1(>S. Strvilka. Trst, v torek, (J. soptembra 1S08. Tefcij \\\HI. ,,Edinost'* izhaja d v.-ikra t na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh t uri pop. Naročit i n n /naša : Obe Izdan j i na leto . . . g|d. 21'— Za aarno večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine še uprava ne ozira. _ Na drobno ne prodajajo v Trfitu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 9 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdai\je.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRm ir Telefon Str. S70. 4 nvč. T edinosti Je mo6! Oglati xe računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo h primernim popustom. IVmlana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi «e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaae sprejema apravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Iredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. I pravništv«, od« pravntUtvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. .'J, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. H lld i lil pošta f). Danes se je zbornica veli-kašev scšla v sejo. Ministcrski predsednik baron 1'aiitlv je prijavil, da je grof Karolv imenovan predsednikom in Daruvarv podpredsednikom zbornico. Predsednik in podpredsednik sta se zahvalila, zagotovi vsi, da bosta vsikdar postopala strogo nepristranski in po pravilniku. Hud t m pest a o. (Zbornica poslancev). Zbornica je imela danes svojo prvo formalno sejo. Posl. Pollonyi se je pritoževal radi tega, ker mu podpredsednik Berze\viezv v zadnji seji minolega zasedanja ni dovolil govoriti potem, ko se je prečitalo najviše ročno pismo, s katerim se je državni zbor odložil. To da je očitno kršenje svobode govora. Rečeni podpredsednik je opravičil svoje postopanje rekši, da je njegovo načelno naziranje to, da je s prečitanjem ročnega pisma cesarjevega zaključeno delovanje zbornice. V razgovor je posegnilo več govornikov, katerih večina si; je izrekla za nadziranje podpredsednika. Jutri bode merito-ričnn seja. ltiidimpcšta 5. Opozioijonalni klubi so imeli včeraj velike seje. Ljudska stranka je sklenila, . Tekom včerajšnjega dne so bili poročevalci finančnega ministerstva avstrijskega P O D L I S T E K. Čuvaj se senjske roke! SŽO Zgodovinska povest. A. Senoa. Poslovenil F. S. vir. Tisto noč je bilo videti, kako je hitel oče Cipriano na konju iz Reke proti Ljubljani. Mudilo se mu je, kakor je bilo videti. Na razstnnku s Trsata je rekel nekemu bratu pred vrati: »Krat Jeronim! pazi dobro na vse, kar se dola na Reki; ako opaziš, da se dviga Rabata nad Senj, pohiti ti dan prej tja in oddaj gvardijanu Viktariju pismo, ki sem ti je izročil. Toda nadejam so, da so vrnem črez osem dnij iz Ljubljano in Gradca, a Rabata, čujem, da boleha za mrzlieo«, »Vse bode, kakor ste rekli, oče Cipriano!« je odgovoril brat. Dominikance je švignil konja z šibo in poletel dalje, a Jeronim se je vrnil zopet v samostan k počitku. Ob zori se je razlegalo po vsej Reki silno bobnenje, glasile so se bojne trobente. Prestrašeni prebivalci so gledali začudeno z oken, kaj se godi. Dovolj mračno je še bilo, a v tem mraku se jo opazilo, kako gre jeden del vojske, in sicer Goričani, Rečani, Tržačani in Štajerci, krdeloma proti morju, in kako se drugi del: Nemci in Karlovčani mičejo v pravilnih vrstah pod zastavo preko Rečine. Jz nejasnega vpitja in bobnenja, po ropotu konjskih kopit, po škripanju tovornih voz, popsov- zbrani v. svojimi ogerskimi tovariši, da se po razgovore o podrobnostih posamičnih točk pogodbe. Illi/tas f). Cesarje ob 7. tiri odjezdil proti polju, na katerem se vrše velike vaje. Vreme jo jako lepo. DllliaJ 5. Danes je bilo ministersko posvetovanje pod predsedništvom ministerskoga predsednika grofa Tinina. Razpravljali so o notranjem politi-škem položaju. DllliaJ 5. Ministcrski predsednik grof Tinin je vsprejel danes deputacijo, sestojeco iz državnega poslanca Stojalovskega in dveh drugih členov njegove stranke. Deputacija je izročila grofu Thunu spomenico, zahtevajočo, da se v Galiciji odpravi obsedno stanje. Grof Thun se jo spominjal v svojem odgovoru, da jo bil on takrat namestnik, ko je bilo obsedno stanje na Češkem; ve torej dobro, kaj da pomenja ta izjemna naredba, kateri ni prijatelj. Cim mu torej pride od namestnika gališkega zahteva, naj se odpravi izjemno stanje, ne ostane isto v veljavi niti en dan več. Merolhi 6. Ko je cesarica Friderika včeraj jezdila, je zdrsnila s konja in se poškodovala nekoliko. licrolill 5. Senzacijo je napravila vest o rosnih odredbah proti nekaterim častnikom dvorne stražo v Pottsdamu, ki so baje izgubili velikih svot na hazardnih igrah. Kneza-prestonaslednika Sakso-nijc-Koburg-Gota so odposlali na dopust, drugih častnikov je odpuščenih. Itcliifrad f). Tu se pripisuje velika važnost konferenci, ki seje vršila na stanu ruskega poslanika Kapnista na Dunaju. Te konference so se udeležili diplomatiški zastopniki Rusijo na Cetinji, v Sredou, v Bclcmgradu in v Bukarešti. Zagotovlja se, da kah hitečih častnikov, ki so, mahajo z golo sabljo, gnali svoje može, spoznalo se jo bilo, da vojska ostavlja mesto, da je nastopila pot v Sonj po kopnem in po morju. Mod tem, ko so se pešci zbirali na brodovih. nesli so štirje goriški arkibuzirji gosposka nosila, zastrta z zaveso, h luki. Hkratu jo prihitel majhen častnik na konju in dvigal zaveso, »Gospod general, vse jo v redu; Nemci in Karlovčani gredo že po kopnem pod kapitanom Vidom Klekovičem, a ostala vojska se redovito v k re u je«. »Dobro!