Leto V., Stev. f43 Ljubljana, sreda, IS. junija 1924 PoŠtama pavSaiirana. Cena 2 D!w Izhaja ob * »|ntra[. Stane mesečno 20-— Din \t inozemstvo 30— a neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto "m politiko Upravnlštvo: I.|ubl|ana, Prešernova ul. št. 51. Telef. št. 36 Podružnici« » Maribor, Barvarska ul. U Cel|e, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekof, zavodu šlev. 11.842. Ljubljana, 17. junija. Te dni sc zopet mnogo govori o razpustu Narodne skupščino. Opozieijonalni listi vedo povedati, da pride tekom tedna ministrski predsednik Pašič na Bled ter da bo od krone zahteval izbor-ni mandat. Blokaške novino vedo seveda naprej, da ga ne bo dobil, temveč napovedujejo zopet nekako koncentracijo, odnosno režim opozicijskega 'aloka. Predvsem jo treba ugotoviti, da so vse vosti, v kolikor navajajo konkretna dejstva ali poročajo o političnih načrtih vlade, golo izmišljotino iu prazne kombinacije. Edino, kar je točno, je to, da je sodanja parlamentarna situacija, trajno nevzdržna in da bo vsekakor pred jesenskim zasedanjem padla odločitev o usodi Narodno skupščine. Opozicija se boji razpusta parlamenta. Ona se siccr v bombastičnih frazah predstavlja kot zastopnica večine ljudstva, pri tem pa se zavoda, da postaja njen položaj med narodom vedno nesigurnejši. Slovenskim klerikalcem so baš sedaj pri občinskih volitvah pišo mene tekol in vedno jasneje se kaže, da slovonsko ljudstvo nikdar več ne bo poslalo 21 tigrov v Beograd. ■SLS bo iz novih volitev izšla decimira-na. Davidovičeva grupa, ki jo vsled preloma s samostojnimi demokrati, postala čisto provinoijalna srbijanska frakcija, izgublja baš v Sumadiji zaupanje demokratskih mas, ki vedno očitnejšo odobravajo Pribičevičevo po litiko. Znano je, da tudi med samimi poslanci, ki danes še sledijo gosp. Davidovič, močna struja nagiba na Pri-hičevičevo stranko in to ravno najres-nejši med njimi. Med Spabovimi muslimani vlada pravcati defetizem in gotovo je, da ta stranica ne bo niti polovice svojih poslancev pripeljala v novo skupščino. Tako je takozvani opozici jonalni blok «kolos» na lončenih nogah in gostobesedne iti samozavestno POTOVANJE N. PAŠIČA NA BLED. — PRIPRAVE NACIJONALNE KOALICIJE ZA VOLITVE. — AFERA POSL. ŠUMENKOVIČA. — OGORČENJE OPOZICIJE. Beograd, 17. junija, p. Današnji dan ni prinesel nikaklh izprememb v političnem položaju, ker prevladuje šc vedno praznično razpoloženje. Ministri so se jeli vračati s svojega agltacijskega potovanja. Za jutri je sklicana seja ministrskega sveta. O rekonstrukciji kabineta ni znano še nič gotovega. V političnih krogih naglašajo, da je Nikola Pašič že izdelal svoj načrt o rekonstrukciji. Kaže, da čaka Pašič na povratek zunanjega ministra dr. Ninčiča z Bleda, nakar gre on sam h kralju na Bled, da mu poroča o položaju. Poudarjajo, da bo Pašič zahteval pri tej priliki od vladarja, da se razpusti skupščina in razpišejo nove volitve. Ako uspe Pašič s to zahtevo, bo tako rekonstruiral svoj kabinet, ki naj bi bil hkrati volilna vlada. Beograd, 17. junija, r. Današnje «Beo-gradske Novosti« pišejo da je bil po poročilih političnih oblastev izsnan davido-vičevski poslanec dr. Šumenkovič iz Struge zato, ker je rekel na zborovanju, da je treba današnji režim strmoglaviti z nasiljem. Notranje ministrstvo jc uvedlo preiskavo. Beograd, 17. junija, r. «Bcogradske Novosti« pravijo, da se jc jelo opažati intenzivno delovanje akcijskega odbora radikalne in samostojne demokratske stranke. List veli, da nameravajo samostojni demokrati postaviti pri bodočih volitvah svoje liste v vseh onih okrožjih, kjer bodo postavili svoje kandidate da-vidovičevci. Beograd, 17. junija r. Zaradi zadnjih napadov na opozicijske poslance, poseb« no na zemljoradnika Moskovljeviča in Vuiiča v Ralji, se je polastilo opozicije veliko razburjenje. Koncem tega mcscca sc sestanejo v Beogradu načelniki opo» a_ o_____________ __ ________zicij in bodo razpravljali o ostrejši po« izjave njegovih voditeljev niso izraz 1 litični taktiki. Zaradi tega bo tudi Davi« Doumergueova poslanica NAČELA IN PROGRAM NOVEGA PREDSEDNIKA FRANCOSKE RE< PUBLIKE. — VLADNA IZJAVA NAPOVEDUJE OBNOVO ODNOŠA< JF.V Z RUSIJO. KONFLIKT MED SOCIALISTI IN RADIČEVCI TER KOMUNISTI. Bioit na Savi, 17. junija, r. Včeraj je bilo tu veliko socialistično zborovanje, ua katerem sta govorila dr. Topalovič iz Beograda in dr. Radoševič iz Zagreba. Razen delavcev se je udeležilo shoda tudi mnogo kmetov, med njimi tudi skupina radičeveev in komunistov, ki jih jo vodil radičevski poslanec dr. Niko Nikič. Komisar jo hotel razpustiti zborovanje, toda večina zborovalcov so jo temu uprla. Nastalo je veliko preroka-nje, tekom katerega jo množica opljuva-la dr. Nikiča in ga končno skupaj z njegovimi pristaši potisnila iz dvorane. Dr. Topalovič je govoril o mednarodnem položaju proletarijata, dr. Radoševič pa o notranjo - političnih razmerah, posebno na Hrvatskem. Značilno je, da jo zavladovalo na shodu veliko navdušenje pri onem dolu njegovega govora, kjor so jo obrnil proti Radiču in njegovi politiki in pozival narod, naj so upro Radičevemu zavajanju. ZAPLEMBA SLOBODNEGA DOMA. Zagreb, 17. junija, r. Danos jo bil zaplenjen Radičev »Slobodni dom«, šo prodno je prišel kak izvod med občinstvo. AFERA VARA8DINSKEGA ŽUPANA. Varaiclin, 17. junija, r. Zupan Večeslav Podgajski je podal demisijo, ker je nastopila proti njemu večina dvajsetih proti dvanajstim obč. odbornikom. Mestni svet je s posebnim sklepom vzel ostavko na znanje. Toda veliki župan zagrebški je razveljavil ta sklep in odredil, da ima župan Podgajski še nadalje voditi upravo mesta. . Ko so ga tamkaj spo-! piše z ozirom na počasno poslovanje pri znali, se je vsedel v motorni čoln in od-(iskanju Mattcottijevcga trupla, da kve« peljal na odprto morje. Nekaj motornih I stura ne želi, da bi se našlo truplo, ker župan Podgajski podati ostavko, ker je j j0 dobro voljo in vero, nc smejo raču pričakoval s prebivalstvom Vnraždina kralja pri tamošnji konjski dir ZBOR NARODNE ODBRANE V SKOPLJU. Beograd, 17. junija, r. Na pravoslavno Binkošta se jo vršilo v Skoplju veliko zborovanje Narodne odbrane, ki se je izprenienilo v manifestacijo za Orodno in državno edinstvo. Kralju je ?ila poslana na Bled pozdravna brzojavka. Navdušenje med množico je bilo ogromno. čolnov ga je sledilo in dohitelo, nakar se jo brez obrambo udal. pa izjavlja, da so videli v Turinu bivšega državnega podtajnika Finzija, ni izključeno torej, da se misli tudi Finzi odtegniti zasledovanju oblastva. Rim, 17. junija, o. Prod hišo, v kateri je stanoval umorjeni poslanec Mateotti, je ljudstvo začelo v znak sožalja trositi cvetljice. Policijski agenti so sproti odstranjevali cvetje. Kakor hitro so zato izvedeli socijalistični poslanci, so prišli v večjem številu pred hišo in potrosili cele kupe cvetlic, ki so jih agenti zopet takoj odnesli. Poslanec Treves je odločno protestiral proti temu portopanju var-I nostnih agentov. Pozneje so policijski L agenti iariniU in ljudstvo sedaj neovirano nati na navadne obveznosti brez garanej, ki .sicer odgovarjajo odkritosrčnemu iti spravljivemu duhu Francije, toda nc ta« ko daleč, da bi ta ne ostala čuječa in pozabila pogodb preteklosti. Dolžniki ne bodo Francije privedli tako daleč, da bi se odpovedala lastni moči in kontroli, do katere ima po pogodbah pravico, po« sebno nad prcmaganccm, ki mu baje pri« pravlja rcvanžo, namesto da bi sc držal obljub, ki jih je podpisal. Parlament in dežela, ki želita zunanjega in notranjega miru, bosta skušala najti zanj trdne pod« lage. Pariz, 17. junija, s. Vladna izjava soglaša v bistvu z včerajšnjimi podatki. Vlada hn na podlagi izkustev v vojni in po potrebah deželo pričela 7. reorganizacijo armado ter bo skrajšala čas aktivnega vojnega službovan'a, to seveda tako, da Francija nikoli ne bo stala razgaljena ali oslabljena pred svetom. Francija ne misli na aneksijo, temvej želi lo miru zasrf in za, drugo narode. Zastopala bo pravico reparacij, ki jih mn. ro Zahtevati v imenu pravičnosti in novega mednarodnega redu. Dalje jo mnenj;!, da je v interesu mini, da so mora razorožitev Nemčije s skupnim prizadevanjem zaveznikov in čimprej ko mogočo tudi s kako akcijo Zvezo narodov kontrolirati. Francija bo dajala vsem narodom vzgled voditelja k pravičnemu in trajnemu miru. Ona, ki no pozna sovraštva in se opira na pravičnost, no bo pokazala napram onim elementom, ki v Nemčiji 110 nehajo potvarjati mirovnih 1 pogodb in snujejo revanžo ter uposta. vitev monarhije, nobeno slabosti. Tragični dogodki in razlika doktrin, ki lo. čijo Francijo od Moskve, ne bodo dali pozabiti, da je ruski narod dolgo krvavel skupno s Francijo na bojnih poljanah. Francija se pripravlja žo sedaj, da bo zopet podvznla normalne odnošaje 1 Rusijo pod pogoji, ki jih nalaga spoštovanje pred mirovnimi pogodbami. Pred formalnim priznanjem, ki bo moralo seveda čuvati intereso Francije, jo treba storit! vse varnostne ukrepe in zbrati informacije, s čemer slednjim sc jo žo pričeio. Herriot je zaključil Čitanjo vladno izjave z besedami: To je program našo vla-/ de, o katerem smo vam žo prvi dan pokazali dejanja. Govorili smo jasno z vami; če boste glasovali za nas, bomo pričeli lakoj z delom. Da rešimo težko nalogo, ki jo slavija novi čas, vi boljšega načini* kot s poštenostjo. Za ministrskim predsednikom je spomni zbornični predsednik Painlcvc vsebino nekaterih interpelacij, kl so bili med tem prijavljene. Zu njim jo govoril komunist Cachin, ki jc obžaloval, da ju irancoska veleindustrija sabotirana od stvarnih dajatev za opustošeno ozemlje. Seji jo bila nato odgodena na četrtek ob 3. popoldne. bi se ljudstvo potem še bolj razburjalo. Preiskovanje v jezeru Vico se šc niti ni pričelo. Glede parfumiranega robca, ki ga je našel neki urednik v bližini kraja, kjer je obstal avtomobil, s katerim so vozili Mattcottija, pa je izjavil preiskavo vodeči komisar, da ga je najbrž izgubila kakšna — zaljubljena dvojica. Rim, 17. junija e. Na sestanku zbor« nične večine se jc poudarjala tudi po« treba ponovnega pretresa političnega in parlamentarnega položaja in se jc izreklo celo mnenje, naj bi se fašlstovska stran« ka razpustila. Posebno odločna sta bila poslanca Delcroix in Pedrazzi. Mussolini jc izjavil, da se bo položaj vlade s parla« mentarnega in splošnega vidika na novo proučil takoj, kakor hitro bo razjasnjeno vprašanje umora poslanca Mattcottija, in da sc bo tudi stranka preorganizirala v svojih odnošajih napram vladi in par« lamentu. V krogih zbornične večine se doznava sedaj, da Finzi in Rossi nista prostovoljno podala ostavke, ampak na zahtevo Mussolinija. Rim, 17. junija c. Danes so sc vztrajno vzdrževale vesti o večji rekonstrukciji kabineta. Poudarjalo se jc, da odstopita ministra Dc Štefani in Corbino. Giolitti je izjavil, da bi bi'o najprimerneje, da bi se sestavila pod Mussolinijcvim pred« sodstvom vlada, v kateri bi bili vsi vodi« telji večine. Rim, 17. junija. 1. Vlada je odredila za vse liovinske brzojavko v inozemstvo strogo cenzuro, tako da se o aferi Matteotti ne more objektivno poročali. Herriot obiska! nemškega poslanika NOVA ERA V RAZVOJU FRANCOSKO-NEMŠKIH ODNOŠAJEV. DOGODKI PRIHODNJIH DNI BODO SVETOVNOPOLHIČNEGA PO- MENA. Pariz, 17. junija, s. Dejstvo, da jc Her« riot včeraj obiskal nemškega poslanika, je vzbudilo veliko pozornost. Zgodilo se jc prvič, odkar je bil sklenjen mir, da je francoski ministrski predsednik ob« iskal pariško nemško poslaništvo. London, 17. junija. Macdonald se jo vrnil s kratkih počitnic v London. V El« ginu jc tekom postanka izjavil množici, ki B» je pozdravila, da se vrača v Lon« don za teden dni težkega in važnega dela. «Upam,» je dejal, da bomo v krat« kem mogli vzpostaviti mir. Prihodnji tc« den sc snidem s francoskim ministrskim predsednikom in sc zanašam, da sc I10 ugotovilo popolno prijateljstvo med An« glijo in Francijo.« Pariz, 17. junija j. Današnji večerni listi, ki objavljajo vladno izjavo, pod< črtavajo zlasti pasus o zunanji politiki, kjer naglasa vlada, da odločno odklanja vsako misel aneksijc ter zavrača politiko izolacijo in sile. Francija hoče z vsemi sredstvi stremeti za tem, cla doseže ča« sten in trajen mir in bo bodrila k temi-tudi drugo narod:. FAŠISTOVSKI PORAZ V NOVINARSKI ORG\NIZACIJI. Rim, 17. junija, e. V udruženju italijanskega novinarstva «Assozziazionc della Staiupa Itallana« sc jc vršila včeraj volitev predsednika. Pri zadnjih volitvah so fašisti skušali izsiliti Izvolitev senatorja Corradinla, pa jc bil izvoljen ravnatelj lista «11 Oiornale d' Italia« senator Bcrgaminl, ki je sedal pred par tedni odstopil. Tudi pri včerajšnjih volitvah so skušali fašisti svoio srečo z nekakim kompromisnim kandidatom, toda večina članstva sc je izrekla odločno za popolno svobodo, in je bil izvoljen za predsednika znani opozlcionalnl poslanec general Bcncivenga. Dobil Je 213 glasov proti kompromisnemu kandidatu poslancu Ricciu, ki ie dobil 171 elasov. Svet Zveze narodov Razprava o vojaški kontroli Nemčiji. Ženeva, 17. junija, s. Današnja seja Sveta Zveze narodov se jo bavila s členi 159. sanžermenske, 143. trianonsko in 104 neuillske mirovne pogodbo, ki govore o prevzemu vojaško kontrole po Zvezi narodov. Predsednik dr. Beneš je sporo-čil, da je Svet Zveze narodov prejel številno dopise, med njimi tudi znano noto angleške vlade, ld zahtevajo, da se stavi to vprašanje na dnevni red Sveta Zveze narodov. Dospelo pa je ludi mnogo dopisov raznih vlad, ki izražajo naziranje, dn so po čl. 4. 7vezinega pakta upravičeni udeležiti se pri razpravah o tem vprašanju kot člani Svela njegovih sej. Te države so: Avstrija, Rumunljn, Jugoslavija, Bolgarija, Grška in Madžarska. 