez je priobči] v madžarskem časopisju tale dogodek iz svoje odvetniške prakse: »V mojo pisarno je prišla delavska žena. Pove mi samo svoje dekliško ime in na moje vprašanje, čc nima moža, mi odgovori, da ga ima, da pa se bosta šele tedaj poročila — se-« veda civilno! — kadar otroci toliko dora-stejo, da bodo mogli služiti si kruh »Pa kdo vam jih vzdržava?« jo vprašam. »Državna najdenišnica!« mi odgovori. Potem mi pripoveduje, da živi že osem let z dotičnim moškim iu da je rodila že štiri otroke. »Če bi bila poročena,« pravi, »ni morala z možem sama vzdrževati otroke. Moj mož zasluži 0 K na dan, a s tern bi težko prehranila sebe in otroke. Zato sva takole sklenila: Jaz povijem na kliniki kakor dekle. Potem oddam otroka v najde-nišnico in tako nitnava nobene skrbi z njim.« Tako postopanje nasvetujejo svojim bratcem socialno demokratični odvetniki. Lepa socialna morala!
Razkošnost s cvetjem v Nevv Yorku in zadnja ameriška kriza. V Nevv Vorkn je vladalo veliko razkošje s cvetjem. Tako je imel n. pr. prvi newyorški cvetličar Josip Fleischinann na tucate takih odjemalcev. ki so redno vsak teden izdali za cvetje 2000, 3000 in 4000 mark. Seveda je večina teh cvetlic bilo namenjenih gledališkim igralkam in pevkam in je Fleisch-man dobil kratko naročilo: Pošljite vsak dan za 500 mark cvetja sem in sem. 'Toda zadnja kriza je temu razkošju napravila konec in Fleischinann je moral ustaviti svoja plačila in zapreti svoje krasne prostore na peti aveniji. Svojih tirjatev niti iztožiti ne more, ker bi potem prišla mar-sikaka tajnost na dan in bi marsikaka družinska skupnost bila uničena. Tudi Jos. Flcischmann bi pri tem le izgubil, kajti v bodoče bi se nihče več nc hotel obrniti nanj z nedovoljenimi naročili. Cvetličar namreč upa, da mu kriza ne bo zadala smrtnega udarca, in da bo, ko Amerika pride zopet v pravi tir, nadaljeval svojo trgovino. Zanimivo je, da je Flcischmann pričel kot reven nocestni prodajalec šopkov, a ko jc bil 20 let star. je že imel pol milijona premoženja.
Vodna pot med Donavo in Renom. Iz Monakova se poroča, da jc Bavarska sedaj oficijelno stavila Prusiji predlog za zgradbo velike parbplovne poti med Donavo in Renom. (Črno morje Severno morje). Bavarska prevzame zgradbo prekopa med Donavo (Rezilo) in Meno.
Telefonska ln. brzojavna poroflir.
VSLED VISOKEGA SNEGA OVIRAN PROMET.
Jesenice, 2. marca. Promet je tudi na železnici silno oviran. Na Gorenjsko jc od spodnje gorenjske strani mogoče priti samo do Jesenic. Popolnoma jc vsled visokega snega ustavljen železniški promet na progah Jesenice Celovec, Beljak Ponta-felj. Beljak Rož, Jesenice Trst. Trbiž Beljak.
TURSKO-BOLGARSKI SPORAZUM DOSEŽEN?
Sofija, 2. marca. Med Rusijo, Turčijo in Bolgarijo je dosežen sporazum glede odškodnine za vzhodne železnice. Rifaat-paša podpiše dotični zapisnik jutri. Kapi-taliziralo se bo nekaj obrokov turške vojne odškodnine, tako da Rusija odpiše na svoji terjatvi proti Turčiji 125 milijonov, dočim bo Bolgarija obremenjena Ic z 82 milijoni, ki jih bo dolgovala Rusiji.
DOBRO ZNAMENJE ZA MIR.
Budimpešta, 2. marca. Avstro-ogrski poslanik na srbskem dvoru grof Forgach je, prišedši z Dunaja, včeraj konferiral tukaj z ministrskim predsednikom dr. VVekerle. Potem se jc podal v zbornico mag-natov, kjer je govoril z ministrom An-drass.vjem in srbskim metropolitom Bog-danovičem. Grof Forgach se namerava v sredo podati na svoje mesto v Belgrad.
KDO BO POVELJNIK VOJSKE PROTI SRBIJI.
Budimpešta 2. marca. Madžarski listi poročajo, da bo vrhovni poveljnik v even-tuelni vojski proti Srbiji general konjenice Viljem Klobučar, sedanji glavni poveljnik ogrsko-hrvatskega domobranstva. rodom Hrvat iz Gospiča. Natančnega seve nihče ne ve.
Rahitis.
Najbolje koncentrirana redilna sredstva, ki se nahajajo v SCOTT-ovi emulziji, rede kosti, jih napravijo trde in ravne in omogočijo hitri raz-:: voj zdravega mesa. ::
Splošno zdravje
se kmalu povrne in otroci, ki trpe na tej bolezni, postanejo zdravi in močni, kakor vsi drugi. 2249 znamko'—Vi - Cena originalne steklenice
bičem — kol	«	is t- n .
garancijskim	i Z.	K DU VIP.	!
znakom Scot-
,0vnefni.r'v"	: Dobi se	v vseh lekarnah. :
Meteorologično poročilo.