« je odgovori Rabata iz nosil; »razun vojske ne sluti nihče ničesar, Capogrosso? »Nihče!« »Ste-li naznanili častnikom znamenja, ki se morajo dati Benečanom pri trdnjavici sv. Marka ? je vprašal škof, sedeči poleg Rabate v nosilih. »Sem«, je odvrnil častnik. »So-li odpravljena pisma turškim poveljnikom? je vprašal zopet Rabata. »So; tudi upravitelju g. Cornaru som pisal, naj ne tirajo istrski? posadke za sedaj v cesarsko zemljo«. »llene, Capogrosso!« je rekel Rabatu, »jaz pojdem s prečastitim škofom po morju, toda Vi morate vsekakor po kopnem s starim Klekovičem. Starec je slab, a četa jo besna. Karlovčani so ne-zaupni, a Nemci radi pijejo. Držite jih torej na uzdi! Požurite se. Addio!« Capogrosso so jo dotaknil z roko klobuku na ozdrav in odletel proti Rcčini. so na tej konferenci razpravljali o politiškem polnjenju na Balkanu in o carjevem predlogu za rnzoroženje. It i lil fi. Cradni list priobči nocoj dekret o odpravi obsednega stanja v Klorcnei in Milanu. Pariz o. Portfelj vojnega ministerstva je vsprejel general Zurlinden. Poslednjemu je ministcrski predsednik izročil pismo ministra pravosodja, s katerim zahteva poslednji, da se mu izroči zapisnik o pri poznanju podpolkovnika Honrv-a ter vsi spisi al'Are Drevfus. Zurlinden jo bil nameraval, da bi on sam popred preštudiral vse te spise. Jutri bode ministcrski svet. 1'ariz f). Ministcrski svet je soglasno za revizijo procesa Drevfus. »tioho de Pariš« trdi, da je ministcrski predsednik Brisson rekel, da so vsi ministri prepričani o krivdi bivšega kapitana Drev-fusa, toda vlada mora računati tudi s spremembo v javnem monenju. Nekateri listi opozarjajo na nevarnosti, ki bi utegnile nastati za vnanjo odnošaje, ako bi prišlo do revizije procesa Drevfus. Slavnost na Prošeku. Onemu, ki gineva od žeje, ni požirek vode Bog ve kaj; kamo-li, da bi ugasil ogenj žeje ! Ali toliko je vendar, da mu jo v malo olajšano — skrajna nevarnost je od v mena za trenotek. Kar jo požirek hladilno vode žejnemu, to so za naš mukotrpni narod po okolici: naši shodi, naša društvo, naše veselice in slavnosti. Mnogi se izražajo neugodno o narodnih veselicah in sluvno-stih, meneči, da so iste kvarne v narodnogospodarskem pogledu. Mi no bi hoteli kar oporekati Cez jedno uro se jo pomikala vojska dveh tisoč pešcev in konj i kov, da ukroti besne Senjane. * * * Bilo je ravno poldne. V sobo kneza Poseda-riča je priloinastil kapitan Barbo. Knez je sedel /. svojo družino na obodu; spustil jo žlico iu se dvignil začudjeno. »Kaj je kapitan?« jo vprašal Posedarič. »Niste-li prejeli lista od Ciprijunu ?« »Nisem«. »Čudno. Vostc-li kaj? Rabata gre v vojsko nad Senj«. »Je-li mogoče? Kdo Vam je povedal to?« »Ljudje iz Orlovičcvc čete, ki dohajajo iz krajine, so opazili s hribov, kako se po eesti bliska silno orožje in kako leze vojska kakor dolga kača proti Senju. Rečem Vam: huda so prede Se-njnnom !« »Kaj naj začnemo!«. »Pokličite svoje tovariše, pojdimo v samostan — pri gvardijanu se moramo dogovoriti. Tam nas no opazijo tako lahko ni beneški ogleduhi - niti nemški častniki«. »Bene! pojdite naprej!« Kapitan je odšel. »Klara!« soje obrnil knez do svoje plahe jedinice, »daj mi kapo in plašč, pa jej to, ker seno vrnem tako brzo!« Klara je vzdihnila in izpolnila zapoved, a knez jo krone brzih korakov proti samostanu. Pri mestni svetovalnici sreča bodočega zeta svojega , Daničiča. (Pride še.) takim trditvam ; priznavamo celo, da bi bila taka sodba opravičena popolnoma ob — normalnih od-nošajih ! A v tem preše ti stropi sodniki in — slabi politiki, da ne po/najo razmer, ali, ako jih poznajo da nočejo računati z istimi. .It' pa tudi takih ljudi j, ki tudi prezirljivo govore o narodnih slavnostih; a to ne vsled tepa, da hi si ubijali svoje glave z narodnim gospodarstvom, ampak, ker so postali blazirani; ker nimajo več zmisla za i dejale, ker jiin sreo ni zmožno več za čut idcjal-nega rodoljubja, ker jim je zamorjen ogenj navdušenja. Ti menijo: »vse to ni za-me, to se je preživelo in je - dolgočasno!« Oni so dolgočasijo na narodnem delu. V to vrsto spadajo nadalje oni ljudje, ki očitajo našemu listu, da je poln »fraz« in »puhlic«. Vsaka vznešena, prisrčna beseda, ki ni namenjena samo plavi, ampak tudi srcu, je tem sinovom suhega »materijalizma in »realizma« le — fraza, puhlica. Mi se nočemo prepirati žnjimi; a to jim bodi povedano, da nas nas noben cinizem, noben sarkazem, nobena ironija ne morejo spraviti s pota, katerega se držimo, kajti mi vemo, kaj delamo, ker vemo, česa nam treba ob odnošajili, ki niso normalni, ki zahtevajo od nas, da ne računamo samo suhimi številkami, ampak tudi z čutstvi. Prosimo vas, pomislite vendar: politiško položenje naše je obupno; nikjer ga ni videti vspeha v narodnem pogledu; nikjer ga ni prijatelja, pač pa od vseh strani sovražnikov, ki peklenskimi sredstvi vodijo ljuto borbo proti našemu obstanku; nikogar ni, ki bi nam — nočemo reči: pomagal —, ampak, ki bi ne delal proti naši narodni, politični in tudi gospodarski koristi; pomislite, ne bi-li moralo obupati to naše ljudstvo, zatirano od vseh, a ljubljeno le od svojcev, ki pa mu ne morejo pomagati; ali ne