0.1183 do 0.1203; elekti: (glej prilogo) Položaj v anp Morilce posl. Petkova prijet. Sofija, 17. junija r. Morilec poslanca Petkova je žo prijet in sc piše Štefan Karkalašev, rojen v Gjcvgjcliji. Star jc 27 let in agent javno varnosti. Načelnik tega urada Ccžmlrov je izjavil, da se, čeprav jc morilcc njegov uradnik, ne more trditi, cla sc jc umor izvršil z ved« nostjo oblastev. Predsednik francoskc vlade Herriot, ki je bil osebni prijatelj Petkova, jo brzojavno izrazil materi umorjenega poslanca svoie tnžallo, Pn« fircB ie bil včeral. Albanija Ohrid, 17. junija, r. Začasna tiranska vlada namerava razpisati volitve v ustavodajno skupščino, čem to dopuste razmere. V Tirano so prišli skoraj vsi poslanci bivše konstltuantc. De':ar, 17. junija, r. Ahmed Zogu so nahaja s svojimi ljudmi, ki jih jc okoli dva tisoč, ob naši meji pri Piškopcji in se pripravlja za napad. Ako so mu napad ponesreči, namerava prestopiti našo mejo. VOJAŠKA AFERA V RUMUNIJI. Bukarešta, 17. junija, s. Vojno sodišče ie po večdnevni razpravi obsodilo kapetana Vnlesca na pel let prisilnega dela, ker je kot član neke vojaške misijo po-nevcril večjo denarne vsoto. Tekom razprave jc bilo tudi več drugih višjih častnikov težko obremenjenih. PROTI BOLGARSKIM ČETAŠEM. Beograd, 17. junija, r. V nedeljo jo bil v Strumiei velik shod, na katerem jo bil po govorili proti Bolgarski in proti razbojniškim tolpam Todora Aleksandrova, izvoljen okrajni odbor Udruženja, prot i bolgarskim tolpam, ki ima nalogo, da čim bolje organizira prebivalstvo v strumlškcm okraju in da. začne skupaj 7, oblastvi boj zoper bolgarsko čotašo, 1:1 zopet skušajo prekoračiti mojo. Takoj po zborovanju se je preko 700 liudi vpisalo v organizacijo. Občinske volitve v celjskem in vranskem okraju Kakor smo že poročali, so se vršile v pondeljek občinske volitve v občinah celjskega sodnega okraja. Udeležba pri volitvah je bila povprečno slaba, v nekaterih občinah zelo slaba, ker ni prišla na volišče niti polovica volileev. Incidentov ni bilo nikakih; povsod so volitve potekle mirno in v redu. Rezultati po občinah so (prva številka označuje dobljene glasove, druga, v oklepaju, pa na listo odpadle odborniške mandate): CELJE, OKOLICA: napredna in narodna skupina £51 (0), SLS 33fi (12), so-eialisti Korenovei 166 (6), Bernotovci "5 (3), Nemci, oz. nemškutarji 111 (-1). ŠKOFJA VAS: napredna lista (JDS in SKS) 87 (5), SLS 182 (11), socialisti, na katerih listi pa je kandidiralo tudi več naprednih kmetov 158 (9). Občina ima iorej napredno vočiuo; doslej je bila v klerikalnih rokah. TRG VOJNIK: noodvisna lista trža-nov (dosedanji župan Kovačič) 62 (5), SLS 28 (2). gospodarska stranka (tudi napredna) 26 (2). DOBRNA: lista SLS brez volitev. NOVA CERKEV: kmečka lista (napi edna) 110 (10), SLS 37 (4), Zveza slo-vonskili avtonomistov(!) 37 (3). FRANKOLOVO: napredna lista 113 (10), SLS Ci9 (7). VIŠNJA VAS: lista SLS. ST. JUR, TRG: naprednjaki 74 (B), klerikalci 70 (4). Doslej je bil trg v klerikalnih rokah. ŠT. JUR, OKOLICA: SLS 179 (15), SKS 59 (5), kmečko - delavska stranka 18 (5). Napredovanje protiklerikalnih glasov. DRAMLJE: vložena in izvoljena samo napredna lista. KALOBJE: napredna lista 31 (9), klerikalna 33 (8); sramotno slaba udeležba, saj je vseh volileev okrog 250. SV. LOVRENC NAD PR02IN0M: SLS brez volitev. TEHARJE: SLS 108 (8), delavska zveza (.tudi klerikalna) 58 (4), obrtna zve-ta (napredna) 55 (4), socialisti 112 (9). SVETINA: lista SLS. ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM: lista SLS, ker je bila napredna lista razveljavljena PETROVČE: gospodarska skupina (napredna) 74 (6), klerikalci 154 (12), socialisti 84 (7). Doslej klerikalna občina je dobila s tem napredno večino. GRIZE: napredna lista 3, klerikalna 9, Foeialistična 5 mandatov. ŽALEC: skupina župana Vablča (napredna) 105 (7), SLS 64 (5), gospodarski blok (tudi napreden) 74 (5). GOTOVLJE: izvoljena kompromisna lista. VELIKA P1RESICA-. kompromisna lista. ŠMARTNO V ROŽNI DOL.: lista SLS. ŠT. PETER V SAV. DOL.: kompromisna lista. ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU: gospodarska lista (napredna) 63 (5), nar. socialisti 09 (5), SLS 113 (9), socialisti 48 (3), nadstrankarska lista 39 (3). Velika napredna večina. V splošnem so prinesle volitve splošen napredek protiklerikalnih glasov. V f) občinah so imeli klcrikalci žo v naprej absolutno premoč, v 14 občinah je prišlo do boja med njimi in narodnjaki, ki so od toga podlegli v treh občinah; v nekaterih občinah io prišlo do kompromisnih list. ki so jih klcrikalci sklonili z naprednjaki kljub odporu in direktni prepovedi vodstva SLS v Mariboru. VOLITVE V VRANSKEM SODNEM OKRAJU. Včeraj, v torek, so se vršile občinske volitve v vseli občinah Vranskega sodnega okraja. Podrobnih . rezultatov vsled zgodnjega zaključka poštnega uradova-nla po deželi nismo mogli prejeti. Dobili pa smo poročila o splošnem Izidu volitev v večini občin. Te objavljamo danes, natančnejše številke prinesemo Jutri. Vransko: Izvoljena napredna lista, ker jc bila klerikalna razveljavljena. Braslovče: napredna lista 14, klerikalna U. Doslej sla bili obe skupini enako močni, žreb pa je bil odločil za naprednega župana. Št. Jur ob Taboru: napredna lista nazadovala za 2 mandata lil je občina prišla v klerikalne roke. Mnogo naprednih volileev sc radi nesoglasij lokalnega značaja volitev ni udeležilo in tako omogočilo klerikalno zmago. Prekopa: zmagala napredna lista. Gomilsko: dve mešani listi lokalnega značaja, gomllska in trnavska; zmagala je trnavska s 5 proti 4 mandatom. Reka: edina občina v okraju, kjer Je bila vložena samo klerikalna lista. Sv. Jeroniin: vsled nezanimanja občanov sploli ni bila vložena nobena lista, volitve se bodo šc enkrat razpisale; ako zopet brezuspešno, pride gerent. Manjkajo šc podatki Iz občin Grajska vas In Polzela. Francija po volitvah, Rusija in Jugoslavija V ruski zunanji politiki predstavlja priznanje sovjetske vlade s strani Francije tretjo in zadnjo, a zato najvažnejšo etapo. Nemčija. Anglija in Italija so prehitele Francijo s priznanjem Rusije, vendar pa kljub temu to priznanje ni imelo onega pomena in značaja, ki se mu je pripisovalo. To je dokaz, da v vprašanju Rusije ravno Francija igra ono važno ulogo, ki se mora imenovati odločilno. Ruska sovjetska štampa se dobro zaveda fakta in zato jo opažati ravno v sovjetskem časopisju sedaj popolnoma drugačno razpoloženje, kakor je vladalo po priznanju s strani drugih ve-levlasti. Rusija želi sporazum s Francijo, kajti ta sporazum znači malo več, kakor je značilo priznanje ostale Evrope. Od francoskih volitev naprej posveča sovjetsko časopisje vso pozornost samo in izključno Franciji. Da predočimo razpoloženje ruskega javnega mnenja v tem vprašanju, citiramo v naslednjem nekaj glasov najvažnejših sovjetskih listov: »Izvestija* od 14. maja pišejo: »Glede zunanje politike bo Francija prisiljena, da revhlira svoje odnošaje napram sovjetski Rusiji. Večina senata stoji že davno na stališču absolutne potrebe obnove normalnih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Temu stališču se j1 pridružil sedaj tudi parlament. Rešitev pravilnih odnošajev med Francijo in Rusijo je velikega pomena ne samo za te dve državi, ampak za mednarodno politiko sploh. Z naše strani smo že ponovno naglašall, da v tem vprašanju nc bomo delali nikakih ovir za sporazum. Glavna ovira obnovitve dobrih odnošajev je bil vedno samo nc-pomlrljlvi Poinearč. Sedaj, ko je tudi ta ovira odstranjena, je postalo vprašanje akutno, in obstoja upravičena nada, da bo končno tudi ugodno reše-no.» «Izv'\stija» od 17. maja pravijo: »Iz fejav francoskega javnega mnenja po volitvah je razvidno, da bo vsaka bodoča vlada v Franciji prisiljena, da postavi vprašanje priznanja Rusije kot prvo na flnovni red. In to tem bolj, ker Franci,ja bolj kakor kdo drugi potrebuje obnovitev normalnih diplomatskih odnošajev. Povratek sovjetske Rusije na polje mednarodne politike bo prinesel dobre sadove ne samo za Rusijo. ampak za ves svet-.* V enakrm smislu piše tudi »Pravda« in večina merodajnih časopisov v Rusiji. Vprašanje je akutno in polno gotove nervoze. in zato ni čudno, da rusko časopisje direktno in indirektno poživlja na diskusijo. Vprašanje obnovitve diplomatskih odnošajev med Rusijo in Francijo jn stare Koča datuma, že za vlade Polu- GIACOMO MATTEOTTI, od fašistov umorjeni socijalističnl po-slanec rimskega parlamenta. carčja so bili izvršeni razni poskusi, da bi se doseglo gotovo sodelovanje, vendar pa je bilo vse zaman, ker je bil Millerand kot vodja nacijonalncga bloka v najožjih zvezah s protisovjet-sko politiko, Poincare pa je na drugi strani spravljal vprašanje obnovitve diplomatskih odnošajev vedno v zvezo z vprašanjem predvojnih dolgov Rusijo Franciji. Sovjetska vlada je bila v principu vedno pripravljena, da se pogaja glede teh dolgov, vendar pa to šele po pravnem priznanju. Nagla-šala je. da je vprašanjo dolgov samo del vseh spornih vprašanj, ki čo m,vajo rešiti racd Francijo in Rusijo. Sedaj, po francoskih volitvah, je v francoskem parlamentu razpoloženje žo tako zrelo, da bi moralo priznanje slediti tudi s strani vsake rcakcijonar-iiejše vlade. Grupe levice so namreč dovolj močno, da izdejstvujejo od vsake vlade priznanje sovjetske Rusi}?. Politika sovjetske Rusije si je zadnje čase očividno izbrala nove pravce in moro zato računati v kratkem s priznanjem vse Evrope. Vloga Francijo, kakor vidimo, v tem vprašanju ni majhna. Da bodo njenemu vzgledu sledile tudi slovanske države Male antante, o tem n: dvoma. Rusko časopisje jo to že ponovno naglašal o in prijateljski opozorilo te slovanska države na dejstvo, da se politika nove Rusije napram njim ni prav nič izpremenlla. V sedanjem trenotku js ju.ko važen šo en dogodek. V Rusiji namreč ne računajo z dolgim življenjem sedanje nemške vlade. Nemčija je po njihovem mnenju na potu k nacijonalizmu, torej impcrijalizran in revanži. Taka Nemčija pa je nevarnost tudi za Rusi jo aamo in zato ni čudno, da rusko časopisje že sedaj zagovarja zbližanje s Francijo in zahteva preklnjenje vsakega prijateljstva z Junkersko Nemčijo. Obnovljeno staro prijateljstvo Rusijo in Francije bi blagodejno vplivalo na vse evropsko politiko. Polog tega momenta naglaSa rusko časopisje važnost francoskih volitev tudi z ozirom na francosko - rumunske odnošaje, in posebno z ozirom na Besarabijo. Rumunija, ki jo bila zavrnjena tudi od Anglije, so moro nasloniti seda j samo na Poljsko. To ,te pius francoskih volitev. Zanimivo je, da celokupno rusko časopisje odkrita priznava, da je bila linija politike jugjilo-venske vlade v besarabsltem vprašanju popolnoma pravilna. Ugotavljajoč to dejstvo, Izjavlja rusko sovjetsko časopisje, da ruski narod nikdar ne bo pozabil energičnih glasov jugosloven-skega časopisja In 6ploh jugoslovenskcga javnega mnenja v besarabsltem vprašanju, kl je popolnoma na strani bratskega ruskega naroda. «To je velik plus za kraljevino SHS. pa četudi ona zadnja proži roko Moskvll« naglasa io sozlaAuo sovie.uki liiii, Ob obletnici padca Stambolij skega Te dni je minulo leto dni, odkar jc nasilni preobrat v Bolgariji strmoglavil vlado Stambolljskega, njega samega pa zadele kroglo zmagovitih tolp Torlora Aleksandrova. Leto, ki jc preteklo od tedaj, je pokazalo, da smo imeli prav s svojimi takratnimi pesimističnimi napovedbami glede možnosti uspešnega zemljedel-skega odpora. Kakor hitro je meščanski element s podporo oficirske lige in makedonstvujuščih nasilno razgnal kmetsko vlado, so bili vsi desettisoči zemljedelsklh političnih pristašev toliko kot brez pomena; v bojih na nož so se mogli po vzpeti le do slabotnega odpora, v volilnih borbah pa so istotako popolnoma podlegli nasprotnikom. Tudi pomoč, ki se iim je nudila s komunistične strani, je ostala brezuspešna; vlada Cankova je strla komunistično stranko in z nadaljnimi persekucijarnl in terorjem šo nadalje oslabila zemlje-delcc. Še prav v zadnjih dneh so se ponovili teroristični akti na sofijskih ulicah. kl zgovorno pričajo o tem, da so šo dolgo dolgo ne bo bati resne kmet-ske protiakclje po sistemu pokojnega Stamholijskcga. V zmagovitih meščanskih strankah sicer ni popolnega edinstva; nasprotno, — v zadnjih mescih sc je razdor med strujami še povečal in se vladni blok bistveno oslabil. Vendar bi bilo gotovo napačno, ako bi pričakovali, da bo ta razdor morda poma.iral zemljedel-cem znova do vlade. Zdi se, da so baš notranjo razprtije med meščanskimi strankami dokaz, za kako slab-> se smatrajo politični dedič! Stamholijskcga, da se njih nevarnost tako malo jemlje v poštev. Seveda ni izključeno, ila so stvar pozneje snreineni in da se čez čas. ko se pozabijo dnevi »zelenega terorja*, zemljedelci vendarle še opomorejo v smeri prejšnjih radikalnih .■vararnorazrednih teženj. Toda za bližnjo bodočnost, kaže vse, da se more opozicija proti Cankovu z upanjem na uspeh razviti le iz onih skupin, ki so disidentl iz Cankovcga demokratskega bloka. Ali z drugimi besedami, da je uspeh prevrata, ki se jo izvršil pred letom dni. toliko kot zagotovljen. Svoje stališče k temu stanju stvari smo precizirali žo ponovno. Kakor jo položaj, moremo graditi le na možnost, da se med bolgarsko inteligenco vendarle razvijo zmerna struja, osobito v mlajši generaciji, ki pristano na obstoječe stanje in so odloča, da dela. za koristi Bolgarske v zvezi z nami v oni smeri, kjer so uspehi možni v bolgarsko in našo skupno korist. imeli n. pr. na Viču za volitve avtomobile ln buržujske kočije. Ko bi Imela JDS na razpolago kaj več denarnih sredstev bl bila lahko razvila mnogo obsežnejšo agitacijo, V tom oziru so klerikalci mnogo srečnejši. Denar jim priteka Iz njihovih bank, za njihove fonde prispevajo cerkveno premoženje, klerikalno zadružništvo ter oni siromaki, kl nosijo denar skupaj za afrikanske zamorčke in druge klerikalne sleparije. + «Slovenčeva» nedoslednost. Radi trboveljskih dogodkov Je »Slovenec« iz neprevidnosti napadel celo svoj režim (Spornov), češ da nl skoraj ničesar ukrenil v varstvo javnega miru in reda. Dejansko bi se trboveljski dogodki lahko preprečili, ali vsaj omilili, da se jc klerikalni eksponent klerikalcev, bivši veliki župan takrat malo bolj pobrigal za javno varnost, zlasti, kar Je v »Glasu Svobode« ln tudi iz uradnih poročil podrejenih oblasti lahko posnel, kako so so mladi zapeljane! po komunističnih voditeljih pripravljali na oboroženi pokolj. Zadnjo soboto Je novi vel. župan dr. Bal-tlč z ozirom na razburjenje javnosti, ukrenil vse potrebno, da se je žalna seja odslovljenih občinskih očetov lahko nemoteno vršila In da tudi sicer nl došlo do nobenega Incidenta. Tudi škofovo tiskarno jc dala policijska oblast krepko zastražltl, pa no baš radi tega, ker bi bila zanjo kaka nevarnost, temveč bolj zato, da so stražniki klerikalne strahopetec v silnem strahu po koncu držali. A glej ga spaka. Mesto, da bl «Slovcnec« se primerno zahvalil — jc zopet nezadovoljen. Seveda, če bl jo klerikalci bili skupili, bi pa zopet vpili, da režim ni ničesar ukrenil v varstvo njihovih kosti. Ce primerjamo pisavo »Slovenca« v varnostnih odredbah v Trbovljah in v Ljubljani, moramo priznati, da zna biti samo »Slovcncc« tako logično nedosleden, kakor je. Pa te je že nedosleden, naj bi bil vsaj malo dostojen. 14 dn! že noč in dan stoji pod varstvom varnostne straže, sedaj se pa še za zalivalo Iz svojih zaščitnikov norčuje. Morda so mu pa domači stražniki premalo zanesllivl ln bl hotel, da ga vzamejo v varstvo srbske šajkače, kakor nekdaj, ko so pod Brej-čevo modro vlado klcrikalci komuniste streljali. + Z varanjem javnosti ic bivši Narodni Dnevnik započel svoje delovanje, z varanjem javnosti ga jc tudi neslavno zaključil. 