VISIna n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736*0 mm
S Q	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah * mm
1	9. zveč.	722 5	- 07	brezvetr.	sneg	
o	7. zjutr.	712-1	00		v	31-1
	2. pop	7152	61	sl. jzah.	del. jasno	
Sredn|a včerajšnja temp. — 1-7°, norm. 1'5°.
najbolje kakovosti priporoča Frano Weinberger, posestnik apnenic v Zagorju ob Savi	438 6—2
Proda se 120 hektolitrov izvrstnega
bizellskega vino
(Drenovec), rudečega in belega po zelo ugodni ceni, ter se kupci vabijo za četrtek, dne 4. marca 1909, ker se isti dan ob 10. uri predpoldan prične ta razprodaja.
Zapuščina umrlega Ivana Malusa, 5(8 Sušica št. 28, Bizeljsko. 3-1
Povodom prerane smrti predragega nepozabnega soproga, očeta, sina svaka in strica gospoda
Antona Goslarja
c. kr. sodnega oflclala
nam je došlo od vseh strani toliko dukazov sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahval ti.
Zahvaljujemo se torej tem potom čč. duhovščini za tolažbo v bolezni in za spremstvo k večnemu počitku kakor tudi gg. zdravnikom za zdravniško pomoč.
Nadalje se iskreno zahvaljujemo za častno udeležbo pri pogrebu gospodu vladnemu svetniku Tekaučiču, gospodu sodniku Levičniku gg. uradnikom c. kr. okr. sodišča, oitr. glavarstva, davčnega urada, odvetništva in notar-jata, g. Županu, dr. T. Romihu, slav. obč. zastopu, čislanemu učiteljstvu iz Krškega in od drugod, telovadnim društvom: Sokolu iz Krškega in Vidma, kakor tudi sploh vsemu drugemu občinstvu, ki je znami v najbridkejših urah sočustvovalo.
Krško dne 26 februarja 1909.
Zlit« mtilje: Berlii, Paril, lin iti.
11*;bolj. koam. Z0b0
/tatu. \ Stva ---- A» V-*-""
Ljubljana, Spltal.-Strltu. al. T
V*
0
..Z
- 50.000 PAROV ČEVLJEV! -
4 para čevljev za samo K T-.
Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških In dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po oblikah.	540 (3- 1)
Vsi itirje pari stanejo samo K 7'—.
Pošilja se po povzetju. — Zamena dovoljen« ali denar nazaj
P. LUST, Izvoz čevljev, Krakov 51
Imate
ozebline, kurja oče sa in trdo kožo?
Trpite
na potenju nog al zoprnem duhu?
Ena kopelj za noge s
Chiragrinom
Vas takoj oprosti. 1 zavoj za dve kopelji 30 vinarjev. Dobi se v vsaki lekarni, drogerlji ali v boljših prodajalnah ali pa naravnost iz drogerijc v Gradec-u, Sackstrasse 3	K 423 20-3
V	iz parcele št. 886
I Afl na Golinu,
■ »M m 2727 m3, se bo dne L|r % 17. marca 1909 v ^martmu na Dholici
™(Koroško) prodal. Najnižja cena 8 K za m3 stoje* tega lesa. — Natančnejša pojasnila ustmeno ali pismeno daje župnijski urad Šmartin na Dholici, P. Poreče ob jezezti. 557 3-1
Krasno
posestvo
z mlinom je na prodaj blizu Ljubljane ob Kamniški Bistrici. Vsa uprava, park, ribištvo, vodna m»č. Natančneje uprava »Slovenca".	558 io -1
Jri boljše stavce
Slovence, snreime takoi v priletno Iti mm Hotitiicilo tiskarna J. Krajec nasl Novo mesto.
589 3-'
PH8«jga ^Slovenoa" fttov. 49« dni 2. marca 1909.
Občni zbor slovenskega glasbenega društva jlubljnno".
Veliko zanimanje za ta občni zbor, ki sc je vršil včeraj, je dokazalo, da glasbeno društvo »Ljubljana« ne 'le ostane, ampak se dvigne še dalje, raste in se razvija. V odsotnosti bolnega gospoda predsednika Rado Šturma je otvoril občni zbor podpredsednik g. Daclis, pozdravljajoč osobito gg.: dež. poslanca.in odbornika dr. Pegana, poslanca in odbornika profesor Jarca, ravnatelja Prosenea, svetnika trgovske in obrtne zbornice Kregarja in Globelnika, prof. Funtka in oba poročevalca slovenskih dnevnikov. Izvanredni občni zbor, pravi, se vrši, ker so potrjena spremenjena pravila.
Nato je čital g. Volta zapisnik lanskega občnega zbora, ki se je odobril.
Blagajniško poročilo izkazuje dohodkov 6.612 K 50 v., stroškov 4.920 K 4 v., torej skupnega denarnega prometa 11.5.32 kron 54 v. Društveno imetje znaša v gotovini 1.692 K 46 v., v zalogi Bajukoviii pesmi »Odmevi naših gajev« 600 K, na podpornim za leto 1909. 1000 K, skupaj ,3.292 kron 4(> v. Po poročilu revizorjev se blagajniško poročilo odobri. Arhivar g. Pav-šek poroča, da je sedaj društven inventar vreden 6..370 K. G. dr. Pegan pravi, naj se pojasni, če ima društvo kaj dolgov. Podpredsednik g. Daclis konstatira, da je poravnano vse in nima nikdo kake terjatve. Plačal je dosedanji odbor po 6 do 7 let stare terjatve. Društveni dolg so sedaj le tekoči troški. Temu poročilu sledila je
volitev odbora.