bi moralo, v očigled tolikemu sovražtvu, rezigniramo položiti v že izkopani grob svoje narodno življenje ter potisniti svojo glavo in svoje sree v jarm tujinstva?! Ali no bi moralo kloniti duhom, ako bi mu ne govorili tolažljivih, vspodbujevalnih, navduševalnih besed, ako bi ne bilo naših večih in manjih sestankov, na katerih mu ulivamo v užaljeno dušo balzama nado v preobrat na bolje, vere v moč svojo in svojcev, vere v lastno bodočnost?! Vzemite narodu, ki ne vidi vspehov nikjer, pač pa nevspehov, žaljenja, zapostavljanja, krivic na vseh straneh — narodu, ki čuje od vseh strani le smrtno pesem svojo, vzemite takemu narodu še to malo poezije, ki mu je kakor hladilna kaplja žejnemu, potem bodo pač slavilo svojo zmago vaše materialistične, realistične, filozofične in številkami napolnjene glave, tedaj pač utihnejo naše »fraze« in »puhlice« in po livadah ob slovenski periferiji bode vladal mir, žalostna tišina — na narodnih grobovih!! Tako je! Mi vemo, da so n&šn narodna društva in naša navdušena beseda: naše orožje, našo sredstvo, naša opora. Narodna društva so varno zatočišče naši narodni ideji, a naše slavnosti, shodi in veselico so prilike, ko morejo društva zanašati to idejo, pomenjajočo življenje za nas — med narod ! Vemo in priznavamo, da se naše veselice in slavnosti ne prirejajo še tako kakor bi bilo primerno ; vemo, da je v vsej organizaciji še marsikatera hiba; tudi tega nočemo tajiti, da bi bilo včasih bolje nekoliko — manj, ali institucija naših slavnosti sama nam je neizogibno potrebna; in ta institucija nam bode najbrže — tako se bojimo in slutimo — še dolgo jedno glavnih sredstev, da vzdržirao srčnost, vztrajnost in samozavest med našim ljudstvom. Ta in jednaka razmotri vanj a so delovala na nas zmagovito silo na — proseški slavnosti od minole nedelje. Cenjeni čitatelj naj nam oprosti, ako nismo mogli drugače, nepo da smo jih vrgli v naglici na papir, prodno pričnemo z opisom divne slavnosti, ki so jo nam priredili vrline proseski. Kdor je bil minole nedelje na Prošeku, kdor je opazoval to vrvenje: očesom, umom in — srcem, nas ume in ta bode rad verjel rodoljubu, ki nam je sinoči sporočil s Prošeka: utis slavnosti na vse ljudstvo je velikanski! Kdor pozna razmere, ve, kaj pomenja to. Taki utira so trajni — so vir, iz katerega zajemljo siromašni narod: vero v svojo moralno silo, upanje do boljše bodočnosti in ljubezen do sebe, do vsoukupne narodne idejo. A za otvarjanje takih virov, virov življenske sile naroda, nam no sme biti žal onih žrtev, katere bi tudi mi raje obrnili v druge svrhe, ako bi bili odnošaji drugačni in ne taki, kakoršni so; tako pa se ne smemo in ne moremo izogibati takim žrtvam, ako hočemo — živeti ! (Pride še.) Ali se je povrnil „red" ? Dunajska »Reiehs\vehrc je priobčila te dni zelo zanimiv izviren dopis iz Rima, iz katerega smo posneli podatke za sestavo nastopnega članka : Ravnokar je ukrenil kraljevi dekret, da je odpravljeno obsedno stanje v provincijali Milan in Kloreneija. Po preteku treh mesecev bodo v dveh najznamenitejših mestih Italije zopet redne oblasti rabile splošno navadno pravo. Grozno revolucionarno gibanje je vzrulo minole spomladi vse zjedinjeno kraljevstvo v njegovih temeljih. Gnano od lakote, dvignilo se je prebivalstvo v vaseh nad one, ki kaj imajo. Punt se jo razširjal vedno bolj proti severu, in kmalo je razburjeno ljudstvo tudi po večih mestih naskakavalo pekarske in trgovske prodajalniee, V središču italijanske obrti, v Milanu, v čegar predmestjih živi veliko število delavcev, jelo jo vreti sumljivo, Občinski svet si je prizadeval zastonj, da bi pomiril razburjene duhove, in sicer s tem, da je dne <>. maja odpravil mestne doklade na moko in kruh. Toda v Milanu so uplivali povsem drugi momenti, ne samo lakota, ko je tam izbruhnil upor. Malenkostna okolnost je provzročila izbruh nemirov, kateri so se pripravljali že dlje časa. Ko je bil dne G. maja popoludne aretiran neki mož, ki je delil socijalistiške manifeste, zbrali so se delavci raznih obrtnijških zavodov po dovršenem delu v tovarnah v velike pruče po ulicah in trgih. Vojaštvo in policija, ki sta hotela razstresiti množice, bila sta vsprojeta s kamenjem. Proti 7. uri zvečer jo naskočilo kakih 1()(X) demonstrantov policijsko poslopje, da bi rešilo tam zaprto tovariše. Stražarji so morali streljati na izgrednike. Dva mrtva — to je bil vspoh prvoga dneva Milanskih nemirov. Že drugi dan je bilo v Milanu razglašeno obsedno stanje, toda s tem se ni preprečilo nadaljevanje nemirov. Rano v jutro dne 7. maja zgradila je množica na več krajih mesta barikade, ki naj bi jo branile pred konjiki. Puntarji [so prevrnili pri »porta Venezia« voz tramvaja ter oropali palačo Saporiti, vporahivši pohištvo iste v zgradbo barikad. Po krutem boju še lo se je posrečilo vojaštvu polastiti se barikad. Mnogo upornikov jo bilo deloma ubitih, deloma ranjenih, V nekaterih ulicah so morali vojaki naskočiti hišo za hišo, in celo na strehah je razsajal boj. Ne moremo ponavljati tu vso povest o proznih dnevih v Milanu. Zpodovinarji bodo kodaj opisavali vzroke in razvoj istih in v to svrlio najdejo važnih podatkov v aktih sedaj /.vršenih kazenskih razprav. Danes ni še gotovo število mrtvecev, ki so bili žrtve onih dni . . . Vojna sodišča so ustavila nekaj dni sem svoje delovanje in stari rod