2e dolgo nismo imeli Slovenci tako slabega lista, kakor Jc bil »N. D.» in Je že s tega vidika njegova ustavitev razveseljiva. V svoji zadnji številki skuša »N. D.» z raznimi izmišljotinami še kovati intrige in tako n. pr. poroča, da so se med samostojnimi demokrati »pojavila nesoglasja« In da se pripravlja fuzija JDS z radikali! »N. D.» bi mogel biti vndar že s famozno Ravnlharjevo fuzijo zadovoljeni V poslovilnem članku proglaša bivši glavni urednik, da je vsled prenehanja »N. D.» »v bodoče tudi samo govor o napredni koncentraciji brezmi-seln«. O. Saša Zeleznikar je očividno najmerodajnejša oseba v krogih, ki prihajajo v poštev za koncentracijo. Dosedaj je vsekako tudi on bil zli duh, kl je razdvajal naprednjake, če bo to tudi v bodoče, se bo pa šele pokazalo. Zelezni-karjeva trditev v poslovilnem pismu, da je »Narodni Dnevnik« prenehal kot žrtev »prekomočnih nasprotnikov« jc pa bosa, ker je ta list prenehal radi popolnega pomanjkanja naročnikov in čitateljev, kar je povzročilo več milijonske deficite, ki jih nihče več nl hotel plačevati. Dr. Ravnihar et consortes so menda mislili, da si bodo Iuksus nepotrebnega dnevnika s tako lahkoto dovoljevali kakor Iuksus krimskega lova. Rcdnlki »N. D.» so nekaj časa menda mirno gledali, kako je Mica Kovačeva «jedva» in »piva«, a nič »pvačava«. Sedaj je pa Mica Kovačeva «umrva». + Nagel konec «sija|ne» zmage SLS. V pondeljek popoldne je »Slovenec«, da že v naprej ogoljufa javnost, izdal posebno izdanje, v katerem je z velikimi napisi naznanjal <'Sijalnot> zmago SLS pri občinskih volitvah. Včeraj-šni «Slovencc« je žc sain sijal konsu-miral in poroča le še o »zmagi« SLS. V tozadevnem poročilu pa jc videti kako težko je zadel klerikalno klapo izid občinskih volitev. »Slovcncc« opravičuje kolosalen padcc klerikalnih glasov s tem, da so bile volitve ob »nepravem« času, vsled česar da je bila volilna udeležba manjša. »Slovencc« piše: »Nastavili so volitve v dobo, ko je našemu kmetu najtežje iti na volišče, v času velikega dela«. Mi še le iz »Slovenca« izvemo, da klerikalci tudi v nedeljah delajo, dasi jim to prepoveduje cerkvena postav;;. Tudi še nismo slišali, da bi se pri nas radi dela ob nedeljah skrčila dopoldanska In popoldanska nedeljska služba božja. In končno ne vemo zakaj »Slovenec« poraz klerikalcev opravičuje baš z zaposlenostjo pri delu, ker velja isti zadržek za vse volil-ce, zlasti pa za one, kl ob nedeljah tudi ne glede na župnika kaj delajo. Čudno, da ni »Slovenec« napisal, da Je režim radi »liberalcev« odločil, da se vrše volitve na nedeljo. Ako je na strani SLS manjša udeležba je to zato, ker je ljudstvo sito tigrovske In kulukarske politike in jc začelo sleparski SLS hrbet obračati. Najbolj smešno pa je, da opravičuje »Slovenec« poraz SLS s tem, da so dale naprednjakom za agitacijo denar na razpolago »velebanke« ter da so se z avtomobili vo2ilI po voliščih »plačani nlčvrednežU. Res ie lc. da so klerikalci bolj v »Državno delavsko stranko«, ka< tero je istotako kot prvo osnoval direk-torij. Da bi ta stranka boljše napredovala, jfi socialističnim 6trankam prepo. vedano vsako. udejMvovanjo. Komunisti so, da so izognejo preganjanju, kar kor. porativno vstopili v »Državno delavsko stranko«. Socialisti pa, ki so se upirali pritisku vojaškega diroktorija, so plačali upornost s svojo osebno svobodo. Ki. vera jo ustavil vse socialistične časopi. so, zaprl tiskarno in interniral socialistično novinarje ter tiskarje. Delavstvo v deželi ima danes samo en li3t »Obro-ro National«, katerega, pišejo prejšnji komunisti, ki agitirajo za »Državno dc. lavsko stranko«. Tako so toroj razmer« v svobodni Španiji. Tudi tem bo jo ko. uiunizem brez bolečin prelevil v fašizem, Vpisovanje na srednjih šolah • Sprejem učencev t prvi razred ljubljanskih srednjih šol za šolsko leto 1924.. 1925. Na I. drž. gimnaziji, I. drž. realni gimnaziji (Poljanska cesta), II. drž. real. ni gimnaziji (Beethovnova ulica) ln drž. realki bo vpisovanje učencev v prvi razred v nedeljo dne 29. junija 1924. od 9. do 12. ure. Učenci naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list in obi-skovalno izpričevalo zadnjega razreda ljudske šole. Zunanji učenci se lahko zglaso tudi pismeno. Sprejemna preizkušnja prične v ponedeljek 30. junija točno ob 8. uri zjutraj. • Mestna ženska realna gimnazija t Ljubljani. Vpisovanje gojenk za I. razred mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 80. junija od 9. do U. uro dopoldne. Sprejemni iz. pit se vrši dne 1. Julija ob 8. uri zjutraj. Natnnčnejši pogoji za sprejem v I, razred gimnazijo so razvidni na črni deski v pritličju zavoda. • Mestni dekliški licej r Ljubljani. -Ravnateljstvo opozarja gojenke absolventke 4. razreda meščanskih sol in absolventke 4. rnzreda drugih srednjih šol, da so otvori s pričelkom šolskega leta 1924.-25. peti razred liceja pri zadostnem številu priglašenih gojenk. u— Na II. deški meščanski šoli v Ljub, Ijani sc vrši vpisovanje v vse razrede dne 29. in 30. junija od 8. do 12. ure v II. nadstropju. — Ravnateljstvo. — Italijanski prestolonaslednik potuje v Južno Ameriko. Iz Rima poročajo: Prestolonaslednik Umberto odido začet kom meseca julija na daljše potovanje v Južno Ameriko. Vozil se bo na vojni ladji S. Georgio. Odhod je dolocon na 1. julija in sicer ali iz Neaplja ali iz Spezzie. Potovanje bo trajalo do dne 24. oktobra, — Macdonald za vstop Nemčije v Zvezo narodov. Angleška vlada so trenutno trudi, da prepriča nemško vlado o potrebi, da Nemčija nemudoma prosi za sprejem v Zvezo narodov. Macdonald stremi za uresničenjem toga načrta po-sobno zato, ker namerava na zasedanju Zvezo narodov mescca avgusta podvze-ti iniciativo za splošno pacifikncijo Evrope. Dobil je zagotovilo, da ga bo tozadevno podpiral tudi Mussolini, ki so osebno udeleži zasedanja Zvezo narodov. — Razpust nemških šol na Češkem. Na odredbo prosvetnega ministrstva bosta s prihodnjim šolskim letom opuščeni zaradi nozadostnoga števila gojencev dvo nemški realni gimnaziji v Pragi, kakor tudi nemško učiteljišče v Lito-meficah. — «Državna delavska stranka« v Španiji. Francosko časopisje prinaša z ar nimlvo izjavo španskega diktatorja Pri-ma de Rivere, ki pravi, da bo trajala doba njegovo diktaturo vsaj šo pet let. Diktator ne misli odstopiti tako dolgo, dokler se v deželi ne osnujo stranka, kateri bo vojaški direktorij broz skrbi lahko izročil oblast v državi. Stranka, katero iiua diktator v mislih, pa se še snuje. Špansko meščanstvo in kmečko prebivalstvo se zbira v »Patrijotični stranki«, delavstvo pa crehaja vedno 17. junija: ZAGREB. V efektih Je bil položaj v glavnem neizpremenjen. — V devizah jo bila danes tendenca zopet čvrstejša zaradi večjih nakupnih nalogov. Opazilo se jo precejšnje pomanjkanje blaga. Narodna banka je dala na trg le neznatne množine. Tečaji vseh deviz so v primeri z včerajšnjim dnem poskočili za nekaj točk. Promet je bil precejšen. Največ se ja trgovalo v devizah na Italijo, Dunaj in Švico. Notirale so devize: Dunaj 0.11825 do 0.12025, Budimpešta 0.09 do 0.115, Italija izplačilo 364.25 do 367.25, ček 363.50 do 366.50, London izplačilo 363.50 do 366.50, New-Yorl; ček 88.75 do 84.75, Pariz 463.50 do 468.50, Praga 247.10 do 250.10, ček 246.875 do 249.875, Švica 1 <"32.25 do 1492.25, ček 1481 do 1491; valuto: dolarji 82.625 do 83.625, aK 0.1183 do 0.1203; efekti: Banka za Primerja 75 do 0, Trgo 87 do 38, Eskomptna 128 do 129, Hipo 65.75 do 66.25, Jugo 115 do 118, Slaven ska 110 do O, Prašte-diona 910 do 915, Etno 135 do 137, Srp-skn 140 do 141, Eksploatneija 122.50 do 125, Narodna šumska 92 do 95, Gutmnnn. 880 do 890, Slavonija 102 do 108, Union 700 do 725, Strojno 150 do 0, Trbovlje 0 do 600, Vevče 0 do 161, 7 odst. posojilo 65.50 do 66.50, agrarne 23.50 do 24, Vojna škoda 133 do 134. CURIH: Beograd 6.70, Netv-York 565.75, London 24.47, Pariz 80.75, Milan 24.60, Praga 16.65. Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.60, Sofija 4.05, Dunaj 0.0080. TRST: Beograd 27.80 do 27.65. Dunaj 0.0322 do 0.0332, Pariz 123.25 do 124. London 09.35 do 99.65, New-York 22.95 do 23.05, Curih 406 do 409, valute: dinar 27.30 do 27.65, avstrijske krone 0.032 do 0.033, dolar 22.85 do 23, 20 zlntlli frnn-kov 87.50 do '88, uradni tečaj zlate lire 447.98. BEOGRAD. Devize; Dunaj 0.1181 do 0.1189, Budimpešta 0.095 — 0.10, Bukarešta 36.50 — 36.75, Ženeva 1484 do 1487, London 364 — 801.25, Milan 364.75 do 365, Newyork 84 — 8-1.15, Pariz 460 do 46?, Praga 248.25 — 248.50; valute: dolarji 83 — 83.75, aK 0.119 — 0, leji (srednji tečaj) 37, Kč (srednji tečaj) 244.50; efekti: posoiilo 65 — 67, agrar ne 24 — 25, Vojna škoda 142.25. — Na današnji borzi so jc trgovalo na pariteti ob precej čvrsti tendenci. DUNAJ: Beograd 836 do 840, Berlin 16.80 do 17.10, Budimpešta 0.78 do 0.84, Bukarešta 309 do 811, London 807.000 do 308.000, Milnn 3084 do 3096, New-Yorl< 70.935 do 71.185, Pariz 3857 do 3878, Praga 2095 do 2105, Sofija 510 do 514, Curih 12.550 do 12.600; valulo: dinarji 833 do 839, dolarji 70.460 do 70.860, lire 80" do 3110. PRAGA: Beograd 40.50, Rim 148.820, Budimpešta 3.775, New-York 84. BERLIN: Beograd 4.965, Milan 18.20, Praga 12.295, New-York 4.19. LONDON. Beograd 360, Rim 99.02. Dunaj 307.000, Budimpešta 375.000, Praga 146.75. NE\VY0RK. Beograd 119, Berlin 24, London 432.31, Pariz 536.25, Curih 17.00. Rim 433.25, Dunaj 0.1412, Budimpešta 0.12, Praga 294.50, Bukarešta 44.25. Kongres invalidov Zaključek kongresa. Sijajna satisfak-clja za drja. Žerjava. Nova uprava Invalidskega Udruženja. Resolucije. LJubljana, 17. junija. Danes je bil po tridnevnih debatah zaključen državni invalidski kongres. Diskusijo so bile mestoma jako ostre in razpoloženje precej levičarsko. Tem značilnejša je pa sijajna satlsfakcija, ki jo je kongres enodušno dal bivšemu ministru za soeijalno politiko drju. Žerjavu, katerega projekt invalidskega zakona je kongres usvojil kot svojo stan-dard-zahtevo. S tem je kongres tudi najdoetojnejSo a obenem najučinkovitejšo odgovoril na napado ljubljanskega delegata znanega Meznariča, ki je menil, da bo mogel invalidski kongres porabiti za malo kampanjo proti drju. Žerjavu. Pri volitvah jo zmagala kompromisna lista in jo upati, da bo novi odbor mogel razviti uspešno delovanje. Z zadoščenjem je treba zabeležiti i to, da so invalidi z jasno in odločno besedo odklonili vse separatistično tendence ter na svečan način manifestirali za kralja in popolno narodno edinstvo. Na današnji seji so delegati razpravljali predvsem o vprašanjih, ki se tičejo notranje organizacije. Predsednik osrednjega odbora dr. Mladenovič je naglašal potrebo delavnosti v organi-caciji in večjega zanimanja za splošne koristi, kakor tudi, da prične društveno glasilo »Ratni invalid* izhajati dvakrat na teden. Dr. Jež, ki je bil vts-raj izvoljen za častnega Slana, jo v krasnem govoru" bodril invalide k solidarnosti in skupnemu delu. Sledile so nato volitve novega osrednjega odbora in so bili izvoljeni: Petar Laza re vič, polkovnik v p.; Božidar Ne-dič, kapetan v p.; Miljutin Mrvaljevič, pravnik; Ilija Trifunovič-Birčanin, vojvoda: dr. Uroš Stajič, bivši poslanec; Mihajlo Stepanovič, podpolkovnik v p.; Miloš Rašie. major v p.; Aleksander liii5, podpolkovnik v p. in Voja Petrovič. podpolkovnik v p. V nadzorstveni odbor: Konstantin Jovanovič, knjigo-\ odja Narodne banke; Milan Ilič, Dušan Dimitrijevid, Ilajim Hajon in Milan Miloše vid. Med viharnim odobravanjem je IV. invalidski kongres sprejel nato sledeče resolucije: Kongres ugotavlja skrajno brezbrižnost vseh dosedanjih vlad za rešitev invalidskega vprašanja, in obsoja sistematsko iztrebljanje invalidov, odvzetje povlast.nic za vožnje, nasilno in brezpravno redukcijo in nopriznanje invalidskih organizacij v novem invalidskem projektu. Odklanja z vso odločnostjo sedanji invalidski zakonski načrt in zahteva izvedbo projekta, ki ga je Sestavil svoječasno sporazumno z zastopniki invalidov bivši minister za soeijalno politiko dr. Gregor Žerjav. Zahteva dalje od vlade izpolnitev obljube glede zgradbe invalidskega doma za onemogle invalide, pravilno reguliranje sedanjega nevzdržnega položaja vojnih sirot, in rodbin padlih vojnikov, kakor tudi izplačilo neizplačane invalidnine. Kongres zahteva osiguranje položaja uradnikov in nameščencev iz invalidskih vrst in zopetno namestitev že reduciranih invalidov. Oni nameščenci, ki pa morajo radi invalidske nesposobnosti prositi za vpokojitev, naj se vpokoje po novem zakonu. Aktivni oficirji, ki so se borili za slavo domovine, in so biili kot invalidi pen-zijonirani, ter so jih spccijalne invalidske komisijo reducirale, naj se sprejmo zopet v aktivno službo s činom, ki bi ga imeli, ako ne bi bili invalidi. Ako pa so nesposobni za službo, uaj se vpokoje po novem zakonu o ust.rojstvu vojske. Invalidom naj se poviša odsto-dek od male prodaje duhana od 5 na 10 neinvalidom pa naj se zmanjša na 3%. Vsi invalidi naj se oproste pia-Sevanja invalidskega davka. Kongres se obrača do Njeg. Vel. kralja Aleksandra s prošnjo za njegovo visoko zaščito, ker nimajo invalidi nikogar več, da bi se obrnili nanj. Pozdravlja daljo oslobojeno tovarišo invalido z Jadrana, kakor tudi še nooslobojene brate s toplo željo, da tudi njim zašije čini prej solnce svobode. Invalidi pozdravljajo državno edinstvo in ostanejo zvesti zaščitniki integralnega edinstva istokrvnoga, a troimenega naroda. Kongres učiteljstva meščanskih šol v Novem Sadu Zanimanje za ta kongres raste od dno do dno tako med učiteljstvom samim, kakor tudi med širšim občinstvom. Z ozirom na zadnji članek, ki smo ga priobčili pred 14 dnovi, jo vprašalo poročevalca voS uglednih osob, zakaj smo zasnovali tako široko propagando 7.a mešč. šole, ko jo vendar splošno znano, da je Beograd šolstvu vodno naklonjen. Na pojasnilo pa. da Srbija ustroja meščanskih šol sploh ne pozna, so izvijo vzdih: »A tako, potom jo to drugače!« Pa no samo, da Srbija no pozna ustroja meščanskih šol, tudi naša ožja domovina Slovenija ga ne pozna do dobra, tudi ta ga ne vo ceniti tako, kakor zasluži za povzdigj srednjega stanu najpotrebnejši Šolski zavod. Samo en dokaz. Stopito z menoj recimo v litijsko, ali pa tržiško predilnico. Gremo od stroja do stroja, od mojstra do mojstra. Vsakega vprašamo po narodnosti. 50 odst. je Nemcev, 45 odst.. Č.?hov, 5 odst. Slovencev. Isto razmerje pri monterjih, sploh strokovnih delavcih, specialistih. Vprašajmo dalje po šolski izobrazbi. 