Pred volitvijo se je oglasil I. Štele ter izjavil, da je po naročilu odbora večkrat obiskal sedanjega bolnega predsednika g. Rado Šturma, ki .ie opetovano izjavil, da z ozirom na razširjen delokrog društva ne more več prevzeti predsedstva, da pa ostane zvest član in bo vedno deloval za blagor »Ljubljane«. (Krepki Zivijo-klici.) Predlaga, naj sc mu za res požrtvovalno delo izreče najiskrenejša zahvala iu pooblasti novi odbor, da mu to zahvalo na primeren način izroči. G. Jož. Globelnik predlaga, naj se z vzklikom voli predsednikom deželnega odbornika g. dr. Pegana, kar sc med velikim navdušenjem sprejme.
Novi predsednik g. dr. Pegan zavzame prostor ter izjavi, da prevzame predsedstvo le, ker tega ne stori dosedanji predsednik, ki si je stekel za društvo največ zaslug. Nato se vrši volitev novega odbora, med skrutinijem pa debata o slučajnostih.
Prvi se oglasi k besedi predsednik g. dr. Pegan. Povdarja, da ga silita k temu dva momenta: da je danes prevzel predsedstvo »Ljubljane« in pa nek sobotni člančič v »Narodu« o razmerju »Ljubljane« proti »Glasbeni Matici«. Opozarja na tisti burni shod v veliki dvorani »Uniona«. ko se je šlo za razbitje »Ljubljane«. Začeli so takrat gotovi ljudje in krogi gonjo, obetali pogin društvu, začeli z bojem in pevskim bojkotom. Želeli so, da društvo razpade. Nakana se jim ni posrečila! Poskušali so škodovati, prirejali konkurenčne prireditve, a posrečilo se jim ni razbiti društva; zato so začeli boj proti posameznikom. Vendar pa so rastli uspehi »Ljubljane« in ž njimi tudi besnost nasprotnikov. Začeli so obrekovati na precej čuden način in govoriti, o tiasku v »klerikalnih« rokah. Danes v Ljubljani sploh ni društva, ki bi tako dobro stalo v moralnem in ma-tcrijalnem oziru. Ali .ie tr fiasko? In če je ljudstvo dalo denar, je tudi vpoštevalo moralne uspehe. Take bomo imeli tudi v prihodnje. Govornik protestira, da se o društvu govori in piše po regeneraciji, da doživi kak fiasko. Začrtati pa je treba natančno smer: razmerje proti »Glasbeni Matici«. Gre se za misel o podeželenju Glasbene Matice«. »Glasbena Matica< se ie na nekem občnem zboru pridružila bojkotu proti »Ljubljani« na ta način, da je izbacnila iz odbora enega najzaslužnejših članov in odbornikov, g. Ravnikarja, ker je bil tudi član »Ljubljane«. Takrat so morali člani S. L. S. reči, tam, kjer nas nočete, ne bomo! Zavzeli so pasivno stališče. Posledica jc bila, da je šlo pri »Matici« navzdol. Nato se je povdarjalo, da jc Matica« skupna last in govorilo, da dovolijo pristašem S. L. S. mesta v odboru. Toda takratni politični boj ni dal garancij, da sc bodo obljube tudi držale. Zato se je mislilo na edino pomoč, da sc »Matica« preustroji pod uradnim kuratorijem, torej da jo prevzame dežela. Tu nastane vprašanje. čc ne pride v konflikt z »Ljubljano«. Oovornik pravi: Ne! »Matica« naj bo učni zavod, ki se mu priklopijo društva; bila bi jugoslovanski konservatorij. »Ljubljana« hi lahko šla vzporedno z »Glasbeno Matico« na delo ter slovensko pesem izpopolnjevala. Iznenadil pa nas jc članek pre-
teklo soboto, da nočejo o tem ničesar vedeti. Naša škoda ne bo! Tisti, ki nas no- 1 čejo, morajo jirevzeti odgovornost za posledice. Dežela je torej ne bo financirala in vzdrževala. Kaj nas čaka? »Glasbena Matica« noče postati deželni zavod, ampak društvo, ki nas noče; ostati hoče politično društvo, političen zavod. »Ljubljana« ima v pravilih začrtane svoje cilje. Šla bo mirno naprej ne glede na to ali ono stran. V kolikor se bo udeleževala narodnih prireditev iu slavelj, odločevali bodo odbiv in člani. Delala bo za slovensko in sl' :n-sko pesem in če bomo vsi tako delali tudi »Matica«, šli bodento paralelno, šli bomo skup. Ce pa nasprotno, se bomo pa križali in takrat bomo mi gotovo v pravici. Mi nočemo boja, ampak le glasbo! Ce bodo tako postopali drugi, ne pride do konfliktov, ki bi bili v škodo le drugim, ne nam! Končujoč povdarja g. dr. Pegan, naj bi sq v bodoče opuščali tako žalostni napadi, kot jc bil zagrešen v sobotni številki »Slovenskega Naroda«.
Pevovodja g. Svetek pravi, da je pevska šola postavljena na precej široko podlago. Storilo sc bo, kar mogoče. Šolo za naraščaj poseča okrog 50 fantov, vajencev. Ženski zbor ima že do ,30 dobrih pevk, odličnih gospa in gospic. Konstituira se mešani zbor. Vsak četrtek zvečer se vrši šola v moškem zbornem petju. Naloga »Ljubljane« je danes druga, kot je bila pred leti. Dosegli bomo cilj, ki smo si ga postavili. Ce bomo tako nadaljevali, bo slovenska javnost zadovoljna, in to bo najboljši odgovor na napade, ki smo jih že imeli in ki utegnejo še priti. (Živahno pritrjevanje.)