bode vladal zopet povsod po Italiji. »Stari red«. Je-li že bil sploh tu kak »red«? Italija je trpela dosedaj na slabem gospodarstvu uradnikov. Tako jo bilo v prejšnjih lotih in tako je ostalo tudi sedaj. Stari nered vlada še vedno v kraljevstvu. In, žalibog, ni nado, da bi postalo bolje. Vlada bodo morala naperiti vso svojo odločnost, če hoče faktično odstraniti vzroke, ki so tirali v upor toliko selskih občin in mest. Samo s tem, da bode deloval namesto vojnih sodišč navadni upravni aparat, ni vlada storila še prav nič. Težkim poslom, da se pomirijo duhovi, mora iti roka v roko rehabilitacija pravice po vladi. Zakon, naj si bode dober ali slab, kaže že oo ipso svojo moč, če se ukorcnini v narodu prepričanje, da obstoji za vsakega in da so rabi proti vsakemu. To pa se ni godilo dosedaj. V vsej Italiji so najžtdostnejo razmere vsled tega. Po mestih in na deželi sta v hudi nevarnosti last in življenje miroljubnih meščanov in kmetov. Randitstvo in roparstvo ni nikoli, niti v srednjem veku, cvetelo tako, kakor cvete dandanes. Umori, ubojstva in roparstva se ne vrše samo v Cainpagni in v A brucih, ampak tudi v središčih ljudopolnih mest. In policija? Policija je proti temu brez moči, ker viši uradniki smatrajo svoja mesta za vire mastnih plač brez težkih poslov. Pred nekoliko dni je izšla statistika o hudodelstvih in pravosodju v Italiji. <1e se pomisli, koliko umorov ostaja nemaščevanih, ker ne morejo ali si ne upajo uloviti pozročiteljev, so številke u prav prozne. V zadnjih desetih letih je bilo obsojenih po italijanskih sodiščih z a p o ro m ali ječo več nego cn milijon oseb!! 1<)0.(H)0 obtožencev je stalo torej povprečno vsako leto pred sodnikom. Od teh obtožencev je izvršili) v letu 1H97./9H. štiri tisoč oseb take zločine, ki so povzročili smrt človeka. Lansko leto je bilo naznačenih samo — J32(M) umorov. Se strahom kažejo listi na te številke. »Kam plovemo?«, piše neki Milanski list, kruta bitka pri Kustoei, ki je bila za nas toli usodepolna, je stala le I2f>.'5 Italijanom življenje. In v bitki pri Adui, ki je napolnila žalostjo vso Italijo, bilo je ubitih JJ500 častnikov in vojakov. Sama sebi pa bije Italija vsako leto krutejše bitke, v katerih povzročata nož in samokres bratske roke veče pogibelji, nepo sovražno stotnije in topovi«. Tako izpleda danes v Italiji. Nekdaj je imenoval pesnik plodovito Italijo, »deželo vina«. In danes pisarijo italijanski listi v uvodnih člankih o »T Italia rossa«, o »krvavi« Italiji .... Politični pregled. K položaju. (Včeraj sti so sešli v Budimpešti zbornica velikašov in zbornica poslancev. Dne t. m. bode sledil avstrijski državni zbor. Ze v dejstvu, da so avstrijski parlament snide za toliko dnij pozneje, je izražena razlika med našimi in operskimi odnošaji. Tam vedo, kaj hočejo, in delajo tudi vsi na to, kar hočejo. V nas pa bi morda tudi vedeli, kaj bi morali hoteti, ali ne moremo so zjediniti za to, da bi res ukupno in zložno hoteli. Moloh, ki so zove nemška hegemonija, požira v nas vso dobre namene in tudi dobra prepričanja. Tem je stroj v redu in namazan in bodo deloval točno in s parno silo za ogorsko korist, v nas pa so mašinisti šc le trudijo in si ubijajo plavo, kako bi spravili parlamentarni stroj, da bi so vsaj pre-pibal, tudi čo ne bode deloval. Tn da ne bode deloval, to vedo vsi prav dobro. Tudi v Budimpešti bode bržkone nekoliko napadov na vlado, ali slednjič bodo gotovo veseli vsi, ko bodo sklonjeni, dosedaj šc nepoznani dogovor pod streho. Tam parlamentarnim potom, pri nas pa na podlagi S 14.; vsi se bodo veselili — bogato žetve. Ker mnogi resni avstrijski politiki odločno grajajo Cehe, da niso porabili prilike in niso za-pričeli odločne borbo proti duvalizmu, ki je rana za slovanstvo, bodi tu navedeno drugačno menenje, katero čitatmo v Obzoru: »Politiški svet uvažava razloge Cehov in jih odobrava. Sami vstvaritelji duvalizma zadajajo istemu smrtno udarce. Tudi tu stoji Nemeza. Oni, ki so proti Slovanom vstvarili decembersko zakone, jih parajo sedaj; oni, ki so vstvarili današnji državni zbor, rušijo sedaj istemu temelje. Slovani in Cehi postopajo modro, ko jim prepuščajo to delo. Ako se še ta poskus grofa Tli u na ne posreči — in se ne posreči —, izključena bode vsaka možnost novih eksperimentov z današnjim državnim zborom, Decemborska ustava bankrotira po zaslugi njenih privrženikov. T ako hoče božjo pravica...« Ni Častno, a značilno je! »Agramer Tagblatt« navaja v uvodnem članku dejstvo, na videz malenkostno, o katerem gotovo no črhne besedico avstrijsko novinstvo, ki pa jo vendar kričeč dokaz, kako skrbi avstrijska vlada za kulturne interese Slovanov....... Kmetje občine Solin blizu Splita so se obvezali, da bodo o let zaporedoma gotovo število dni delali brezplačno, da si zgradijo poslopje, v katerem se bodo hranile starinarske najdbe, ki so velikanske važnosti za znanstvo in ki si izkopujejo tam. Rečeni zagrebški list pravi, da jo izgled požrtvovalnosti teh priprostih kmetov osamljen v zgodovini. Ali kulturna država hi se morala sramovati tega, da morajo žulji kmeta skrbeti za to, za kar bi morala skrbeti država. Lo resnica jo, kar opaža rečeni list: ako bi tla, kjer se izkopujejo te starine, bila nemška tla, bi gotovo no dopustila av- atrijska vlada, da l>i tako važne najdb«1 plesnele po kleteh ali se poizgnbljale po polju. Toda tu je slovanska zemlja,je v Dalmaciji; tu pre za kulturne interese slovanskega naroda ; to zadošča avstrijski vladi, da jej vest ne očita ni-kake zamude. Tako nas zanemarjajo na vse strani: narodno, narodno gospodarsko, v železniški politiki in kulturno. Cim je govor o nas, so gospodje na Dunaju zapeti do brade. Italija. Kasacijski dvor je odbil vse utoke onih, katere so obsodila v ječo vojaška ohlastva. Italijanski soldateski, katera je pokazala svojo nezmožnost v vseh vojnah od 1. 