00 odst. od vseh ima samo meščansko šolo in nič drugega. Danes so največji gospodje, plačujejo jih z zlatom. Slovenci smo imeli do pred vojno samo 2 meščanski šoli, eno v Krškem, eno v Postojni, v Žalcu pa so jo baš otvorila. Drugo so hile nemške, ki jih slovenski otroci niso posečali. Zato tudi nimamo tovarniških mojstrov, preddolaveov, monterjev. Oni, ki so posečali par razredov realko, gimnazijo, so prej ali slo.i zgubili smisel za tehnično stran življenja, dali so naraščaj za neplodni pisarniški proleta-rijat, le malokateri jo šel k trgovini ali stroki, ki velja za »nobel«. Odtod ono zlo pomanjkanja kvalificiranih delavcev Slovencev. Kar smo zamudili, hočemo in moramo čim prejo nadomestiti, da zavzamejo glavna mesta po naših tovarnah naši ljudje, ki so morda bolj zmožni in nadarjeni, kot tujci. Kar jim manjka, je samo široka gospodarska izobrazba, katero nudi meščanska šola. To spoznanje mora zmagati! Kongres učiteljstva meščanskih šol bo poudaril svojo stališče tako glasno, da bo gotovo slišan in uslišan. V kolikor pa so besedo pomanjkljivo, v toliko _ bo razstava v Beogradu bolj zgovorna. Slovenske šolo so vse žo odposlale predmete na razstavo. Želimo jim mnogo uspeha, ker ga resnično zaslužijo. V sredo dne 18. junija pa pohiti šo vrlo učlteljstvo v Novi Sad in Beograd. Člani ljubljanskega odseka so odpeljejo iz Ljubljano z vlakom proti Zidanem mostu ob 18.40. Zbirališče na kolodvoru ob 18. uri. V Zidanem mostu počakajo na Mariborčane ter gredo dalje ob 20.28. V Zagrebu so ob 23.05, Indija 12.16, v Novem Sadu 15.31. Za udohnosti na železnici jo temeljito poskrbljeno. Vsaka šola naj pošlje na kongres, če le mogočo, ves učiteljski zbor, da bo manifestacija meščanskega šolstva popolna in veličastna, c. Malkontenti v Kranju Kranjski malkontenti so se jeli leviti v prostaške cigane. V zadnjem Izlivu v narodno soeijalno glasib kratkomalo negirajo, da bl bila sedanja večina In njo JDS sploh kaj delala lit storili za Kranj. Da bi jim ml hoteli izbijat! to za nas ta ko izborno agltacijsko sredstvo iz rok, zaman prlčakuiejo. Kajti čimbolj luže jo in taje dejstva, tem jasnejše dokazu Jejo svojim maloštevilnim kandidatom, ki jih zaporedoma zapuščajo, da lažejo. Ali morejo mar samo enemu kranjskemu volilcu natvezlti, da je sedanja ro-tovška večina držala roke križem? Prosimo jih, da še v zadnji številki «N. P.« nadaljujejo s to za nas tako izborno taktiko, kl je za nas naravnost Imenitna. Vprašamo jih le, ker gjvor*, da stara žlalita propada, če so Imena njihovih kandidatov taka, da morejo jamčiti kranj skemu meščanstvu, da bi se dalo z njimi sploh kaj druzega delati kakor prirejati ptvske večere, razsajati pu noči po trgu ter kaliti nočni mir? Pozivamo jih, naj v prihodnji številki «N. P.» objavijo vsa dela teh mlsterijoznlh kandidatov, ki so jih kedal opravili za občino ali pa za po-samezna kulturna društva razen že zgoraj omenjenih pivskih Izgredov. Na dan z vsemi vašimi skritimi zaslugami za občino in za javnost sploh. Na dan z vsemi usposobljenostnlmi dokazi, da znate šc kaj druzega kot zabavljati v pozni noči pri čašl. Postavite vsa vaša dela v vrsto z našimi, razlika bo kakor med slonom in muho. Zadnjič ste namenoma prerekali o županovem kreditu pri hranilnici, ko se vas je spomnilo sekvester-ske morale, so nekateri cvjllli da je bilo joj. Ali ste čull mogoče gospoda župana hudovatl se, ko ste mu očitali kredit? Vprašamo vas, če veste, kaj je psihologija, zakaj sc je on pri vaših očitkih smejal In čemu ste se vi, čtivšl o sekvestrih, jezili do pene — ha čemu?! Odgovorite si sami, drugi so že gotovi s tem odgovorom. Danes ponujate v svojem zadnjem žur-nalu, kl vam jc še na razpolago mir, vprašamo vas, čemu ste z dopisovanji Izzvali boj, ali niste začeli najprej v «N. D.», nadaljevali v »Slovencu«, nehali boste v «N. P.» In vi boste govoričili in namigovali z aprovizacijo iu narodnim odborom ob času prevrata. Mar menite, da ne vemo, da so oni, ki so valili sod-ce masti čez most, ki so nosili tobak In kontrebandali usnje Iz Celovca breziz-jemno vsi v vašem taboru, veliki so dovolj, da Jih lahko opazite med seboj. Pozivamo vas, da takoj z imeni poveste vse one, ki imajo to na vesti, kar jim vi očitate, pa so v naši stranki! Na plan junaki z vašimi razkritji, groženj imamo dovoli, na nje ne damo nič in nobenega pardona ne rabimo od vas. Mir, za kojega danes prosite, boste dobili 21. t. m. ko se vas bo vrglo nazaj v zaduhle špekulunkc k vašim ča-šam, dotlej pa bomo nadaljevali, kar ste izzvali, lil osmešili vaš program in vašo delavnost do popolnosti. Imelo gradiva več kot dovolj. Eno pa sl naj ti pritlikavci zapišejo vseeno za svoja kosmata ušesa: Pretite z bojkotom našim, v narodnem boju osivelim možem ter našltn trgovcem lil obrtnikom, ki so si pod krutim nemškim režimom in terorjem z največjo težavo ustvarili svojo eksistenco. Takrat, ko so ti narodni možje stali kot krcincnlti značaji na braniku pravic v boju proti Nemcem v svojem narodnem Indlferentizmu niste nikdar tako besneli proti renegat-stvu kakor divjate danes proti rodnim bratom. A ogromna večina narodno naprednega meščanstva v Celju vam lahko vso vašo besno zonjo bridko povra-ča. Pokažimo vrata vsem tistim mnogoštevilnim nadležnežem, ki pobirajo okoli naprednjakov dan za dnevom razne mi-lodare za zvonove, cerkvene potrcbščl ne in razne samostanske Internate. Naprednjaki! Kupujte le pri naprednih tr govcih, ne zahajajte v klerikalne pisarne, od koder se brizga najogabnejšl strup in sovraštvo v naše Javno življenje In ne nosite svojega denarja v klerikalna podjetja, katera poseča nad 90 odst. naših ljudi ter redi na ta način na lastnih prsih najstrupenejšega gada. Tudi v zasebnem življenju se izoglbljlte vseli tistih, ki so v obraz tako pasje ponižni, Iz zasede pa streljajo na vas in vam kradejo vaše pošteno ime. Pri klerikalcih pa pričakujemo toliko doslednosti v tem ogabnem boju, ki so ga sami začeli, da napišejo na vsa svoja podjetja in pisarne: »Orjun-cem in njegovim prijateljem je vstop prepovedan.« Porota Pritlikavci Ali ste že poslali ^ naročnino za „Jutro" Celje, 16. januarja. Znana klerikalna celjska klika se v zadnjih številkah «Slov. gospodarja« in »Straže« naravnost besno zaganja v razne ugledne narodno napredne može v Celju. Po vrsti jib obgloda in oblaja, nato pa v svoji globoki ljubezni do bližnjega preti še raznim pridobitnim krogom z bojkotom. Vse to pa samo zaradi tega, ker so pokazali v svobodni nacijonalnl državi, brez klerikalnega privoljenja seveda, svoje simpatije do nacijonaine in z državotvorno idejo prevete mladine in liajskromnejšo pieteto do padlih žrtev. Ne splača se baviti preveč v celjskimi klerikalnimi veličinami, ker bi sl sicer še domišljali, da v celjskem javnem življenju res kaj pomenijo. Ako bl hotelo napredno časopisje tem gospodom vračati milo za drago ter postati osebno, bi Maribor, 17. Junija. Vlom na okrožnem sodišču. Josip Punčuli iz Slov. Bistrice in Karel Romar, delavec pri Studencih sta znana delomržna fanta, ki sc preživljata večinoma s tatvinami in sta človeški družbi sploh izredno nevarna. Punčuh je bil šele 11. februarja Izpuščen iz zaporov mariborskega okrožnega sodišča. Obiskal jc takoj več gostiln, ko pa jc zapravil denar, se je podal zvečer na stanovanje Simona Renata na Koroški cesti v Mariboru, ki je bilo slučajno nezaklenjeno, ter ukradel za približno 40 tisoč kron raznega blaga, katero jc spravil v neki gostilni v Studencih. Njegov tovariš Kari Romar, s katerim se je seznanil v zaporu. Je prestal dne 14. novembra 1923 v mariborski kaznilnici dve letno kazen težke ječe, nakar Je pridno pohajkoval brez dela po mariborski okolici. Dne 12. februarja sta se oba dogovorila, da okradeta Antona Šolarja, paznika v jctnišnicl mariborskega sodišča. Po vlomlliio orodje jc odšel Punčuh k Romarjcvl sestri v Studence, Romar sam pa je med tem šel šc pogledat ro mestu, če bl sc dalo še kje drugje poprej kaj ukrasti. In res je izmaknil trgovcu Nicfergalu na Glavnem trgu dvojne jahalne hlače, ki so visele pred trgovino. Ko sta sc sešla, sta še nekaj časa popivala po gostilnah, ob pol II. zvečer pa sta vlomila v Solarjcvo stanovanje v okrožnem sodišču v II. nadstropju. Punčuh je pobral tam vse, kar mu ic i:ri-šlo pod roke, Romar pa jc stal zunaj na straži. Šolar je imel okoli 80 tisoč kron škode. Lopova sta hotela ukradene reči razprodati v okolici Celja in Slov. Bistrico, bila pa sta še pravočasno aretirana in izročena sodišču. Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva tatvine, nakar je porotno sodišče prisodilo Punčuhti 7, Romarju pa 6 let težke Ječe. Poneverba. Danes se je vršila ludi razprava proti zasebnemu uradniku Vinku Berlisgu, ki je bil obtožen, da jc z raznimi manipulacijami oškodoval upravo dnevnika »Jutro« v Mariboru za okoli 60 tisoč kron. Čeprav jc obtoženec sam priznal, da je oškodoval upravo »Jutra« za okoli 15 tisoč dinarjev, so porotniki zanikali vpra šanje, da znaša škoda nad 10.000 Din, pač pa potrdili, da znaša nad 1000 Din, nakar je bil Berlisg obsojen na eno leto težke ječe. Dopisi RAKEK. štacnar in njegova kompa-njona Surčck in Illad (stobrl SLS) so vo-selo ustoličili svojega, to jo klorikalno-ga kovača, ki jo prlvandral semkaj Iz Horjula pod tožo mastnih vabil tukajšnjih klerikalcev. Ta mojstrska poteza naj bi uničila dobrega kovaškega mojstra g. MrSka, predsednika krajevne organizacijo JDS ter tako ozdravila od naraščajoče jetiko klerikalne vrste. N! čudno, da so je polastila različnih kovačev iz klerikalnega hlova žolja po Uncu. A veselih dni jo bilo kmalu konoe. Kmalu po ustoličonju jo vtaknila žandarmerija kovača - privandrovea pod ključ kor jo osumljen tatvine. Kam je prišla SLS? Stactmrja in tovarišo že boli glava. LOGATEC. Dne 14. junija jo imelo učitoljstvo logaškega okraja svojo uradno učiteljsko konfuroneo, ki jo izzvenela v en sam mogočen akord: delo učiteljstva za edinstvenost našo države. Poslavljali pa smo so ob tej priliki tudi od naših dragih tovarišev nadzornika L. Punčuha in nadučiteljev I'. Iiopiča in M. ICabaja, ki so umaknejo po dolgoletnem trudu in boju v zasluženi pokoj, Vse svojo življenje so posvetili dolu za narod, stali so vodno v onih vrstah, kjei so se zbirali novklonljlvl tilniki značaj, nih in neustrašenih borcev. Osobito težko nam jo bilo slovo od našega tovariša, nadučitolja Punčuha, vzor inoža-uči-telja, tovariša, nadzornika in očeta. V šoli marljiv ko čebela, zvest in zanesljiv tovariš in prijatelj, objektiven In vesten nadzornik sl jo usvojil I juha v in spošto-vanjo vseh, ki so ga poznali. Cenil ga jo tudi narod: bil jo dolsolcten župan gornjelogaški, Član in odbornik raznih društev in korporacij in jo So danes podstarosta obmejnega okrožja Sokola. Naj Vos, vrli možje, ohrani usoda šc dolgo vrsto let čilo in zdravo srodi svojih vrlih družin in naj Vam da dočakati uresničenje Vašega ideala: srečno ir mogočno svojo domovino! —k. jto te mislim, Jflirim čokolada! GORENJA VAS - POLJANE. Pokol- sko druStvo izreka javno zahvalo naprednemu učlteljstvu kranjskega šolske ga okraja, kor jo nab-alo po br. Jožetu Zupančiču 312 Din za naš društven prapor. Srčna hvala! — Sokol priredi dne 24. avgusta veliko javno tombolo. Razprodaja srečk in nabiranje daril se je žo začelo. RADOVLJICA. Podružnica Jugoslov Matico v Radovljici priredi v nedeljo o! 4. uri popoldne na glavnem trgu javne tombolo v korist Jugoslo". Matice. Kci jo to narodno - obrambno društvo navezano na požrtvovalnost članov in vsega občinstva, pričakujemo, da bo udeležba častna. KRŠKO. Člani ljubljansko drame gostujejo pri nas v petek in soboto. Prvi dan so uprizori «Vrag», drugi dan pa Tat«. VRANSKO. Dnnes, v sredo, gostujejo pri nas člani ljubljanskega narodnega gledališča z igro »Tat«. Opozarjamo ob-činstvo na to izredno priliko. KAPLJA - ŠT. JUR 0» TABORU. V dvorani g. Hadiška priredo jutri, v četrtek, člani ljubljanskega dramskega gledališča igro »Vrag«, llverjoni smo, da bo občinstvo iz vso okolico z veseljem porabilo priliko, da vidi na našem odru poklicne igralce - umetnike. BRA-SLOVČE. Občinski odbor jo imenoval na eni zadnjih sej za častnega občana zdravnika na Polzeli g. dr. Vita Ccrvinko, ki si jo stekel mnogo zaslug na zdravstvenem polju našo občino zlasti ob priliki razsojanja, škrlatico v Lc-tušu. Sinoči je bila g. dr. Červinki izročena lepa diploma po deputaciji občinskih odbornikov 7. županom g. Josipom Oniladičem na čelu. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Mariborsko gledališče. Sreda, 18.: »Carmen«. C. Četrtek, 19.: »Kamela skozi uho šivanke. B. Sobota, 20.: «Traviata«. D. Nedelja, 21.: »Namišljeni bolnik«. Obe predstavi zadnjič v sezoni. Med revijami Zadnja «NOVA EVROPA« od 11. ju. nija obravnava v glavnem dva aktualna problema, ki sta zabeležena že v na. slovih: »Sokolstvo v Slovanstvu» in (•Revolucija od zgoraj«. Laza Popovič je Prispeval donesek »Nakon dvadeset go« dina sokolovanja«, L. Žimbrck piše o naših kulturnih orijentncijah, P. Karo« vič pa obdeluje vprašanje ameriško« jugoslovanskega društva. O «RevoIuciji od zgoraj® razpravlja Č., o industriji Rosno in Hercegovine pišo I. Belin. Aždijn sc bavi s pojavo H. Forda, J- Kršič poroča o vzporedni literaturi i kritiki. Zvezek zaključujeta rubriki *Knjii!e i Ustovi« ter «Beleškc». «V1TIR!NA», ki jc lani Izdala samo 4 številke, ie do dališera nreiledku zoret izšla. Vsebina: Stcvan Galogaža: Čudno« vate siluete na Jablaniku. (Novela.) Alix Kilroy: Duh engleske moderne književ« nosti. Bela Pccič: Nije dosta. (Naši No« vi u muzici.) Nikola Buharin: Kriza buržoaske kulture i radnička klasa. Bela Pccič: Tradicija i revolucija. K. Me« sarič: Realizam na raskrsnlci. Stcvan Galogaža: G. B. Popovič, književnost i politika, itd. »Vedrina« prinaša v hrvat« sko slovstvo nekoliko burje knkor Kržc« lova »Književna Republika«. Za naprej obljublja redno izhajanje. »MLADIKA«, ki jo izdaja Mohorjeva družba na Prevaljah pod uredništvom Fr. S. Finžgarja in sourednikov prinaša v zadnjih dveh zvezkih nadaljevanje Jakličevo povesti »Zadnja na grmadi«, zabavno in poučno čtivo iz peresa Fr. Milčinskega, A. Komarja, Tolstega« Benkoviča, V. Stcskc in drugih. «ČAS», znanstvena revija Leonove družbe v Ljubljani prinaša v številkah 2./3. članke in razprave o mešanih žc« nitvnh, o upravnih aktih, o znanosti in teoriji elektromagnctizmn, o franco« skem šolstvu itd. Zvezek zaključujejo številne beležke iz kulturnega in pro« svetnega življenja. «SOCIAI.NA MISEL«, številka 5., je oosvačeiu tridesetletnici slovenskega krščanskosocialnega pokreta. Izšla je s prispevki Jos. Gostinčarja, I. Dolenca, F. Zillerja, Štefanova, Rakovca in Vete« rnnusa. Intercsantno jc dejstvo, da daje oSoc. misel« »Slovenski misli«, reviji avtonoinistov pogum in ji kliče naj vztraja. Gledališki večer v celjskem mestnem gledališču. V soboto, dne 14. t. m. se je izpremenilao celjsko mestno gledališče v okusno okrašeno zabavišče. Žal, da so su prosiori kljub prvovrstnemu nranžmanu izkazali za take in slično prireditve kot neprimorni, ker jo občinstvo preveč raz-streseno in vsled majhnih prostorov stisnjeno, vsled česar ne prido do islega užitka, knkor pri pogrnjenih mizah v kaki večji dvorani. Program večera je obsegal različno točke, ki so prav lepo uspelo in doživele živahen aplavz. Simpatično jo zapel domačin g. Modic dvojo težjih samospevov. Očaral nas je z umetniško interpretacijo več težkih kompozicij znani virtuoz no gosli g. ravnatelj Sanciti. Precizno in čustveno ga jo spremljala na klavirju ga. Sonci nova. Višek užitka jo nudil gotovo g. Betelto, član opernega gledališča v Ljubljani, ki je s svojim krasnim in obsežnim glasom občinstvo naravnost očaral. Celjani, ki imajo redko priliko slišati tega velikega umetnika, so mu za ta užitek res od aren hvaležni. Z monologom iz Itamlela in z nekaterimi komičnimi točkami io nastocil nestor ljubljansko drame in star znanec Celjanov g. Danilo. Ga. Juvanova, ljubljenka celjske publike, jo z dvema recitacijama pokazala, kako globoko razumeva naše klasike. Zelo uspela jo z balelnimi točkami gdč. Ježekova, kot baletna plesalka se nam jo predstavila ludi gdč. Danilova. Mnogo aplavza sla doživela priljubljena domačina gg. Janko in Reš. Na klavirju je spromljal posamezno točk« spretno in z razumevanjem g. Pečnik. Po končanem sporedu js bil ples na odru. Cela prireditev je bila vzorno pripravljena, zakar gre posebno priznanje članicam in članom Dramatičnega društva. Tudi obisk jo bil prav časten, tako da je upati, da bo defecit, ki je narasel v pretečeni sezoni, s to prireditvijo vsaj deloma pokrit. Vokalna produkcija zbora praških nčiteljcv v Toplicah. 