G. Potnik predlaga zahvalo časopisju. Iskreno zahvalo je izrekel občni zbor tudi gg. dr. Robidi, dež. inženirju Podkrajšku in pevovodji Svetku, katerih zasluga je v prvi vrsti, da se je »Ljubljana« tako krepko dvignila.
Predsednik g. dr. V. Pegan je zaključujoč občni zbor povdarjal, da je društvu zasigurana bodočnost. Ko bo praznovala »Ljubljana« 20-letnico, bo to čisto drug nastop kot ob 10-letnici. Živela slovenska pesem in napredujoče slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«!
Po občnem zboru se je pod predsedstvom dr. V. Pegana takoj vršila seja novoizvoljenega odbora, ki sc je tako-le konstituiral: podpredsednik: Rado Šturm; pevovodja: Anton Svetek; tajnik: Pavel Gorjup; tajnikov namestnik: Srečko Potnik; blagajnik: Ivan Daclis; blagajnikov namestnik: Jakob Porenta; arhivar: Avgust Pavšek; arhivarjev namestnik: Fran Globelnik; nadzornik: J. Vrečar; namestnik 'nadzornikov: Mirko Koželj; gospodar: dr. Ivan Robida; gospodarjev namestnik: Iv. Štefe.
Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« ima po novjh pravilih vse pogoje za najlepši napredek. Prepričani smo, da bo novi odbor storil vse, da društvo še bolj povzdigne. Za to nam je poleg odličnega pevovodje g. Antona Svetek porok tudi predsednik »Ljubljane« g. d r. V. P e g a n. ki s tem, da je prevzel vodstvo »Ljubljane«, ni stopil na novo pot, saj je znan kot izvrsten pevec in vnet slovenski glasbenik, ki je vodil tudi že mnogo pevskih zborov in pevskih šol ter si je posebno velikih zaslug za slovensko glasbo pridobil za časa svojega bivanja v Celju. »Ljubljana« si je tako izbralna na celo izvrstnega strokovnjaka ter jc s tem pokazala, da .ii je slovenska glasba resna stvar. In v dosego krasnih ciljev »Ljubljane« naj se zbirajo okolu nje v bratski ljubezni slovenski pevci vseh slojev, kakor jim veleva društveno geslo: Sloga vodi nas edina, Živi pesem, domovina!
Julij Mazele pred porotniki.
Novo mesto, 2. marca 1909. Danes dopoldne se je pričela pred novomeškimi porotniki kazenska razprava proti bivšemu poštnemu ekspedijentu v Gradacu Juliju Mazelleju. Porotnemu senatu predseduje višji deželnosodni svet-nik Leveč, votanta sta deželnosodna svetnika Rizzoli in Volčič. Obtožbo zastopa drž. pravdnika namestnik dr. Otokar pl. Kočcvar, zasebnega udeleženca Arturja barona Apfaltrerna zastopa dr. Božidar Vodušek. Obtoženca Mazelleja zagovarjata dr. Zitek in dr. Karol Triller'. Prečita se obtožnica, iz katere navajamo:
Julij Mazelle, rojen 10. maja 1875., veleposestnik in bivši poštni ekspedijent, je dne 1.3. oktobra kot pošt. ekspedijent pri c. kr. poštnem uradu v Gradacu, v katerem je bil zavezan, zaupano mu oblast zlorabil s tem, da jc sprejem in odpravo nujne, na dr. Kornkc v Krupi naslovljene brzojavke za dve uri zadržal, da bi Ar-turju baronu Apfaltrernu škodo napravil
na njegovi imovini, dr. Kornketu pa na i pravici do pravočasnega vročenja te brzojavke.
Zakrivil je s tem hudodelstvo zlorabe uradne oblasti po S 101 k. z. in se naj kaznuje po § 10,3 k. z. z ozirom na visokost škode s težko ječo od 1 do 10 let.
Leta 1904 je naročil takratni lastnik graščine Krupa Artur baron Apfaltrern dr. Teodoru Kornkc, odvetniku na Dunaju, da graščino proda. V jeseni 1904 oglasila sta se pri njem kot kupca Julij Mazelle, takrat poštni ekspedijent pri c. kr. poštnem uradu v Gradacu, in njegov sedaj že zamrli tast Daniel Makar.
Dnč 5. oktobra 1904 so se pogajali na Krupi radi prodaje graščine baron Apfaltrern, njegova soproga, dr. Kornke, Julij Mazelle in Makar Daniel. Po daljšem razpravljanju ponudila sta Mazelle in Makar kupnino v znesku 340.000 K iu jc bilo dogovorjeno, da ju skozi 8 dni ta ponudba veže.