1H4H. sem, ne zadostuje samo sramotna zmaga nad neoboroženim ljudstvom v pouličnem boju, ampak se maščuje sedaj neopravičeno, nečuveno strogimi kaznimi, ki niso v nikakem razmerju z dogodki od minole spomladi, osobito pa, če se pomisli na vzroke, ki so doveli do izgredov, 4(XM) do 5000 let ječe so prisodila vojaška sodišča onim, ki so se udeležili izgredov. To je grozno. Med temi je veliko število žensk. Samo vojaško sodišče v Neapelju je obsodilo nad 227 žensk v kaznilnico. Nečuven pa jo bil tudi način, kakor se jo postopalo na razpravah. Obtoženec je bil tako rekoč brezpraven in brez varstva. Branitelj je bil obnemogel ; prič za to, ki bi bile inoglc dokazati nekrivdo, pa niso niti pripuščali, češ, da jo že vse jasno. Tako je bilo slučajev, da je bilo priglašenih po več prič, da obtoženec niti ni mogel biti na izgredih, ker jo takrat — delal, a vendar so obsodili dotičnika neusmiljeno. To je torej tista dežela kulture, svobode in pravice, po kateri toliko hrepene naši i talij a n-čiči!! Človek bi jim res privoščil, da bi nekoliko okusili ta italijanska blaženstva ! solutizem, ki je bil stokrat pravičnoj i, nego pa sedanji zistein, ki je sicer povit v ustavno obliko, a je vendar — tudi absolutizem. Tako, gospod urednik, sem vam načrtal malo paralelo, a sedaj sodite sami, katera doba da je bila boljša za nas — prejšnja ali sedanja ! Ali res ne pride varstvo našem it kmetu M Iz Skednja nam pišejo zopet: Cujtc nadalje! Minoli teden so neznani lopovi sežgali nad 30 kvintalov gnoja, ki je bil last Petra Saneina-Bjeka. Posestniku Ivanu Saneinu-Oste je bilo te dni pokradeno več grozdja. Poslal je torej svojega hlapca varovat svoj lastni pridelek. A kaj se je zgodilo minolo nedeljo okoli polu noči ? Tatjc so prišli in čuvaj je moral bežati pred tatovi, ki so pa kamenjali. Istotako je bilo pokradeno prozdja na posestvu Andreja Saneina. Ta pa je odločil, da pobere še kislo grozdje, češ: Bolje je, da imam malo kisa nego pa — nič! Toliko na znanje. Našo ljudstvo je že tako obupano, da se ne nadeja več pomoči od nobene strani; pa vsaj vnanji svet naj izve o našem tužnom položenju. Dandanes se sili kmeta, naj bi zavaroval pridelke za slučaj raznih nezgod ; tako so menda sklepali to dni na shodu agrarcev na Dunaju. Na to pa ne misli nikdo, da bi nas zavarovali pred najhližnjo nezgodo, ki nam preti sleherno noč skozi vse leto — pred tatovi!! »/bor varnosti«. »Slov. Narod« piše: V »Edinosti« nasvetuje neki dopisnik iz Celja, naj slovenski veljavni možje skličejo poseben zbor v Ljubljano, da se resno posvetujejo, kako bi državna oblast odpravila javne nevarnosti, na katerih trpe obmejni Slovenci. Javna varnost v tacih krajih, koder so Slovenci, oziroma Hrvati, v manjšini, tako v Celju, v Gorici, v Trstu, v P ulju itd., jo ros taka, da je žo sramotno za vso državo in sojo le čuditi, da se tem razmeram no narodi konee, razmeram, katere karakterizujeta najbolje aretova-nje celjskega Oeehsa o zadnjih celjskih slavnostih in sodna razprava v Rovinju radi izgredov proti slovanskim poslancem istrskim. Vojaški veteranski podporni zbor, ki se jo ustanovil v Trstu povodom cesarjevega jubileja, ima svoj sedež v ulici del Tintorc št. 5, I, nadstropje. Pisarna je odprta od 9. do 12. ure pred-poludne in od 4. do 7. uro popoludne. »Narodna Čitalnica« v Vipavi vabi na veselico, ki jo priredi dne 8. septembra 1H98. v »Tabru« v Vipavi po nnstopnom vsporedu: 1. Ferluga: »Venec slovenskih pesni«. 2. Aljaž: s Triglav«! 3. Starfc: »Ženin od gladu«, veseloigra. 4. Eisenhuth: »Krasni spol i ljubav«. 5. Ples. — Pevske točko izvaja iz posebne prijaznosti pevsko društvo »Zvon» z Opčin. Začetek točno ob 7. uri in pol zvečer. Vstopnina 30 nč., sedež 20 nč., na ples 1 gld. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Pomočjo nevednosti in nbožtva. Iz Kr- kave, okraja koporskega, nam pišejo: Slučaj, pripetivši se dno 1. septembra 189H, nam kaže sijajno, da se misli in da se bodo tudi nadalje postopalo z nami Slovani istrskimi po znanem rcceptu: držimo jih v neumnosti in ubožtvu ! Po požrtvovalnosti nekega dobrotvorni in s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda so je popravila tukajšnja takozvana občinska hiša, da se jo v njej mogla ustanoviti šola za silo v Krkavcih. Šola jo last konfratorne (bratovščine). Ta šola je bila ustanovljena lota 1893 ter jo pohvalno napredovala do današnjega dne. Ali našlo so je motljivcev, ki ho (po napotkih laško gospode) letali od kmeta do kmeta z lažjo, da jim župnik hoče vzeti občinsko hišo. Dajo naj torej svoje podpise, da oni — laž-njivci namreč — preprečijo to. Na podlagi topa krivega pooblastila se je začela pravda. Dokler je imel župan Belič stvar v rokah, seveda je vso šlo dobro. Ali ko so izpodrinili Beliča, prišla sta kakor voditelja na občinski urad poverjenika