21. t. m. so poda pevski zbor praških učiteljev v Toplice, kjer bo pod vodstvom svojega pevovodje M. Doležila izvajal skladbo Smetane, Foersterja, Janačka, Kayla in Reiclierta. Poslednja dva skladatelja sta tepliška domačina. Tretja jarna produkcija dramatične šolo Uilružcnja gledaliških igralcev t Ljubljani. Kakor že objavljeno, se vrši nocj, v sredo ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču zadnja produkcija dramatično šole z izredno zanimivim sporedom. Smatramo za dolžnost občinstva, da v čim večiein številu voseti to prireditev in s tem podpira idealno stremljenje vzgojevateljev našega igralskega naraščaja. Vstopnina jo tako nizka, da je vsak ljubilelj gledališča v stanu žrtvovati svoj obolus za Dramatično šolo Udruženja, kl je edina le vrste v celi Sloveniji. Natečaj za zborovske skladbe. Varaž-dinsko pevsko društvo «Tomislav> razpisuje natečaj za tri še neobelodanjone in neizvajane 4 do 5 glasne skladbe zn mešan zbor a capella. Natečaja se lahko udeleže srbski, hrvatski in slovenski skladatelji. Prva nagrada znaša 1000 Din. dr»-ga in tretja pa po 500 Din. Avtor ostane laslnik kompozicijo, «Tomislav» si pridržuje samo pravico do prvega izvajanja do konca leta 192G. Skladbe je podpisati s šifro, ime skladatelja pa naj bo priloženo v posebni kuverti. Kompozicije jo poslati na naslov: dr. 13. Krnjnnski, Varaždin. Rok natečaja traja do 15. oktobra tega leta. «Veronlka Desenlškn«. Dramaturg g. Oton Zupančič jo izročil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani svojo tragedijo »Veronika Doseniška«. Uprava jo pričela takoj s pripravami za uprizoritev, ki bo kon:om oktobra ali začetkom n vembra v bodoči sezoni. Gospod drami! rg i e prečital tragedijo zbranemu članstvu drame, ki jo jo navdušeno sprejelo. Obnovite naročnino! Domače vesti SRCE, ALI KAJ? V Osljeku veliki proces, senzacija Slavonije. Veliki hajduk Caruga sodi na zatožni klopi. Obraz njegov jo navaden, kakor obraz poštenega, povprečnega slavonskega brivskega pomočnika. Nifi romantičnega,. niii junaškega ni na njem. Giedaleo sploh no moro razumeti, da se za to povprečno vlsažo skriva tako krvoločen deset- ali dvajsetkratni morilec. Naž poročevalec si končno pribori dostop do senatnega predsednika. Ko mu pove, da je iz Slovonije, so utrujeni predsednik nasmeje, pa zopot zresni, in pravi: «E, uisu samo odavde . . . go-spodine moj, kazite v&Sint babam, nek ne pižu toliko pisarna (5arugll» Na začudeno vprašanje, kdo piše in kaj, mi pove gosp. predsednik, da je ua stotine Slovenk pisalo deloma njemu, predsedniku, deloma Carugi samemu. Nekatero so se zgražale v pismih ln zahtevale, naj ga obesijo, razčetve-rijo itd., vetSina pa zahteva, naj ga '&-koj izpuste, tega plemenitega junaka, ki je dobro mislil ... In zelo mnogo ponujajo Carugi deloma dvoumno, deloma nedvoumno, česar bi sicer nc smelo ponujati niti nikomur drugrmu. Zdi se, da bi psihološko medicinsko preiskovanje po vzrokih perverznega mišljenja tudi izven velemest moglo biti zelo zanimivo. M. A. C * i * Voliki župan ilr. Baltič pri kralju. Kralj je včeraj sprejel v enourni avdijen-<1 Tel. županu dr. Baltika. '' Ministri na Hlodu. Od nedelje se mudi na Bledu minisler zunanjih zadev doktor Ninčič, ki je prišel kralju poročat o zunanjepolitičnih vprašanjih. V soboto in nedeljo se jo tam nahajal ludi minister pravde dr. Prvislnv Grisogono, kl je__v soboto v spremstvu viš. drž. prnvdnika dr. Jegliča inspiciral ženski kazenski zavod v Begunjah ter se v nedeljo po daljši avdijenci pri kralju povrnil v Beograd. Včeraj dopoldne jo prispel v Ljubljano minisler prosvete Svetozar Pribifprtf ter) fc je od tu podal na Bled, kjer je bil od kralja sprejet v daljši avdijenci. Minister Pribičevič se zadrži na Bledu nekaj dni. * Novi nemški poslanik t Beogradu. Predvčerajšnjim je prispel v Beograd novoimenovani nemški poslanik Olsliau-sen, bivši nemški poslanik v Kovnu na Litvanskem. * Zadušne liogoslužbe za žrtve trboveljskega napada Šlnjpaha, Znidaršiča in Roltavzarja so se vršile po vsej Jugoslaviji. Povsod jim je prisostvovalo poleg Orjune in Sokolstva, mnogobrojno narodno občinstvo. Najveličastnejša je bila menda homemoracija v Splitu, kjer je tigočglava množica napolnila katoliško katedralo, v kateri je kanonik Franjo šmolje, član ondotne Orjune, ob asistenci župnika dona Iva Delalle, ki je tudi Man Orjune ter drugih duhovnikov cele-briral mašo zadušnico. Po maši se je vršilo na Mestnem trgu veliko žalno zborovanje, na katerem sta govorila Niko Barlulovič za Orjuno in dr. Lavš za Sokolstvo. * Poročil se je g. J. Kette, lastnik znane modne trgovine na Aleksandrovi cesti 5 gdč. Viko Marschnerjevo. Bilo srečno! * Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl v Mariboru v starosti 55 let g. Iv. Friedl, lastnik hotela 'Meran?. Pokojnik je bil liot izboren restavrater dobro znan po ■Sloveniji, posebno v Kamniku in Ljubljani. Po prevratu so je preselil iz Ljubljane v Maribor. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel * Izpremembe v poštni službi. Imenovani so: za pošlno-brzojavnega činovnika 4. skupine II. kategorije bivši poštar Kristijan Jeglič pri pošti Ptuj; za pripravnike v kategoriji zvaničnikov Marija Tratnik, Frančiška Zupane in Erna Korenini pri pošli Ljubljana 1, Marija Slapar pri pošli Ljubljana 7 in Glzela Gumilar pri pošli Murska Sobota; za služilelje Ivan Glinšek, Štefan Kobal, Anton Za-nošltar, Jožef Mejač in Pavel Prfmar pri pošti Ljubljana 1, Julij Lačer pri pošti Maribor 2 in Karolina Seme pri pošti Cerknica. — Podeljena je odpravniška služba pri pošti Fram poštni pomočnici Mariji Vodovnik, pri pošti Smelnik poštni pomočnici Francki Lombardo, pri pošli Koprivnica pri Brežicah poštni pomočnici Mariji Vodovnik, pri pošti Smlednik poštni Vekoslavl Baukman in pri pošti Sv. Benedikt v Slov. goricah poštnemu pomoč-nil .u Tomažu Gnlobič. — Poverjena je služba starešine pri pošti Rimske Toplice činovnici Roži Meglič od pošte Maribor 2, pri pošti Sv. Lovrenc pri Mariboru činovnici Mariji Knsjak, pri pošti Loka pri Zidanem mostu pripravnici Hedvlki Sovre in pri pošti Bled 2 pripravnici Antoniji Cvar. — Premeščeni so: pisar I. kategorije Anton Suhač iz ministrstva pošte jn telegrafa k direkciji v Ljubljani, činovniki Franc Mezek, Vladko Jazbec in Ana Pire od pošle Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 2, Aleksander Jakša od direkcije v Ljubljani k pošti Ljubljana 1, Franjo Ambrožič od pošte Sent Rupert pri Mokronogu k pošti Trebnje, Ivan Ra-kovec od pošte Ljubljana 1 k pošti Maribor 2, Marija Frnnko od pošte Maribor 1 k pošli Sv. Lenart v Slov. goricah, Anton Kroflič od pošle Planina pri Rakeku k pošti Ljubljana 1, Joslpina Naglic od pošle Maribor 1 k pošti Rogaška Slatina ln Franjo Brumec od pošte Zg. Kungota k poŠti Ptujska gora, pripravniki Franc Znidrrič cd nosto Liubliana 1 k tiošli Planina pri Rakeku, Dana Stirn od pošte Kranj k pošti Ljubljana 1 in Gabrijela Lešnjak od pošte Ljubljana 1 k pošti Sv. Janez ob Boh. jezeru. Službene pogodbe sta odvezani poštni odpravnici Pavla Ro-bič pri pošti Limbuš in Dragica VutkoviS pri pošti Koprivnica pri Brežicah. Ostavko na državno službo je podala pripravnica Gera Nigl prt pošli Ptuj. Odpuščena je iz poštno službe pošlna odpravnica Rozalija Miložič-LindiP pri pošti Pesnica. * Darila. Namoslo cvetja na krsto bla-gopokojne gospe Karmele dr. Veseli roj. Krmpotič, daruje osotoje tvrdke J. Krm-polič, Vir, za Jugoslov. Matico 120 Din. — Vesela družba »a Selu jo darovala za Dečji dom 50 Din in za slepe 50 Din. — Za arijo iz stva. «Slovcnec» piše, da je v soboto «kar grmelo® po Ljubljani, ko so jemali črno«rdeči režimovci za vedno slovo od mestnega magistrata. Strah ima velike oči in ni čudno, da sedaj tudi klerikalci veliko večje vidijo. Ovacijc, katerih so bili deležni klerikalni režimovci od magi< stratn pa do frančiškanskega mostu, so bile nenavadno skromne. Ako bi komu> nisti ne pritegnili iz okolice svojih re« zerv in ne čivkalo med demonstranti par tereijalk, bi bile črno»rdeče demonstracije najbolj klavrne, kar jih je do sedaj Ljubljana videla. Se lemcnatarjev in stanovalcev okoli škofije, ki stanujejo tik magistrata, ni bilo na cesti. Klerikalci so pač računali, da bodo zopet komunisti tisti, ki bodo dajali kri zato, da sc bo potem na njihovih žrtvah lahko pasla «Slovenčeva» hijena. Dejstvo je, da ne odobrava konca črno.rdečega režima na magistratu le napredna javnost, marveč tudi vsi pametni in trezni klcrikalci, ki tudi priznavajo, da bi boljševiki mestno gospodarstvo čisto uničili, ako bi se jih pravočasno nc razpodilo. Vse želi samo to, da se ti elementi, ki so gospodarili na magistratu, tjakaj nikdar več ne po« vrnejo. Zato jc tudi preskrbljeno in vsa korajža, ki si jo v tem pogledu dela «Slovencc», je čisto odveč. u— »Slovenec« denuncira stražnike. Pišejo nam: Včerajšnji »Slovencc« piše v poročilu o sobotni komediji klerikalnih občinskih očetov tudi tole: «Javnim or« ganom, ki so ljublj. prijaznost seveda kvi« tirali s službeno gesto na obrazih, kaj so si pa mislili v Brcu, to je pa njihova stvar«. «Slovenec« je očividno hotel s tem stavkom stražnike obdolžiti, da so bili v srcu na strani demonstrantov, češ, da so pristaši klerikalcev ali komunistov. Ali so zaveda «Slovcnec«, kaj je s tem zapisal? Ali ni to toliko, kakor pisati, da jo stražniku več komunizem ali kleri« kalizem kot pa njegova službena dolž« nost? Stražnikova glavna dolžnost je, da opravlja naloženo mu nalogo nele s »službeno gesto«, nego tudi s «srcem», pa naj bo to proti komurkoli. Ako bi "Slovenec« imel prav, potem bi to zna« čilo, da v varnostni straži ni zadosti pravega duha, kar bi utegnilo postati v kritičnih slučajih celo usodno. Samo dvo« je je mogoče: ali je hotel «SIovenec« zanesti med varnostne organe nediscipli« no, ali pa je to, kar je pisal, napisal zato, ker so mu taki slučaji znani. V zad« njem slučaju gre za akt očividne denun« cijacije. Ako bl z ozirom na »Slovcn« čevo« dcnuncijacijo kdo prišel v nepri« jetne zagate, naj se za to pač «Slovencu« zahvali. Lepo od «Slovcnca« pač ni, da sedaj denuncira že svoje ljudi. u— Z ljubljanske univerze. Za asisten« ta na ljubljanski univerzi je imenovan inženjer Anton Matko, brat dr. Ivana Matka, priv. docenta v Mariboru. u— Glasbena Matica v Ljubljani ima letošnji 53. letni občni zbor v ponede« ljek dne 7. julija ob 8. uri zvečer v dru« štvenih prostorih. Dnevni red sledeči: 1.) Otvoritev občnega zbora. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Po« ročilo o delovanju podružnic Glasbene Matice. 5.) Samostojni predlogi. 6.) Slu« čajnosti. Odbor vabi članstvo, da se udeleži občnega zbora v obilnem številu. u— Gremij trgovcev v Ljubljani opo« zarja svoje člane, da je Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljub« Ijani v svoji zadnji širši odborovi seji sklenila, da se prazniki praznujejo na do sedaj običajen način. Trgovine so to« rej ob praznikih zaprte. Trgovine osta« nejo zaprte tudi na Vidovdan 28. junija in dne 1. decembra vsakega leta. Ob teh dneh počiva vsako delo. Glede prazno« vanja 17. decembra (rojstni dan kralja Aleksandra) bo Zveza še sklepala in članstvo o sklepu pravočasno obvestila. u— Mestna plinarna razpisuje oddajo pleskarskih del, stenskih ramen in streh na plinskih svetiljkah. Natančni pogoji so na vpogled v pisarni mestne plinarne v običajnih uradnih urah. Ponudbe jc dati v zaprti kuverti pri ravnateljstvu mestno plinarne do 25. t. m. u— Ljubljanski Sokol priredi v četrtek zjutraj, 19. junija, izlet v Kamniško Bi« strico. Obleka civilna. Vsi bratje in se« stre kakor tudi prijatelji Sokolstva do« brodošli. Odhod z glavnega kolodvora v četrtek zjutraj ob 5.05. Povratek z večer« nim vlakom ob 22. uri. Polovične vožnja preskrbljena. Zbirališče na postaji. u— Slovenci! V nedeljo, dne 22. t. m., slavimo v Sloveniji dan treznosti. V ta namen priredi Društvo za gojitev trez« nosti ob 10. url dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani treznostno zborovanje. Vsa poročila bodo kratka, strogo stvarna in podana od strokovnja« kov. Po deželi naj društva priredijo svo« ja zborovanja in naj se snujejo nove treznostne organizacije v okviru društev. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: S. Terezija Teodora Pezdiček, usmiljenka, 61 let. — Friderik Vavpot, ključavničarjev sin, 4 dni. — Angela Po« ropat, žena železniškega uradnika, 32 let. — Alojzija Anžič, žena mesarja in po« sestnika, 38 let. — Elizabete Šetej, dni« narica.hiralka, 61 let. — Marija Čižck, tovarnarjeva žena, 27 let. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. V Ljubljani je bilo prošli teden rojenih 20 otrok (9 moškega, 11 ženskega spola), umrlo pa jc 15 moških in 12 ženskih, skupaj torej 27 oseb, in siccr: 6 oseb za jetiko, 3 za srčno hibo, 2 za zastrup« Ijenjcm rane, 2 za možgansko kapjo, 1 za življcnsko slabostjo, 1 za škrlatico, 1 za rakom, 11 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na nalczlji« vih boleznih so obolele 4 osebe: 2 na da« vici in 2 na dušljivcm kašlju. u— Naši naborniki, ki strašijo po Ljub« ijani s svojim pijanim razgrajanjem nc delajo nobene časti niti sebi, šc manj pa slovenskemu delu jugoslovennkega naroda. V Srbiji ni pri naborih nobenega pijančevanja in nobenega razgrajanja, temveč se vrši novačenje resno in mirno. Naši duhovniki hočejo pač imeti velik politični vpliv, nimajo pa nobenega mo« ralncga vpliva na svoje vernike, ker si« cer ne bi bilo te sramote, da cvct naše mladine, ki gre na vojaški nabor, divja kot v bogve kaki divji deželi. u— Policijske prijave. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 4 tatvine, 4 kalienja noč« nega miru, 5 prestopkov ccstncga poli« cijskega reda, 6 prestopkov pasjega kon« tumaca, 1 lahka telesna poškodba in 1 poskušen samomor. u—Velika tatvina. V ponedeljek okrog devetih zvečer jc udri doslej še nc iz« sledeni storilec v sobo natakarice Fani Slok na Ahacljevi ccsti št. 15. Ncznanec se je splazil v drugo nadstropje, odprl vrata, bržkone z vitrihom, in odnesel Slokovi 6150 Din gotovine, nakar je ne« moteno zbežal. * Iz Maribora a— Smetanova proslava, ki jo jc pri« redila v nedeljo v obliki dopoldanske matineje Glasbena Matica v Gotzovi dvorani, je popolnoma uspela. Prcdsed« nik Matice, dr. Tominšek, je uvodoma v kratkih besedah orisal Smetanovo delo« vanje in pozdravil navzočega general« nega konzula dr. Bcncša, katerega jc štc« vilno občinstvo prisrčno pozdravljalo. Matineji sta prisostvovala tudi župan Grčar in srezki poglavar Ivo Poljanec. Spored, ki so ga izvajali društveni or« kester in ženski pevski zbor pod vod« stvom kapclnika Topiča, je s svojo do« vršenostjo pri izvajanju težkih skladb presenečal ravno tako kot sijajni nastopi solistov, operne pevke gdč. Vladimirov« ne, violinistke ge. Brandlove, ki nns jo očarala zlasti s «Skočno», in pijanistke gdč. Finžgarjevc. Dobilo so vse, kot tu« di kapelnik Topič, ob burnem aplavzu občinstva, krasne šopke. Višek prireditve Hino .jtliikijanslii tlnor" Tolefon 730 Telefon 730 lfi., 17. iu 18, t. tn. Velika atrakcija! Drama iz življenja v podzemskih rudnikih V glavnih vlogah krasna Liane Haid in ujen partner Eugon Klfipfcr ter lepi Walter BrUgmnun. — FIlm Bvojo vrsto I Predstave ob pol 5., pol 8. in 9. uri. sta bili seve obe točki orkestra, kl jc lz« vojal i/, vcčnolcpega cikla «Ma vlast» prvi in zadnji del «Vlšegrad» in «Iz ških logov in gajev«. Kapelniku, kot vsem sodelujočim, jc na uspehu čestitati. Veselimo se že tretje Smetanove pro« slave, ko bo jeseni vojaška godba lr« vajala celo simfonično skladbo «Ma vlast*. a— Radi dekleta. Radi nekega dekleta so si pred par dnevi trije ljubezni željni mladeniči v Cankarjevi ulici pošteno skočili v lase. Obdelovali so se tudi z no< žl in je bil pri tej priliki 28!etni Avgust Rostohar težko ranjen na prsih in na hrbtu in so ga morali prepeljati z rešil« nlra vozom v bolnico. Ostala dva, Anton Vanček in Karel Lesjak, pa sta si zve« čer shladila prevročo kri v sodnih za« porih. a— Strah preji poroto. V petek dne 20. junija jo pred mariborsko poroto razpisana razprava proti Alojzu Čepu zaradi hudodelstva tatvine. Čep sicer ne stoji prvič pred sodno razpravo, pred poroto pa se ga je lotil tak strah, da je v noči od pretekle nedelje na ponedeljek poskusil samomor. Prerezal si je z za« ponko od hlač, katero je na robu obru« sil, žile in je močno krvavel, vendar p« se mu namen ni docela posrečil, kci so pravočasno opazili njegovo dejanje. Iz Celja e— Celjsko učiteljsko druitvo je zboi rovalo dno 14. t. m. v Celju ob skoro polnoštevilni udeležbi. Obravnavale so se tekoče stanovske zadeve ter izvolili delegati za pokrajinsko skupščino UJU, ki sc vrši dne 5. in 6. julija v Krškem. Sprejelo so se nato sledeče resolucije: 1.) UJU sc naproša za posredovanje na merodajnem mestu, da se šolska vodstva ne silijo k nakupu različnih knjig, ker krajni šolski sveti ne razpolagajo s po« trebnim fondom. 2.) Šolski nadzorniki za osnivne šole naj se Izberejo iz vrst ljud« skošolskega učiteljstva. 3.) UJU se na. prosi, da doseže odpravo kolkovanja šolskih naznanil. 4.) Z ozirom na brez« pravnost slovenskega jezika v ljudskih šolah v slovenskem delu Koroške naj reši skupščinska seja UJU tudi vpraša« nje, ali in kako se naj poučuje nemščina na naših podeželskih šolah. — Učitelj Franjo Roš je predaval «0 književnosti za mladino«. Prcdočil je v lepih besedah bistvo dobre knjige za mladino, njen razvoj med Slovenci in njene vzgojno naloge. Nadalje jc predaval učitelj Pri« stovšek iz Žalca o »Zasilnem načrtavanju geometrijskih likov brez trikotnih črtal in šestil«. Na podlagi dolgoletne izkušnje je podal predavatelj mnogo praktičnih nasvetov, kako jc treba postopati pri podavanju geometrijskih likov v višjih razredih onovnih šol. c— Deška in dekliška meščanska šola v Celju jc zaključila zaradi kongresa in razstave v Beogradu šolsko leto dne 17. t. m. Uspeh na obeh šolah je zelo po« voljen. Na državni deški meščanski šoli, ki jo imela štiri temeljne razrede in dve vsporednici, jc bilo ob koncu šolskega leta 219 učencev, od katerih je izdelalo z odliko 19, s povoljnim uspehom 153 in z nezadostnim uspehom 6 učencev. Po« nnvljalni izpit ima 33 učencev. Na mest;o vsem svetu, tudi pri nas. In s temi ljudmi so veže za žive in mrtvo naša klerikalna stranka pod vrhovnim vod-ftvom knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Peklenski žarki Žarek, ki usmrti miš, onesvesti človeka, povzroči eksplozijo munieljskih hkladišč, ustavi motor aeroplan,-i — tak žarek bi po pravici krstili za peklenski žarek. Listi pišejo, da je tak žarek v resnici odkril angleški inže-•ijer Grindell Matt.hews . . . Domišljija britanskih novinarjev je precejšnja in vsi njihovi listi že pišejo, da se boilo :iodočo vojne vojevalo v znamenju • peklenskega žarka* . . . Pa pustimo fantazijo na strani in oglejmo si to novo iznajdbo malo po-bližo. Našim čitateljem bo znano, da se solnčni žarki, ki jih pošljemo skozi prizmo, razkroje v vidne žarke, t. j. žarko, ki jih naše oko zaznava, to so no vrsti: vijoličasti, indigo - modri, modri, zeleni, rumeni, oranžnordeči, rdeči . . . Toda onstran vijoličastih iu rdečih žarkov solnčnega spektra se pojavijo drugi žarki, nevidni za našo oko. Onstran vijoličastih se vrsto: ul-travijoletni, x-žarki in končno žarki, kakršne izžareva tudi prvina radij. Onstran rdečih pa so infrardeči in hertzovi žarki ali vali (slednjih se poslužuje brezžična tolegrafija in telefonija). V katero vrsto naj postavimo žarke, ki jih je našel Matthews? Znano je, da x-žarki in žarki, ki jih izžareva radij, uči ni jo težke poškodbe na živih bitij in povzročajo eelo smrt, Toda ta njihova lastnost so javlja lo počasi in čo jim jo organizem izpostavljen dovolj dolgo časa; na drugi strani i>u njihova moč ne sega dlje kakor kvečjemu v razdaljo nekaj'metrov. Na drugem koncu spektra so infrardeči žarki, kl prenašajo toplotno energijo. Ti so zmožni — tudi v daljavo več desetin metrov — požgali živa bitja in vneti razstreljiva. Ni pa mogoče ž njiini, če pni v so š^ tako jaki, ustaviti elektromotor. Kar pa se tiče hcrtzovih valov, ve vsakdo, ki so lo količkaj spozna na brezžično telegraf i-jo, da niso v nobenem oziru opasni. V splošnem smemo trditi, da M ' -thcwsovi žarki ne nalikujejo navadnim spektralnim žarkom, ki jili danes žo dodobra poznamo. Vsekakor posamezno vrste teh žarkov samostojne ne kažejo lastnosti peklenskih žarkov. Nasprotno pa bi bilo možno, da ultra-vijoletni žarki ionizirajo zrak, ki bi tvoril dobro prevodno sredstvo izmeničnemu električnemu toku, nastalemu na kakršnikoli nam še nepoznani način iz ostalih žarkov. O električnem toku pa vemo, da vpliva na organske snovi, da jih vžge in celo usmrti. Teoretično stvar ni baš nemogoča. Upajmo, da nam bo izvedba v prak.-i razkrila marsikaj, kar zdaj tako skrivnostno zakrivajo v kopreno. gove rodbine so mu dali po starem običaju v krsto predmete, kl jih jc imel rad; nihče ni smel pri tem pogledati, kaj jo dal drugI. Pogrebni voz je peljalo šest vrancev z zlatimi iu rdečimi pod-sedlicaml. Spredaj je jahal postiijon v kratkih hlačah In z žokejsko čepi.:o ua slavi. Vdova, ki ni tako skromna kakor njen soprog iu rada sliši ua Ime kraljice iz Kenta, sc jc peljala v sprevodu i dvema sinoma v lastnem avtomobilu. Oblečena je bila v črno obleko, na glavo si jc posadila širok klobuk s peresi u dobe kraljice Viktorije. Nu vsej tej ciganski družbi, ki se jc zbrala k pogrebu svojega kralja, je torej bilo prav malo ono romantičnosti, ki si jo mislimo navadno pri besedi cigan. X Izrečen dar. Jolm Peirpont Mor-guu jc podaril mestu Ne\vyorku ogromno knjižnico svojega očeta in znatno vsoto za njeno vzdrževanje. Amerika pozna več podobnih veiikodušnežev; tako As-torja, I.enoxa ln Tlldcna ter A. Caruegl-ja, ki jc zapustil 3,200.(100 dol za ljudske knjižnice. Morganova knjižnica pa jc cctijcuu na 10,000.000 dol. in poseduje množico redkih in edinih knjig, tucd njimi vse angleške izdaje biblije lu rokopis Mlltonovcga Izgubljenega raja-. Nc\v-york ima že 350 knjižnic, s to pu je postal zažcijcno mesto raziskovalcev, litc-ratov in umetnikov. X Tuberkuloza v nosu lu grlu je ozdravljiva. Dunajskemu zdravniku za bolezni v vratu dr. \Vcsselymu se jc po dolgili poskusih posrečilo napraviti aparat za zdravljenje tuberkuloze v nosu iu grlu s solnčno svetlobo. Pri aparatu je zdravnik uporabil posebne leče, ki pro-puščajo ultraviolctnc žarke bolj nego leče iz navadnega stekla. To umetuu solnce učinkuje daleko intenzivneje nego prirodno solnce. Borfea za naše občine Grindell Alatthews lznajditclj peklenskih žarkov. X Londonska megla. Fizik J. s. Awciis jc naštel v enem kubičnem centimetru londonskega ozračja pol milijona trdnih sestavili, katerih vsaka .ie nekako pol tlsočine milimetra velika. Vodnih kap Ijic je bilo razmeroma malo. Torej povzroča londonsko meglo predvsem dim. V Londonu sežgo vsak dan pet tisoč vagonov premoga. Cc ni vetra, ostane dim nad Londonom in tvori z vodnimi parami zloglasno meglo. X Pogreb ciganskega kralja. Kakor pišejo londonski listi, je umrl te dni v grofiji Kent na Angleškem ciganski kralj, ki se je imenoval Levi Bosvvcll. Imel ic sijajen pogreb. Prišli so cigani od daleč in blizu, nekateri so so celo pripeljali v lastnih avtomobilih. Na svojem poslednjem potu jc bil ciganski kralj oblečen v svojo paradno obleko in počez so mu dali rdečo prepasko. Člani njc- MENGEŠ. Ni to nikak.i reakcija na poročilo »Domoljuba* o Mengšu, ker ta cunja je ni vredna — je to samo nekoliko kronike o predvolilni dobi našega trga. Zavedajo se že, da jim je živeti lo še do nedelje, zato skušajo na v.-e mogoče in nemogoče naiine doseči razvoljavljenjo naših kandidatskih IM. Soveda jc vsak poskus zastonj! Našo volitve gredo na žlvco cclo našemu »tigru* in z vso poslansko kapaciteto so zaletava v naši listi. Šo nekaj o tem vrlem možakarju. Naš tiger jo tudl goreč Orel, to nam dokumentira njegov orlovski znak, katerega ima možakar vodno pri sebi — doma v gumbniei, z doma pa vedno v žepu — bogve zakaj?! Takih ptičev jc še več Orlov, in to ni preveč častno! — Po Mengšu še vodno straši možakar, ki sliši na imo Zupan, po domačo pa Bali. Možakar jo bi! že pred časom obsojen na dva mesca strogega zapora radi nagovarjanja Ii krivemu pričanju in to ni baš preveč častno za tako vnetega papeževega soldata, kot je 011. Vložil jo žc opeto-va.no prošnjo za preložitev zapora, češ, da ima delo na polju. Soveda — možakarju je poljsko delo deveta briga, zato so pa tem goreeticje udojstvitjo v volilnem boju. Samo Se par besed li klerikalnim listam. Prvi fia,sko so doživeli žc pri vlaganju list, s katerimi smo jih prehiteli, ilrutri — kvadrtran — pa sledi v nedeljo. Postavili so kandidate, ki sc iih klcrikalci sami sramujejo. Voč. uglednih klerikalcev jo izjavilo, da takih mož 110 gredo volit. Več klerikalcev tmli z'istega vzroka ni hotelo podpisati listo! Mengšani! No>ij-ske volitve nai pokažejo, da mora biti klerikalni domagoško - sterilni politiki konec, znto vrzirrm vse kroglico v prvo, pziroma drugo skrinjico! SELCE NAD ŠKOFJO LOKO. Ze predzadnji napad v »Domoljubu* na posestnika Matevža Dolenc« i/, Laso sc jc gabil poštenim ljudem. Če ima selška občina največje naklado v Sloveniji, ni to zasluga Matevža Dolenca, ki jo samo predlagal v občinskem odboru, pač. pa klerikalno večine, ki vlada občino. Da vlada večina, lo ve pri nas vsak otrok. To je ravno isto kakor piše »Domoljub* o dr. Zerja.vn, ki niti poslancc ni, da jo vsega kriv, ko vsak v6, da vlada Slovenijo 21 klerikalnih šle. Ta nakana so ni posrečila, četudi je žujniik na sestanku bral »Domovino«, zato sedaj maščevanje v »Domoljubu . Ml so zato no zmenimo in oddamo dne 22. junija kroglico prvi skrinjici. LAŠKO. Klerikalci trosijo vest, da sc občinske volitve v laškem okraju nc bodo vršilo 21. t. in. ter da so odložene na nedoločen čas. S tem hočejo begati našo \ olilci-. Opozarjamo naše volilce, da se bodo vršile volitve nepreklicno v soboto, 21. t, m. in jili pozivamo, da storijo ta dan svojo volilno dolžnost. Podučite ta teden ljudstvo, kako grdo lažejo klerikalci iu na kak način bi nas radi potlačili. Vsak somišljenik je dolžan ta teden zastaviti vso moči, da dosežemo čim sijajnejšo zmago. SV. KRIŠTOF. Pretočeno nedeljo so jo vršil klerikalni volilni shod za občinske volitve pri Sv. Jcdcrti. Shoda, kl se jo vršil na prostem pred cerkvijo, s o je udeležilo veliko število naših somišljenikov. ki so bili v večini. Shodu je predsedoval sklicatelj Potokar, kateremu smo takoj povedali, da pustimo govoriti klerikalnega govornika dr. Ogrizcka, ako nam obljubijo, da dobi besedo za ilr. Ogrizkom naš dr. Roš. Predsednik iu dr. Ogrizek sta to obljubila iu tako je mogel dr. Ogrizek začeti svoj govor, ki jo bil lo zbirka praznih besed, hujskanja iu divjega psova-uja demokratov, katere jc treba zadušiti. Ko jo skotičal svoje govorjenje, se je oglasil k besedi dr. Roš. Pa kakor je klerikalec, povsod, tak je' bil tiuli tukaj. Dr. Ogrizek in Potokar Ma dano besedo prelomila. Predsednik ,ic poskušal prebrati neko resolucijo, ki je pa vsled nemira ni nihče razumel. Kljub temu smo privolili v glasovanje, pri katerem jc bila resolucija z večino glasov odklonjena. Na tika:-, dr. Ogrizka >0 se njegovi pristaši odstranili, besedo pa jc povzel dr. Roš, ki jc v dolin, vseskozi stvarnem govoru pojasnil pomen občinskih volitev. Tu nas nc briga avtonomija, 110 centralizem, temveč, le pametno gospodarstvo v občini. Iz mizerijo, v katero smo zašli no klerikalnem občinskem odboru, nas morejo rešiti lo možje, ki imajo pravi smisel za gospodarstvo in za potrebe občino in občanov. Taki možje so le na de- poslancev. So lepše pa se je zadnjj, jjjpkratski IMj, zato j. Domoljub« razkoračil nad kandidatno listo, sestavljeno za selško občino po združenih naprednih možeh. S hinavskim prilizovanjem, kako dobro razumevanje jo vladalo ves čas v sedanjem občinskem odboru, je skušal selški župnik J. Kepec ljudi preslepiti, da bi sc sploh nn brigali za sestavo napredne liste in bi vsi volili SLS. Vso kroglice, celo one, ki bi padlo iz rok Orjunecv v klerikalno skrinjico, bi bile dobrodo- nih volilcev pa jc odsevala razvojna moč stranke. I/, rezultata naprednih glasov (nad 150) uvidimo, da jo Št. Vid na pohodil naprednega razmaha. Kvalitativno pa rezultat