Dnč 12. oktobra 1904 poslal je dr. Kornke Juliju Mazelle brzojavko, katero je slednji še isti dan prejel in katera se glasi: »Icli nelime Ilir Kaufsoffert Krupp an uud ersuche Sie morgen Donnerstag um 1 Uhr Nachmittag miclt Krupp zur \veitern Abniachung zu erwarten.«
Dnč 1,3. oktobra 1904 dospel je dr. Kornke okoli 11. ure dopoldne z vlakom v Rudolfovem in se je odpeljal v Krupo, kamor je prišel okoli I. ure. Tisti dan odposlala se je z Dunaja ob II. uri 15 min. dopoldne nujna brzojavka dr. Kornke v Krupo, v kateri je bila višja ponudba Ka-rola Kauschegga za graščino Krupa in zaprosilo, da se prodaja sistlra. Dotična brzojavka prišla je v Rudolfovo, kjer jo je začela telegrafistinja c. kr. poštnemu uradu v Gradacu, v kojega okrožje spada tudi Krupa, naprej telegrafirati. Glasom v disciplinarnem aktu nahajajočih se zapiskov zapisala je telegrafistinja pri c. kr. brzojavnem uradu v Rudolfovem v tako-zvani korespondenčni protokol ob 12. uri 12 min. opoldne opazko: »Unterbricht micli u ahrend dem Geben der Depeschc; sclicint Felilcr im Apparate zu haben.«
Telegrafistinja v Rudolfovem je mogla šele ob 2. uri 14 min. popoldne to brzojavko c. kr. poštnemu uradu v Gradacu naprej dati, kamor je dospela ob 2. uri 50 min., pri čemur se pripomni, da je bila uradna ura v c. kr. poštnem uradu v Gradacu za ,36 minut naprej.
Med tem časom se je v Krupi sklepala kupna pogodba glede graščine in so sc tega udeležili baron Apfaltrern iu njegova soproga ter njih pooblaščenec dr. ; Kornke kot prodajalci na eni strani in Ju- | lij Mazelle in Daniel Makar kot kupca na | drugi strani. Ob času, ko jc prejel dr. j Kornke gori navadeno brzojavko z višjo ; ponudbo, je bila kupna pogodba že skic- j njena in je bila tudi že ara, oziroma del kupnine v znesku 50.000 K izročena in prevzeta.
Z ozirom na to dr. Kornke, oziroma j baron Apfaltrern nista mogla več od kup- ; ne pogodbe z Julijem Mazelle in Danije- \ lom Makar odstopiti. Takrat niti prodajalca, niti dr. Kornke še niso vedeli, da sc | je s predmetno brzojavko na nedopusten način manipuliralo.
Šele začetkom leta 1908 o priliki vo-livne borbe radi volitve v deželni zbor, je prišla stvar na dan. Julij Mazelle je bil kandidat za belokranjski mandat iu se je tudi proti njemu agitiralo. V nekem časniku je bila neka opazka radi brzojavke, ki je bila z nakupom graščine Krupske v zvezi in vložila sc je ovadba protj njemu pri c. kr. poštni in brzojavni direkciji v Trstu, ki je odredila poizvedbe, katere so sledeče dognale:
Brigita Berlan, katera je bila tisti čas poštna uslužbenka v Gradacu, sedela je dne 13. oktobra 1904 med 11. in 12. uro dopoldne sama v uradu, ko ji naznani poštni urad v Rudolfovem nujno zasebno brzojavko. Le-ta jc začela takoj teči in Berlan jo je pisala na predpisano tisko- ! vino. Ko jc del brzojavke že napisala, | pride hitro Julij Mazelle v pisarno, pogleda že napisan del brzojavke in pravi; »Dieses Tclegramm nelime mir jetzt uicht auf, ich gib nacli Rudolfs\vert, dass die Fcdcr im Morse gebroehen ist.« Brigita Berlan je ugovarjala, da to ni pravilno, da se v Rudolfovem tudi ne bo verjelo, da sc je ravno pri tej brzojavki pero v aparatu zlomilo. Mazelle je pa na to odvrnil: »Das gelit Sie hiclits an, ich trage die ganze Verant\vortung«, je ukazal Bcr-lanovi, da naj gre h kosilu, in da ne sme brzojavke pred 2. uro popoldne sprejeti, ob katerem času zopet prično uradne ure.
Brigita Berlan je šla potem res h kosilu in je bil pri Mazellejevih pri kosilu tudi Danijel Makar, ki sc je po kosilu z Julijem Mazelle podal v Krupo v svrho ; sklepanja kupne pogodbe.
Mazelle o gori navedeni brzojavki z višjo ponudbo najprvo proti poizvedujo-čemu poštnemu komisarju ni hotel nič vedeti in je šele po konfrontaciji z Berla-novo dogodek tako popisal, da je stal 13. oktobra 1904 po II. uri dopoldne pred svojo hišo v Gradacu s tastom Makarjem, in sta se pogovarjala radi nakupa graščine Krupske, da sta bila ob 12. uri opoldne klicana od žene Julije Mazelle h kosilu, da sta se podala na to h kosilu, in da ga je med tem Brigita Berlan poklicala v urad, rekoč, da prihaja brzojavka, dalje da je stopil k aparatu in precej zapazil, da ni v redu in da da le nečitljive in nerazločne črke, da je nato aparat popravil, ter šel z Berlanovo h kosilu, kateri je še naročil, da naj brzojavko precej po pričetku uradnih ur sprejme in odpravi. Mazelle je odločno zanikal, da bi se med njim in Bri-gito Berlan vršil pri tem tisti pogovor, kakor ga opisuje Bcrlanova.
Brigita Berlan je tudi pri sodniji kot priča zaslišana potrdila, da se je# dogodek dnč 13. oktobra 1904 tako vršil,'kakor je gori popisan, namreč, da je Mazelle sprejem in odpravo brzojavke dr. Kornke za dve uri zadržal.