Herbič-Gugnaz. Ta dva sta se vedla, kakor da ni njuna stvar, da bi branila pravično stvar, čemur je bila posledica ta, da je sodišče v Kopru rešilo ovadbo tako, kakor so želeli motljivoi. Dne 1. januvarja 189H sta dva člena krajnega šolskega sveta uložila protest proti rečeni rešitvi in sicer na namestništvo v Trstu. Poslednja oblast je rešila stvar dekretom od 30. marca 1898 št. 240 v tem zmislu, da po-m o ž n a šola ost a n o, kakor je bila ustanovljena; a če bi v prihodnje prišlo do prepirov, sodil bode, kakor I. instanca, e. k. okrajni šolski svet v Kopru. Dne 1. septembra je došel v župni urad birič, ki je zahteval od župnika — kakor učitelja in cerkvenega upravitelja — naj izroči ključe rečeno občinske hiše. (Te hiše se je posluževala namreč tudi cerkev od pamti veka.) Ko je župnik odgovoril, da radi teh in teh vzrokov ne more dati ključa in da se sam opraviči pred sodiščem v Kopru, zabeležil si je birič to izjavo. Kmalo na to seje predstavil drugi c. k. uradnik, ki je zahteval ključe šiloma. Župnik je protestoval proti takemu nasil-stvu in škodi, ki nastane gotovo, ker je v šoli shranjenih šolskih in cerkvenih stvari. Vse je bilo zastonj. — Pa naj sedaj naš narod razmišlja in so čudi, kako se postopa žnjim! A mi moramo povedati gospodi, da tudi ta slučaj, to sovražtvo proti prepotrebni šoli za ubogo ljudstvo, priča, da nas hočejo obdržati v nevednosti in vsled tega tudi v ubožtvu! Imel bi vam, gospod urednik, povedati še družili, kako se tu postopa '/ našim ljudstvom po načelu : da istrski trpin mora ostati neveden in siromak, ker tako hoče gospoda in žnjimi zvezana »politika« prosvetljenih državnikov. Pritožba proti takemu postopanju se napravi gotovo, ali koristila — ne bo!! Ubogo ljudstvo, ki ti je sojeno, da moraš ostati neumno, da torej ne smeš v šolo! To se imenuje istrski zistem! Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljnbljaiit so od 0. do 25. avgusta 189H. poslali: (Zvršetek.) Gospa prvomestnica Kranja dr. Tavčarjeva v Ljubljani zbirko 127 pld. 39 lcr. — G. Davorin Lav-rač 1 pld., p. J. Koemur 1 gld. in vesela družba v Ljubljani 45 kr. — G. Ivan Novak, trgovec in poštar na Dolih pri Litiji, 2 gld. — Gospici Marica Bole-tova in Marica Kraljič-eva nabrali na cesarski slavnosti v Boljunu (5 pld. — Slavna »Posojilnica v Marenbergu« 20 pld. — Ženska podružnica v Cerknici po gdč. Mariji AVorli 15 pld. 5 kr. — Po č. g. novomašniku Jos. Poplatniku v Veliki Nedelji 142 gld. 50 kr. kot dar č. pg. mariborskih bogoslovcev, mod katerimi so se posebno požrtvovalne pokazali č, gp. prvoletnilci, — Raj-henhurški Harambaša po Harambašiei nabranih 10 gld. na družbinega finančnega ministra telegram, katerega je poslal omizju, zbranemu povodom nove maše č. g. Ivana Ivanca. — Po g. nad učitelj u Val. Burniku v Metliki od podružnice 20 gld. 72 kr. — Neutrudljivo delavnim nabiralcem hvala in blagim darovalcem slava! Blag a j n i š t v o d r u ž h c s v. Cirila i n M e t o d a. Iz-pred sodišča. Včeraj je stal pred sodniki 221etni trgovski agent Alfred B. Obtožen je bil poneverjenja na škodo tvrdkc bratje Prister v Hamburgu, katere zastopnik je bil obtoženec. Pripoznal je svojo krivdo. Sodišče mu je prisodilo 0 mesecev ječo. 30letni Josip Zeleznik jo sedel na obtožni klopi, ker jo pustil svojega psa letati okoli brez torbo. Pes je tudi ros ugriznil jedno osebo. Obtožencu so naložili 5 gld. globe. Radi istega pregrešita je bil obsojen neki posestnik iz sv. Križa na 10 gld. plohe. Drobne tr/.nske vesti. Stanje ono Marije Giacoz, kateri je nje lastna svakinja na javni ulici prerezala vrat, se je obrnilo toliko na bolje, da so zaprosili nje sorodniki, da bi jo smoli vzeti na svoj dom. — 9-letni Josip Schindler je (»stavil včeraj zjutraj stanovanje — via Punta del Forno štv. 3, — in od takrat ga domačini niso videli več. Stariši so stvar prijavili redarstvu, ki je takoj odredilo potrebno, toda do sedaj brezvspešno. — Minolo noč — okolo 12 uro — jo prišlo trgovskemu agentu F., idočemu po ulici Solitario, tako slabo, da je zlezel na tla v nezavesti. Ko se je zavedel zopet, hotel je vedeti koliko je ura. Posegnilje v žep, ali med njegovo nezavestjo je ptuja roka zašla v njegove žepe in na tej roki sta obtičali sreberna ura in verižica. Tatvina se jo prijavili; oblasti. Potem, ko jo počastil več gostiln svojim cenjenim obiskom, so jo podal brat Ivan Valenčič k bratu Antonu Valenčiču. Ivan in Anton že od nekdaj nista posebno »dobra« med seboj. V nedeljo zvečer pa se je menda posebno kuhalo v bratu Ivanu; kajti minole" nedelje zvečer, dospevši na stanovanje brata Antona, je potegnil nož kričaje: »Ubiti te hočem, nož ti zasadim v vrat!« Ivana so odveli v ulico Tigor, kjer morda pride do uver- Domače vesti. Potrjena zakona. Njegovo Veličanstvo je najvišim sklepom od dne 23. avgusta potrdilo zakon, sklenjen od deželnega zbora tržaškega, glasom katerepa bode od zapuščin plačevati občini prispevke za bolnišniške stroške. Nadalje je Njegovo Veličanstvo potrdilo zakonska načrta, vsprejota od deželnega zbora istrskega za razdelitev občino p o m j a n s k c ter osnutje dveh novih občin: Pomjan in M a r e z i g o. Paralela med dobo absolutizma lil konstitucije. Pišejo nam: Za dobo absolutizma in še nekoliko pozneje, imeli so n, pr. v Skednju občinsko tablo, ki je imela tudi slovenski napis: »Občina Trst, selo Skedenj«, sedaj pa je zapisano: selo — Scrvola! V dobi absolutizma jo bil na šoli istega sola slovenski napis: »Slovenska ljudska šola«, v dobi konstitucije, liberalizma in enakopravnosti pa je ta napis izključno italijanski. Istotako so tudi v notranjem, nad vratmi slovenskih vspo-rednic, napisi: »Sezione slovona !