volilcev podaja šele pravo bliko našo zmage; 92 glede ocen za leto 1923. ter imajo za to podlago oceno iz leta 1922. Prepričani smo, da so slednje occno za odmerjeuje davka na dohodnini za nekatere stroke krivično. Vsled tega poživljamo vse člano, da se čimpreje o tem izjavijo, kajti vso naknadno pritožbe in ukrepi bi bili pač brez uspeha. Pri tem jo pač treba paziti, da so predlogi konkretizirajo, kajti vsako zahtevo bo namreč treba natančno računsko dokazati in utemeljiti. Gremij do sedaj šo ni prejel tozadevnih predlogov in ker je zadevo smatrati za važno in nujno, prosimo ponovno vse člane, da se našemu pozivu čim hitrejo odzovejo, ker se namerava predmet na eni prihodnjih sej Zveze tigovskih gre-mijev v Ljubljani temeljito pretresti. — ICcr pa načelstvo brc-, sodelovanja članov ne more stavili takih predlogov, da bi bilo vsem trgovcem ustreženo, upamo na izdatno reakcijo našega poziva. Le na podlagi živahnega sodelovanja članov je mogoče doseči koristne uspehe, ki so v interesu davkoplačevalcev. Vsi pismeni predlogi naj se nemudoma odpošljejo tajništvu. — Načelstvo. — Mesto tajnika za borzno razsodišče. Ljubljanska borza razpisuje mes'.o tajnika za borzno razsodišče. Ponvi«!' i no-rajo navesti dokaz o t.) jugoslova i«Kcm državljanstvu, 2.) dosedanji neoporečnosti, 3.) dovršenih pravnih študijah, 4.) sposobnosti za sodnij3ko službo (dokaz o položenem praktičnem sodnijskem izpitu), 5.) večletni sodni praksi posebno pri trgovinskem sodišču, 0.) znanju jezi- slavljem je Sokol v Kranju kot najstarejše društvo v G. S 2. otvoril svojo novo telovadnico in se stalno preselil v nove prostore, kjer bo imel odslej priliko pod najugodnejšimi pogoji udejstvovati svoje delovanje. C. Sokol RAZVITJE NARAŠČAJSKEGA PRAPORA V KRANJU. V nedeljo 15. I. m. jc kranjski naraščaj razvil svoj prapor. Na to sokolsko slavje jo prihitelo mnogoštevilno občinstvo iz vseh krajev kranjske okolice in Gorenjske. Goste je pozdravil na kolodvoru br. starosta v prisrčnih besedah, nakar se je razvila veličastna povorlca od kolodvora proli mestu z godbo Sokolskega društva iz Jesenic na čelu. Pred mestno hišo je pričakoval sokolski sprevod občinski svet z županom Pirccni na čelu. V iskrenih besedah, posvečenih naraščaju, je g. župan obrazložil pomen razvitja na-rašcajskega prapora za sokolske vrste ter pozdravil kranjsko Sokolslvo iu vse goste v imenu kranjskega meščanstva. Nalo so se zbrale sokolsko vrste s številnim občinstvom pred telovadnico Narodnega doma, kjer jo starosta v jedrnatem govoru izročil naraščaju njegov prapor. Praporščak naraščaja nar. Strnad se je zahvalil za prapor in z njim vred je prisegel ves naraščaj, da hoče sokolski prapor čuvati do zadnje kaplje krvi. Občinstvo je bilo ginjeno, ko so mlada grla samozavestno polagala prisego svojemu praporu. Kuuiica s. starostka je pritrdila na prapor prvi trak, nakar so se ostali prapori z njim pobratili. Zbrano Sokolstvo je napravilo z godbo na čelu obhod po mestu, ki je bilo skoraj brez vsake agitacije okrašeno do zadnje hiše z zastavami. Obširno občinstvo je tvorilo špa-lir iu burno aklamiralo sprevod, v katerem je bilo 7 praporov, 150 članov v krojih, nad 80 članic ter okrog 300 naraščaja in dece. Po 15. se je pričel prvi telovadni na-slop pred telovadnico Narodnega doma. Nastop so otvorlli člani z župnimi prostimi vajami, nakar so sledile župne skupinsko vaje moške in ženske dece, ženskega naraščaja na gredeh, moškega naraščaja, članic in članov ter ljubljanskega naraščaja na orodju. Ob zvokih sokolsko godbe so vsi oddelki precizno izvajali pod vodstvom župnega načelnika br. Ažmana svoj program ter bili burno aklamiranl od številnega občinstva. Po nastopu se jo razvila v vseh telovadnih prostorih Narodnega doma živahna zabava. S tem AKADEMIJA V KORIST RUSKIM SOKOLOM. V ponedeljek zvečer je bila v ljub« ljanski operi akademija, ki so jo prire« dila ljubljanska sokolska društva s sode« lovanjem dramskih in opernih umetnikov v korist ruskim Sokolom. Vzpored jc bil jako dolg, obsegal je vsega skupaj 20 točk, tako da jc trajala prireditev polne tri ure. Vrhutcga so bili tudi odmori med posameznimi točkami neverjetno dolgi, dasi jc bil oder razen dveh izpre« memb ves čas omejen Ic s temnomodri« ml zastori. Mvd temi dolgimi odmori pa je bilo gledališče brez luči, tako da smo preživljali večino večera v dolgo« časni temi in sc je občinstvo kratko« časilo s ploskanjem pred zastrtim odrom. Telovadnih točk jc bilo sedem, in sicer so nastopili ruski Sokoli s prostimi va« jami, ki so predpisane za letošnji zlet ruskih Sokolov v Pragi. Izvajali so tri vaje, od katerih jc bila tretja kot kom« binacija prvih dveh. Prva in tretja vaja sta bili predvajani dobro, druga pa sc je ponesrečila, kar je največ krivda spremljevalca na klavirju. Članice iz so« kolskcga društva v Šiški so izvajale telo« vadno kompozicijo br. Ccrneta na godbo iz Traviate. Izvedba je bila dobra, le štetje voditelja za odrom je bilo tako glasno, da je odmevalo po gledališču do« kaj močneje nego spremljajoča godba. Brezhibno in zares okusno izvedeno jc bilo Vidmarjevo «Jutro», ritmična telo« vadna študija, ki so jo članice ljubljan« skega Sokola vcžbalc z vso cleganco in z občutkom. Moški naraščaj iz istega društva je pokazal kratko skupinsko se« stavo na dveh konjih lepo, kakor smo navajeni videti ta oddelek mladih telo« vadcev. Nastopila je tudi vzorna vrsta, ki so jo tvorili mednarodni telovadci in so pokazali nekaj krasnih vaj na bradlji. Zakaj ni bila vrsta popolna, nI znano. Tudi vrhunske proste vaje članov ljub« ljanskega sokolskega društva so bile do« brc vzlic jako težkim gibom in dolgim dižam. K sklepu so izvajali člani iz Si« Ske s spremljevanjem moškega zbora dr. Murnikov «U boji« Zaradi prehitre izvedbe so bili posamezni gibi včasih prepovršni. Telovadni vzpored je bil si« cer lep, toda novega ni bilo razen med« narodnih tclovadccv nič. Ostale točke so izpolnili operni in dramski umetniki in orkester Sokolskega društva I iz Ljubljane. O tem smo poro« čali žc včeraj. Gledališče jc bilo slabo obiskano in so ruski Sokoli najbrž imeli prav majhno korist od te prireditve. Za take večere poletni čas ni posebno prikladen, pa tudi potrebne reklame ni bilo, aranžma pa počasen in okoren. se zleta v čim večjem številu. Pri do. poldanskih vlakih čakajo na kolodvoru v Črnomlju vozovi. Sokol v Borovnici priredi 6. julij^ popoldne telovadbo z vrtno veselico. Sokol Mojstrana priredi 22. t. m. J0T, ni nastop z veselico s sodelovanjem godbe Sokolu Jesenice. Začetek ob 3. Vabljen« so vsa društva. Sokol Litija-šinartno. Dne 6. julija razvije naraščaj sokolskega društva Liti. ja-Šmartno svoj prapor. Slavnost se vrši znjedno s tekmo in telovadbo vseh od. delkov naraščaja. — Opozarjamo na to prireditev že danes sosednja društva iii tudi občinstvo. Polovična vožnja zagotov. ljena proti običajni Savezni izkaznici. Na. tančnejši spored objavimo pravočasno, Udeležite so v čim večjem številu te ta po prireditve naše vrle sokolske mladine. Zlctni znak za III. pokrajinski zlet JSS. v S-arajevu. Sokolska župa v Sarajevu, kl Ima vodstvo III. pokrajinskega zlela, je te dni začela razpošiljati zletnl znak za članstvo sokolskih društev, ki se udeležijo zleta. Znak velja 25 Din in so z njim v zvezi pravice, kakor jih ima običajno vsak zletni znak v prvi vrsti prost vstop k vsem prireditvam in brezplačno skupno prenočišče. Zletnl znak je okusno in umetniško delo g. prof. Se-verja v Ljubljani. Obliko ima pravokot-nika z odrezanimi ogli. V ospredju se nahaja znani sarajevski most čez Miljač-ko. Na mostu sedi z razprostrtimi krili sokol, na mostu pa je napis «1914. Vidov dan 1924.». Za mostom stoji mišičast Bošnjak ki ima na rokah še raztrgane okove in z levico kaže proti vzhajajočemu solucu svobode, bok pa mu oklopa lipovi venec. V ozadju se vzdigujeta katoliška katedrala in lurška mošeja z visokim minaretom. Ob vznožju mostu je napis «111. pokrajinski slet Jugoslov. So-kolskog Saveza u Sarajevu«. Vsi napisi so izvršeni v cirilici. Sarajevski zlelni znak je eden najlepših dosedanjih sokolskih znakov in dela čast župi in mode-lirju. Sokolska župa Ljubljana priredi v nedeljo 2. t. m. ob pol develih zjutraj na lelnem telovadišču Ljubljanskega Sokola pod Tivoli tekmo članstva, narašča-ja in dece. Vabijo se vsi prijatelji Sokolstva ter ljubitelj telovadbe. Vstopnina 2 Din, dijaki 1 Din. Ljubljanski Sokol priredi v četrtek zjutraj izlet v Kamniško Bistrico. Obleka civilna. Vsi bratje in sestre, kakor tudi prijatelji Sokolstva dobrodošli. Odhod z glavnega kolodvora vv četrtek zjutraj ob 0.05. Povratek z večernim vlakom ob 22. Polovična vožuja preskrbljena. Zbirališče na postaji. Odbor. Sokolsko društvo v Stražišču ob vešča vsa bratska društva, da preloži svoj za 22. t. m. nameravani društveni nastop na poznejši čas. Okrožni zlet novomeške župe se vrši v nedeljo 22. t. m. na Vinici v Be lokrajlni. Prijatelji Sokolstva, udeležite Šport Službene objave LNP. — Za repre. zentančno tekmo Maribor : Ljubljana določeno moštvo Jančigaj-Oruden, Peč-nik-Pokorn, Birsa, Jamnik-Pretnar, Zem-ljak. Pleš, Martinak, Pevalek II. in rc-zeive Windisch, Pleš II. In Stožlr odpo-tuje iz Ljubljane na praznik, 19. t. m. ob 7.40. Vsi navedeni Igralci morajo bili točno ob 7.20 na glavnem kolodvoru, vsak prinese s seboj obutev in bele hlačke. Igralca Birsa ln Stožir se pridružila v Celju. — Klubi nosijo odgovornost, da svoje igralce točno opremijo In obveste o odhodu. Igralcc, ki bl izostal zapade strogi kazni. — Moštvo spremlja pod. savezni kapetau g. ing. Bloudek. Pred. sednik. S. K. Ilirija v Zagrebu. Prvak Slovenije S. K. Ilirija igra ua praznik v četrtek v Zagrebu proti Oradjanskemu. Torkov «Sporttagblatt* prinaša sliko prvega moštva S. K. Ilirije. Kolesarsko dirko Ljubljana-Vransko-Ljubljana (100 km) priredi kolesarska sekcija «Primorja» v nedeljo 22. t. tn, Start ob 7.50 v Ljubljani na Dunajski cesti pri km 1.8. Cilj okrog 10.20 Isto-tam. Vozita lahka in težka skupina; za vsako so določene 4 kolajne in diplome. Težka skupina vozi samo 60 km in star-ta pol ure prel. Prijave na Primorje, kavarna Zvezda, pismeno ali od 18.30 — 19.30 ustmeno in sicer do sobote zvečer, Prijavnina 10 Din. Iz zbora nogometnih sodnikov. Med. mestno tekmo Maribor : Ljubljana v četrtek 19. t. m. sodi g. Wasserlauf (Za. greb). — Načelnik. S. K. Ilirija. — Sestanek I. moštvu radi tekme z Oradjauskim S. K. v Zagrebu danes ob 13.15 v kavarni Evropa. -I Načelnik. S. K. Primorje. Danes zvečer točno ob pol 21. uri seja poslovnega odbora. — S. K. Primorje I. : rezerva. Tekma se vrši jutri, na Telovo, ob 18. na Igrišču Prlmorja. Ob 16. predtekma Primorje II mladinski S. K. Krakovo. Klub kolesarev iu motocikllstov Ilirija v Liubljani. Danes, v sredo večerni izlet ob luninem svitu v Šmarje (14 kin). Skupni odhod ob 19.30. Zbirališče Kar-lovškl most — Odbor. Nogometni trening S. K. Ilirije da-nes, v sredo ob 18. za I. moštvo in rezervo. Rezerva igra trening-tekmo z Laskom. — Načelnik. Uruguaysko moštvo ne bo, kakor smo že poročali, igralo v Evropi nobeuc tekme več razven 22. t. m., ko nastopi nekako v zahvalo za gostoljubni sprejem v Parizu proti francoski reprezentanci. — Ko je dospela vest, da so Uru-guayci odnesli prvenstvo, ie bilo v Mon-tevideu, glavnem mestu Uruguaya, pravo zmagoslavje. Vsi uradi In trgovine so bile zaprte. Tudi borza jc prekinila svoje delovanje. Vse mesto ie bilo v zastavah. Olimpijske vesti. V četrtek se ie sestal v Parizu Izvršilni odbor olimpijskih iger. Blagajnik je poročal o finančnem stanju. Dohodki znašajo doscdaj 2,273.095 francoskih frankov, in sicer so nogometne tekme prinesle 1,798.750 frankov, nacionalna subskripclja 359.606, ostalo PJ razni drugi dohodki. Amerika ': Poljska 3 : 2. Ameriška nogometna reprezentanca, ki Je nastopila na Olimpijadi, je v sredo igrala v Varšavi proti poljski reprezentanci ter zmagala po izredno napeti ln zanimivi borbi s 3 : 2. Plavačiča, ki hoče preplavati Caim la Manche. 20 letua plavačiča Lillan San-derson Iz Buenos Alresa je dospela '■ svojim trenerjem v Bringtlion, da se pri pravi za poskus preplavati Canal 1: Manche. Preplavala je reko La Plata za kar Je potrebovala 24 ur 19 minut Doscdaj so poskusile žc štiri plavačta preplavati kanal, posrečilo se še ni no beni. Laslnlk ln izdajatelj Koniorcij «Jutrai Odgovorni uredrik Fr. BroiovH Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljaa LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju). Obreatovanje vlog, naknp ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in lnkaso menic ter nakazila v ta- ln inozemstvo, safe-deposits itd. Itd. Brzojavke: Krodit Ljabljina . Telefon 40, 457 in 548 411/a gtau. mU be.eda M par. Ca .Dopisovanje" la .tenltve" •• ra«una vsaka beseda 1 Dln. — Prtobčujejo aa la tnali ovlaal, kl m plataal T aapra]. Plato aa lahka tudi t znamkah. Na Tpralanja odgovarja uprava la, «a Ja vpralanju prlloiena inamka aa odgovor tar manlpulaoljaka pristojbina (t Dln). Sokol v Borovnici (gče aa telovadni nastop la rteollco C. julija godbo — obstoječo It 8—12 mol. 12360 (dobe) Krojači! Konfekcijsko delo na dom dobita proti kavciji takoj pri koufekcljakl Industriji Drago S c h w a b, Ljubljana, Dvorni trg 3. Plača ae dobro, reflektlra ae le na trez-ae, zanesljivo la dobre delavce ! 12217 Dame in gospodje, kl Imajo lep naatop ln znan-atvo pri premožnejših krogih, dobijo primeren po-(iranski zusluiek a razpeča-vanjem umetnih pletarskih Izdelkov. Ponudbo pod ,,Dobre zvezo" na Aloma Com-pny, Ljubljana, 12205 Učenca za meš. trgovino m det.ll, aa aprejma takoj, - Uttl mora dobrih startov, priden, vesten ln pošten ter zdrav, atar olull 14 let, — Ime) bo brano ln atanovanja ler vso oakrbo t bli). — Po-judbe a allko je treba po-■lati člmpreje na naslov: Modic M., Nova vae pri Ka-keku. 12201 Zastopnika ISčo tvorolca Šampanjca In Seserlnlh vin za LJubljnno In okolico. — Ponudba pod ..Dobro vpeljan" na Aloma Company LJubljana. 121B7 Zastopnika ia Ljubljano lu Gorenjsko ISCe veletrgovina vina. To-tudbo pod „Ooatllna" ra Aloma Companjr, Ljubllano. 12181 Skladiščnik lirežban v leanl trgovlul, ie ISče. Eventualno knmpu-njon po dogovoru. Plačilo po dogovoru. Ponudbo naj i. poiljajo v Varaždln, Mc-ijltnurska ulica br, 3, Bil ia 1'redovli, veletrJec. 1217B Prodajalka llar. moč, cntanterilske stroke, vešča pisarniških del. se sprcl-me v večjo trgovino. Hrana In uanovanje v hiii. Naslov pove uprava .Jutra,. 11821 Krojači! Odda se delo na dom pri P. apuder, Ljubljatia, Dalmatinova ulica (Palača Vzajemno zavarovalnico). 12410 Trgovski pomočnik manufakturlst (dober Izložbeni oranžer) starejša boljši moč, ee eprejmo takoj. — Hrana In stanovanjo v hlfil. Ivan Savnlk, Kranj. 