Tako protizakonito postopanje samo na sebi šc ne bi učinilo dejanski stan hudodelstva zlorabe uradne oblasti v smislu S 101 kaz. zak. ali drugega po kaz. zak. kaznjivega hudodelstva ter bi se bilo le disciplinarnim potoni kaznovalo, če ne bi bilo dosti gradiva, iz katerega se da sklepati, da je postopal Mazelle v hudobnem namenu, s tem nezakonitim dejanjem komu kako škodo storiti. Da je pa postopal Mazele s tem hudim namenom, sledi iz nastopnega:
Glasom izpovedbe Brigite Berlan, aparat ui dal nečitljivih črk, saj je sama že del brzojavke napisala na predpisani blankct. Aparat, ki je bil sicer, kakor je po pričah potrjeno, slab, takrat ni nagajal. Ze iz tistega dela brzojavke, ki je bil že napisan, in ki ga je bral Mazelle, je bilo razvidno, da Karol Kauschegg za 10.000 K več ponudi za graščino, kakor on in Makar in pravi Brigita Berlan, da je že ona precej vedela, za kaj se gre, tembolj pa še Mazelle. Pripomni se, da je Mazelle glasom lastnega pripoznanja vajen brzojavke ua uho citati.
Brezdvomno si jc hotel Mazelle s tem, da sprejem in odpravo te brzojavke zadrži, ustvariti ugoden položaj pri sklepanju pogodbe in si pridobiti ta ali oni dobiček na škodo druzega.
Somoobscbi umevno je, da če bi baron Apfaltrern ali dr. Kornke pred sklepom pogodbe z Julijem Mazelle in Danijelom Makar vedela, da Karol Kauschegg za 10.000 K pod ugodnimi pogoji več ponuja za graščino, ne bi prišlo do sklepa pogodbe z Julijem Mazelle iu Danijelom Makar. Mazelle je v. Makarjem precej po kosilu hotel v Krupo, kamor je dr. Kornke dospel po 1. uri z zamudo radi povodnji iu slabili potov. Precej po kosilu v Krupi se je kupna pogodba sklenila in je bila že v vseh podrobnostih dogovorjena in znesek po 50.000 K že na račun plačan, ko jc dr. Kornke brzojavko dobil. Da je bil baron Apfaltrern s tem na svoji imovini oškodovan, je jasno.
Glede škode, ki jo je trpel dr. Kornke na svoji pravici, brzojavko pravočasno dobiti, sc zagovarja Mazelle, da če bi predmetno nujno brzojavko precej ob 12. uri odpravil, je poštni sel ne bi mogel dr. Kornke izročiti, ker ga na Krupi še ne bi dobil, kajti Mazelle je na podlagi brzojavke, s katero ga je dr. Kornke za 1.3. ok-tob-a 1904 v Krupo povabil, in radi tega, ker so bila pota slaba, vedel, da dr. Kornkc ne bo niogd pred 1. ur.) v Krupo dospeti. Poštni sel, ki bi torej še po preteku pol, do tričetrt ure v 4 km oddaljeno Krupo prišel, in ker sme brzojavki le adre-satu izročiti, bi se moral vrniti. Ta izgovor je neutemeljen, saj bi poštni sel ob okoli tričetrt na I. uro v Krupo prišel, za okoli I. ure se je pa itak že dr. Kornke pričakoval.
Mazelle se izgovarja, d a spi o h n i imel p o v o d a b r z o j a v k o z a d r -ž a v a t i, kajti z brzojavko, s katero jc dr. Kornkc dnč 12. oktobra 1904 imenom barona Apfaltrern ponudbo Julija Mazelle in Danijela Makar sprejel, je bila pogodba sklenjena. Da temu ni tako, sledi iz nastopnega. Glasom izpovedbe barona Apfaltrern in dr. Kornkc so sc udeleženci dne 5. oktobra 1904 samo pogajali radi prodaje graščine Krupa, Freitliurn, Oeden-graz iu dependencij. Mazelle iu Makar ponudila sta kupnino 340.000 K. ne da bi glede podrobnosti kupne pogodbe takrat sploh prišlo do kakega sporazumljenja.
Mazelle in Makar sta izjavila, da hočeta s to ponudbo 340.000 K ostati 8 dni v besedi, in je dr. Kornke še posebno s pismom z dne 8. oktobra 1904, naslovljenim na Julija Mazelle. le-tega opozoril, da
sta Mazelle in Makar s svojo ponudbo dri 13. oktobra 1904 ob 9. uri zvečer v besedi. Do takrat položaj torej še ni bil izpre-menjen. bila je torej kakor dne 5. oktobra 1904 od strani prodajalca ponudba Julija Mazelle in Danijela Makar naznanje vzeta, in je torej imel prodajalec do 13. oktobra 1904 čas, si stvar premisliti. V sporazumu s prodajalcem brzojavil je pa, kakor že povedano, dr. Kornke dne 12. oktobra 1904 Juliju Mazelle, da sprejme ponudbo, in da naj pride Mazelle dnč 13. oktobra v Krupo . »z u r w e i t e r n A b m a c h u n g«. Že iz teh končnih besedij in iz tega, da se je povabil Mazelle v Krupo na 13. oktobra 1904 od 1. ure popoldne, ob katerem času torej rok še ni potekel, je moral Mazelle sklepati, da je prodajalec, ozir. njegov zastopnik z brzojavko z dnč 12. oktobra 1904 izrazil le pripravljenost, na podlagi ponudbe 340.000 K sklepati pogodbo. Glasom izpovedbe dr. Kornke sta Mazelle in Makar dnč 13. oktobra 1904 pri sklepanju pogodbe izjavila, da ne bodeta p o -go d b e sklenila, če baron A p f a 1-trern ne prevzame gotove obveze radi izbrisa i n t a b u1 i r a n e m a š n e ustanove, kar je tudi na visokost kupnine uplivalo.