« V dobi absolutizma je na tržaškem magistratu bilo uradnikov — tudi viših — ki so prav radi govorili slovenski z našimi očeti! Kako je v tem pogledu danes, v dobi konstitucijo in človekoljubja, to jo znano menda vsemu svetu, a najbolj našim okoličanskim kmetom in kmeticam, ki morajo sramotno zapuščati občinsko palačo, ako so bili toli drzni, da so hoteli v svojem materinem jeziku vršiti svojo — dolžnost kakor občani in državljani ! V dobi absolutizma smo okoličani uživali precejšnjo mero samostojnosti in avtonomije. Takrat smo si svobodno in po svoji volji volili svojo najbolje može svojimi zaupniki na občini, takrat je tudi občina skrbela za gospodarski napredek v okolici, danes pa, v dobi konstitucije, nam je popolnoma uničena vsaka samostojnost in nam kar usiljujejo načelnike, in to navadno tako, ki no uživajo nikakega zaupanja med ljudstvom, ki tudi nimajo — izjemo so sila redko — nikakega srca za blagor toga ljudstva. In če tudi čutijo kaj, pa ne smejo kazati tega, ker bi prišli sieor v navskrižje z onimi, ki so jih imenovali. Drugod povsod je menda značil korak iz absolutizma v konstitucijo: korak iz teme na luč, korak iz spon na žarko svobode, korak iz privilegijev v jednakost oseb in narodov! V nas pa je ta korak donesel tako žalostnih posledic, da si kar želimo nazaj onih časov, ko je vladal odkriti ah- jenja, ila Človeku ni smeti žugati / nožnu, tinli <> je ta Movek slučajno lastni brat ! Iz zaporov v /»pore. YWraj s<» odveli i/ zaporov v uliei Tijjor plavolasepi mladeniča Henrika Abeles. Sproveli si ga v Jele/niski voz, ki ga je ml vel na Punaj, kjer ga je pričakovalo < >■] | t i 111 i rokami - deželno sodišče. Abeles je Ini knjigovodja tvrd k e Max Kpple, katera je pa nasla v računih Alielesovih marsikaj, kar je podobno sle-parstvu in poneverjenju. Policijske vesti. Smrekar Pran, l»< »-letni voznik iz Trsta, je liil aretiran sinoči oli 10. uri v neki gostilni, ker je izgnan iz Trsta. Aretiral ga je polie. agent Titz (sin). 100.000 kron in 2-krat 35.000 kron so glnvni dobitki velike jubilejnke razstavne loterije, kateri se izplavajo v gotovini / samo -JO",, odbitkom. < >pozarjamo naše čitatelje, . septembra: Hermopen. miid Elevterij, op. Jutri v sredo 7. septembra : Albin škof, Regina, d. m. Šolnini: J Lunin: Izhod ob !». uri 21 min. Izhod ob H. uri i!2 min. Zahod „ (i. , m ., Zahod „ 12. „ f>l „ Ta je :17. teden. Danes je 24N. Jan tega leta, imamo torej še 11!» dni. Različne vesti. Kdaj bo konec sveta o tem so učenjaki različnega menenja. Član pariške akademije znanosti, Mr. Fave, pravi, da mora jedenkrat jenjati vse življenje na svetu. Solnec, ki se vedno l>olj hladi, S<1 otrdi in izgubi svetlobo in toploto, kar je življenju neobhodno potrebno. Lapparent, profesor na pariški katoliški univerzi, je pa tega menenja, da vodni vplivi, ki drobd kopno zemljo in jo odnašajo seboj, zjednaeijo strme obali, in da se morje sčasoma razlije po vsem površji. Ker ljudje niso dvoživko, bi torej v morju ne mogli dolgo živeti. Man | u is Nndaillao, ki v nekem spisu navaja nazore obeh učenjakov, meni, da se človeštvu ni treba prav nič bati vsled tega. Lapparent rabi, da izjednači zemeljsko površje 4'/2 milijona let in Fave še več, predno ohladi solnee. Hujše bi pa bilo in prej hi pretil človeštvu konec, če bi bila teorija belgijskega akademika generala llrialmonta pravo. Ta učenjak primerja naraščaj prebivalstva z hranilnimi močmi naše zemlje in je prišel do zaključka, da moro preživljati zemlja 12 miljardov prebivalcev. To število pa doseže človeštvo menda lota 21 (Ki; po preteku ;}(><) let prične torej krčiti prebivalstvo glad. Ponarejalci denarja. l)ne 17. avg. so zasačili orožniki v Nogoslnvoih dva ponarejalca denarja iz llrestoven, okraj Apatin na (»gorskem, in sicer Josipa Burka in Tomaža PopoviČn. Ko so jima prei-skali obleko, našli so pri jednem ponarejen bankovce za 100 gld., jednoga za 50 in četiri po 10 gl Oba sta povedala, da sta prejela denar v Brestovcu od kmeta Milacfa Tod ina, in prišla z istim v Sla-vonijo, da ga izinenila za pravega. Patrulja je takoj napravila ovadbo. Že 20. avgusta jo preiskala ravno ista patrulja hišo Milana Tedine v Brestovcu, pri katerem so nagli trinajst ponarejenih stotnkov in dva ravno toka desetoko. Todina jo izjavil, da jo prejel ponarejeni denar prod dvema letoma od kmeta Milica v Tovariševem, okraj Palanka v Bački in sicer mu jo plačal zanj 140 gld. Denar, katerega je prejel od Milica, je dal potem Buku in Popoviču, da ga spravita v promet po Slavoniji. Sedaj se je podalo patrulja, v Tovariševo k Misu Miliču, kateri je kmalo priznal, dajo v družbi s svojim sosedom Savo Badojčinom že dalje časa ponarejal denar in sicer z strojem, ki so nahaja pri Rndojčinu. Orožniki so preiskali pri Miliču vso hišo in našli 20 bankovcev po 100 gld., f> po 50 gld. in lf> po 10 gld., ves ta denar je bil ponarejen. Xa to so šli orožniki v hišo Save Itadojčina, kjer so našli pripravo za ponarejanje bankovcev. Rodojčin je izpovedal, da je kupil stroj za 70 gld. od kmeta Milutina Protiča v istem selu. Nadalje so prijeli v Tovariševem šo devetnajst oseb, pri katerih so je našlo ukupno za 4M25 gld. ponarejenega denarja. Protič je izvedel med tem, da mu preti nevarnost in je izginil iz vasi. Grozen čin. »Slov. Narodu t brzojavi jajo iz Prage: »V Novi vosi jo prišla k ondotnemu nad-učitelju na obisk učiteljska vdova Holubka z svojo l.'5-letno hčerjo in z 0-letnim sinom. Ko jo včeraj zjutraj nadučiteljevu hči vstopila v sobo, kjer je spala Holubka z otrokoma, je našlo otroka na tleh s prerezenima vratoma, Holubka pa je visela na žeblju, zabitem v steno. Holubka je bila že mrtva, istotako nje sin, hčerka pa utegne okrevati.