12359 Knjigovodja mlad, uoožonjon, verzlrari v dvostavnem knjigovodstvu, v slovenski, srbohrvaški ln nemški korespondenci kakor tudi vešč strojepisec, »možen samostojuega vodstva pisarne, želi premenltl službo, najraje na doželo. NaBlov v upravnlfitvu. 12245 Zasebni uradnik starejša moč — mnogo let uslužben v velikih lesnih trgovinah ln eloktrarnsh, Želi premenltl službo. — Cenjene ponudbe pod ,,Zanesljiv" na upravo „Jutra"« 12417 Mesarski pomočnik z dobrimi spričevali, izurjen tudi v točenju, llče primerno službe — nastopi lanko takoj. Ponudbe pod značko ..Vesten In pofttcn" na podružnico „Jutra" v Celju. 12463 Damski tagal slamniki po 60 dinarjev, dokll&kl po 40—60, otroški Klauuiikt po 30 I)lu pri Mlnki llorvat, modlstka, Stari trg št. 21. 12376 Štedilnik, nov, 8e nerabljen, levostran-skl, mnll, brez kotla in srednjih obročev, so proda za 650 Dln. Naslov v upravi „Jutra". 12289 Osebni avto, r.namke Adler. 15 PS, 4 cilindri, 4 sedeži, gro prav dobro, dobro ohranjen, doloma z novimi obroči, z roz. kolosoin, so proda za 30.000 dinarjev pri W. Welss, Tir svobodo 1. Maribor. 122S0 Vsled opustitve trgovine (meš. blaga), Ifiče mesta kot potnik aH prodajalec 26letnl gospod z dobrimi referencami. Govori slov., in hrv. ln nemško. — Cenjene pouudbe Biljard se proda za gostilničarje. Naslov pove uprava „Jutra" 12251 Biče dobro In trpe?no blago, roz-pošllja od JOO komadov naprej po 3'50 llln komnd po pofitnom povzetju Jn«. Ilart-pod ..Vesten" na podruSnuo mana nasl, V. Sbii, Velike „Jutra" v Celju. 18484 Lalče. 12410 Mehanik za kolesa ISča delo v Ljubljani ali k le drugje — gre tudi kot delavec v tovarno ali k železnici. Ponudbe pod „Delo >17" na upravo „Jutra". 12442 Primerne službe t kuhinji, pri otrocih, ali kako drugo delo, Išče starejša prlproata gospa. Ponudba na poštni predal 13. 12484 Fotografičnl aparat 0 X 12. Extru rapid Aplant, r. medenim stojalom ln drugimi prlpadkt. produ Hlbšcr, KrllcvnUkl trg. 12452 Uradnica zmotna vaeh pisarniških del, iell mesta klerkoll v Jugo-elavljl. Ponudbe pod fitrro „Takoj" na upravo „Jutra". 18408 Kot kuharica ali aobarlca iščem službo prt samostojnem gospodu nn deželi ali v hotelu. Pouudbe pod „Takoj" na upr. .Jutra'. 12490 Simpatična gospodična perrektna strojepiska, vešča korespondence, s dobrimi Izpričevali, ISčo službo v LJubljani. — Pouudbe pod šifro .Jutra". 12430 ...Marljiva" na upr. Gospodična trgovsko naobražena — Iell meata v trgom! ali kaj pr|. mernoga. Ponudbo pod šifro „Točua" na upravo „Jutra". 32432 Zanesljivega šoferja lo sprejme takoj. Pismene ponudbe pod „Sava" na upravo „Jutra". 12286 Popoldansko službo Išče uradnik z daljšo prakso. Vzame tudi delo na dom. — VeSč je vaeh pisarniških del. Ponudbe na postni predal 13. 12486 Mizarskega pomočnika mlajšega, kl Ima veseljo priučiti ae polagunja parketov, eprejmo Ferdo Primožič, ml-Tar ln parketar v Ljubljani, Trnovski pristan 4. 12159 6 dobrih zidarjev raDl Ljubljanska gradbena družba z o. a.. Rimska cesta U. 13. 12489 Dobra šivilja 'a dom, ae sprejme. Naslov povo uprava „Jutra". 12487 Trgovski visokošolec s strokovnim Izpitom trg. vls. šolo na Dunaju, sprejnto vouko službo. tUdI proti brani ln stanovanju. Ponudbo na upravo „Jutra" pod Slfro Služba". 12433 Ivan Magdič, krojač, LJubljana, Gledališka ulica 7, se priporoča ldočo sezono. 1087 Prodajalko uitčeno v papirni stroki — iprojmo takoj tvrdka M. Ti-Sar v Ljubljani. 12488 Starejša prodajalka * kavcijo za aamostojno vodstvi, trgovine, so Išče. — Ponudbo pod ..Prodajalka" na uprnvo „,Tutra". 12460 (iščejo) Vrtnar ■reflnjlh let, oženjen, veSč v "«li panogah vrtnarstva, želi Premenltl mesto. NaBtop po »"govoru. Pismene ponudbo pod šifro ..Vrtnar" na upr. .JUtra". 12387 Šofer Jfofenlonlst, s dobrimi sprl-:"«ll, ISčo službe k oseb-J™'' ali tovor, avtomobilu. ~ Cajhen Peter, p. Torzln. 12381 Odvetniki, pozor! niti'.? *®'lkega veselja do potniških poslov ln prav-" b zadev ISčem službe pri ,'™< odvetniku kot sollol-ii,. 1 p,nl«ne ponudbe pod »Knjigovodja" na upr. ' tra • 12144 Pošteno dekle »II brezplačno meato za tri kl., t. prl bol»' rodbini, kih.^1 'i laWto lju«na v 5 ™"!"- , Pomagala bl tudi S* 4.,Ia' Vajena je si-"la, kleklanjn In drugih JkS" ~ N««"Pl lanko »«oj. Sprejme ponudbe tudi '"«" Ljubljane. - Ponudbe >lho ,,Dobra *u- Slamniki se sprejmejo v moderno krojenje, barvanje ln bolenjo, tudi moški In svileni. Novi po zelo nizki coni. Priporoča so J. Stomberger, Ljubljana, Dunajska cesta 9. 11646 Modistka Z. Oorjanc & Oo., Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 27, poleg hotela „Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila slamnikov ln svilenih klobukov. Postrežba točna. 729 Drva bukova la' hrastova, odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni nn dom parna žaga V. Scagnettr v Ljubljani. za gorenjskim kolodvorom. 1076 Šivalni stroj znamke ..Slnger", v dobrem stanju, prodam. Naslov pove uprava ..Jutru", 12476 Avto 2sedelnl ..Purh", I2fl4 IIP. pripravljen za potovanju — * sled pomanjknnja prostora samo za 20.000 Dln unpro. daj. — Ponudbe na upravo Jutra" pod „Puch 12/14". 12462 Kupiti ali prodati vile, stanovanjske, trgov*.. In obrtne hISe, kinet&kn posestva, graščine, Sage, mline, stavbne parcele Itd. oddati ali najeti atanovanjo, aobe. trgovsko ln obrtne lokale najeti ali oddati posojilo morete najuspešneje lo potom «Posest» Realltetna pisarna, d. s o. z, v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. 1022-a l Stanovanje eobo in kuhinjo, bil pu sobo s Štedilnikom, lfii*o zakonski par brez otrok. Nagrada po dogovoru. Naslov povo upr. „Julra", 12483 Kdo plača nagrado ln vso drugo atroSke za zamenjavo lepega .'{sobnega (2 vel, ln 1 manlSo) stanovanja p pritlkllnaml z mnnjilm? — Ponudbe i-od značko ..Prvo .ludatropjo" un upr, ,.Jutra" 12IS3 Velik prostor 120—200 m* so ISče ru napravo večje delnvnlce čo mogočo v sredini Ljubljane. Pogoj svetlo, vodovod, olek-trllia ln slthu. Ponudbo pod „Vollk proBtor" na upruvo „Jutra". 12088 Stavbno parcelo okrog 1000 m1, kupim v ms-stu. Ponudbo pod St. 12^0 ..Parcela" z navedbo najnižjo cene na upruvo .Jutra' 12300 Lokal v sredini mesta so ISčo. Cenjeno ponudbo na upravo ,.Jutra" pod ..Trgovina". 12301 Hiša se proda 7. gospodarskim poslopjem, drvarnico, 2 vrtnina. 2 kletmi, hiidonosnlkom ln njivo, ne proda. HiSa Jo pripravna za gnstlluu ali drugo obrt. — Vprašn so pri Francetu Koropec v Konjicah. 12233 Majhno posestvo na Gorenjskem, eo odda v nitjem pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod ..Najeni" na upravo „Jutrn", 12455 Staroznana gostilna pri Ljubljani, z lepim vrtom, so odd u, najrajo kakemu vinskemu trgovcu, takoj v nnjcni. Eventuelno se ndiln 27 >: 8 •! vollk betonlran prostor kot klet, skladišče nll delavnica svpnrutno. — Osebne ponudbe sprelema Oo-spodarska pisarna Jos. Trl-buč. Liubljana-Ullnce st. 37, ob Tržaški ccsti. 12110 Družabnik kl bl vodil d; talino trgovino plet.ir8l.ili Izdelkov v Ljubljani. s.i ISče. Pi-goJ lokal |n garancija. — PnnuJbo pod .Družabnik" un Aloma Cnm-puny, Ljubljano. 12203 <;Srečna bodočnosl« 11.210 — Nestrpno pričakujem Vufi cenJ. odgovor pod Sreča" ter no razumem čemu tako dolgo odiuSate. — Odgovorito sigurno! 12115 Blagajne 9L 1, 2 In S, kakor Bteuski Ircsor za vzldonjc. sc radi npubtitvo predmeta poceni ln pod zelo ugodnimi pogoil proda. Tho Rex Co., LJub-ljsna, Gradliče 10. 12477 Motorji Gehrot (ali, DK1V) za montiranje na navadna dvokolesa, se daleč pod ceno prodajo. The Rex Co., LJublln-nu, GradlSče 4 (dvorišče). 12478 Sobo s hrano ali brez brane, oddani 1.—2. gospodoma. Naslov v upr. „Jutra". 12413 8mesečui pes škotski ovčar Colll.' se ceuo proda. Naslov povo uprava .Jutra". 12167 Prazna soba so odda, event. tudt k I o t, pripravna zu skladišče, ozlr. delavnico. Polzve no v Zeleni jami St. 230, pritličje, desno. 12412 Spalnica ekoraj nova. malo rabljena, Iz hrastovega lesa, so proda po ugodni coni. Vpo kompletno, z ogledali ln marmorjem. Pojasnila daje Jos. Slejko, Sp. SlSka St. 82, Večna pot. 12437 Moško kolo dobro ohranjeno, se proda. Poljanski nasip 40, na dvorišču. 12441 Fotografičnl aparat 18 X 24. b celo opremo, se po nizki ceni proda. — St. Vlncek, Clince 1)0. 12403 Čista, zračna soba 2 dvema posteljnina, so odda tudi z uporabo kuhinje. — Plačati jo cclo loto naprej (mesečno 11500 K). — Marlju OJatrsetz, Vojvode MISIča St. 21/111. 12364 Lepo sobo absolutno mirno, prost vhod, električna razsvetljava, blizu Tivolija, za mesec nll 2. z nastopom 1. julija, ISčo mlad gospod. Plačilno pogoje na upravo „Jutra" pod Slfro ,,Tivoli". 11320 Žensko kolo so proda v Rp. SlSkl, Celov- Ska cesta 86. 12479 Lepo stanovanje 4 sobe, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, z vpem konfortom, so odstopi najboljšemu ponudniku. Pismeno pod Slfro „F. F. SlSka" na upravo ,.Jutra". 12470 Šivilja išče sobo proti plačilu ali Slvanjil, —■ Ves dan odsotna. Ponudbe na uprnvo .Jutra' pod 6t. 12469 Kosilni stroj skoro nov; parni stoječi kotel, 6 atm., 20 m' kurilne ploSče; 1 parni stroj, 24 PS — proda Rozman, Stožlce- Jcžica. 12482 Katica, povej mi, kje si kupila posod., T Ali ne veS, da so kupi najboljše pri V 1 c a I n u, Maribor, Glavni trg? 1056 Satan! Najnovejši aparat za klepanje In brušenje kos, naročite tnkoj pri Ivanu Savnlk, Kranj. — Cena: 1 komad 60 Dln, Trgovci znaten popust. 11516 Restavrateriem ln gostilničarjem se priporoča za nakup paplrnntlh servljotov tvrdka M. Tlčar. Ljubljana. 1000 Tovorni avto „Praga", prodam po ugodni ceni. Zadnje gume nove. --Naslov pove uprava „Jutra" 12421 Fotografičnl aparat 9 X12 cm (dopelnnastlgmat) z vso opremo ali bres, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe a oplaom aparata la navedbo cena pod n«. upravi"jutra"*J »Uro „Agf»" ba upr, ,Jutr»'. 32205 S43BJ Okrogel les hlode, vseh vrst lena ln v vsaki množini kupuje po najvišjih dnevnih cenah parna žaga V. Scagnettl v LJubljunl, za gorenjskim kolodvorom. 1075 Oprava * za specerljBko trgovino v dobrem stanju se kupi. Ponudbo na upravo Usta pod ..Specerlja". 12184 Hrast., smrekove hlode v normalnih dolžinah in v debelinah nad 80 cm, kupimo vsako množino, najraje na progi Zidani most— nrežlco. Ponudbo z navedbo cene, množine In kraja, kjer se isti lahko ogledajo, prosimo na naslov: And. Jakll, Krmelj, Dolenjsko. 1017 Kože divjačine vseh vrst, kupuje skozi celo leto ln v vsaki množini D. Z d r a v 1 č, trgovina usnja, Ljubljana, Sv. Florjana ulica St. 9. 019 Fotoaparat 0 X 12, kupim. — Ponudbo upravi „Jutra" pod ..Hltro". 12498 Gobe n a j b o 1 j o plačuje trvrdka „F r u c t u a". Tabor St. 2. 12324 Posestvo lepa enonadstr. hifia, skoro nov mlin na Stlrl pare kamnov, oSenarJem, atopom. — Prostor in vodna moč na razpolago So zn kako drugo obrt. Kupcu stanovanje iu mlin takoj na razpolago. — Natančnejša pojasnila dajo: Franc Gartner. Ccšnjlca icleSDlkl, Na stanovanje in hrano se sprejmo za prihodnjo Šolsko loto dijak la dijakinja v bližini učiteljišča In gimnazije. Klavir na razpolago. NaB.uv povo uprava „Jirra' 12443 Majhno sobo z zajtrkom ISčem b 1. Julijem, b Bnupo rabo klavirja 3—4 uro dnevno popoldne, ovent. dopoldne. Ponudbe pod ..Konzorvato-rlst" na upravo ..Jutra". 12480 Stanovanje 2 aobl, kuhinjo ln prltlkllne ali 2 sobi s Bouporabo kuhinjo In prltlklin ISčo zakonski par z 91etnlm sinom za takoj alt pozneje. Plačam za dalJSo dobo vnaprej, ev. dam dobro nagrado ali po sodim dennr za več let. No anonimno ponudbo pod Slfro ..Mlrna Btrunka H." ua upr. „Jutra". 11927 Soba čedna In zračna, a elektr. razsvetljavo, bo odda dvoma gospodoma, event. zakonskemu-paru b 1. julijem. — Naslov pove uprava ,.Jutra" 12492 Stanovanje 2 aobl, kuhinja (3 sobo), bi odda v novi vili. Informn cijo In pogoji: Poljanska c. St. 15, prit]., desno. 12197 Mala soba v Brodini mesta, separatni vhod, elektr. razsvetljava, Be odda takoj s hrano vred stalnemu gospodu. VpraSoll jo v GospoBlil ullcl St. 10/T 12507 Dve sobi v pritličju, b posebnim vho dom, na prometni cesti i sredini mesta, Be oddasta.— Polzve so: Poljanska c. 12. 12495 Stanovanje soba In kuhtnjn, v Novem Vodmntu, so želi premenltl kjo drugje. — Ponudbo pod ,.Zamenjava" na upr. .Jutra' 12484 Soba lepo opremljena, zračna In mlrnn, b posebnim vhodom iuj.v.., lakoj odda. - Kje, pove 12478 I vprava ..Jutri, t 12465 Večja trgovska delniška družba iščo za eiinprcjŠen nastop prvovrstnega in ako mogoče samostojnega korespondenta Prednost imajo uradniki želozne stroko oziroma železo-industrijskega podjetja. — Ponudbe pod „korespondent" na upravništvo „Jutra". Za transformatorsko postaja Trbovlje rabimo izkušenega samostalnega elektrika 2050a Elektrarna Fala, d. d., Maribor. Pes — volk .c Jn nuSel. Dobi se na Dunajski cesti ft. 35 (Zoreč!. 12501 Izgubil sc je dne 1-1.—15. t. m. rjav evl-leu robček, ua enem vogalu .spomluček", na nasprotnem Ta imo C..... Ker ,'o bli ppumln, sc najditelja naproša, du ga proti nagrndl vrne v upravi „Jutra" 12181 l?lXOS vice! Nikdar nisem poznala Morningtona! Kaj naj bo to kakšna šala? Sigurno gre za čudno pomoto!« Govorila je vznemirjeno, z cvidentno iskrenostjo, ki bi bila napravila dokaj učinka na vsakogar, ki bi ne bil policijski prefekt. Toda je 11 mogel pozabiti na vse to, kar se je poprej govorilo in na strašno obtožbo, ki jo je izrekel don Luis Perenna proti neznanemu bodočemu došlecu? «Dajte mi te listine!« pravi. Ona vzame i/, svoje torbice zavitek listin. To so papirji, že vsi žolti, stari, na robeh razcefrani, večkrat preganjepi in v gibih prliki. 'ŽaMala. "^em, so se me o\> m o'} c se&em&ese\\c\u\ce s^omx\'\Y\ 8 česV\WYiax\a, Ane \8. jtttu^a "V^V 1 vseh. vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad šsntjnnšhega preinogovniha AND. JAKIL LJubljana, Krekov trg 10 1018-a 80 pravi Iflarsneroui boljSi Dobijo ae povsod Oroalatom popust 10603. Glavna zaloga JOSIP VITEK LJubljana, Krekov trg 8 Najboljši kopalni čevlji 2»i2» in obleke SaSMLO P" C.1 Ljubljana Mestni trg 8 Kupi se večja količina smerekovih oziroma jelkovih hlodov po možnosti suho blago. Ponudbe prosimo z navedbo cene franko vagon nakladalna postaja na upravo „Jutra" pod Šifro „HLODI". siesa steklenice za vkuhavaujo sadja in povrtoice so najboljče ia najcenej&e. 80 Glavna zaloga za vso državo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Istotam ae dobi Zupančeve knjige „Konservl-ranje sadja in povrtnln za domačo uporabo" v slovenski in hrvatski izdaji. Gospodinj«, naročite I Razpis Za zgradbo Sokoiskega doma v Medvodah raz-pisujejo se: Zidarska, tesarska, miiarak« kleparska, ključavničarska in vsa pripadajoča dela. Ofertalna licitacija se vrši na licu mesta . Četrtek dne 19. junija 1924 ob 14. url popoldan mn Gradbeni Priporočamo knjigo: Stojanouič 9., Kiimanouslia bitka. Popis bitke in njen pomea z dvema zemljevidoma. Knjiga velja a poStnino vred Din 81'— ter se uaroia pri Tiskovni zadrugi v LJubljani.