Iz tega je razvidno, da se kupca še 13. oktobra 1904 tekom sklepanja pogodbe nista čutila vezana, torej Mazelle tudi ne more trditi, da bi bila pogodba že 12. okt. 1904 sklenjena. V pismu dr. Furlana, kot zastopnika Julija Mazelle in Danijela Makar z dne 25. oktobra 1904 naslovljeno na dr. Kornke (priloga ad r. št. 16) je pisano: »Der Kaufvertrag vvurde mundlich in be-stimmter und klarer Weise am 13. Oktober 1904 abgesehlossen.« Dr. Furlan jc seveda svojo informacijo sprejel od Ma-zelleta ali od Makarja, ali od obeh.
Da je bila kupna pogodba dogovorjena 13. oktobra 1904, razvidno je tudi iz tega, da sta Mazelle in Makar dotično informacijo za poznejšo pismeno pogodbo 13. oktobra 1904 podpisala (priloga ad r. št. 16). Da je bil pozneje 12. oktobra 1004 kot dan takozvane »rechnungsmSssige Uebernah-ine« določen, iz tega se na čas sklepa kupne pogodbe ne da sklepati.
Z vsem tem navedenim je pač ovr-žena trditev Mazeileta, da ni imel povoda, i sprejem in odpravo predmetne brzojavke j zadržati.	j
Postopanje Julija Mazelle osvitljuje j posebno tudi sledeči dogodek: Ko je pošt- j ni komisar vodil poizvedbe v Gradacu . začetkom leta 1908, je telegrafičnitn po- ! torri povabil tudi Brigito Berlan v Gradac. ' A že iz Rudolfovega se je nazaj brzoja- j vilo, da je Brigita Berlan, ki je takrat službovala na Gorenjskem, že v Rudolfovem in da se odpelje s pošto ob 11. uri , 10 min. v Gradac.	;
Fo telegrafično korespondenco spra- ; vil jc Mazelle. Ko se je Brigita Berlan j pripeljala s pošto proti Gradacu, prišla ji je nasproti Mirni Makar, svakinja Julija > Mazelle. Glasom izpovedbe Brigite Berlan prosila jo je Mirni Makar, da naj pri zaslišanju po c. kr. poštnem komisarju v Gradacu t rdi, da se je pero pri aparatu zlomilo, namreč 13. oktobra 1904. Berlanova je to odklonila. Potem jo je glasom njene izpovedbe v istem smislu prosila tudi Jo-sipina Mazelle, soproga Julija Mazelle. Mirni Makar iu Josipina Mazelle to sicer tajita, a ni vzroka dvomiti na verojetnosti izpovedbe Berlanove.	i
Brigita Berlan dalje trdi, kar sicer Mazelle zanikuje, da se je slednji izrazil, da ne bi mogel skleniti pogodbe, če bi bila brzojavka dr. Kornke nekoliko prej ! vročena.	1
Glasom disciplinarnih poizvedb in izpovedbe Brigite Berlan je bila predmetna brzojavka na vsak način pred 12. uro opoldne, torej predno so uradne ure pretekle, poštnemu uradu v Gradacu avizi-rana in je začela tudi precej teči.	i
Da izpovedbe Brigite Berlan, ki Mazeileta tako hudo obremenjujejo, niso iz trte izvite, kažejo sledeče okolščine. Dne : 13. oktobra 1904 popoldne po 2. uri, ko je 1 bila predmetna brzojavka že sprejeta in pripravljena za odpravo, prišel je takratni Podzemeljski kaplan Edvard Lengfeld na ■ pošto v Gradac, kjer jc govoril pred po- : slopjem z Josipino Mazelle. Takrat prišla je Brigita Berlan iz urada, zapazila, da ima Josipina Mazelle brzojavko še v rokah, in jo je prav vznemirjena vprašala, zakaj da še ni brzojavke odposlala, ki ima i itak že toliko zamude. Josipina Mazelle : odgovorila je, da še ni dobila sela, in da j ga bo pa precej dobila. Ko je nato stopil Lengsfeld v urad, kamor je šla tudi Berlan, povedala mu je, kakor Lengsfeld pri- ; ča, da je bila ta dan prav razburjena, ker ; ji je Mazelle zabranil, neko brzojavko sprejeti. V tem smislu se je Brigita Berlan j že dve in pol uri po inkriminovanem de- ' janju pritožila proti osebi, proti kateri ne ! bi imela prav nobenega povoda, kaj na- i pačnega povedati. Da je bila Brigita Berlan še dalj časa hudo vznemirjena, potr- ; dijo še druge priče. S tem pa je ovržen sum, da bi mogoče le politična borba celo • zadevo rodila. Politična borba jo je mogoče izkoriščala, radi tega ostanejo pa še ; vedno fakta, katera so po gori navedenem ! dokazana.
Kakor že navedeno, je Julij Mazelle ' zadržaval brzojavko namenoma, to je v svrho, da si na ta način ustvari zase ugoden položaj. S tem je bila implicite zvezana imovinska škoda barona Apfaltrern. Pri tem se pripomni, da je bila ta škoda tem večja, ker jc Karol Kauschegg ponujal 10.000 kron več kakor Mazelle in Makar samo za kranjski del graščin. S svojim protizakonitim dejanjem je Mazelle pa tudi namenoma kršil ideelne pravice dr. Kornke do pravočasnega vročenja brzojavke.