« Zadnje vesti. Dunaj •'». \Viencr Zeitung« objavlja cesarski patent, s katerim se sklicuje deželni zbor goriški i n gradiščanski /a dan 11». t. in. DllliaJ t>. Železniški minister dr. \Vittck je včeraj odšel v llolcan, finančni minister dr. Knizl pa v Kolin. DlllUlJ (i. V nekem mestu na nemškem (V-škem je govoril krščanski socijalist princ Liech-tenstein v nemško-rodikalncm zmislu. Rekel je, da ob nemški opoziciji se mora razbiti vsaka vlada, ki se bode branila odpraviti jezikovne naredbe. Izjavil je, da krščanski socijalisti ostanejo zvesti nemški vzajemnosti. DllliaJ li. Vprašanje imunitete petero -drž. poslancev, obtoženih radi žaljena na časti, je rešeno, v tem zmislu, da se sklicanjem državnega zbora mora nehati kazensko postopanje. Berollll t>. I/ Belegagrado javljajo, da je bila nesramno izmišljena ona vest, ki je trdila, da sta si cesar Viljelm in car Nikolaj dopisovala o tem, da bi se Bosna in Hercegovina povodom jubileja cesarja Frana Josipa odstopila istemu. Madrid 5. V senatu se je vnela danes huda razprava o zahtevi ministerskega predsednika Na-gaste, da bi se o mirovnem protokolu razpravljalo v tajni seji. Mnogi senatorji so označali to kakor kršenje ustave. Javno menenje mora biti obveščeno o vsem. Sagasta pa jo povdarjal, da bi vsoka indigi vreeija v parlanicntariških razpravah mogla škodovati mirovnim pogajanjam. Položenje je jako rosno, vojno stanje nadaljuje in se je sklenilo lo premirje v dosego definitivnega miru. Ko so sklene ta, prijavijo se vsi dokumenti. KoneČno so sklenili, da jo nadaljevati tajno sejo. Pariz ti. Večina listov je zadovoljno, do je general Zurlinden prevzel portfelj vojnega ministerstva. Glede revizijo procesa Drevfusovega se še ni sklenilo ničesar odločilnega, vendar je ista toliko kakor že uvedena. ltim (1. »Popolo Romano« javlja, da odgovor italijanske vlado na rusko okrožnico izraža posebno zadovoljstvo Italijo na inicijativi carjevi. To ineija-tivo hoče Italija * podpirati vsemi sredstvi, da se vsem nurodom za dolgo dobo zagotovo dobroto miru. Prihodi in odhodi vlakov. Urnik, ki Jo v veljavi od 1. maj ti ] SDS., naprej. Državna Odhodi Iz Trsta. ti.80 /j. v Jlerpelje, Ljubljano, Dunaj, Iteljak. 4.4f) zj. v Herpelje, Hovinj, Pulj. pop. v Herpelje, Divačo, Hovinj, Pulj. 7.f> pop. migi. v Pulj, Divačo, I Seljak, Dunaj. železnica. Dohodi v Trst. 8.0f> zj. iz Herpelja. 5».."J;") zj. iz Pulja, Rovinja, ll.lfi zj, nies. iz Herpelja, Ljubljane, Dunaja. 7.1i> pop. i/. Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane. {).]»<) pop. nagi. iz Pulja, Rovinju. lir lir lir ~4r ~ilr ifr ^ ^ir ilr *lr ^ ^Žr ^ Med nnjliueji, bel v satovju. zavoj 4 kg. za gl. ;S'50; tekoč v škatlji 5 kg. gl. iV50 7. navodilom o uporabi medu v kuhinji in kakor zdravilo. Razpošilja poštnine prosto proti povzetju Anton Žnidaršič Ilirska Bistrica, Kranjsko. Soba z dvema posteljcnia in brano je oddati v najem v ulici Comneo št. 17, II. nadstr. Obrniti se je do Marije udove Vouk istotam. lOO do 300 gld. zMinorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeeavanjein zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponuodbe pod naslovom Lutfvvig Oester-relcher, v Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. Slovenske gospodinje, pozor! Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo družbe «v. Cirila ln Metoda. S tem koristite najbolj sainim »ebi, ker ta izdelek je najboljši od vaeh poznanih eikorij; ob enem pa podpirate tudi naSo Šolsko družbo hv. Cirila in Metoda, kajti čisti dobiček od razprodaje tega blaga dobi omenjena družba. Mal položi dar — domu na altar! Špiritu« ilnapli oompoiitai ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Aiflue Mori) Piazza mwt TRST Paziti na ponarejanja. rs Zavod za uniformiranje in civilna irojačnica ica^ Frana Jiras ulica Caserma !> — v Trsi u — ulica Oaserma !» Priporoča se za napravo u nI form in civilnih oblek. Postrežba poštena. Zaloga vseli vrst za uniforme po tovarnlSKib cenah, L" Hotel Evropa l'biz/.a della Caserma. Zračen vrt z lopo in brez lope. Izborna kuhinja nemška io italijanska, pivo iz Plzenske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon Str. 38. ALOJZIJ LOHR, lastnik. ZALOGA POHIŠTVA INOGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jeiiinicc, ž i m u le i n pcrofcuic, ogledal i ii Železnih blagajn, po cenah, da se ni bati Konkurence. Hotel Volpich „pri Crnku orlo" caquila nera) trst — Via s, Spiriilione, Corso, Via s, llcoN — trst Najbolj v »redifiču mestu ter na novo opravljen, KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. Le SO nvč. za 2 žrebanji 1 Glavni dobitek 1«