Ker se torej nahajajo v obdolženčevem dejanju vsi znaki hudodelstva zlorabe uradne oblasti po S 101 kaz. zak., je obtožba utemeljena.
* Občinski zakon za Kranjsko, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel ravnokar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 35 v, vezana knjiga I K 90 v s poštnino vred.
Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča nove skladbe oziroma skladbe novega natisa:
Foerster, Op. 107, Ave Maria za štiri enake glase, ali sedem mešanih glasov (moški kvartet in ženski tercet). Part. 60 h, glasovi po 20 h.
Nežna in nenavadno efektna skladba v lahkem slogu.
Foerster, Op. 5, L a m e n t a c i j e ali žalostne pesmi Jeremija preroka in Očitanja (Kaj sem ti storil?) za mešani zbor. Cena partituri, iz katere se vsak glas lahko poje, 70 h.
V tem novem natisu so besede popravljene in nekateri glasbeni stavki po-lajšani. Malo naših cerkva bo, v katerih bi se ne popevale v velikem tednu te mile ganljive melodije.
Foerster, Op. 58, Te D e u m 1 a u d a -m u s (s priljubljenim napevom »Hvala Gospodu Bogu«) za mešani zbor ali tudi za enoglasno petje z orglami. Part. 50 h.
Napev teh Foersterjevih skladb je povsod, kjer bivajo Slovenci, popolnoma udomačen; da so pa skladbe poleg svoje priprostosti mojstrsko delo, nam jamči ime skladatelja-prvaka na polju slovenske glasbe. Odveč bi bilo torej posebej jih priporočati. Gotovo je pa, da so in ostanejo vedno narodova last. Laharnar, S m a r n i č n e pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Part. 1 K 20 h. Laharnar, Velikonočne pesmi za za mešani zbor. Part. 1 K 30 h.
Naši pevovodji radi segajo po Laha rnarjevih kompozicijah, ker jim ne delajo težav, dosežejo pa vedno povoljen uspeh.
H Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- H častiti duhovščini in cerkvenim predttoj- M gg niStvom priporočam svojo dobro nrejeno m
X podobarsko Inpoiia- m g ra?sKo obrt *
g v Vlfolfovth ulicah 6t. I *
*	nasproti frančiškanske cerkve	I
H	ter vsa v vso to stroko spadajoča dela H
M	kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- H
*	kijev itd. In zagotavlja kolikormožno umetno	S BK	In fino ter trpežno izdelavo po lastnih in	H jggj	predloženih načrtih.	M m	Cene zelo zmerne I Priznano dovrSena dela 1	m ^	466 Z odličnim spoštovanjem 52- 46	®
s Aleks. Goftzl 3
|g	podobar In pozlatar.	gg
Proda se dobro vpeljana
trgovina
z mešanim blagom. Naslov pove uprava
„Slovenca".	586 3-1
i _
j Gostilna in trgovina
se odda v najem na Viru pri Dom ž al ali.
1 Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani i Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z želez-
nino Fr. Stupica.
189
llinski semenj v Ormožu.
»Kmetijska podružnica v Ormoii" priredi v četrtek, dne II. marca 1909. v dvorani gostilne g. Skorčiča vinski semenj
ormoško - U utom ersh i ta vin.
Ponujala se bodo izborna vina le iz ormoško-ljutomerskega okraja. 600 2—t Začetek sejma ob pol II. uri dopold. po dohodu osebnega vlaka.
605 3-1
v v
NTON ZUPANČIČ
llnhilnnn
Slomškove ul. 31
ul Wo mmm sl, oMlnstou,
——— iUMHHwnn<iHW»iiiiiiii »i—a——
da ie otvoril nnnouo ureleno
knjigoveznico
fer se udano priporoča zo m o io stroko spadalo^ dela.
Proda se prostovoljno radi smrti posestnika	601 3—i
mlin in žasa
v dobrem stanju in pod ugodnimi pogoji blizu železniške postaje. Več se izve pri g. Jožefu Kraljiču v Domfalah.
Absolviranega
aaniSTfl
ali tacega iz višjih semestrov, koji je že v kaki pisarni služboval, eventuelno mladega
KONGipiaejn^
z nekoliko notarske prakse iSče odvet niška pisarna na deželi. Strojepisci steno-grafi imajo prednost. Ponudbe pod šifro ,,jurist(( upravi tega lista. 603 l—i
Urednik
za Ameriko.
Išče se za slov. kat. list, ki izhaja dvakrat na teden, urednik, ki bi imel tudi veselje za krščansko organizacijo. Krasen delokrog in lep obstanek. Ponudbe pod urednik na upravništvo tega lista.	604 3—
Podružnice Spljet, Celovec in Trst		]	[ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2			Podružnice Spljet, Celovec In Trst	
		sprejema vloge na knjižice in na te-koči račun ter je obrestuje po čistih Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih		m-%	% j po dnevnem kurzu.		
- Delniška glavnica -K 3,000.000.				™ 1 šm papirje)		Rezervni fond K 300.000.	
M 1	Delniška cLmžba združenih pivovaren Žalec in Laško pi«ipOPOČa OjJ® I !2B JL" Ml C» Specialiteta: „Salvatop" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ---Poliljafve mi dom anrejtma r»«tavrnf»r JNnrndnrga doma" g. Kržl&nlk. (Telefon ii R2.) --						i